LK IZBOLJŠANJE LISTA Mn mj* Vm, y "OlaiNsralt-aU pt Vmb be beale- tt ti •» GLAS NARODA * List slovenskih delavcev v Ameriki. OTATEUE OPOZARJAMO. da pravočasno obnove narodni no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno posknšnjo. {TELEPHONE: CHelsea 3-1242 -J..HL II ]„ j, 1 | .H , | -----,-- bten* mm Betead Cbaa Matter September 2 lit, 1M3 at the Poet Office *t New Vark. N. S. under Act ef Centres« ef Marcb 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW Y0BK No 104 — Stev 104. NEW YORK, FRIDAY, MAY 5, 1939—PETEK, 5. MAJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVII. V V v HRVATSKO VPRAŠANJE SE NI POVSEM REŠENO Nemško orožje za Jugoslavijo NAVZLIC VSEM PRIGOVARJANJEM SE JUGOSLAVIJA NOČE SPUŠČATI V KAKŠNE TESNEJŠE ZVEZE Objava besedila sporazuma med Hrvati in Srbi se vedno odlaša. — Dr. Maček pa je v razgovoru s knezom Pavletom v Beogradu. — Knez Pavle bo šel se ta mesec v Rim. BEOGRAD, Jugoslavija, 4. maja. — Sporazum med Hrvati in Srbi še vedno ni popoln. Vedno oa-Kšanje objave sporazuma, katerega sta že pred dvema tednoma sklenila ministrski predsednik Dra-giša Cvetkovič in dr. Vladimir Maček v Zagrebu, ne razburja samo političnih krogov, temveč tudi splošno javnost. Zjutraj je bilo naznanjeno, da bo do večera naznanjen popolni sporazum, toda obljuba do večera rti bila izpolnjena. Pri vsem tem pa je eno dejstvo velike važnosti. Dr. Maček je namreč včeraj dospel v Beograd in ga je kraljevi namestnik knez Pavle takoj sprejel. Ker je dr. Maček poprej naznanil, da bo ostal v Zagrebu toliko časa, dokler pogojev sporazuma Beograd ni potrdil, pripisujejo njegovemu prihodu v Beograd največjo važnost. Splošno je razširjeno mnenje, da knez Pavle, ki bo sredi maja odpotoval v Rim, želi, da je hrvatsko vprašanje rešeno še pred njegovim odhodom. Si-nočno poročilo pravi, da se bosta knez Pavle in d t. Maček še dalje pogajala. Knez Pavle želi, da je sestavljena nova vlada, predno odpotuje v Rim, ker se mu zdi zelo važno, da v Ri mu predstavlja združeno Jugoslavijo, da se more izogniti pritisku italijanske vlade. Znano je namreč, da je vnanji minister grof Ciano z vsemi silami skušal pregovoriti jugoslovanskega vnanje-ga ministra Cincar - Markoviča v Benetkah, da stopi Jugoslavija v zvezo z osjo Rim-Berlin. V zvezi s tem poudarja jugoslovansko časopisje, da je Cincar-Markovič nekoliko popravil svojo prvotno izjavo, katero je podal po svoji vrnitvi iz Beri ina Tedaj je namreč rekel: "Med Nemčijo in Jugoslavijo obstoja skupnost nazorov v vseh vprašanjih." Popravek pa se glasi: "... glede vseh vprašanj, ki neposredno zanimajo obe deželi." Politični krogi pa pogosto debatirajo o naslednjem predmetu: Najtrdnejši namen osi je razveljaviti versaillsko mirovno pogodbo; ker pa je bilii Jugoslavija postavljena v Versaillesu, kakšna bo njena usoda, ako se pridruži osi? BUKAREŠTA, 4. maja. — Vnanji minister Grigori Gafencu se je zadnji trenutek odločil, da gre v Beograd, kjer bo imel važna posvetovanja z jugoslovanskim vnanjim ministrom Aleksandrom Cincar-Markovičem. V prvi vrsti bosta razpravljala o turškem predlogu, da je vstvarjen močan blok balkanskih držav. Turški načrt, po katerem bi se združilo 80 milijonov balkanskih prebivalcev, da se postavijo proti vsaki agresivnosti, je bil v Bukarešti načeloma sprejet. Ako se bo Turčiji posrečilo odstraniti vse zapreke, ki obstojajo med balkanskimi državami, brez žrtvovanja kakega ozemlja, tedaj se bo njen načrt vresničil. Ako pa tega ni mogoče doseči, tedaj ne boste stopili v nikako pogodbo niti Romunska, niti Jugoslavija. Romunska pod nobenim pogojem ne mara oo-stopiti Bolgarski Dobrudže, ker bi takoj nato prišla s svojimi zahtevami Madžarska, ki hoče od Romunske dobiti Transilvanijo. Tudi Jugosslavija s<* protivi vsakemu odstopu kakega ozemlja. Balkanski diplomati pa upajo, da bo mogla Turčija dati Bolgarski nekatere koncesije, da bo pristopila v nameravani blok. Značilno je tudi, da je NEMČIJA IŠČE ZVEZ S SOSEDI Nemčija je šestim baltiškim državam ponudila nenapadalno pogodbo. — Obkoliti hoče Poljsko z nevtralnimi državami. BERLIN, Nemčija, 4. maju — Nemška vlada je vprašala j — Dansko, Švedsko, Norveško in Finsko, ako vlade teh držav žele skleniti z Nemčijo nenapadalno pogodbo in če so pri volji, naj sporočijo svoje poboje. Po nekem poročilu ste tako povabilo Nemčije prejeli tudi Letska in Estonska. Z Litvin-sko je že bila sklenjena slična pogodba, ko je bil Memel pri ključen k Nemčiji. Nemški vladni krogi pa čakajo na govor poljskega vna-njega ministra .Josipa Beeka, ki bo v sejnin odgovoril na Hitlerjeve zahteve glede Gdan-ska in poljskega 'koridora. Medtem pa nemško časopisje neprestano napada Poljsko. — Frankfurter Zeitnng piše z o-zirom na Poljsko: "Z (»žirom na narodnostni sestav, zemljepisno lego in zgodovino, je Nemčija popolnoma drugače postopala s Polj c ko kot pa z umetno Cehoslo vaško, ki je bila poklicana v življenje v Versaillesu in ki je izginila v senci večje in močne Nemčije. Zato ni nekakega vzroka, da bi Poljska zasledovala slično politiko, ki j«; ugonobila Cehoslovaško." Vnanji minister Joachim v. Ribl>entrop je danes odpotoval v Italijo, kjer se bo sestal z italijanskim vnanjim ministrom grofom Galeazzom Cia-nom ob Como jezeru. Ker je Hitler odpovedal poljsko-nemško nenapadalno pogodbo in angleško - nemško mornariško j>ogodbo, je potrebno, da .se zdravni'ki obeh dr žav dogovore o skupni politi Vi AMERIKA BAJE NI PRIPRAVLJENA Tako trdi generalni major McCoy ter dostavlja, da bo treba še najmanj dveh let, da bo dežela lahko kljubovala vsakemu sovražniku. LANDON SOGLAŠA Z R00SEVELT0M Bivši predsedniški kandidat je bil eden delegatov n a Panajmeriški konferenci. — " V s a Amerika naj se zavza me za mir!" NEMČIJA DOBIVA V ZAMENO RAZNE POLJSKE PRIDELKE V sredo je bila v New Yorku zaključena debata, ki se je vršila pod geslom "Amerika mora biti pripravljena, če hoče ohraniti svojo demokracijo. Zaključni goror je imel a-meriški generalni major Frank McCo, ki je izjav il, da so Združene države danes za vojno tako malo pripravljene kot so bile leta 11)17. Debata se je vršila pod pokroviteljstvom Akademije za politično znanost. — Pred dvaindvajsetimi leti, — je dejal, — je bilo vsepovsod opažati nepotrebne zamude in pomanjkanje sodelovanja, — je dejal. — Nekaj sli-čnega je danes. Preveč je postav in preveč amendinentov, da bi mogel biti človek na čistem. Po generalovem mnenja bo minilo še najmanj troje let, predno bosta armada in mornarica tako izpopolnjeni kot je pred petimi meseci določil kongres. Kongresu je priporočal, naj smotreno podpira vrhovnega poveljnika, državni department ter armado in mornarico. •Predsednik naj bi imel večjo oblast v tem pogledu. Taka polnomoč je bila dana Washington, Lincolnu in Wilsonu, pii navzlic temu ni Amerika izgubila svoje svobode. 1 Državni department naj bi bil v ožjih stikih z armado in 1 mornarico. STAR SE PODAJA NA POT BERLIN, Nemčija, 4. maja. — Nemčija je Jugoslaviji dovoliia kredit, da v velikem obsegu kupuje nemško orožje. Nemčija že zalaga Jugoslavijo z orožjem, kakor tudi Grško in druge države. ' s posebnim ozirom na tesno so delovanje. Ko se bo voii Ribbentrop vrnil s Como jezera, se bo zgla-sil pri Hitlerju v Berchtosga-denu. Razgovori med vrhovnim poveljnikom nemške armade generalom Walterjem v. Braueli-itsdiein in italijanskimi vojaškimi poveljniki se nadaljuje Jo. BKRLLN, Nemčija, 4. maja. — V nekem tukajšnjem židovskem listu je bil danes objavljen naslednji oglas: — Dne 6. maja bom odpoto val s parnikom 4'Cap Arcona" proti Buenos Aires v Argentini. Ali bi mi hotel kdo na potovanju nekoliko pomagati? Zdrav sem in čvrst, edinole v nogah nisem več trden. Star • sem 92 let. Israel Colin. prišel turški načrt ob času, ko se ruski vnanji pod-komisar Vladimir Potemkjn nahaja v Ankari. — Znano je, da Rusija takemu bloku ne nasprotuje. SOFIJA, Bolgarska, 4. maja. — Turški predlog, da je postavljen trden balkanski blok proti agresivnosti, je bil v Sofiji z veseljem sprejet, ker Bolgarska bolj, kot katera druga balkanska država, odklanja vsako vmešavanje in posredovanje zapad-nih držav. Nemška propaganda, ki je pozimi nekoliko ponehala, je zopet oživela. 80 nemških inžinirjev je prišlo v Sofijo in so gosti zveze bolgarskih inžinirjev. Na Bolgarskem bodo otsali dva tedna in bodo nadzirali železnice in ceste. KAiNSAS CITY, Mo., 4. maja. — Alf M. Land:)n je danes pozval vodilne politike in vojaške dostojanstvenike, naj odo-bre predsednikov predlog za mednarodno mirovno konferenco. Landon je nekoliko kritiziral predsednikovo vnanjo politiko ter skušal ugotoviti, da je sedanja administracija zavrgla nevtralnost Združenih držav. Govoril je na konvenciji metodi stično-epi skopal ne cerkve, in njegov govor je bil broad-castan po vsej Ameriki. Alf M. Landon, voditelj republikanske stranke, je poudarjal, da je pu>til Hitler v ovojem govoru vrata odprta za nadaljne razprave in pogajanja. Dolžnost vlade bi bila, poslužiti se te prilike. Namignil je, da se bo v bodočnosti vsa Amerika zavzela za mir. Landon je bil zadnjo zimo delegat na {>a na meriš ki konferenci v Limi, Peru. Za delegata ga je imenoval sam predsednik Roosevelt, in Landon imenovanja ni odklonil. Značilne so bile naslednje njegove besede: — Za politic nega voditelja je nevarno, ako stopi iz vrst svoje stranke. Ce je pa treba predsednika podpreti v njegovih prizadevanjih, bom to storil. Ne vpraša se, če on to zasluži ali ne. Toda Združene države zaslužijo to, in baš vs led tega bi se v tem oziru ne smel pomišljati noben državljan. Po njegovem mnenju bi bilo nesmiselno domnevati, da bi mogle biti Združene države povsem brezbrižne napram razvojem v Evropi, ali pa da bi v gos]>odarskem oziru pomagale eni stranki, drugo bi pa bojkotirale. V AMERIKI JE NAD ŠEST MILIJONOV MLADIH LJUDI BREZ DELA COLLEGE STATION, Tex. ■">. maja. — Dr. Ilomer Price Rainey, ki je odstopil kot ravnatelj American You'll Association ter prevzel urad predsednika University of Texas, je izjavil v nekem govoru, da je Hitler potreboval 6,500,000 niladih ljudi, da se je povzpel k moči, ter da je danes v Združenih državah (>,.">00.000 mladih ljudi, ki so brez dela. "Leta 1850 je prišlo na tisoč mladih ljudi v Jej deželi samo KDO odrastlih, dočim jih pride danes 2200. Ko se mladenič izšola, mora leta in leta čakati, predno dobi delo. In časovna vrzel se nepre-tano daljša. Danes znaša dve leti, v doglednem času bo znašala štiri do pet let. ČASNIKAR DOBIL SLUŽBO WASHINGTON, D. C., 4. maja. — Predsednik Roosevelt je danes imenoval Roberta IJovetta za vladnega tajnika na Virginskili otokih. Lov o* t je urednik in pisatelj. ŽALOSTEN SLUČAJ Sest let na Anna St rob. hči nrmadnega seržanta, ki j<» včeraj dospela s svojiim stariši v New York, v namenu, da si o-gleda svetovno razstavo, je bila v Lvnljrook mi I>>ng Island do smrti povožena. Šoferja ne zadene T.obrna krivda. . GEN. MIAJA V IZGNANSTVU HAMILTON, Bermuda, 3. maja. — Vrhovni poveljnik španske republikanske armade v španski državljan-ki vojni general .lose Miaja, se je na svojem potu na Kubo za malo časa vstavil v Hamiltonu. ('asiiHkarskim poročevalcem ni hotel podati nikake izjave, toda njegovi sopotniki pravi -jo, da je izrazil svoje prepričanje, da se l>o v kratkem mogel vrniti na »Špansko. General Miaja i>otuje v tretjem razredu s svojo ženo, dvema sinovoma, mnogimi republikanskimi častniki in drugimi španskimi begunci, GOERING SE JE VRNIL V ITALIJO BERLIN, Nemčija, 4. maja. Nemški maršal Goering in njegova žena se bo »a vrnila v San Remo v Italiji, kjer sta bila pred praznovanjem Hitler jevega rojstnega dne že par tednov na počitnicah. Goering je bil medtem odpotoval v italijansko kolonijo Libvjo. Po nekem poročilu je Nem-čija dovolila Jugoslaviji kredit okoli 200,000,000 mark in sicer za dobo 10 let. "Iz Jugoslavije dobivamo veliko množino poljskih piidel-kov," je rekel ne'k zastopnik nemškega vnanjega urada. "To pa plačujemo z nemškimi industrijskimi izdelki in zlasti z vojaško opremo. "Ako greste na vojaško letališče v Beogradu, boste videli nemške vojaške aeroplane vseh vrst. ; "Jugoslavija je prei dobivala mnogo orožja od Skodovih tovarn, ki so bile prej v čeških (rokah. Naravno je tedaj, da Skodove tovarne, ki so sedaj v nemških rokah, še dalje zalagajo Jugoslavijo z orožjem." MADŽARSKAJROTI ŽIDOM BUDIMPEŠTA, Madžarska, 4. maja. — Madžarska poslanska zbornica je sprejela drastično postavo, po kateri bo o-koli 300,000 Židov izgubilo de-(lo in vsak posel ter se bodo morali v petih letih izseliti iz dežele. j Po novi postavi bo moglo biti v raznih poklicih samo od do 12 odstotkov Židov v primeri z drugimi. Takoj ko je prišla vest, da je parlament sprejel protižidov-sko postavo, je izvršil samomor najodličnejši zdravnik v Budimpešti, dr. Dezso Kenedy, ki se je že s svojo družino izselil v Argentino, pa se je zaradi slabega podnebja moral vrniti. ŽRE6E POVZROČILO POŽAR TOKIO, Japonska, 4. marca. — V vasi Aomuri je nad dvesto hiš do tal pogorelo. V hlevu sredi vasi je mlado žrebe z nogo prevrnilo svečo, in naenkrat je bila mrva v plamenih. Ogenj >e je razširil s strahovito naglico. Nemška poslanika se - bosta vrnila. BKRLIN. Nemčija, 4. maja. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da se bosta prihodnji teden meniška poslanika v on Dirksen in grof Welczck vrnila vsak na svoje mesto. Prvi 1h> odpotoval v TyotvIon, drugi pa v Parks. Poslanika sta bila odpoklicana, ko je pre vrtel Hitler "proKektorat" nad Č*e- SEST ANGLEŽEV IZGNANIH IZ NEMČIJE BKRLIN, Nemčija, 4. maja. — Danes je bilo šestim angleškim }>odanikow naročeno, naj takoj zapuste nemško ozemlje. Med njimi sta tudi dva angleška časnikarja- Nedavno je angleška oblast izgnala iz Londona petdeset uacijev, in Hitler se je pač po svoje maščeval. Naročite še danes S. A. Koledar za leto 1939, IXBgVA^KefToil Friday, May 5, 1 939 SLOVENE __« .._ (YUGOSLAV! DAILT GLAS NARODA (VOICI OF THI PEOPLE) 99 Owned and Published toy BLUVIMC PUBLISHING COMPANY < A Corporation) Wnmk Bakicr. Ptealdeat J. Lnpena. t»e«. PUr* of bueineM ot tbe corporation and addreaee* o t a bore officer*: II« WEST 18th STREET NEW YORK. N. X. 16th Year I88U12D H VEJI I DAT EXCEPT 8UNDAIS AND AOIJ1JAI8 Advertiaement on Agreement K« cwlo leto velja UM ta Kieadc ...... Zm pol leta ........ Zrn «e»rt leta........ •a Ameriko ........|3.'«0 • • • • • • a $1*5C Za New Tork xa celo leto . . $7 00 Z« |H)I '.eta ................S3.rO 'Za loosemstre m celo leto .. $7.;*) Z& pol lete ................$3.50 Suberriptloo Yearly M— OI.AH NUODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZlSMfii NEDELJ IN PRAZNIKOV •ULAS NARODA", <1C WEST 18tb STREET. NEW YORE. N- Y. TELEPHONE: CHdua 1—124S DOPlfel brem podpisa osebnosti ae ne pricbtujelo. Denar u naročnino •aj m blagovoli pošiljati po Mouoy Order. Pri suremembl kraja naro4-»iko*. proaUno, da ae uaa, tudi prtjauje biralifc?« uaziia^i Ja bltrej« oalde-•o naa'ornlka. PREBIVALSTVO SOVJETSKE RUSIJE ['red moM*cm dni -o javljala |H»n»eila mednarodnega t: ska, iJo v začetku letošnjega i, ta, 170 milijonov Y'clikorusov. ti milijonov Keloru>o\\ li'2 milijonov Malorusov < lrkrajiuee\ ), ostalo pa si> razdeli na razno narodnosti. Ti podatki niso uradni, nili |H»luradni, kajti sovjet-ka vlada jo že v februarju odredila, da >e podatki ljudskega štetja no bodo objavili. To svoj sklep utemeljuj** S toni, da -padajo ugotovitve ljudskega štetja iiihI vojaške tajnosti, češ, da t.i se /po številu prebivalstva lahko >pravi na noge sovjet*ka narodna obmmlia v resnem trenutku. Strokovnjake, ki -o bavijo s populacijskim vprašanjem, seveda kljub to j ruski previdnosti silno zanima, kako -e je po množilo prebivalstvo Rusije v zadnjih dveh desetletjih. Leti": n»{J -o bili objav I jeni v "Midi sovjetski enoiklojiediji " »tat I-stieni | m nla t ki /.a prvih 1J lot po vojni. Iz njih je izhajalo, da znaša prirodni prirastek ruskega prebivalstva L'.^io odstotka letno. Hu-i so tedaj v M eč nem položaju, da svoj prirodni prirastek Lahko računajo \ odstotkih, dočim se zapadui narodi morajo zadovoljevati /. odtisočki pri svojih računih. Poljaki, Slovaki, Kumuni, .1 iip»lov'eni in Bolgari takisto dosegajo še prirastek, ki >e da izraziti v odstotkih, Angleži, Nemci, Fran" eozi in ouroiiina v«*čiua drugih evropskih narodov pa se morajo zadovoljiti s prooiili. L. je imela Ifusija li»4 milijonov prebivalcev, n;:- siednje leto pa -e je to število znižalo celo lia KJ.J milijonov. Vzrok temu >«» bile neugodne življenjske razmere, v katere je Rusij« zapadla po svetovni in državljanski vojni. L. 11*2."». pu j«- že na-topii prelom in >e je stanje začelo zboljševati. Štetje 1. ltfcKi. je naštelo že 147 mili jonov, štetje I. 1931. pa 101 Ulil--jouov duš. A ko vzamemo za temelj gori navedeni prirodni prirastek '2.2o odstotka letno, vidimo, da je Rusija že 1. 19JM. dose gla 170 milijonov in da m> morali pri letošnjem štetju našteti preko 1*0 milijonov prebivalcev. Ogromna rodnost ruskegs* naroda, ki je pred vojno znašala 4J rojstev na 1000 ljudi, se j" sicer nekoliko zmanjšala, zato pa je močno nazadovala tudi številka umrljivosti. Predvsem se je neprimerno znižala minljivost otrok, zato >c je začel dvigati odstotek prirodnega prirastka. Ako bo ostal ta vsaj se deset let na sedanji višini, bo že čez pet, še* t let dosegla *JOO milijonov prebivalcev. TURČIJA SE PRIPRAVLJA PROTI NAPADOM. ZRAČNIM Vrhovni {»oveljnik turškega zračnega orožja .K' izdal odredbe o organizaciji zračne obrani-1m\ ki 'p rini v i deva za rt**en primer mobilizacijo vsega prebi-valstva. Vsi državljani oIk>- jega spola, od 15. do t>0. leta morajo obis&ovati .'JO ur na leto t««čaje, v katerih bodo predavali strokovnjaki o zaščiti proti zračnimi napadom in vsinu, kar je s tem v zvezi. Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; ae zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgroletna skušnja Vam to jamči. I*ttit6 po brezplačna navodila in pojasnila na SLOVENIC PUBLISHING CO. ttPOTNlSKl ODDELEK "GLASA NARODA":: Hew York, H. T. POŽAR NA FRANCO SKEM PARN1KU SJika je bila posneta v francoskem pristanišču Havre, ko je gorel parnik French Line lis". Parnika ni bilo mogitčo rešili in se je potopil. "Pa JPiše 1. HI KOVINSKI, Pittsburgh, Pa. steklenih šip od Metropolitan [Lite Insurance Co., ki jih bo •rabila za svoje nove hiše v i New Vorku, kjer bo stanovalo j 40,(MM) ljudi v 42.000 sobah Pri Čudo vseh Čudes. Zadnjo, vlaki, ki prepeljejo ."»O milijo , slavljanj.i stekla v okna bodo • lede I jo bila torej -love-no' nov pomnikov tekom onega ob-- jKirabili 1 milijon funtov putt -otvorjena riewyorška Svetovna j hoda zemlje okoli solera, ini.ia-razstava, čudo vseh čud, kro-jše.-t milijonov tovornih trukovi * ' na č I o v oš k e 7. n a 1 am t i in nnpred-j letno. ka, siul najbujnoi^e domišlji- \to bi rad ogledal, je, vresničenjo arabskih prav- moj finančni minister, s i rim s«*jo i me I pred kratkim nori ali Najlepši umotvor. uia*!ijkalo, da ničeln j konferenco, j«* zamahnil z rok in odločno je dejal: Xe bo Jaka! Zadnji Ijie iz ' Malo je bil tudi jaz navzoč pri otvoritvi ker neki moj prijatelj-do&tor mi je |H«laiil tiket za zračno vožn jo, dočim je bil sam nepričakovano zadržan radi ga zdravniškega opravka. 1 pozmiri S|<>\cu<-ih naj pi-«- sati i.-l« r..uii:i na gornji naslov. mIm-ih-ui |t|-«isiiin» Sl.m-u. c \ Ni-« Vorkn. tit»li •|i»l>ii<- pri ro došli torej \>i. ki -e želite malo oddahniti od tedenskega trn- tlesel loinu«. ~e TM«t. in zdaj saiiio še »Ive. i-ik — brrrrr — eden izmed motorjev se je mikaj poškodoval in je bilo rečeno, da bo vzelo popravilo eno uro ča-u. Tako čaknjoč se mi iporodi vprašanje: Kaj }>a bi bilo, ako l»i ^se kaj s ličnega kot »daj na tleh, prigodi 1 o več ti-oč čevljev v višini i Ker je »liil odgovor na !<> la-liek, me je minilo veselje do letanja in sem naglo odjadral proti domu, voani tiket pa sem dal neki moji znanki sode lavki, ki je tam bila iblizu «1«» ma in je iiiuda ravno prosti dan kot jaz, želeč ji srečno pot in pa — nebesa, če bi se slučajno kaj pripetilo. • *■ * Moi finančni minister. I pum pa si ogledati to čudovi tost krnici poletja ali začetkom jenoiii. Rad bi ob enem pose-til ti«li drugo čudo, razstavo v San Frauciscu, ki se razprostira na umetno narejenem. 400 afcrov obsegajoieem otočič« v bližini slovitega San Francis-co4()akland mostu, ki veže t i dve mesti preko morske ožine. Most je bil izročen prometu pred tremi leti in velja za najdražjega tia svetu, kajti veljal je 77 milijonov dolarjev. Je pa tudi najdaljši, vsega skupaj 8 in jk)1 milje; samo čez vodo, koder vozijo parni ki je dolžina blizu o milj. Izredno je širok in v dve nadstropji: v gorniem drve avtomobili Šest vštric o-koli deset milijonov na leto. v sjHxInjem dvigajo železniški | lic -mejo dotične trgovine raz-ra.ti nujne-jdavek mater, na rav. je plačala. lav, j.,ti .h,k|e„ic v svoia iz- l4'ia ložbena okna v svHio reklame.I ! Nekdo je priporočal v doma-j čem a»!i'g1ešikem dnevniku, naj se ti prazni prostori izpolnijo s phnkati in reklamami cirkn S E Z N A M OBISKOVALCEV SVKTOVNE KAZSTAVE V NEW VOKKt' starosti (i.'J let. komaj 14 mescem' po smrti svojega moža i j,; pr-I!lol.(M-.M| Ignacija. Luč sveta je zagle-j |>; „(. 1>;I del > ov in sličnih u-tanov. Jaz pa ; Y),rk. ako žHiju imeti iuu Luč sveta je zagle-j ilala v Trebnjem na I lolenj- j ^ jheii s-kenr, in m-ih j»' prišla pred -"»4 110, KiSK.t it! Štofana, JHKJ ter vzor dobre gospodinje in I kličite | m i telefonu. Cllclsi'u .'1-1242. Naš urad je ikIjuI imI 7. zjutraj tlo 4. |M>|M«l0 — Lastne rezene nail M 264HHJL1HK).— Dovoljuje iHMtijilu proti vknjižlii. Za v tut obvez« hranilnice jamči' MESTNA OB(lNA LJt BLJ^N S K A Jft'^--uuu----JJLJ1L-LJULI, imur ■ J i 0TR0MWST SVETOVNE RAZSTAVE V NEW V0RKU BO SLFHER NEGA PRESENETILA Slovensko-Amerikanski KOLEDAR 1939 * POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA SO * ffoitnino ff* Ne zamudite te prilike! Slovenic Publishing Co. 216 Wtrt Wk Street Iter Yorfc, M. Y. SE NEKAJ IZVODOV JMAM.0 V ZALOQI ( ASI I* K I'M KRNA 1CA/ I'RAVA Xi li>imo, pa naj bo >lara ali mlaila. Xo. ji bom pa ^liiiaj >nu» \etelar /e \ maju in >c bliža vroee poletje, ko <'• ji »vek najraje v hladu >e«li o /i loma leži ia poeivn ter ua minejo v-i' pomla/.»liliovaiijein. koprueiijein in ljubeznijo vreil. No, pa zaenimo! \aj\eejo zmešnjavo ilela i» -IXla v razmerju eloveka trašiio nesorinlne Ijmli. Miioi^o je ^rililt, oniejenii'. ilolifoea^nib in okornili žeii.ik. ki jili možje ali ljubeki iskreno in zvesto ljubijo, na ilruvi >trani pa vi«liino lepe in < 1 ra že>tne žene, ki jili aiožje v>akemu koraku varajo. '/. ljubeznijo je nekako tako, kakor z morsko boleznijo. IVi • te-el pov-em različnih sreti -lev učinkuje ali pa tudi ne. Nekatere želi-ke -i pomaga j jo na ta naein. «la javno kaže i jo svojo ljubezen, druge pa do-' »ežejo isti u>peli, ne da bi v -ploh zmenile za nio>ke. Neka tere igrajo v moški družbi vlo »n iie}>okvarjenili deklet, doeim -e dru,ue vedejo kot prave raz uzdauke. Najvažnejšo vlouo v borbi za moško ^rce iirrajti takozvane eisto 'žeii-ke lastuosti. Cisto ženska je na primer modro-1 o-nili žensk, ki se izoifibljejo vse-j^a, kar bi moglo vzbuditi v moških zavest, da -o ravit«> tako ali pa -e bolj pametne kakor so nio-ki. Noben moški ne trpi, da l>i ^a ženska osramotila. Menda je to podedovano že od Ada ma, ali pa je le medel spomin na otroška leta, na vse one potoke, katere je on kot osemletni deeek igraje preskočil, doeim je njegova družica hodila po drugem bregu in si ni upala preskočiti potoka. Moški -e morda podzavedno spominja vseh onih jablan ali hrušk, na katere je kot deček '•splezal, dočim je njegova dru žica potrpežljivo čakala, da ji vdrže z najvišje veje hruško ali jabolko. (''isto ženska je tudi sposobnost, da zna svojo volja tako spretno uveljaviti, da misli mož, da je njegova volja obveljala. •Star pregovor pravi, da je mož glava rodbine, žena pa vrat, ki to glavo suče. Ta pregovor velja danes prav tako, kakortudi prizadevanje večine žen-k, ki hočejo biti vedno in povsod najlepše in najbo.,i dra žestne. Lepota je bila in ostane naj sigumejše sredstvo, s katerim si ženska ugladi ]»ot do moškega srca. Toda pojem lepote se menja. V tem pogledu je ženska lepota zadnje čase mnogo izgubila na svoji vrednosti. Nova moda je v zadnjih letih po vrsti odpravila glavne znake lepote, bujna nedrija, dolge goste lase in okrogla meča. Zdaj so v modi vitke in suhe žensko, za katere se pa ogrevajo samo oni moški, ki se ravnajo tudi drugače strogo po modi. Jaz pa nisem moderen, pač pa s.tarokopiteu človek, ter se niti ne zmenim za žensko, če ne vaga najmanj stoštiiideset funtov dobre in j>OHteiie vage. "B&sa IIA BOD A**—New YorS Friday, May 5, 1 939 SLOVENE (YUGOSLAV? DULY Andrejančev Tone Mladostni spomini najstarejšega fanta v Poljanski dolini. Nadaljevanje PISK .JOHN BAT1CH Ker ui bilo .lov ulj |»roxti»ru v včerajšnji i/duji lUt«. mhu iikh h i i Izpustiti Jtl vljvit je^ni* .\nUivJiiiti, UohatV, Matic*, pri Zupan' na Dobračevi in pri Koto|' na Selu. Pa tudi p* i Kamenčku v Novi vasi. Tam pri Kamcušku so bili tri hčere, za v be r pum*, iu vse bi me bile rade imele. Nekoč so me zvabili žirovski vozniki, ki so dan za dnem furaii z vozovi skoz dolino. Znan >eui bil z nji mi, morda bolj kot z sosedi v domači vasi, — povabili so me, du naj k njim pri sedem ne'ko'J l'a .oboto, ko se bodo z vozmi vnJWI al» 111,11 sam Pro* »,ouie eni i iz Loke, ker v Žiteh bo do imeli nekaki) pomladansko žegiianje, Ninm. odlašal, pra (,a ka'' vi Tone, ko -o m- že s tem ua-,l"l'ka l'r» iueiioih bolj pozno vračali in še pri Anioiioveii uialo pomudili kot navadno, da že delala noč." Ker je bilo Tonetu zaradi domačih deklet, da ne bi uii "lile, če h, že zopet gre nekam, mu že nismo me več všeč. je^ že prvemu vozniku, ki je imel j 'm,t natovorjeni smuknil na voz. Skril se ,'e ta ko, da xa kar mimogrede bilo opaziti. njegovih videla, ker v luninem svitu se le malo vidi. Tako je Tone pomagal voznikom prepevati in vriskati med pokanjem bi če v. Ob desetih so bili že v Žireli pri K a ltienšku v Novi vasi. Tam jih je bilo že zbranih toliko, da jim Tone ni vedel števila. Tudi godcev ni manjkalo. Pravzaprav se bi imela ta slavnost ali žegiianje šele drugi dan popoldne pričeti, kot je to V navadi pri nas; pa Žirovei'kot v vsem, -o tudi imeli svojo šego. "Halo Tone,'* in "Hej, Tone. ali si tudi ti tukaj!", so kliea-li vse križem, da sani ni vedel kam bi se bil ozrl. Pa dekleta, kar skupaj so šle. Potem pa ples, petje in vriskanje, kar seveda ni šlo na suha grla, to se razume. Lepe Žirovke so kar tekmovale med seboj, katera da bo prej prišla na vrsto, da bo s Tonetom plesala, kar pa domačim treni puncam ui šlo v račun, ker >o še tako " rebevsale" ena nad drugo, če bi le z eno plesal več kot eno vižo, kot pa z dru-go. "To ti je bil vrag, če imajo človeka preradi,"' je pripomnil Tone. "pLišeljeev ali cvetja sem imel ves čas dovolj, eni med plesom pogu- • tal. Kako sem tnogel pa paziti jna vse, nemogoče.! Hoteli so la bi bil kar do pone- bolj ^e je Potemtakem te je pa tudi koštalo. ker vem, da si se ko-likortoliko hotel ponoti, vem da tudi godlji niso zastonj igrali," sem pripomnil. "Ne se preveč, godeem >em tu iu tam odrinil kak "sek->ar'" (desetieo) iu plačal za u/m mi wll je um. * Vs**« Človeku, Tom'1^1 ^^ in > « v dtuzUU j ki mu je v .-.če, mu ni za pijačo ... in tudi ne za jed. Silili >o v me UI . j z pijačo in drugim, pa kaj bo> 'imel sem vsega dovolj. 4Jlav->ko/.i j no je pa bilo, da • mo se poz na- To je bilo |iotrebiio h Uoreiijovus in llotavlje. Nu-hi. Ni .tja bilo. da ne bi bil pri-prej -e lani' ni dosti *ženiral" šel tisti večer k Kaineušku, da če tudi bi ifa katera iaiied . I>i ga jaz Ue l,j| jioznal ali pa on mene/ ' "Kavno tako tudi dekleta, I kit j iu ti ne veš, iu vse mi gledala za >ein plesal s dekletom, ki je menda bila njegova." Pri tem sem ga pa pobaral, ko je govoril o Kamenškovih, kako, da so se te razumele med seboj, ko si gledal za njimi. ".la eni sem bil znanec, dru-prijatelj, in tretji pa . . .*' —Med tem sem ga že prehitel, "ljubček, kaj lie?** "No, ill i te n i so tedaj hoteli Žiro vel namlatiti - *' "Ne, ne, nolx'deii.'* "Ali si počakal tedaj ponedeljka v Žireh ?'* "Počakaj, da ti povem. Ker nisem kazal veselja, da hi bil pri njih ostal, do še večjih slavnosti drugega dne, čeprav so mi vsi prigovarjali, sem i-mel namen popihati jo od njih v Srednjo vas, še predno bi bii dan. / "Povedala pa mi je punca, ki sem ji bil menda najbolj po volji: "Tone, če boš šel domov (t. j. v Srednjovas) te bodo ti in ti čakali tam nekje oh cesti in te bodo pretepli ali pa v-aj napodili. Nikar ne hodi, ostani še tu/' "Nisem vedel, ali je dekle res vedela, da se je kaj proti meni pripravljalo, ali pa bi bila sama zase rada videla, da bi bil še nadalje pri njih ostal, kot so mislili da bom." Tonetu seveda sedaj ni kazalo, da bi bil ostal pri Žiro verli, že vsaj zato ne, ker dekle bij bilo mislilu, da se boji, zato je tam ostal. (>l» dveh ali treh, ko še ui bil dan, -e je Tone po>lovil od njemu najljubših in drugih, ki -o mu vsi prigovarjali, nuj 'o staiie \ (>hžaloval je, da je vc>elje tiiko naglo minilo. Tistih, ki so t i 111 segali v roko. ko je odhajal se je komaj otresal. Obljubljal jim je pa, da še pride, ko l»o položaj za nje.ua drugačen kot nocoj. "Se prej kot ob petih selil! bil že doma. in že nakrmil in j napojil živino, ki je bilo poiia-) vadi brata Janeza opravilo.| Toda ta je >e ležal na veži naj prični iu >mrčal kot vol." "Tako, ti' niso doma nič po grešili," >em vprašal. "Nobeden. < >b desetih -em že I»i 1 na t: zna-1 Slika z dvojnim podpisom Avgust John je eden najpi-.je rekel in stopil k razstavue-niembnejtšiii med sedanjimi an-|niu vod-tvu, ki jt- sponio sliko gledkinii slikarji. Imenujejo nato tatkoj snelo in se zavilo naga Nestorja modernega angleškega slikarstva. Robin Guthrie edeii izmed mlajših njegovih tovarišev,, je pa vendarle slaven in dobiva visoke honorarje. Medo belim umetnikoma se je odigrala zelo nenavadna zgodba. iproti radovednim reporterjeni v diskreten molk. V Fitzwilliamsovcm muzeju v CanVbridgeu je ta čas slikarska razi a vii. ki <*e je udeležil tudi .bdin z vetč deli. Guthrie je prišel pred nekoliko dnevi na te ra./>»avo in je ■zagletal v Johnovi zbirki risbo, ki jo je bil pred nekoliko leti sam ria-nravil. Ta risba predstavlja diflde, ki sedi s prekrižanimi nogami. (Juthrie je izjavil da je to risbo s petimi drmrimi prodal na neki razstavi. Tako Svet pa je postal radoveden, kaj ho rekel Avgust John k tej stvari. Mlajši mojster ni bil izrek »I sit-er nobene bese« le ]»roti starejšemu tovarišu, toda zadeva je bila resna, tem resnejša, ker je nosi hi ris»ba Johnov podpis. John pa se ni razburil, stopil je k mlajšemo tovarišu in mu razložil, kako je s stvarjo. Pre 1 časom je prišla k njemu neka ženska iu ga prosila, naj bi to risbo o-premil s svojim podpisom, .lolm^^i je sliko ogledal, ugajala lull je zelo, zdelo st. mil je celo. da je v .njej spoznal eno izitied ris^b svojrh mlajši !ilet, četirav se modela ni mogel spomnili. Vsekako j«' dosti o-kleval in je ženski v bolj aii j manj dobri veri mstregel. Stvar | mu je eeio tako ugajala- da jo je dal preifotograiirati in je imel reprodukcijo [Mifein sta|n,, na svoji pisalni tuizi. Tako je John mirno razložil svojemu tovarišu, brez uadalj nega je priznal svojo pomoto in editto. kar je pri stvari obžaloval, je bilo to. da ni ustva ri tel j t<* risbe. "Spraskajte moj podpis sinili,** je dejal ob slo vesu. "Tega prav gotov ne bom storil," je odvrnil Gutlme "dal bom l<* svoj podpis v tiru gi kot." Tako se je poravnala zadeva, ki j<- kazala zelo grdo. Tretji, ki se smeje|pri tem "sporu** oa j<* irospod Preshfield .sedanji lastnik risbe, ki jo je bil nekje kupil kot Johnovo ri-bo. Sedaj ima sliiko. iki uosi namesto enega, dva znamenita po - <»z.irotu» i0> aciuouk.il) (•♦•lite. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo ločno in zanesljivo po dnevnem kur zu. V Jugoslavijo; i* | 2.40 .......... Diu. U0 $ 4.70 $ H. HO »10.71» 121.-Ul — LMu. 'an* Din. :iU0 Diu. Diu. 1000 Dili. 2000 V Italijo: Za f « 30 .......... Lir 100 I 12— ....................Ur 200 • m— ....................LUk buO • M,- ....................Ur 10M tll2 BO ....................Ur 2000 1167.— .......... Ur 8000 KB SB CENE HEDAJ HITBO MENJAJO HO NAVBbBfl CENE roOVKZENE HPBKMEMMI OOBI AU 1IOU S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY HZ nja /. Loeani, vemlar pa, -ko . 'V 'so pogosto hodili v dolino pol . sem pripomnil, 4Ma» ... .. . .... I - svojih opravkih ali kupeijah so se ustavljali pri Auionov- eu, in tako sem ^e seznanil z njimi" ne vem, pae teboj. " 44Ti?.to ravno p» prej kot ne.** "Kuj pa drugi žiro v ski fantje, tem vem, da ni bilo vsem všee, ee so morda njih iz človeka samo smeha, pač i>a krohot. Cena.....................$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1-00 Vašte. (220 strani.) Koman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena ......................$2.50 CVETJE V JESENI. — VISOSKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (41S strani.) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je so-glasnega mnenja, da je v teb dv«-h delih prek«>s!l samega sebe. Obe sp-jnnji vršita v Sikof.ji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena.......................$2.50 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (2GS -trani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniski proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic, ** ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena......................$1.00 kaj takega kot je Cena $1.00 iz svetovne vojne. Kdinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon- ZADNJA PRAVDA Spisal J S Baar L-nt ^ -O^en, - don (432 Binni) Ena najbolj za- (184 strani.) Povest je prevedena aimivih in najdalših i>ovesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične čitati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa ro* man na vso moč živahen in zanimiv. j*na................... SAMOSILNTiA. apihai Affton Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena......................$150 STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spisal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih crtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena......................$1.50 TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan "Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške Ji jToayyla bo ostal v spominu sle-lieRtftmu, M /a »» proč i tal. Pregelj je mojster slogn in jezika. ?riit»T€-jo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena......................$150 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c. Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikanen. Da-si je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c. POD SVOBODNIM 80LNCEM. Spisal Franc S. Finžgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zsrodovinski roman. O-pisuje življenje starih Slovencov. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Nil-Mladega Iztoka je zanesla pot v Bi- i (151 strani.) Naš najboljši sane, današnji Carigrad, kjer se je humorist je zbral v tej knjižiei nekaj sesnanil s Ireno ter s« zaljubil ▼ njo. Omarica si je zaman prizadevala nje t i ga f svoje mreže. Cena......................$4.00 ertie. ki so tako ljubke in prisrčne, da eitatelj oh eitanjn znre< nživa. Posebno zjrodba o Cefizljn je naravnost klasična. Cena .... $1.00 Slovenfc Publishing Company iz cescine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. Cena...................... 85c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga borisv. strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena......................$1.00 ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena......................$2.00 (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital z užitkom. OenA......................$1.00 HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovm literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj ho roman z užitkom prečital od začetka do konca. ......................$1.50 WW IBS I**—IN* fttrl Friday, May 5, 1939 MT1R1 fTTJQOMTf 0X9LY = nikdar ne ugasne ■ ■!■ ■ ———_________ ROMAN 12 2IVLJENJA ZA "OLAB NARODA" PRIREDIL L H. 66 FUvija iri ga prestrašena pogleda. . "O torn je s t«4x>j govorila! M 4tI>u, Flavija. Kaj je v pisiiml" Flavija pritisne roko na srce. » "(Mi, Ila»ns, boljše, da pismo uničiva, kar bi ^e moralo zgcxliti, ako 'bi se biia en teden prej našla." "To se |>a ni 2.>;<»tlilo, Flavija. Saj si menda izpolnila rjeno ieljo in si pismo na dan njene smrti prebrala." Flavija zelo prebb*ii rn ga plaho i»ogleda . "Da, Hans, prebrala sem ga." "Zakaj ga pa meni nisi dala, zakaj mi o tem nisi ničesar jHjvedala, kakor j«' i aročila in zahtevala moja mati/* Flavija zliegana prime njc*govo roko . Dovoli, tla pi ino uničiva, Hans, tudi jaz hočem pozabiti kar je v njem." "Zakaj? Ali je kaj v njean, kar bi tebi utegnilo škodovati?" 4 * Ne, o, ne — toda — mogoče bi bilo tebi proliuldo in to ti hočem prihraniti. Dovoli mi, da pismo sežgem, kakor bi se moralo zgoditi, ako bi se bila pred potekom enega leta poroti la." Hans jo | io iz veti n joče (»ogleda. "Ako mojo mater zaradi tega pisma sedaj zaničuješ, ali misliš, da bi jo zaničeval tudi jaz?" vpraša resno. 44Xe — o. ne — Hans; ravno nasprotno, £amo ljubša in bolj pomilovanja vredna mi je |>ostala." "Zato ji Ikuu mogel tudi jaz odpustiti, 'kar je storila in tudi še potem bo pri meni še v dobrem in visokem spominu, ko bom prebral njeno izpoved. Med nama ne sme biti nobene tajnosti. Vem, da mi hočeš to prikriti samo iz kakega plemenitega nagrba. Torej, daj mi njeno pismo." Flavija ga negotovo pogleda. . "Oh, Hans, samo ko bi hotel v-1 reči moji želji!" Han> pa odločno zmaje z glavo. . "Xe, Flavija, r.u tebi vidim, da te ta stvar zelo muči, in Midi jaz bi bil ve I no nemiren, ko bi vedel, tla med nama ni vse na jasnem. Ali je kaj hudega, tedaj bova oba skupaj prenašala." Flavija zojwt globoko vajdihne. "Saj vendar nimam nobene praviee, da bi ti kaj prikrivala. In ker bova sedaj [»ostala mož in žena, ni več tako hudo. Ako te.ga ne bi bilo, ti t«' tajno-'i za nobeno eeno ne bi izdala." I fans ji nežno l>oža lase. . "Zdi .-e mi, tla te je moja mati zelo dobro poznala, da pi>ma, kadar bi ga prebrala, ne bi prostovoljno meni izročila. In zato sem toliko radoveden glede tega, kar mi je hotela moja Flavija prikriti." "Oh, Hans, Im»|<-I<» te bo, t<»dn bolečine ti sedaj ne morem odvrniti." Ilar*» jo iskreno (»oljubi na ustnice in oči. Samo da med nama ne pride ničesar, Flavija, potem Ikj za mene vse Jalrfko." Flavija jra pelje v mali salon njegove matere in mu prinese pisma. Hans prebere iz(M»ved Leo nore Ritt4>ergove in je zelo zbegan. K > skonča, pritisne Plavijo k sobi. "Torej, tO je bilo! Preljulw), predrago srce, zmožna si bila priikriti mi :»» iz|M>vetl, tla ne bi nikdar izvedel, da ne morem podettovuti premoženja svojega očeta. Kajti, da je moj <*"-e, o tem ne dvomim, tako narava ne vara. Toda ta uboga in uesnV-nji žtrna ni slutila, da sem sin svojega očeta in one žt»:ie, katero je olM iiom sovražila in ljubila. S«Mlaj razumem njene zadnje besede: Herbert — ni — priznati je hotela, da nioem lijo-i sin. Totla >mrt ji je preprečila njeno priznanje." Flavija se pri vije k njemu. . "Da, Hans, svojo zadnjo uro mu je hotela priznati. Ko liko je reva morala trj»e*i." " I'I m »ga mati! Da, Flavija — navzlic vsemu jo moram -matrati za mater. V mojem spominu mi ibo vedno ostala -veta. Sedaj pa o moji pravi materi. Daj mi pismo, ki mi bo prineslo blagoslov in upam tudi zagotovilo, da je Herbert liirt berg moj ore. Kajti moje srce tako zelo visi na njem, da bi me bolelo, ako-ne bi bil moj oče." "Saj ne more biti drugače, Hans. Kot sta si bila vidva podobna, >i moreta biti podobna samo oče in sin." 5 temi besedami da Flavija Hansu pismo njegove matere. Hans spoštljivo <*lpie pismo. Najprej vzame iz njega fotografijo — je ravno isti posnetek, ki ga je našel v pisalni mizi svojega očeta. Tudi pisava je ista. S tem je že bil podan dokaz, da je b i I Hans sin Herbcrta Rit tiberga. Globoko ginjen gltsla v lepi, nežni obra-z svoje matere. I fans oi je |>o Tebi hotela prrdtibiti ljubezen svojega moža. Dal Bog, da bi dosegla ta cilj! Oprosti avoji materi, tla je l>olj sledila svojetrtu srou, kot pa povelju dolžnosti. Nisem vedela, da sem ga vzela drugi ženi, kar me je malo časa napravilo tako srečno. V bolestnem prostovoljnem pregnanstvu iz bližine Tvojega t »čet a sem .-e pokorila in sem neizmerno trpela, ker sem «e odrekla blagost jnosti, da bi Tvojemu očcfcu odkrila, tla sem dala življenje njegovemu sinu. . Ljubi svojega očeta, moj meni vzeti pravico Ti povedati, kdo je Tvoj oče. Ali Ti je mogoče, zamolči Eleanori Rittbergovi — M«"*) svojemu očetti smeš povedati, da Te ne bo zavrgel. Tvaj oče je Herbert Rittberg. izroči um moj poslednji DIVJE RACE IZUMIRAJO. NTa |»obudt» nekega inženirja kanadskih državnih železnic in po*i njegovim vodstvom je bilo ustanovljeno Društvo lovcev in prijateljev pri rt*! e za obvarovanje divjih rac. Temu ]x>kretu so se pridružili ameriški lovci. Severoameriški lov-ei so zadnja leta t*pazili, da je v Ameriki in Kanadi divjih rac vedno manj. V Združenih državah jih je zdaj komaj še 100 milijonov, a prej jih je bilo več milijard. I>arii v juliju se je odigrala v oblasti Kanadskih jezer prava ptičja drama. Spomladi so se naselile ob jezerih divje race in gosi, potefh je pa prišla dolga • i fci > ir* iti-ii |cx , ---- ----- ki je zadela volne!kn»J«» Ahmedom Zogom. bri in pižmovke so' Kralj je prišel na Dunaj, da menjati v prostrana močvirja, Tja so mu pa ledile tudi sence njegove debelo, oziroma so ga bile prehitele in čakale. Ko je kralj Zogu v spremstvu treh gospodov stopal pro "II 1 | M < r-I 1 «1 I Ul M 11 M V |I IČI, . w ■ • •--- kjer (i»oleti sploh ni votle. In ,tl ""P01*'' da 1)1 si Pro<1" vodne ptice izumirajo, ker ne ptavo "Aide" sta ga pričakala morejo rediti mladih. |'lv® albanska emigranta in oti- jdala proti njemu nekoliko stre-Zato so se morali ljudje od- lov iz samokresa. Streli niso ločiti za regulacijska dela. ki zadeli kralja, temveč njegove-ji-li je opravljala prej narava'^ adjutanta .majorja Losa To-Uima, Kanadsko društvo je polaja ter dvornega ministra dalo lani v ta uamtsn $12o.OOO,' Kkrema Libohavo. Topolaj leto« pa *e $150,000. Ta denar je ostal na mestu mrtev dru^e-so nabrali člani. Lanska dela ga so prepeljali težko ranjene-st» rinila nad i»oldrug milijon v bolniišnrco. Samo slučaj divjih ra**. Kanatlska vlada je hotel, da tedaj ni bilo večje proglasila jezersko oblast za mrtvih med pasanti, kajti kralj narodni park. Let<»s bo zaščita in njegovi opremljevalci so bili razširjena še na 3.000 kvadrat- taikoj izvlekli evoje samokrese nih kilometrov iu "talko upajo.in začeli streljati na oba napa-rešiti Še dva Ln |>ol milijona' dalca. To sta bila bivši stot-divjih rac. |nik albanske vojske Nedoik |K>zdrav — ljubila sem ga do *smrti in brez njegove ljubezni ni»sem mogla več dalje živeti. Bog s Teboj, moj preljubi sili; ves božji blagoslov naj se razlije nad Tvojo glavo. — Tvoja mati Eva Werner." "Torej, moja mati spi v neki tirolski vasi svoje zadnje spanje — in tega nisem vedel," pravi Hans zamišljeno. "Obiskala bova njen grob, Hans. In ji bova prinesla najino ljubezen." Hans jo tesno pritisne k sebi. "Flavija, sedaj išele popolnoma občutim, kaki nesreči sem ubežal, da sem se oprostil Steflke Marenove." Flavija prime njegovo glavo v obe roki in tako si gledata v oči. Ko pride p omlad s svojim čarom čez hriibe.. pelje Haus Rittberg svojo mlado nevesto pred olar. Jasna, kipeča sreča .-ije obema z obraza. Za »nju ni bilo nobenega raizglasja več, vse se je združilo v soglasje. Portika je bila izvršena z vsem sijajem v .neki monakovski cerkvi. Iz Hansovih oči je sijal nežen ponos, kaidar je pogledal na svojo mlado nevesto. Hans in Flavija pa še isti večer odpotujeta iz Monako-vega in gresta najprej v malo tirolsko vas, kjer je bila Eva Werner jeva i>okopa:ia. Najdeta priprosti grob, pod katerim je spala. Poraščen je bil z bršljanom in visdka, lepo zrašče-ua cedra je razprostirala svoje veje nad grobom. Hans in Flavija sta položila cvetje na gomilo in se primeta za roke. "Pusti mi tvojo ljubo roko, Flavija, da čutim gorko življenje. Strašna je smrt za'srce, ki bije v ljubezni," pravi Hans tiho. In tesno objeta zapustita !>okopalKsče ter stopita v cveto če življenje. Sedeta v avtomobil, ki ju je čakal ter nadalju jeta svoje ženitvanjsko potovanje, ki ju pelje dalje proti jugu. Prodno pa se po svoji vrnitvi rza stalno naselita v Mo-nakovem, se £e nekaj tednov vstavita v RittJbergovi vili v go-^ Flavija svojemu možu vsak večer sladke me- , in polne sreče zvene v dostojanstveno tišino gorskega sveta. Kadar pa so gosli »molčale, tedaj sta oba hodila po veliki stobrični dvorani. V hišo Hansa Rittbenga se je zopet za vedno naselila sreča. KONEC. Dželoši in bivši orožniški poveljnik v Valoni, Azis Kami. 6ele po tem dogodku so Du-najčani zvedeli, da imajo v svoji sredi albanskega kralja in jnsno je, da je postal tudi popularen. Oblasti so bile sicer v zadregi in so mu v bojazni, da bi se kaj takšnega utegnilo še kdaj pripetiti, lia-svetovale, naj Dunaj čim prej zapusti. Kralj pa se ni tlal pregovoriti. "Popularnost" mu je dobro dela in rad je videl, da se Dunajčani zanimajo za njegove zadeve. Marsikaj je bilo, kar je moglo zbujati to zanimanje. Pred vsem to, |.a t Bremen 13. maja: He Ue Krame t Ha v rt Hex t (ienua 17. maja: Aquitanla ▼ Cherbourg Hansa v Hamburg Normandie ▼ Harr^ 20. maja: Saluruia r Trst Columbua t Bremen maja : Nieuw Amsterdam v Boulogne 24. maja: Queen Mary t Cherbourg Deutsfblancl v Hamburg 25. maja: Cbami»lain t Havre 26. maja: Bremen ▼ Bremen 27. maja: Coute ill Sarois t Genoa 31. maja: Aqultauia t Cherbourg Hamburg v Hamburg Normandie t Havre 2. junija: Kun»|>a v Bremen 3. junija : Hex r (jenora •i. junija : I>e liarsse y Havre 6. junija : lie