Največji domain dnevnik Združenih driavak Velja za Tac leto $6.00 Za j>ol lota - - - . . $3.00 n i Za New York celo leto -- Za inozemstvo celo leto t*, TELEFON f CORTLANDT 2876. EsfršlOTensBhidelavcef^rAmOTkL I- Tke largeat Slovenian Dally in the United States. - Issued every day except Sundays and legal Holidays. i 75,030 Readers. Entered as Second Claaa Matter, September 21, 1903, at the Post Offios at New York, N. Y.f unto the Act of Congress of March 3, 187». NO, 216. — ŠTEV. 216. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 13, 1924. — SOBOTA. 13. SEPTEMBRA 1924. TELEFON: CORTLANDT 2876. RAZNE NOVOSTI VOLILNE KAMPANJE Poskusna gaslovanja. — Delavske demonstracije za sen. La Foiletta. — D^wes se je odločno izrekel proti La FoUettu ter obsodil njegove nazore. — Razne izjave glede progresivnega kandidata. — Ko bo govoril La Follette v New Yorku bo tudi G-ompers navzoč. La Foiletta dolže puntarstva in boljševizma. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. Takozvano ixsskusiio glasovanje, katero je vprizoril list Američan p • vsej Ameriki, kaže oči vidno še vedno, da je ]M-»veral Tja Follette svojo prednost nad oberm ostalima predsedniškima kandidatoma. OI> priliki gov« »v«, katerega bo imel prihodnji četrtek senator La Follette v Madison Square Garden v New Vorku. nemeravajo delavske organizacije vprizoriti demonstracijo. Samuel Goiupers, predsednik Ameriške Delavske IVderacije, ba Foiletta. Združeni tekstilni delavci Amerike, ki imajo 58.000 članov, so se včeraj na *voji letni konvenciji izrekli za La Foiletta in Wli cele rja. Milwaukee, Wis.. 12. septembra. — Včeraj zvečer je imel rcpublfkansk i kandidat za podpredsedniŠttvo, general Dawes svoj pivi volilni govor v domači državi Iia Foiletta. To kandidaturo je označil kot "višek demagoštva, kojega namen je izpodkopati ustavne temelje republike." La Follette samega je imenoval mojstrskega dema-gn^a, pred katerimi morata posvariti 011 in njegova stranka ves narod. ~~ Govornik je lopnil nato tudi po socijalistili ter izjavil konečno, da se volilstv^ Wisconsina ne bo 21a. volilni dan dolgo pomišljalo. temveč tako glasovalo kot zahteva '4 zastava te sladke dežele prostosti"". Washington, D. C1.. 12. septembra. — Glavni s;t!an La Follette je objavil izjavo polkovnika Warren Fislierja, narodnega poveljnika United American War Veterans, ki šteje 60,000 članov. V tej izjavi se glasi, da je La Follette domoljub in da se je zavzemal tekom svetovne vojne za prostost govora, zborovanja in tiska. <'e bi mogel prodreti s svojo politiko, bi se skrčil dobiček vojnih profitirjev na dvajset ali deset odstotkov. Ko je napovedala Amerika Nemčiji vojno, je glasoval za večino odredb, ki bi mogle olajšati usodo ameriških vojakov. Polkovnik je pričel svoja izvajanja z trditvijo, da so volitve boj med velikimi kapitalističnimi interesi Wall Streeta, plutokra-cije in njih republikanskih in demokratičnih kandidatov na eni strani ter voditelji pravega amerikanizma na drugi s-1 rani, kot sta La Follette in Wheeler. Denver, Colo., 12. septembra. — Demokratični predsedniški kandidat John Davis namerava danes zaključiti svojo kampanjo v Ooloradu. Na poti v Cheyenne bo imel z zadnje platforme vlaka par govorov. LQEB IN LEOPOLD STA S POSVETA LIGE NARODOV V ŽENEVI ŠTEVILK! 9305 IN 9306 Anglija zahteva odločitev Lige glede pravice iskanja. — To vprašanje je bistvenega pomena za vsak program prisilne arbitracije. — Namignila je, da je pripravljena poslužiti se mornarice za nasilno uveljavi j en je miru. — Liga namerava ustanoviti neodvisno geor-gijsko republiko. — S tozadevno resolucijo se peča poseben odbor. Morilca so prevedli v državno kaznilnico ter ju utaknili v jet-niško uniformo. Nevarna nezgoda na poti v jetnišnico. Opravljati bosta morala težaška dela. Deset jih zahteva nagrado. Chicago, HI., 12. septembra,— Nathan Leopold in Richard Loch, ki sta prespala noi" v celici, kot se zjrodi to pri vseh < - Poroča Arno Dosch - Fleurot. Ženeva, Švica, 12. septembra. — Pravico iskanja na Koi se zgoai hil° na'1ver"Je vprašanje zadnje vojne, kaznjencih, sta bila preoblečena M'! PrcdU>zl1 v<'e™J Ligi narodov Sir Cecil Hurst, član an-} ter sta dobila številki 9305 m Slpske delegacije. Razpravo o arbitraciji je s tem stavil 9306. Danes sta pričela svoj prvi zopet 11a realno tla s konkretnim predlogom. To pravico (lan dosmrtne ječe radi nmora^1 enačil v prvi komisiji Lige narodov tkot najbolj nad- ........... COrvmCMT UMOmwOOO A UMDKRWOOO. M. ». Slika nam kaže ameriško potrolno ladjo "Bear'', ki je zamrzn'e-11a v severnem leilu. Kapitan je dobil povelje, naj se vrne proti jugu, kakorkitro se bo za-čel tajati led. Zatem bodo ladjo uničili, ker je že stara 111 je je vožnja na nji nevarna. Posadka te ladje je rešila že dosti polarnih ekspedicij ter vzdržala redno zvezo med najsevernejšimi prebivalci in ameriško civilizacijo. ZAKONSKA ŽENA JE ZAKOPALA VEČ OTROK Mož je izjavil, da je žena zakopala več otrok. Novorojenčka so baje razkrili še ob pravem času. Mož je rešil otroka. Forkerd River, N. J.; 12. sept. Detektivi z Ocean okraja so preiskovali včeraj in danes tukaj oh-dolžitev, katero je dvignil neki mož proti svoji ženi. Soglasno 2 AVSTRIJA SE JE ZAČELA LASKATI MALI ENTENTJ Mlada nemška_ republika je povsem izpremenila svojo zunanjo politiko. Pogajanja z nasled-stvenimi državami. Berlin, Nemčija. 12. septembra. Zadnja poročila z Dunaja so povzročila tukaj pravo senzacijo, kajti mlada nemška republika je polnoma izpremenila smer svoje sklepat i. njegovo izjavo je vprizorila po-j politike. V kratkem času bo od-skus, da spravi s poti svojega no-L-topil Zimmermann, ki je komi-vorojenčka s tem, da je živega Sar Lige narodov za Avstrijo, in zakopala. Mož je obdolžil nadalje ženo, da je ob treh ali štirin prejšnih prilikah izvršila s ličen le/no '.vprašanje, glede "katerega mora Liga predno se bo rešilo vprašanje arbitracije. "Če bo Anglija kdaj pozvana, naj opravlja na iikm- , , - . .. t J1Al policijsko službo za Ligo," je izjavil, "hoče fpravico za- doloeeno za vse zločince, obsoTe- I,,., , . 1 . 1 1 , . . v . plenjenja, h rez nevarnosti, da se 10 pozove nreri Medpi- n na dosmrtno jeeo ter bosta prt-',. ,, J 1 pieu jitm.a , *. ,. 1 rtiOno arbitracijsko sodisče." cela v kratkem opravljati napor- . Razpravo je s tem postavil naenkrat na realna tla p« s neizogibni prvi splošni razpravi ter tndi namignil, da spoznavajo Angleži možnost, da bodo pozvani, naj nudijo Ligi aktivno oboroženo pomoč in da jo bod tudi nudili. Rekel je, da predstavlja mornariško vojevanje poseben problem. Narodi z velikimi morskimi silami bodo mogoče na]»rošeni, naj uporabijo te sile pri podpiranju »logovom in 11a prošnjo l ige bodo mogoče pozvani, da vprizore akcijo, "ki bi jih brez dvoma spravila v oster konflikt s katerimkoli narodom, ki bi tržil s sovražnikom naroda.'' Rekel je, da bi Anglija pričakovala, da se ji da pravico iskanja, brez vmešavanja od drugod in dfcit bi moral osem in trideseti članek statuta, s katerim se je ustvarilo mednarodno sodišče, vsebovati reservaeijo v tem smislu. Ce se tako reservaeijo uveljavi ter sklene Liga arbitra-.. , . leijski govor, so tukaj prepričani, da bi bila tudi Ameri- tpr pr!jrrpridružm se smrt, ko je zdrsnil avtomobil, t}**" ™ »bruhnil kak evropski konflikt, katerem sta se nahajala in je vo-1 . Zeneva' Syica, 12. septembra. — Liga narodov je Stezi I Z naglico 35 milj na uro, nav-;ri1^ korak, koiega namen je uveljaviti neodvisnost repub-zdoi po nasipu Chicago & joliet'^e ^eorgije. ko so Francija, Belgija in Anglija predložile malega Roberta Franksa. Razkošno in brezskrbno življenje v svojih palačam sličnih domovih v Chieagu sta zamenjala za rutino, no telesno delo v eni številnih tvornic in delavnic kaznilnice. Danes bosta prisostvovala proslavi Defense Day-a v kaznilnici in jutri zvečer jima bo dovoljeno udeležiti se kinematorafske predstave, ki se vrši vsaki teden enkrat. V nedeljo bosta imela priliko prisostvovati službi božji v ne na dosmrtno ječo te bosta pričela delati. Oba mladiča so privedli včeraj zvečer iz ječe Cook okraja v ka*-nilnico v Jolietu. Čas odpotovala je bil celi daai negotov, ker je bilo treba iz ročiti preje državnemu pravdniku pur dokumen- električne železnice. Oba kaznjenca, ki sta bila pri- resolucijo, v kateri se prosi svet Lige. naj zasleduje razvoje v Georgiji in naj se posluži prve prilike, ki se bo ZDRUŽENE DRŽAVE EO IZKRCALE SV.OJE ČETE V HON-DURASU. Washington, D. C.. 11. sept. — V C'eibi, Honduras, se je izkrcalo sto ameriških mornariških vojakov. z lahke križarke "Honduras". Križarka je odplula proti Teli, Itjer bo zaščitila tamošnji ameriški konzulat. MAŠČEVANJE ZA MATTEOT-TLJEV UMOR. R.m, Italija. 12. septembra. — V tukajšni bolnišnici je umrl fa-šistovaki poslanec Armando Casa-lini. Obstrelil ga je neki mladi tesar po imenu Giovanni Corvi. Pri zaslišanju je rekel, da se je hotel maščevati nad fašisti, ker so umorili faŠistovskga poslanca Matteottija. Obstrelil ga je v vozu cestne železnice. ZEPPELIN BO PRINESEL VE LIKO POŠTO. NEMČIJA BO ZOPET PLAČALA Berlin, Nemčija, 12. septembra. Nemčija je na temelju Daweso. •vega reparacijskea načrta izplačala zaveznikom nadaljnih dvaj-se milijonov zlatih mark kot drugo plačilo. --■'■V-'. - Priedrichshafen, Nemčija, 32. septembra. — Tukaj so pričeli ljudje v zadnjem času kupovati veliko število nemških letalnih znamk. Te znamke so namenjen* za pisma in druge poštne pošilja-tve, ki bodo prišle v Ameriko » novim Zeppelinom ZR—3. Poštne oblasti so že pred več tedni objavile. da je primerno imeti pripravljena pisma in pakete in nabiralci znamk so upali, da bodo izdane ob priliki tega poleta posebne poštne znamke, a bili so varani v svojem upanju, kajti uporabilo se bo le navadne letalne poštne znamke, ki stan«>-jo za pismo eno zlato marko ali 24 centov ter za razglednico po-lotico te svote. zločin. Ženo, Mrs. Eugene Saunders, staro trideset let, so prevedli v Lakewood bolnico. Čeprav ni bila dosedaj še dvignjena j)roti Avstrija bo kmalu postala članica Zlr \ T ■ Ti V ' J V , 1 pnilKe, K! SC I K) Male entente. Zimmermann je do-i ^ " t A ! k - komaJ |,l!K\lIa' (,a J1 P^ga ^ miroljubnimi sredstvi, na temelju J 'usla smrti. A\tomobil se je usta- mednarodnega prava vil. a je lahko hitro nadaljeval I Male entente. Zimmermann je do-! -1 . . , , . J usla smrti. A\"toinobil sedaj nadzoroval avstrijske finance. Nadalje se glasi, da bo tem u-vodim korakom sledila popolna j "vedno" zaprla za obema, zveza med Avstrijo in Ceh osi o-j 0ba mladiča sta se zelo prestra- vasko oziroma Jugoslavijo. |5ila, ko se je pripetila nesreča ter I Paail Boncour, francoski delegat, je pojasnil, da je resolucija posledica dogovora, ki je bil sklenjen med • t 1 Resolucijo smatrajo v Ženevi za skrbno sestaviieno svojo pot in malo pre« osmo uro - . , , . . _ V. iMroun'J111'1 zvečer so se vrata kaznilnice za!lZiaV° ve3e?j!« 0—bsn ogla« r Um Usta Je Nmr Tswk Bank Draft. " **** ^ * FRANK SAKSEB BTATX BANK IS Oortlandt v«, - V S r- - • M GLAS NARODA, 13. SEP. 1924. •GLAS NARODA" pLCVKNE BAILVI FRANK lAKtlR, Pi—M—« mn4 Publish«« by Publiihing XA Corporation) LOUIS BKNKDIK* Pi Ac« o* Sual ■t Cortlindt of th* Corporation and Add™«— of Afcova OfNoorai »prough of Manhattan, Now Vorfc City. N. V. I L At NARODA'* (Vole* of tha Paopla) ■wry Day Excopt Sunday and Holiaayo. N In __valja IM mm Amorlko ,Za Naw Yorfc Kanada ...........-».. H.M Za pol lata n La .....................«.00 Za Inozemstvo MM ____________I1.B01 Za pol lota — »ufaoerlptlon Yaarly >6.0> Advertisement on Agreement TXxplwl. "aiaa Naroda" txhaja vaakl dan Izvzemil nadalj In praanmaw._ Pros podpla* la oaebnoati aa na priobCuJeJo. Denar naj ae b!tpmH po-po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo — tudi preJSnJl btvaJIBCe nama nf. da hitreje najdemo naalomflt*. M Q t_ A • NARODA** •ortlcndl Street, Borough of Manhattan, Now VaTlb Telephone: Cortlandt 2871 _ V. REPUBUKANCI IN PLAČE Gospod Coolidge in njegovi trabantje se hočejo 11a vsak način juisliniti ameriškim delavcem, da bi pri prihodnjih volitvah glasovali zanje. Pred kratkim je trdil predsednik republikanskega narodnega odbora William M. Butler, da je refpaiblikan-ska administracija razrešila delavski problem. Za primerjalni vzgled je navedel Evropo, eeš, v Evro-pi je na milijone brezposelnih, ki so navezani ma podpo-ro svojih vlad, cloeim ni v Združenih državah sSt?vari, katero bi se lahko označilo z besedo brezposelnost. Te srečne in zavidanja vredne razmere je ustanovila re]ni*b 1 i k ans k a st ran k a. Nadalje se je odločno izrazil proti vsaki podpori brezposelnih iz javnih sredstev. To je po njegovem mnenju neameriško. Ne predno je prečital Butler svoje izjave, je nekaj podobnega povedal sam predsednik Coolidge. Obiskala ga je namreč delegacija delavskih "voditeljev", ki so se vedno in pri vsaki priliki odlikovali po svo jem nazadniaštvn. Tem voditeljem je govoril Coolidge o paradižu, v katerem se nahaja ameriški delavec. "Ameriški delavec." je rekel, *kni deležen samo vet denarja in več sladkosti, katere more kupiti za denar, pač pa je v sedanjem času plačan več fkot je bil kdaj prej in več km je plačan katerikoli delavec na svetu." Ko so delavsk "voditelji" slišali te besede, so se jim pojavile solze v očeh in so začeli burno ploskati. Pri tem je pa vsakdo natančno vedel, da so trditve predsednika neresnične in en oče svojim otrokom ter zvest nosilec kmetske misli. V Ljubljani je 27. avgusta pn daljši mučni bolezni umrl Alojzij Accetto. mestni stavbnik in po->ehtnik. Pokojni k j«1 bil iz znane narodne ljubljanske rodbine. Bil ie sološpn priljubljen in spoštovan. Po svojem prepričanju je bil narodnjak in naprednjak. V Sp. Šiški je umrla 29. avg. •ledert Malgajeva CMitteregger), >:asebniea. Bila je izredno dobra žena. ki so jo spoštovali vsi. ki so jo poznali. V deželni bolnici v Ljubljani je 29. avg. preminul v najlepši dobi življenja žel. uradnik Iv. Zrimšek. Nesreče pri delu. Jakob Reben. 331etni delavec iz Ilotedršice. je razstreljeval skalovje. Mina je predčasno eksplodirala. pri čemer je Rebun zmečkalo levo nogo in desno roko. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico, vendar je malo upanja, la okreva. Ponesrečenec je ože-njen in ima dva otroka. Strojnemu ključavničarju Leopoldu Žoržu. zaposlenemu v ljub- 1 jamskih Strojnih tovarnah in livarnah, je transmisijski jermen zlomil levo roko. Prepeljali so ga bolnico. Delavec Alojzij Jazbinšek. zaposlen v papirnici v Vevčah, je Ivignil težak zaboj, pri čemer je »adobil tako težke notranje poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnico. Anton Vilčnik od Sv. Marka pri Trbovljah je pri svojem delo-lajalcu v Trbovljah pilil naboj, ki mu je pri tem eksplodiral in mu odtrgal dra prsta na levi roki. Napad božjasti na ulici. Na Koroški cesti v Mariboru je nadel delavec V., kateri se je. da-si božjasten, navlekel alkohola. Ker ga bolnica, ki takih bolnikov ne sprejema, nj sprejela v oskrbo, se ga je moralo oddati v policijske prostore. Zdravstveni izkaz Ljubljane v času od 17. do 23. avgusta izkazuje to-le statistiko: Umrlo je 21 oseb," 12 moških in 9 žensk (tujcev). Smrtni vzroki: jetika 3, pljučnica 2, davica 1, cftišljivi kašelj trebušni legar 1, zastrup- ljene arne 1. rak 1. drugi naravni smrtni vzroki 11. Med tem časom se je rodilo 16 otrok, 7 dečkov in 9 deklic (1 mrtvorojena). Naznanjene nalezljive bolezni: davica 1, griža pa 2 slučaja. Nočni napad. V nedeljo 24. avgusta ponoči se ,je vračal tesar Franc Vesela k Lz neke ogstilne mimo Glazi.je proti domu v Leveč. Napadel ga je neki Alojzij Ogrinc iz Levea z nožem ter ga precej ranil. Posestnikov sin tat. Iz Močne na Štajerskem poročajo: Dne 1$. avgusta je bilo pri posestniku Francu Ribiču vlomljeno in tat je odnesel 800 K gotovine med tem časom, ko so bili vsi domači na travniku pri nalaganju sena. Orožniški patrulji postaje Smarjeta ob Pesnici orožnikoma Znidaršiču in Frangežu se je posrečilo po. daljšem poizvedovanju izslediti tatu v osebi ugled-nikovega sina Antona C. iz Močne. kateri je pri aretaciji izjavil službujočima orožnikom« prošnjo, da ga spustita, oziroma da mu naj odpustita ter da bo zadevo poravnal. Udeležiti se je mislil mlade-niškega shoda, ki se je vršil 23. in 24. avgusta v Mariboru, pa mu je primanjkovalo denarja. Oko pravice pa ni tako mebkosrčno in ga je ovadilo sodu i j i. katera mu bo pokazala, po katerem paragrafu se ne sme na tak način denar izposo-jevati. Dotrčnik ima po izpovedbi sosedov že več takih grehov, ka-leri so po paragrafih kazenskega zakona ne odpusti j ivi. novci -v Združenih državah. Svetovna vojna ni izpremenila samo evropskega zemljevida, am pak je izpremenila tudi evropski denar. Nastali so novi denarji. Novi poljski zlotv je ena prvih novih enot, katere bodo izdelali v novčarni Združenih držav. Dovolj srebra in drugih sestavin bodo preskrbela štiri ameriške kor-poracije za napravo 12 milijonom cn-zlotyskih novcev in polovico toliko dvo-zlotvskih novcev. Zlotv bo imel pa vrednost 19.3 centa, kot francoski frank. V Evropi sf: povračajo redne razmere in to naj nas opominja na važnost, da si moramo tudi mi zaščititi redne razmere v našem lastnem življenju. Zdravje je edina zaščita, za katero lahko spravimo vse. kar cenimo. Želodčni red je poglaviten temelj te zaščite. Trinerjevo Grenko Vino je zdravilo, ki oživ? želodec, ustvari zdrav tek, ter spravi v redno delavnost ves prebavni ustroj. "Meni ugaja Trinerjevo Grenko Vino. ker se zdravega počutim, če ga pijem", nam je pisala Mrs. Jennie Simsich iz Allegany, N. Y., in vaš lekarnar ali prodajalec zdravil ima v za-l"«otri, fTrrnerjevo Grenko Vino. Poskušajte ga danes ter poskušajte tudi Trinerjev Liniment v slučajih revmatizma ali nevralgi-je in Trinerjev Mirilec Kdšlja v slučaju prehlada. (Ad.) Neka rojak me je vprašal, zakaj ima tisti gospod, ki za "Naš Dim" zobe brusi in korenine dere, pred svojim priimkom črki ki J. M. Tako globoko še nisem prodrl, toda zdi se mi. da je J. M. okrajšava za '-Jadna Mizerija". Časopisje poroča, da je odpotovala bivša avstrijska cesarita Ci-ta v Lurd. Splošno je znano, da je bivša avstrijska cesarica Cita jako klerikalna ženska. Kaj je namen njenega potovanja v Lurd ni znano. Vprašanj«? glede lurških čudežev ni popolnoma rešeno. Toliko je dokazov in protidokazov, da človek ne vt-kje se ga glava drži. Brez vsakega napada na vero bom pa tole zapisal: — Ce je šla Cita v Lurd prosit za obnovitev stare habsburške monarhije, se ni obrnila na pravi naslov. To stvar imajo v rokah fran-' "c.1;: v angleški diplomatje. ki nimajo navade vprašati v Lurdu za svet in dovoljenje. ★ Na Kitajskem je izbruhnila državljanska vojna. Vodja konservativcev je general Vu. Njegov nasprotnik je general Lu. Udarila sta se pri Kiangu. Kmalu se bo unela odločilna bitka. Zakaj vse to in kako vse to? Poročilo o kitajski politiki in kitajskih razmerah je skoraj tako zapleteno in neumljivo kot so zapisniki sej v belgrajski narod ni skupščini. ★ Edinosti, bodi mimogrede povedano. da sem bil pred leti par krat v dvorani na osmi cesti, iti -em najbrž s svojo navzočnostjo preprečil pretep. BiksaLi so se pa prej in pozneje, in se bodo še biksali. zato ker je dosti več pridig sovraštvu kot pa ljubezni posvečenih. ★ Mož je suženj denarja, ker ga služi. Žena je gospodar denarja, ker ga razdaja. Edinole ameriški letalci vedo. kako velik je svet in kako dolgo je potovanje krog njega. Jugoslovanski kralj je zopet v Belgradu. Ko je bival v Sloveniji, je bil nekaj časa gost najhujšega nemškega zagrizenca barona Borna pri Tržiču. Kralj daje Jugoslovanom- dober vzgled. Ako se on brati z največjim bivšim avstrijskim pod-repnikom. zakaj bi se tri jugo-slovon-ska plemena ne pobratila, ko imajo medsebojno malo več skupnosti in sorodnosti kot jo ima Karadjordjevieeva dinastija z nemškimi baroni Borni. Koverta naj se zahvali svojemu učitelju klerikalizma, škofu Bona-veturi. če ima med ameriškimi Slovenci tako malo uspeha. Prijatelj mi poroča: Grdina je dobil skoraj istočasno dva telegrama : V prvem mu je bila naznanjena smrt bogatega rojaka, drugi telegram je pa vseboval vabilo na katoliški shod. In na drugi telegram je Grdina odbrzojavil: — Počakajte malo. Rojaka moram pokopati. Takoj za njim pridete vi na vrsto. jjfc Grozdje! Rojaki, ki boste rabili cele kare grozdja to jesen, obrnite se za cene in druge podatke name, predno naroča-jete od tujcev. Naslovite: A. J. TERBOVEC 2281 Chestnut St., Frabeisco, ffiKf 1 ihignBlmmnska Ustanovljena L 1898 2Catol. Srimnta Inkorporirana L 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbornki: Predsednik: RUDOLF PERDA.N*. 933 E. 185 St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1S0S E. 32fid Street, Loraln O Tajnik: JOSEPH P1SHUER. Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn. B&gajnlk neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 41» — 12th Ave. Bui, Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 80S American State Bank Bldg. 600 Grant Street a« Six tli Ave, Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASXTK. Room 20C Bakewell Bldg, eor. Diamond and Grani Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ!, 1334 W. 18 Street. Chicago. 111. FRANK SKRABEC, 4S22 TVashington Street. Denver. Colo. Porotni odbor; LEONARD SLABODXTK, Box 4S0. Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bldg.. Puyallup, Waah, FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 780 London Road, N. E., Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 3S3 Park Street, Milwaukee. Wl». JOSIP PTERLE. PIhp Bluffs. Wyo. ANTON CELARC. 638 Market Street. Waukegan, 111. Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Naroda" Vae stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSilJatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSlla na predsednika porotnt-pa odbora. Prošnje za sprejt-m novih članov ln bolnlik« ■pričevala naj se poSilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoA vsem Jugr.nlovanom ca obilen pristop. Kdor želi postati flan te oreranlzaHJe. naj s=e zcriasl tajniku bltfcnjepa društva JSK.T. Za ustanovitev novih oruštev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 člani ali Članicami. Jugoslavia irredenta. Opčine pri Trstu Krajini 41. letos jih je že "»."». p(» nekaterih azilih pri Tr>tn in v I st !"i je bilo do 10U otrok. S prihodnjim šolskim letom se »»tvorijo iizili v Ajdovščini, Bistrici, Sežani. Berseru. Mušeenieuh, Drast poitalijaneuje "Lega" že. dolgo vrsto let. pa še vedno ni dosegla zaželjenega uspeha. K one« ra avgusta je bila na Opeinah zopet velika "Legina" prireditev z namenom, pritegniti pod italijanski vpliv j!>ri ^ v Veprincu. Itali- pre-bivalstvo. pred vsem pa deeo.IJimi IovlJ° «,ri Jugo^loveiiskih sta- Ali Opčine ostanejo Opčine. r,Slh otrtM',rike 1,1 v jjt* otroške vrtee; dajejo jim slad- Vedno Pula. jščice in kako oblekeo, pa italijan- ščino jim vci-pljiiju v drobne srla-Se,iaj sta se postavila proti raz- vio. Zaključek ' azilov je vedno I'Ov>odi primerno ^love>en. Tako !;:stitvenemu zakonu tudi istrski leželni zbor in puljski fašij. Sb«d- je bilo tudi Te dni v Vipavi. Itaii- nji je predložil vladi obsežno *po- jaMsko piir„(,ilo nairiaSa. kakor d< menico, kateri pripoveiluje, kako ljudstvo z zaupanjem gleda sedanjo vlado in kako pričakuje oil nje pomoči. Vlada je potom svojega načelnika to pomoč tudi obljubila. Ta načelnik vlade pa j" tudi voditelj fašizma. Ni dopusten razgovor o njegovi besedi, ker ta ima veljavo nečesa, kar se mora zgoditi. Vlada ne more hotcti. da bi puljsko mesto razpadlo, ne more hoteti. da bi se .vznemirjalo še dalje vsakdanje življenje, marveč !iinra prinesti odrešenje. To je pihano naravnost na naslov ilussn-1 inija. ali pomagalo ne bo nič. to je le eden zadnjih obupnih klicev h končnemu razpadu Pule. Spominsko plcšco m1 otroci hitro uče italijanščine. Razdelili »o med otroke malo čokolade in piškotov ter nekoliko blaga za obleke. Tako >e vali po-tujčevanje na naše ljudstvo vseh strani. Pritisk je silen. Italijani upaj«, da bo nova generacija ž" popolnoma italijansko vziroji-na. t eprav ne bo Še izgiiiii >Invi^ki jezik i/ nje. bo vendar slovenski človek pnzentiral že kot Italijan: počasi pozal)i tudi s\-f)j jezik. Morda pa se vendarle Italijani motijo v svojih raznarodo-valnih računih! Jugosloven"; na Reki vprašujejo. k>la jse prične po po- srodbi postopati ž njimi tako, kakor se postopa z Italijani v iugo-so odkrili na Poldanoveu znanemu ! iovt.Mski Dalmaciji? Preteklo je goriškemu turistu Taternolliju. ki žo sedem niesecev po sprej,Mi o1,_ .e je lani tam ponesrečil. v,.zi napram J„cro.slovenom, pa se nikjer še ne opaža dolžnega postopanja. Pravijo, da se prične takrat. ko bodo podpisane in urejene konzularne konvencije. To se je žr zgodilo, torej Naselbina Italijanov iz Julijske Krajine na Kavkazu. Iz Rima poročajo, da je prišlo iz Moskve obvestilo sveta za delo in obrambo, po katerem se oddaja skupini Italijanov iz Julijske Krajine naiprošena poljedelska koncesija. Odkaaan jim je na severnem Kavkazu teren za poljedelstvo, živinorejo in trtorejo. Delo "Lege". Lani je imela ''Lega'" otroških azilov med Jugosloveni v Julijski CHARLES KARLINGER 108R Addison Rd.. N. K. CLEVELAND — OHIO insurance proti OGNNJU in NEVIHTI. I Rojakom se priporočam. Posebna ponudba našim čitateljem! Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" VI Z ^ U*1 _ * 1 1 t i i • 1__^ l_ „_____ . 1 V ■ I« cih zivaft. V davnih davnih časih se je pojavilo na zemlji zelo čudno bitje — pračlovek. ki je bil po fizični moči Meer podoben drug-im sorodnim bitjem, po umstvenih sposobnostih pa je kraljeval nad njimi. To novo bitje v stvarstvu je zmagovalo v borbi za obstanek ter .-e hrano od na Že prve dni si jo «> je blestela kot ogleda-1 Ona .se mu je bližala, bolj ogrora- mi jagodami in zrnjem rastlin, lo 'm spalniea kot svetišče. Od zo- na kot sploh kdaj. Moij Bog'...itoda njegovo glavno opravilo je re d-j mraka je bojevala boj zoper '\nj se bo zgodilo? bil lov. Iz teh dveb virov njego- prah 7. metlo in pernatim otepačein — Kani si dal metlo, Celestiii«f ve prehrane je nastalo pozneje po-v naravnost strastnem zmogo^lav- .je vprašala s sikajočim glasom. jljedelstvo in živinoreja, j'-. | Bil je eden onih odločilnih tre.' Pogosto se je pripetilo, da je Vendar, nekega dne, je dejala: mitkov, ko mora človek zmagati!na ^ovu žival. Priro- — I'el est i n, od s«*daj naprej mi ali umreti. Celestin je to razumel, -iena radovednost e vrneš iz urada, in ob ne- na dan tvojega odhoda ! Kam si jo|S '"J^Pežljivo pr* deljah b^š pa vse natančno očistil, dal1 je ponovila divje. Ta razdelitev dela pa ni ugajala Ljudje so se radovedno pribli-birokratu, ki se ni hote? pečati z *ali. gospodinjstvom. To je bil prvi rod-1 Tu jo je pa Celestin bled, a od-oinski prepir in naravno se je po- loče.u zavrnil: Me vri i »elestra vdal. Vsak večer' — Metlo? Saj vendar veste do_ je pospravljal -obe in ob nedeljah bro, gKX=spa, da sem jo zlomil na je imel mesto počitka službo in ska.' va5em hrbtu, kal / metlo v roki P° stanovarnjti. i ZA SLABO PREBAVO (Prevol P. V. B/. Zanimive številke. na ; re pa si stvar natančnejše o-ii se v človeškem živi je- ™1edamo- »vidimo, da jo skoraj ni >ostane d,do. ki «ja ie člo-iI,5l° izI)olniti- K(*r ima namreč Sa- S»e.-r sr j.' skuša osvoboditi te-j hlapčevstva. toda vsak poskus j»- že v kali zadušila orjakinja, ki: je gospodinjstvo vzela vse preres_; no m k oje strašne pesti bi si bile' _ lahko izvojevale. Če bi bilo treba,1 O iznajditelju šaha pripovedu-vso avti r iteto. | jejo. da je šel s svojo iznajdbo h To j.- trajalo mesece, celo leta.'kralju svoje dežfle. Ta je bil ša-Soprojr j.- bil navadil na svoje ha tako vesel, da je obljubili izna.j-stiženjstvo. jditelju izpolnitev vsake želje. "Te- — -|,?ia^ zua5a ve,,no podvojeno šte- veškeca srea. p ilo od polja do polja ogromno i . . - , . . I množico Lepega nedeljskega jutra, ko jei •šla njegova žena nakupovat. se je1 18.446.744.073.709.551.615. pri pometanju ustavil in zasanjal.]?"11- Izra*unali sf>. bi ta miio-Torej naj bi bilo tako vse lepe Žhla za,lo^ova!a. da se pokrija nedelje eelo življenje? Nenadna jeJ Površina zemlje en centimeter visa ga j,- zagrabila, zlomil ga met-l S°k°' U> na ko hum in vrgel oba kosa da J 1>ru?i Prinier: Ker znaša pov-l'v čez so>ednjo streho. Nato je šel,pre5na starost človeka 30 let, in na profc.ro čez polja in travnike, na "sveTu okoli 1500 milij°nOT trdnim sklepom, da se ne \-rne niJ Ijudi- bi niOTaI° vsakih trideset koli ve<*. i let tudi toliko ljudi umreti, torej Razžaljena soprotra ga je povsod! V ^^ ^ "a<1 30 m,lij'ODOV' v opravljala. Saj je bil človek ki' ellem teduu na<* milijon. Dnevno bi-ez mi,- niti ™ k; i l..t.!lorej umre 143.000 oseb. vsako uro v rez ai j, niti ne bi anal povoseiti i , . . . parketa. Surovina, ki jo je pole-1^ ^ T ? i ^^ tesa še pretepal pole«: kundo eden ah dva človeka. Ce . . * . , raeunamo. da je bilo število pre- K razporoeni razpra\n k sodišču' u-. , t . i - . . bivalstva sveta v vseh časih ena- ni pmseJ in vse soprogme znanke" ± si pričale o njegovi skrajni suro_ vosti napram ženi. Ta se je jokala. Sodnik je izrekel razporoko na podla tri krivde soproga Cviestin se je kar začudil ko je /^T- T"* EST''- cita 1 dv«dbo. In kako je ^kleV ^ defekta m Preneha- i Kaao jt zaklel! teče 70 ali SO let in še več, je Naenkrat mu je prišla velikansko spoštovanji pred samim seboj : ko. kar seveda ni bil slučaj, ker stalno narašča, tedaj je od Rt. rojstva pa do danes umrlo 95,000 milijonov ljudi. Zopet drug primer: Najfinejši vzravnal se je, zboeil prsa, si post rigel viseče brke ni izgledal čisto američanirfro. Ko je neki dan šel po prejšnjem predmestju, je čnl govorjenje žetiMt, ki mu je silno ugajalo: — Postal je večjii m lepši... Ka-fco škoda, da je ta Cedesrtin tak nasilnež ! Začel se je zaatimati za boječe dekle, ki se mu je vdalo v Iju-in kateri je zaupa!, da je v ^ojem prvem zakonu malo na_ fcdno postopal s soprogo in da je t>ifc> ro vzrok ločitve. Dal ji je Start obsodbo in občudovanje mlade že-do moža je precej narast- lo. — Vem, da Phrasie žaluje za »enoj, ji je dejaj žeaake ne morejo pozabiti moža, Id jih je imel era. fcnat pod svojo pestjo. Če bi me videla, je v stami, da se mi vrže v naročje ali pa poklekne |»ned memo j in me prosi odpuše — Čuj, drage«, kajne, da jo boš t&raBl človeško srce. V vsaki uri bije o-koli 5000. kar znaša do starosti 60 let 2 milijardi 639 milijonov m 300.000 krat. Letna produkcija piva je znašala leta 1913 460.000.000,000 litrov. Če prenesemo to v sliko, .bi to tvorilo reko v dolžini Rena, 200 čevljev široko in 6 čevljev globoko. Ena najstrašnejših elementarnih nezgod je tajfun. Leta 1337 je bilo povodom tajfuna v dolini Ganga usmrčenih 400.000 oseb, leta 1854 na indijskem o-brežju pri Andomanih 40.000. Tajfun na otoku Formosa je leta 1911 uničil in porušil 26.000 hi§, v oktobru leta 1913 je vihar jjsmf til 40.000 oseb. Preteklo leto je uničil tajfun luko Svatovo v Kitajski, pri čemur je bilo usmrčenih 50.000 oseb. Rova klavnica v Gorici. Pokrajinski upravni odbor v Vidmu je odobril goriškemu mestu najetje posojila 3401000 lir za. zgradbo nove klavnice, katera je bila potrebna ie zdavnaj. našala robstvo. Tako so se poja vile domače živali. Ker so se vsa pračloveška plemena pečala z lovom. imam opri vseh domačih živalih po največ praživali ki sr» bile udomačene v raznih krajih. Pozneje so prišla ta plemena v kontakt in so menjala med seboj tudi ukročene živali. Ta proces se je nadaljeval in dandanašnji je zelo težko dognati, odkod izvira ta ali ona vrsta domačih živali. Pozitivno lahko trdimo samo to. da je pračlovek ukrotil ujete živali mnogo prej. nego se navadno misli. Avstralski divji pes dingo je podivjani domači pes, ki prišel tja kdove odkod davno pred odkritjem Avstralije. Vse dežele so dale svoje predsta vitel je med ukročene živali. Evropa je dala nekatere pasme konj. raeo in te psi bolj inteligentni, kakor drugi. So tudi taki psi. pri katerih vidimo na prvi pogled, da vse razumejo in da jim manjka samo dar govora, pa bi razodeli človeku svoje misli. V staro domovino so se podali. S posredovanjem tvisdke FRANK SAKSER STATE BANK so odpotovali naslednji rojaki v staro domovino: dne 2. avgusta s parnikom Olympic And G or jame iz Veneti a, Pa. v. Sajevče pri Hruševju, V. G-. dne 6. avg. s parnikom Aquitania : Jernej Komčar iz Forest City, Pa. v Vače pri Litiji. Ine S. avg. s parnikom Presidettite Wilson: Marija Leban iz Brooklyn, N. Y. v Balmo, Matija Oiovec iz Clevelanitl. O. v Ošterc. Savo Medieh iz Duquesne, Pa. v BijeHiia, Dal. John Primšer iz Rich wood, — W. Va. v Cerknico, John Lisac iz McKeesport, Pa. v Slavski laz, Ludvik; Laurič iz Johnstoniburg, Pa. v Hrib, Louis Rotar iz Cormplianter, Pa. v Pale je, V. G. Louis Iskra iz Fofrreštville, N.Y. v Žatrn-e, V. G. Antoni Geri iz Verona, Pa. v Studena gora, V. G. Joe Vartjovec iz Salem, O. v Ore-hefc. V. G. Frank Gasperšič iz Verona, Pa. v Preip, V. G. dne 11. avg- s parnikom Suffren t Meflhior SatrtSa, iz Pickems, — W. Va. v Goro pri Sot&ržici. dne 16. avg. s parnrckom Leviatiian Joseph Nemajuič iz Staindarville, T'tah v Kozakovo Ludvik Jesenšek iz Herminie, Pa. v Peče Rndolph Miklič iz New York, N. Y. v Podpresko. dne 20. avg. s parnikom Paris: Jernej Pekle z družino iz Brooklyn, N. Y. v Vič pri Ljubljani Anton Dekleva z družino iz So. Davton, N. Y. v Nadasnje Selfo Leon Bergoč z družino iz Grays Landing, Pa- v Knesak Joseph Čož iz Marquette, Mich, v Podbeže, V. G. dne 27. avg. s parnikom France. Rudolph Opaffk ifc Wylam, Ala. - v Štrit Mike Stihe! iz Evefteth, Mum. v Lmia. dne 30. avg. s parnikom Homeric , Joseph Mantany iz Detroit, Mich, v Doanžalle Hairy Mantony iz Det'roit, Mich, v Domžale Alojzij Mantoaiy iz Detroit, Mieh. v Domžale Joseph ^la'ljavec iz Redhouse, N. P., v Bisterza. dne 3- septembra s parnikom - Be-rengatria : John Aeeetto s Soprogo iz Cleveland. O. v Ljubljano John Klemenčič iz Clveflaind, O., v Semožet * John Žunter iz Auburai, Wash, v va-s Nizka pri Rečici Matija Zega iz Turrte Creek, Pa. v Grahovo. dne 6. sept, s pariikom Ma jestic: Ludvik Pleskovič z družino iz Tyre, Pa. v Moliaber. Anton Mikuiič w. Emporium. Pa. v Travnik Anton De beljak iz Herrick. O., v Travnik Joseph Ko rdiš iz Herrick, O., v Travnik. dne G. sept. s parnnrkom Martha Washington : Matt Mažar iz Chrsholm, Minn., And rijevei. Slavonija Joseph Grill iz Cleveland, O. v Brezje Krisfian Možirna z družino iz Cleveland, O. v Cesto pri Sv. Križu Matija Terpm z otroci iz Noko_ mis, 111. v Otoke, Louis Berjak iz Steelton, Pa. v Žužemberk Marija S vasmi k iz Brooklyn N. Y. v Trava Paula Mantel iz Brooklyn, N. Y. v Lienfefol Flori jam Zadnik iz Pittsburgh Pa. v Gab rje John Šuštar iz Arroyo, Pa. v Jablaiica Joseph Jaksetič iz Arroyo- Pa. v Trpčatiie Frane Jaksetrč iz Arroyo, Pa. v Trpeane Peter Stare i/. Cleveland, O. v Ko lice vo Andrej Kalčič iz Tacoma, Wash, v Pasja k Frank Tomažič iz Indianapolis, lnd. v Rostanjevea Matija Stanič iz Loweilville, O. v Matulje Joseph Kovačič iz Bridgeville, Pa. v Harije. dne 10. sept. s parnikom Paris: Ljubica Tnnnbetaš iz Carboai-dale, Pa. v Koprivnico John Rupar z družno iz ZVTil_ walkee. Wis. v Goriško vas Marija Gorše z olta-oei i/. Ely, Miinii. v Prigorieo pri Ribnici Frank Vidervcd, iz Ely, Minn, v Prigorieo pri Ribnici Frank Vidervol iz Ely, Minn, v Riikitnieo Anton iterbar iz Ely, Minn, v liakitnieo Jolm Blainik iz Finn ey vili e. Pa v Grašča vas Vincn. .-e zdr^nitr Z' dobrim bturiin za ncsljiviui i:i PRF.PRI:-CITE lilruje-nost. vneto miši.ie, l>ole-eine v hrbtu. Ktnlite močni in zdravi in nikdar vam r.e bo nol»-no delo preif/.ko Kolvr.a skrbna družina ne »"re i.iti !re.'. en- ^'-kl.n:Ni pristen, <"e nirr.a ANCHOR znamki. F. AD. RICHTER & CO. 104-114 So. 4th St. Brooklyn. N. Y. APARTMENT DVEH SOB se odda posameznikom ali paru v zelo mirni hiši. Vprašajte v pisarni 403 East 5tli St., New York, N- Y. (6x 6.—12.) Kje je moj sin JOŽE TCKK. doma i/. Babnega polja. št. j>o-d oni a če Močilarjev. Zadnje nje-irovo pismo sem prejela pred štirimi leti iz Allegheny, Pa. Jaz ne morem več gospodariti njegovega posestva, zato jja prosim, da se takoj oglasi. Če pa kdo kaj ve o njem. naj mi poroča, zakar mu bom hvaležna. — Antonija Žagar. Babno-polje, št v. 39. pošta Prezid. Jugoslavija. (2xl-%15) DR, LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. EDINI 8LOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MOŠKIH SOLEZNI. MoJ« stroka je idravljerij« akutnih In kroničnih bolezni. Jaz aam ie zdravim nad 25 let ter Imam akušnje v vseh boleznih ^ In ker znam slovensko, zato vas moram popolnoma razumeti In spoznati vase bolezni, da vas ozdravim in vrnem moč In zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skužnjo pri ozdravljenju moSkih bolezni. Zato se morett popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Js. da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite £impreje. laz ozdravim zastrupljeno kri. ma^ulje in tise po telesu, bolezni v orlu. Iz. padanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, iivčne in bolezni v mehurju, ledicah, Jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo, naduha Itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo In p«tek od 9. dopoldne do 5. popoldne; ▼ torek, četrtek In sobota od 8. dopoldne do t. svečer; v nedeljah ln praznlklb od 10. dopoldne do 2. popoldne. Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. 150 .90 .36 .. .70 .50 .75 Nova velika arabska sanjska knjiga. —. Vsebuje 300 strani ... _ „ ....... Nova velika sanjska knjiga __________________ Sanjska knjiga, srednja.............................. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod ____________ ___ ___ __ _ _ _ _____ Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost ____ ______ __ _________ Angleško -slovenski in slovensko -angleški slovar____ Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana -______ ___ _______r_ _1.4fi Slovensko -angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana____1.50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek ,-.7—-—-—-____ _ ____________ 1.__ Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914— 1918. 1.25 Kobinson, povest I—:—r—j Sin medvedjega lovca. Potopisni roman — Rinaldo Rinaldini ar-^-^r- »-r-r-r- ^r-i-Sveta Cknovefa Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu —T Čarovnica starega gradu_____________________ Hitri računar ali Praktični računar > — — « Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—» Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. Trdo v platno vezano __________________ Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi - —-—r—.90 Pesmarica Glasbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi 2.50 (K naročilu priloiite pokritje v fcnamkaE ali M. OJ Knjige Vam pošljemo poštnine prosto. Slovenic Publishing Company 82 Gortlandt Stre«! s 5 • New York, N. T, .65 .80 .50 .50 .25 »25 .75 ft GTlAft T^AHAnA ftfiV 1491 1 Poslednji sen. Pierre Mac Orlan. 67 (Nadaljevanje.) — Xi tako, — je rekel A sad — Sakr-el-Bar pozna to skrivališče tako dobro kot jaz sam. Poslužil se ga je že vee kot enkrat. On sam :ni je rekel, da je to .skrivališče najbolj primerno za prežo na špansko ladjo. ' — Ce bi odjadral sam, bi se gotovo ne brigal dosti za španske galero. Druge stvari ima v mislih, oče moj. Le poglej ga, vsega zatopljenega v misli. i?koio celo potovanje je bil task. Zdi se mi kot človek, ki je bil ujet v past ter je sedaj obupan. Le opazuj ga. — Alah naj to odpusti. — je rekel oče. — Ali bo tvoja domišljija \edno podpihovala tvojo zlobnost ? Xe karam tebe. pač pa tvojo sicilijansko mater, ki je zanetila v tebi to sovraštvo. Ali me ni dovedla do te^a. da sem vprizoril to nepotrebno potovanje! -- Mislim, da si pozabil zadnjo noč ter ono frankovsko dekli-no* — je rekel sin. — Xe, napačno misliš. Nobene stvari nisem pozabil. Pozabil pa tudi nisem, da moram biti dosledno pravičen. k#r mi je Alah podelil zopet na cesti. Imam nekoliko go- Na smrt obsojena leži iztegnjen na hrbtu na svoji posrtetji in pre-spava svojo 37. tn>č, svojo 37. moro. Bil je razbojnik najhujše vr. ?te in m.jiegioiv zločini je navdal vso deželo z grozo. Ponovno prenesem v kraljestvo nočisih fatnfofczij je sanjal svoj dogodek s lil-adm^krmo "asntostjo. . . Ta mora se. je priičeila z brutalnim prekinjanjem dremala človeka. ki ni ničesar drugega, ko ma-gnetični spa-n.ee. Vrata njegove ce-liee so se odprla ob jjutranji zori in uradne osebe so se zbirale okoli i ki z o-tiročja m i sflikarijami. ROYAL MAIL Naravnost v Cherbourg In Hamburg. PRIPRAVNE ZVEZE Z JUGOSLAVIJO. Privatne kabine — Iz borna hrana. Uljudna postrežba. ORBITA......20. sept., 5. nov. ORCA ........4. okt. OHIO.........8. okt. Za Informacije vpraSajte svojega lokalnega agenta ali pa THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. Sanderson & Son, Inc. Agents 16 Broadway New York City tovine, izpijva ga torej kozarček, predno se ločiva.5* "Vstopi," je dejal gostilničar. Mož je vstopil in je postavil svojo palico poleg sebe. Dvorana v kateri se je "nahajali, je bila bolj po_ dolwua obedmiei meščanske hiše, ka-l " kor gostilniška sobi. V belih va-|bltjenJa' z 0<~'nii živali, ki se je zah iz fajanse* ki so jih drza'Li poJu.!e,a v I)ast- Spoznal & višjega1 zlačenu levji kremplji, .so bile g-0Jpaznika, postavnega gostilničarja j stostebelme cvetlice. Na kredenci "Jegovih sanj. — *'Chariot!'' je! za majhnimi galerijami iz razijaJZi,->eeI.>al krvnikov o ime. Zlatnica! nega leso so stalM v vrstah krožni.;**1 ^ razširja v redeči la>.i na njegovem nepoprsij i vem obrazu. Kretanje parnikov - Shipping News 11 septembra: Reliance, Cherbourg; Blerra V en tana Bremen. 17. septembra: Aquitania, Cherbourg; France, Havre 1». septembra: Mongolia, Cherbourg; Wuerteznberg Cherbourg In Hamburg. 1». eeptembra: Glulio Cesare. Genoa. tO. septembra: Homeric Cherbourg; Columbus, Cher bourg tr 3remen; Cleveland, Cherboruf In Hamjurg; Orbita, Cherbourg; Rot terdam, Boulogne. S3, septembra: York, Cher postelje obsojenca z obrazi, ki na_| 4'Vam je dobro tukaj," je dejal ^ato je padla krvna ko v a roka na kakor nti>o odgovarjali okolišei- nekdaj na smrt obsojeni. *' Prokleto ramo ob^ojenea, čigar glava je ko- iiam. Z zmedenimi očmi in tresoči-mi rokami se je vzravnal morilec na svojem ležišču in poslušal o- lil čast, da sem paša Alžirja. Bodi pameten, Marzak. Mogoče i>o U.pijh-e besede: Prijatelj moj, je islo ze juti i do boja. Videl ga boš in po takem prizoru si ne boš1 ^^ w-mrznik. mi mrih^i™ iz več drznil reči kaj zlega o njem. Boljše je, da se spra DOs jrteja-l nadpaziiik, mi prihajanuo iz priliko, če se mi aiaidi, da izpijem popolnoma drugega vzroka, kakor s človekom, ki zna živeti, kozarčefkj pr nikdar vee urznu reci Kaj zlega o njem n jim. , . Vaša nedolžnost je Dvignil je svoj glas ter poklieal Sakr-el-Bara. .Marzak je stal 'doka^na lin prihajam z nalogom, zamišljen, kajt, nit, malo mu ni padlo v glavo, da bi se spoprijaz-'da vas ,obve^m 0 svolxKii. ml s človekom, o katerem je domneval, da ga je oropal njegovih) Kri ^ ^^ klX)ŽLli po prav,e. Kljuo temu Pa je pozdravil Sakr-el-Bara, ko je prišel slednji M ^ v bližino. — Ali te vznemirja misel na prihajajoči spopad, ti pes vojne? — ga je vprašal. — Ce me vnezuiirja, ti punčka miru? — se je glasil ostri od-govoi. — Zdi se mi tako. Tvoja razmišljenost . . . — In misliš, da je to znak strahu? — Kaj drugega. JSakrl-el-Bar se zasmejal. dobro, izvrstno! ALi imate mnogo brez molvi z eTLe rame na gostov?*' j drugo. ''Bah.'? je odgovoril gos-tikiičar. j - "živi se tako, tako- Zato izkoristim I Neranljiv mož. vina in pojem košček kruha." praške klinike so izpustili j Vonj po zeljinaiti juhi je priha- neke?a Dvoraka, ki je — kakor | j al iz kuhinje in je napoM obed-j Se lloro^a — nekaj indijskega fa-nieo. Spajal se je ljubko s krnsmimkirja- Star .i* 24 let in neobčui-žilah moža, poskusil se je smehlja-'pogledom, ki ga je nudil ^cozi od_!Ijiy za nme in bolečine. Požira na ti 5n se zgrabil z obema rokama prto okno v forijentalsk-m b ,gasJkoščke razbiTo steklo, ga prežveči' za glavo, toda veselje, ki ga je pre- tvu cvetoči vrt. ~ jlla po1 č'etrti cm in prebavlja. Po- vzemalo, je pretilo, da bo preko.! "Žetna," je zafellir .a gostilničar.|;tošrafirali ^ že z Roentgenol J račilo svoje melje- Pritisnil je dla- "poldne je. Posrka za e(neo>a Več ' Vimi Žarki in vkIeli' kako Potu-'e ni na glavo, kot d,a bi ho+ci z... Gu.->pmi oo z n-ami obedoval0*' ;Stekl° po želudL'u in C'revah- Tudl držati svoje sanje na seaicih. I "Sprejeto," je dejali mož, ki mu f1 nabOC|T J tel° bueek' koliko Z zarečim obličjem in onemogli- je zlezlo rumeno vino v glavo i , Podoba da mu to n« mi rokami se ie pričel pripravljati Dvignil je kozarec: "Izvrstno vi * Pr3V uobelllh bolečin, kar se za odhod. Med pripenjanjem kra_ no. Tega dne nikdar ne pozabim - ;,0ja^njuje 2^vto-sugestijo, v kateri se živi. Pred leti so mu v To- Plttsburgh, Cherbourg; bourg ln Bremen. M. eeptembra: Berengarla, Cherbourg; Chicago, Havre; Dulllo, Genoa. £S. septembra: Zeeland. Cherbourg. <7. septembra: Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cher bourg: Lafayette. Havre; Mount Clay Hamburg; Muenchen, Bremen; Volen-dam, Boulogne; Conte Verde, Genoa SO. septembra: Resolute, Hamburg. 1. oktobra: Paris, Havre; Mauretanla, Cherbourg 2. oktobra: Thuringia, Cherbourg in Hamburg. 4. oktobra: Olympir. Cherbourg: Geo. Washington. Cherl>ourg in Bremen: Rocliam-beau, Havre; Bremen. Cherbourg in Bremen: Albert Ballin. Cherbourg In' Hanilmrc: V.-erirtam. Bouloinie. 7. oktobra: Be Grasse, Havre; Arabic Y Cherbourg in Hamburg. S. oktobra: Aquitania, Cherbourg; France v Havre 10. oktobra: Pres. Wlison. Trst. 11. oktobra: Homeric, Cherbourg; Republic, Cherbourg: in Bremen: Hansa. Cherbourg In Hamburg; Stuttgart. Cherbourg in Bremen; New Amsterdam. Boulogne. 14. oktobra: Reliance, Cherbourg In Hamburg; _ America. Genoa. 15. oktobra: Berengaria, Cherbourg. 16. oktobra: Minnekahda, Cherbourg in Hamburg: Westphalia, Cherbourg in Hamburg! 18. oktobra: Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg: Columbus, Cherbourg in Bremen; Peutsrhland. Cherbourg in Hamburg: Conte Rosso. Genoa. 22. oktobra: Paris, Havre; Mauretanla, Cherbourg: America, Cherbourg in Bremen. 23. oktobra: Martha Washington, Trst. 25. oktobra: Ol ympic. Cherbourg; Cleveland, Cherbourg in II amburg; Lancastria, Cherbourg: Muenchen, Cherbourg in Bremen; Rotterdam, Boulogne; Duilo, Genoa, Pres. Harding, Cherbourg In Bremen. 28. oktobra: Resolute, Cherbourg In Hamburg. 29. oktobra: France, Havre: Aquitania, Cherbourg. — Kmalu mi boš rekel, da sem bojazljivee. Svetujem pa ti, da čakaš, dokler nisi ovohal krvi in smodnika, kajti šele potem «vate i,n p0f^in; ka sd prijel Pomežnilknil je z očesom. "Ro, .brke se ie Sal'il s snvrjimi sem nnd 7Vomln Po i boš vedel, kaj je strah. Ta malenkos/ni prepir je plicah vsugerirali v hipnozi, da je wJ)udil pozornost častnikov Asa njemu V da. ki bo se nahajali v bližini. Biskain in trije drugi so stopili po leg ]>abe ter zrli na prizor z i- "'Vi iščete pot, gospod," je re-jroki grabili po drevoredu, je na_ kla deklica. "Pojdite do hiše mow-1Pravil obrambno kretnjo z roko. jega očeta, tam dedi je gostilna s Gostilničar ga je z dvema beseda- pronočiščeni- Moj' oče vam bo pokazal pot." Kaizaijcnec je strmel v otroka pre pad en. Nenadoma je udaril ve- rna pomiril: "Moji hlepaei," je de_ ji« L Hodeč od drevoreda do drevoreda in ustavljaje se tu in tam, medtem ko je posestnik .sflavil za- šel o z odrezaino šibo ter krenil pro-1 klade s^'ojega vrta- sta prišla moti mali gostilni isti grma so bili razjed eni od zlatih mimic. "Hej, stari," je dejal morilec. "Po kateri pod naj krenem, da pridem do pantinske pošte." "Toda ti še nisi vsega videl, tovariš!'* Tn gostikmear je potisnil svojega spremljevaica najprej. S početka ni ta ničesar videl. Pet metrov pred njegovimi očmi sta štrleli dve temno rdeče pobarvani trdnjavi v zrak. Njegova negotovost ni dolgo trajala. Z enem sadnim pogledam je spoznali znano ilhueto. V tem tremrfcu so se v resnici od- gledal, v paradnem pogledu onega prla vrat« npegoce celice. Nad vse žarek tople naklonjenosti. j pre pad en je prenwijeval nesrečnik "Txi leta sem sedel in sedaj sem, o vzrokih svojega resni črnega pre.) izredni pojav. Dvorak je služil prej pri policiji, danes je pa iz-vošček. JUGOSLOVANSKA MORILKA. Detroit, Mich., 12. septembra. Tukaj so aretirali Mrs. Evfemijo Mondič, ki je priznala, da je usmrtila Johna Hudoroviča baje zato, ker je usmrtil njenega tretjega soproga Josepha Sokol->kega. Sodišče ji hoče dokazati, da je bila že devetkrat poročena, kar pa ona odločno taji. ODVEDENA UČENKA POROČENA. Pred kratkim je neznanokam izginila petnajstletna Gusie Seto- ^^^ a A-»/n A a Join i Se ve* vv/i/t ' HAMBURG AMERICAN LINE Najkrajša pot v vse dele JU GOSI A VIJE Odplutja vsak teden z našimi razkošnimi parnlki RESOLUTE RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND Painlkl s 1, 2 in 3 razredom ln znani "Mount Clay", "Cleveland", "Hansa". "Thurinflia" "Westphalia" ■ kabinami ln 3. razredom. RELIANCE — 16. septembra ob tO. dopoldne. Uspešna, uljudna sluztia, lzborna kuhinja, prijetni in privlačni prostori. United American Lines 35 - 39 Broadway New York, N. Y. la iz Bayonna, X. J. Vsa policija je poizvedovala za njo. pa brez uspeha. Mati je že domnevala, da >o jo odvedli neznanci in umorilr. Včeraj je pa dobila mati iz Phi-ladelphije »pismo naslednje A'se-bine: — Jaz sem poročena. Z možem sva jako srečna. Odpustite mi! [OSUHCHIINF rlaravnost v Jug-osiavijo V Presidente Wilson — 10. okt.; 29. nov, Martha Washington—23. okt.; 6. dec. V Dubrovnik ali Trst. Železnina v notranjost zmerna. Nobenih vizejev. Vprašajte pri bližnjem agentu ali pri PHFJJ>S BROS. A CO. 2 West St.. N. Y. PPEKLAO VEHURJa MOSKII ZaUltlt« •• Proti n&lettoja *" »tavite ii najboljšo zmiCito PREPREv.BA mm. MOsKE Velika tub«35c. Klt;U's)«l Vri Icktnirji »Ii San-Y-Kit Dept: B VI Beekman St.. New York PiSite za okrolnlc«. ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH — IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMČIJI. Ker pa je »vezana nabava dolarjev n izplačila v Jugoslaviji z znatnimi rtroški, smo bili primorani zvišati pristojbino, ki je sedaj naslednja: Za izplačila dolarjev brez pogoja: do $25. po fl* od $26. naprej po 4%. Za izplačila proti predložitvi vidiranega potnega lista: do $25. po 76 eentov, od $25. naprej po S%. v Denar, imfcaian t Jugoslavijo brea pogoja, m Izplača naslovnika takoj ter isti lahko takoj s denarjem razpolaga. Vsled tega priporočamo onim, ki pošljejo denar samo sa potne stroSke, poslužltl se dragega načina ter označiti na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (poea) sa Združene driave). Ako potem naslovnik nebi morn ogel predložiti takega potnega lista, se stavi nakupni sneseS aopet na razpolago vplačnikn. Pristojbina za Izplačila dolarje? t Italiji, Avstriji in Nemčiji znaša do $20. po 70 eentov za nakazilo od $25. naprej po 3%, to je po 8 cente od dolarja. Nakazil aa zneske pod $6. ne moremo prevzeti. Vsled ta* moSnjih odredb, ne moremo izplačati v Nemčiji naenkrat eni la Isti osebi več kot $20. Znesek sa pristojbino nam Je podati obenem a onim, ki naj se Izplača. Pordarjamo pa, da Je najbolje ln najenostavneje nakazati od tukaj d|narje oziroma lire zlasti, onim, ki bivajo na deželi dalei od banke ter v menjanja dolarjev niso Ha zahtevo Izvrinjemo Izplačila tudi brzojavno In potoos brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $ln stroški za direkten brzojav (Cable) pa: ▼ Jugoslavijo $0., t Italijo, Avstrijo in Nemčijo $4. Vsi oni, ki tega oglasa nebi raznmeli. naj nam pilejo sa natanfeo pojasnil* ter pripomnijo, t kateso državo iele denar poslati. FBAHK 8AKSKR (STATE BAHX Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. KD02 j« namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da 14 natančno poučen o potnih llstlli, prtu ljagl ln drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih nmiirf< dati vsled naSe dolgoletne izkufinje^ Vam bodo gotovo v korist; tudi prt« poročamo vedno le prvovrstne par nike, ki imajo kabine tudi v III. raa-redu. Glasom nove naselniške postave, U ie stopila v veljavo s 1. julijem 1924, eamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto ln ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni na-selniškl komisar v Washington, D.O. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe Kako dobiti svoje« is star* ga kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Prodajamo vozne liste za vse proge ; tudi preko Trsta zamorejo Jugo> Slovani sedaj potovati. Frank Sakser State BanS 82 Cortland* Si, New York Pozor čitatel ji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda" Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". ADVERTISE IN GLAS NARODA