MOSTOVI 1/1991/XXVI 17
Anton Omerza
Predstavljamo vam
Ines Perkavac
Predstavite se z nekaj splošnimi podatki o
sebi!
Rojena sem leta 1943 v južni Italiji, otroška le¬
ta sem preživela v kraju Nicastro. Moja mama je
po rodu s Kalabrije, oče pa iz Portoroža, zato
smo se kasneje preselili v Piran. Tam sem kon¬
čala italijanski licej in se zaposlila kot učiteljica
na italijanski osnovni šoli v Piranu. Vendar me
je pot že po letu dni zanesla v Ljubljano, kjer
sem se poročila in pričela delati v zunanji trgo¬
vini v podjetju Cosmos. Torej že od leta 1962
živim in delam v Ljubljani, tako da me na moj
rodni kraj v Italiji vežejo le mladostni spomini,
materni jezik in veliko prijateljstev.
Kdaj ste začeli prevajati, katere jezike in
stroke prevajate in za kakšno vrsto prevajanja
gre (pisno, tolmačenje)?
Začetki mojih poskusov, da bi kaj prevedla,
segajo že v leto 1962, ko sem prišla v Ljubljano,
a imela sem hude težave s slovenskim jezikom,
ki ga nisem dovolj obvladala, zato sem najprej
začela z učenjem slovenščine. Imela sem svo¬
jevrstno metodo — brala sem leposlovje, če¬
prav sem razumela manj kot polovico.
Po nekaj letih intenzivnega polnjenja glave z
romani v slovenskem jeziku sem osvojila celot¬
ne stavke, fraze in besedne zveze. Taka metoda
učenja jezika je bila uspešna, saj sem za vsak¬
danjo rabo črpala besedni zaklad iz »skladišča
prebranih romanov«. Seveda so mi pri tem po¬
magali tudi drugi, mož ter sodelavci v službi, ki
sem jih prosila, naj moje napake ves čas po¬
pravljajo. Tako sem osvojila še intonacijo slo¬
venskega jezika, saj so danes pri moji izgovar¬
javi zabrisani že vsi sledovi, značilni za
nematerni jezik, ki se ga naučimo.
Po prvih uspehih pri učenju slovenskega je¬
zika se je tudi moje nagnjenje do uporabe obeh
jezikov — maternega in slovenščine — stop¬
njevalo do te mere, da sem začela prevajati.
Sprva le v službi, kjer sem prevajala tudi iz an¬
gleškega jezika, nato za prijatelje, nazadnje pa
je prevajanje postalo moje vsakdanje delo — in
postala sem prevajalka. Vse skupaj se je resno
začelo okrog leta 1981, ko sem prevedla vrsto
navodil za Medex in mnogo poljudnoznanstve¬
nih filmov, ki sem jih za ljubljansko TV prevedla
po tonskih zapisih. Leta 1981 sem opravila izpit
za sodnega tolmača za italijanski jezik. Takrat
18 MOSTOVI 1/1991/XXVI
sem začela prevajati in tolmačiti pogodbe in
sporazume v zvezi z izgradnjo cest po osimskih
sporazumih, kar delam še danes. Leta 1988
sem prevedla šolsko knjigo iz biologije Naše te¬
lo, ki je bila namenjena osnovnim šolam za itali¬
jansko manjšino, kasneje pa še nekaj
učbenikov.
Kako si priskrbite strokovne slovarje?
Strokovno literaturo, predvsem leksikone in
slovarje, si kupujem sama. Kadar grem v Italijo,
si vsakokrat kupim tudi periodiko, ki se nanaša
na posamezne stroke ali področja. Tako si na¬
bavljam še specializirane revije, ki obravnavajo
turizem, lov, golf, kolesarstvo, jadranje, ribištvo,
letalstvo, informatiko, železnino ipd. Z branjem
se izpopolnjujem in spoznavam nove izraze, ki
se nanašajo na posamezne panoge ter so spe¬
cifični za vsako področje. Preden se lotim pre¬
vajanja besedila, za katero menim, da preslabo
poznam strokovne izraze, uporabljene v njem,
si v ljubljanskih knjižnicah (Centralna tehniška
knjižnica, Medicinska knjižnica, Inštitut za pa¬
pir, knjižnice v Leku, Heliosu itd.) sposodim us¬
trezno strokovno literaturo, zlasti revije. Šele ta¬
krat, ko se seznanim s specifičnimi izrazi kake
stroke, se lotim prevajanja. Seveda pa je to po¬
gosto težko izvedljivo, saj so naročniki večino¬
ma neučakani in želijo imeti prevode kar takoj.
Kako sodelujete z drugimi prevajalci?
Imam stike s posameznimi prevajalci, tudi z
drugih jezikovnih področij. Izmenjujemo si iz¬
kušnje, si priskočimo na pomoč, kadar smo
preobremenjeni z delom, razčiščujemo vpraša¬
nja v zvezi s posameznimi specifičnimi izrazi,
značilnimi za naš jugoslovanski vsakdanjik. V
zadnjem času, ko je pri nas nastalo mnogo
manjših podjetij, se je povečalo tudi število pre¬
vajalcev, ki sicer niso člani našega društva, a
me prosijo za pomoč. Navadno gre za prevode
po telefonu, le za prevod kake besede ali stav¬
ka. Iz tega sklepam, da so prevajalci, ki me
sprašujejo po telefonu, popolni začetniki ali pa
zelo slabo obvladajo italijanski jezik.
Kakšne so vaše funkcije v DZTPS?
Sem članica upravnega odbora, in to že drugi
mandat, zato se ob tej priložnosti zahvaljujem
vsem članom društva, ki so me izvolili in mi za¬
upali naloge, povezane z delom v upravnem
odboru v teh negotovih časih. Že dalj časa sem
članica uredniškega odbora Mostov, moja na¬
loga je predvsem pridobivanje člankov v zvezi z
italijanskim jezikom. Zadnji dve leti sem bila kot
strokovna oseba odgovorna za italijanske se¬
minarje, letošnji občni zbor pa je na novo izvolil
izobraževalno komisijo, katere članica sem. V
tej komisiji sem torej odgovorna za strokovni
del priprave italijanskih seminarjev. Ob tej pri¬
ložnosti moram omeniti prof.Antonina Principa-
ta, mladega, temperamentnega učitelja naših
prevajalcev, ki je v dveh letih uspešno izpeljal
že štiri seminarje za naše društvo.
Slišim, da se s prevajanjem ukvarjajo tudi
člani vaše družine.
Svoja sinova sem že od malih nog učila tudi
italijanskega jezika, tako da sem se z njima po¬
govarjala v maternem jeziku. Isto sem počela
tudi z možem, kar pa ni obrodilo takih sadov kot
pri sinovih. Lahko rečem, da so se mladi mož¬
gani dobro naučili italijanskega jezika, kar se
jim danes obrestuje. Oba sinova sta mi v veliko
pomoč pri prevajanju, medtem ko mož, ki sicer
ni tako izveden v italijanščini — razume jo od¬
lično, govori pa malo manj odlično — vskoči ta¬
krat, kadar je besedilo tehnične narave,
zahtevno in v slovenskem jeziku. Prevaja iz itali¬
janščine, tehnična besedila pa tudi iz nem¬
ščine, kar mi je včasih v veliko pomoč. Ker je
po stroki kemik, mi to zahtevno področje pri
prevajanju ne dela težav.
Pri prevajanju uporabljam računalnik že kar
sedem let. Žačela sem s commodorjem 64, da¬
nes pa uporabljam PC 286. Pri tem mož in mlaj¬
ši sin skrbita za programsko opremo in me uva¬
jata v novosti s področja računalništva.
Kaj bi morala delati italijanska sekcija v
društvu?
Kaka publikacija, ki bi nam bila v pomoč pri
delu, bi bila lahko rezultat skupnega dela in de¬
javnosti italijanske sekcije. Pri tem mislim na
glosar, področni slovar ali kaj podobnega. Se¬
veda pa priprava take publikacije zahteva veli¬
ko časa, ki ga prevajalci navadno nimamo, zato
se takšno delo vedno odmika v prihodnost. Ker
pa živimo v dobi računalnikov, bo morda to laž¬
je izvedljivo, saj se takšno delo z računalnikom
hitreje in bolje opravi kot pa s pisalnim strojem.
Hvala!