GL -BLED— delov A SILO NEGA KOLEKTIVA LIP BLED LETO I. ČETRTEK, 23. 9.1971. ST. 2 Osnove za udeležbo delavcev v dohodku podjetja Delavski svet našega podjetja je na svoji seji dne 18. 8.1971 sprejel osnove za udeležbo delavcev v dohodku podjetja, kakor jih navajamo: — vsa dela so razvrščena na KATEGORIJE (cca 20) —■ vsaka kategorija ima OSNOVNO OBRAČUNSKO POSTAVKO — osnovna obračunska postavka in MERILA so temelj za izračun osebnih dohodkov MERILA: delovne r.orme: • individualne A skupinske merilo z a : proizvodnost doseženo kritje trg. potnike kvaliteto znižanje zalog znižanje terjatev znižanje direktnih stroškov skrajšanje proizv. ciklusa KATEGORIJE — Posamezna delovna mesta se razvrstijo v katcg -r-sprejetju pravilnika kot priloga — Dopolnjuje in vsklajuje pa jih SVET ZA DELITEV DOHODKA PODJETJA: — za nova del. mesta po potrebi — za obstoječa 2-krat letno — pri razvrstitvi delovnega mesta v kategorijo se upoštevajo vse zahteve delovnega mesta kot npr. strokovnost, izkušnje, pogoje dela itd. OSNOVNE OBR. POSTAVKE — Se določijo ob sprejetju pravilnika in so njegova priloga —■ Spremembe se izvršijo po postopku, ki je predviden za spremembo pravilnika — Delavcu se lahko osn. obr. postavka zviša ali zniža do 20'% z ozirom na njegove osebne kvalitete. To zvišanje ali znižanje se upošteva pri obračunu po času in pri obračunu v skupinski normi ne pa pri individualni normi. O znižanju ali zvišanju odloča SVET ZA DELITEV DOHODKA PODJETJA — V slučaju prestavitev na del. mesta, ki so vrednotena za Skladišče žaganega lesa ali premajhno skladišče? 2 ali več kategorij nižje, pripada delavcu razlika — Za nadomeščanje pripada del. osn. obr. postavka tistega del. mesta, ki ga ob nadomeščanju zaseda — Primeren razpon med najnižjo in najvišjo obračunsko postavko je 1:5 do 1:6. MERILA Delovne norme: INDIVIDUALNE — Izražene so v času, potrebnem za izvršitev določene operacije. Osnovna obračunska postavka X čas X število komadov predstavlja izračun OD po učinku. Pri osnovni obračunski postavki znižanje ali zvišanje do 20% ne upošteva, ker je osebna spo-. in prizadevnost delavca ze iziazcna v njegovem učinku. SKUPINSKE — Izražene so v času po posameznih kategorijah del, ki jih skupina rabi za izvršitev določene faze proizvodnje. Zmnožek časov, obračunskih postavk in število izdelanih komadov predstavlja OD skupine za delo po učinku. OD skupine se deli med posamezne delavce sorazmerno z njihovimi obračunskimi postavkami, pri čemer se upošteva tudi znižanje ali zvišanje do 20% in časom prebitem na delu, ko je skupina delala po učinku. — delovne norme pripravlja oddelek za študij dela, izdaja pa SVET ZA NORME Merilo za proizvodnost: — V tem merilu in merilu za kritje oziroma v kombiniranem merilu so zajeti vsi delavci podjetja. — Osnova za to merilo je normativ vrednosti proizvodnje na zaposlenega, ki se primerja z dejansko doseženo proizvodnjo na zaposlenega v delovni enoti in v podjetju. zaloge žaganega lesa, Izvolili smo kolektivne izvršilne organe Na podlagi pooblastila, ki ga je delovna skupnost LIP Bled izglasovala centralnemu delavskemu svetu s tajnim glasovanjem dne 3. 8. 1971 in v izvajanje dne 16. 6. 1971 sprejete bodoče poslovne politike, je centralni DS na svoji IV. seji dne 18.8.1971 sprejel Statutarni odlok, s katerim je določil, da je naše podjetje enotna delovna organizacija, Id ima naravo in položaj temeljne organizacije združenega dcia. Delovno organizacijo upravljajo člani delovne skupnosti neposredno po svojih organih upravljanja, ki so: a) centralni delavski svet; b) sveti kot kolektivni izvršilni organi upravljanja in sicer: — svet za splošne zadeve, — svet za urejanje medsebojnih delovnih razmerij, — svet za družbeni standard delavcev, —• svet za dohodek, — svet za delovne norme, — svet za izume, racionalizacije in izboljšave, — svet za izobraževanje, — svet za varstvo pri delu, — svet za narodno obrambo, — sodišče za kršitev delovne dolžnosti, — svet za reklamacije in inventuro; c) direktor podjetja kot individualni izvršilni organ upravljanja. Delovna organizacija LIP Bled ima v svojem sestavu: — tovarno Bled, — tovarno Bohinj, — upravo. Tovarni Bled in Bohinj sta proizvodni delovni organizaciji, uprava pa je upravno-poslovna organizacija, ki opravlja gospo-darsko-pravne, finančne in druge strokovne ter pomožne administrativne posle, potrebne tovarnama Bled in Bohinj in podjetju kot celoti. Obe tovarni in uprava imata zaenkrat položaj samostojnih organizacij združenega dela, ki jih v okviru svojih pooblastil upravljajo člani delovnih skupnosti neposredno in posredno po svojih organih upravljanja in sicer: 1. tovarni Bled in Bohinj: a) tovarniški delavski svet b) sveti kot kolektivni izvršilni organi upravljanja in to — svet za urejanje medsebojnih delovnih razmerij, — svet za varstvo pri delu in za požarno varnost, — komisija za kršitev delovnih dolžnosti; c) vodja tovarne kot njen individualni izvršilni organ upravljanja; 2. uprava: ' a) svet delovne skupnosti b) svete — svet za urejanje delovnih razmerij in — komisija za kršitev delovnih dolžnosti; c) vodja splošne in pravne službe kot individualni izvršilni organ upravljanja, ki skrbi za izvršitev sklepov sveta skupnosti. Sveti, oziroma komisije so kolektivni izvršilni organi upravljanja, specializirani za zadeve s svojega delovnega področja, o katerih sklepajo in odločajo. Za opravljanje svojih pristojnosti in nalog odgovarjajo sveti in njihovi posamezni člani delavskim svetom. Sveti delajo na podlagi zakonskih določb, splošnih aktov podjetja in sklepov delavskih svetov podjetja oziroma posameznih organizacij združenega dela. V posamezne svete je centralni delavski svet s tajnim glasovanjem izvolil naslednje člane delovne skupnosti: 1. Svet za splošne zadeve 1. Ivan Robič 2. Janez Žitnik 3. Henrik Blažič 4. Karel Maselj 5. Franc Mencinger 2. Svet za urejanje delovnih razmerij 1. Franc Mencinger 2. Ivan Robič 3. Zdravko Knaflič 4. Jakob Repe 5. Jože Pintar 3. Svet za družbeni standard 1. Jože Lavrič 2. Janko Kavčič 3. Alojz Mencinger 4. Avgust Delavec 5. Anton Vidic 4. Svet za delitev dohodka 1. Franc Cuznar 2. Alojz Pirc 3. Janez Mežan 4. Jože Kastelic 5. Franc Bajt 6. Jože Toman 7. Ludvik Mencinger 5. Svet za delovne norme 1. Ciril Kocjančič 2. Anton Stare 3. Janez Varl 4. Ivanka škerlak 5. Vukašin Kilibarda 6. Svet za izume, racionalizacije in izboljšave 1. Edvard Prevc 2. Vinko Čuden 3. Zdravko Knaflič 4. Ludvik Mencinger 5. Anton Iskra 7. Svet za reklamacije in inventuro 1. Štefan Banko 2. Ferdo Tolar 3. Jože Mulej 4. Vinko Čuden 5. Anton Sedlar 8. Svet za izobraževanje 1. Franc Mencinger 2. Ivan Robič 3. Andrej Trojar 4. Anica Veber 5. Jordan Blaževič 9. Svet za varstvo pri delu L Anton Železnikar 2. Jože Hodnik 3. Lado Cesar 4. Karel Maselj 5. Kristina Repe 10. Svet za narodno obrambo 1. Oleg Vrtačnik 2. Franc Bajt 3. Jože Kastelic 4. Janez Žitnik 5. Zdravko Knaflič 11. Sodišče za kršitev delovnih dolžnosti 1. Anton Sedlar 2. Jakob Repe 3. Peter Debelak 4. Ivan Peteh 5. Franc Pretnar Pristojnosti posameznih svetov podjetja bomo opisali v naslednjih številkah našega GLASILA. Prav tako bomo redno poročali o njihovem delu. — Normative delovnih enot postavlja DS podjetja najkasneje do 31. decembra za naslednje leto ob sprejetju gospodar, plana — Normativ podjetja ostaja pri tem nespremenjen, ker je izražen v fiksnih cenah, vsklajuje j o se le normativi delovnih nadaljevanje na 2. str. Dela na gradbišču nove hale hitro napredujejo. Metoda direktnih stroškov Ste se ustrašili naslova in prenehali brati? Nikar! Zadeva je zelo enostavna in prav je, da jo pozna vsak član našega kolektiva, ker bo na ta način lahko aktivno sodeloval pri upravljanju svoje enote in podjetja. Poglejmo najprej kako delimo stroške: DIREKTNI (neposredni) STROŠKI DIS nastajajo v proizvodnji in odpremi. Pri proizvodnji vrat so to n. pr. stroški, ki jih imamo pri nabavi satovja, žaganega lesa za okvirje in ojačenje, vezanih plošč, furnirja, lepilnega traku, lepila, brusnega papirja, okovja, embalaže ter drugega materiala in osebni dohodki za izdelavo vrat. CIMVEČ VRAT PROIZVEDEMO, TEM VEČJI SO DIREKTNI STROŠKI IN OBRATNO. SPLOŠNI (posredni ali fiksni) STROŠKI FIS so stroški, ki jih ima podjetje ne glede na proizvedene količine. To so n. pr. stroški v zvezi z osnovnimi sredstvi: stavbami, strojno opremo, transportnimi napravami. Vsa ta sredstva je treba vzdrževati in jih nadomestiti, ko so izrabljena. V to skupino spadajo tudi osebni dohodki tako imenovanih režijskih delavcev: vzdrževalcev, izmenovodij, oddelkovodij in vseh strokovnih služb; razni prispevki in zakonske obveznosti; stroški prodaje in reklame in t. d. Pri mali poenostavitvi lahko smatramo, da so ti splošni stroški stalni (fiksni) ne glede na količino proizvedenih izdelkov. Iz tega sledi, da so SPLOŠNI STROŠKI PO ENOTI IZDELKA TEM MANJŠI, ČIM VEČJA JE PROIZVODNJA. Za ilustracijo poglejmo praktičen primer: za nek izdelek znašajo direktni stroški 42.-— din splošni stroški v enem letu pa 20.000.000.— din skupni stroški FIS + DIS so odvisni od proizvedene količine. Ce letno proizvedemo znaša DIS in FIS O NJ ì Ì 500.000 kom. din po komadu din po komadu skupaj 82,— din po komadu Ce pa proizvedemo znaša DIS FIS pa samo 42,— 25,— 800.000 kom. din po komadu din po komadu skupaj 67,— din po komadu 20.000.000 din /20.0C V 800.1 000 kom. 20.000.000 din 500.000 kom. Poglejmo primer: Prodali smo 800.000 komadov po 80.— din. Netto prodajna vrednost znaša Direktni stroški pa 800.000 kom X 42.— din 64 000 000.-33 600 000,- Kritje znaša 30 400 000.— Splošni stroški 20 000 000.— Dobiček 10 400 000,— Ce bi prodali samo 500.000 komadov, bi imeli izgubo: Netto prodajna vrednost 500.000 kom X 80.— 40 000 000,— Direktni stroški 500.000 kom X 42.— 21 000 000,— Kritje znaša 19 000 000,— Splošni stroški 20 000 000,— Izguba 1 000 000.- IZDELEK A IZbEilK B IZDI1EKC Kot vidimo so splošni stroški (FIS) po enoti pri različnem obsegu proizvodnje zelo različni in jih zato metoda direktnih stroškov po posameznih izdelkih sploh ne ugotavlja, temveč se postopa na sledeči način: Ugotovi se netto prodajna cena (prodajna cena na pragu tovarne) za vsak izdelek posebej in direktni strošek. Na temelju podanih količin pa se izračuna netto prodajna vrednost NPV in direktne stroške za prodano količino. Ce od netto prodajne vrednosti odštejemo direktne stroške, dobimo KRITJE. Kritje se imenuje zato, ker ta znesek služi za pokrivanje splošnih stroškov in dobička. Kot sem že omenil se po metodi direktnih stroškov ne ugotavljajo splošni stroški in dobiček po posameznih izdelkih, temveč le za podjetje kot celoto, kot nam to kaže naslednja skica štev. 1. SKUPNO KRITJE SPLOŠNI 5TR.05KI bOBlČEK Dobro podjetje si prizadeva ustvariti čimveč kritja in s tem tudi čimveč dobička. Možnosti za izboljšanje uspeha poslovanja je na tisoče, lahko pa jih vse uvrstimo v 4 skupine racionalizacijskih ukrepov: 1 — Povečati prodajo in proizvodnjo 2 — Boljše izbrati izdelke 3 — Znižati direktne stroške 4 — Znižati splošne stroške Stanje poslovne uspešnosti podjetja lahko prikažemo tudi grafično Poglejmo kakšne možnosti imamo pri posameznih racionaliza-cijskih ukrepih in kaj nam te možnosti prinesejo: nadaljevanje na 3. str. Program prenosa vhodnih in garažnih vrat Za dosego sprejetih ciljev podjetja, je bila med drugimi postavljena tudi grupa, odgovorna za prenos proizvodnje vhodnih in garažnih vrat iz obrata Boh. Bistrica v Mojstrano, kjer bo nastala sodobna proizvodnja omenjenih proizvodov, spadala pa bo v sklop tovarne Bled. Skupina je izdelala terminski plan zadolžitev za izdelavo tehnološke in gradbene dokumentacije, načrtov za izolacijo, ogrevanje in odsesovanje lesnih odpadkov. Postavljen je termin prenehanja dosedanje proizvodnje in rok pričetka priučevanja delavcev. Določene zadolžitve se že izvajajo. Tehnološki in gradbeni načrti so izdelani, pristopilo se je že k iskanju ponudb za potrebne stroje in ostale naprave. Objektivne težave so nastopile pri lokacijskih in gradbenih dovoljenjih, ki so preprečile točno izvajanje terminskega plana in povzročile časovni zaostanek tako, da je šele pred kratkim prišlo do sklenitve pogodbe za gradbena dela s SGP »Sava« Jesenice. O nadaljnjem delu skupine boste lahko brali v prihodnjih številkah. JL Osnove za udeležbo... nadaljevanje s 1. str. enot, tako, da je v začetku leta zagotovljen enoten start. Vrednost proizvodnje (blaga oddanega v skladišče prodaje) se izračunava po fiksnih cenah. — Normativ je izražen v vrednosti proizvodnje na zaposl. na dan. — Število zaposlenih predstavlja število delavcev v rednem delovnem razmerju v posamezni delovni enoti in podjetju, ne glede na to ali so na delu prisotni. — Zasledovanje doseganja normativa je dnevno (do 11. ure za prejšnji dan) 5(2x3x4) enota BOHINJ zap. št. dnev. štev. norm. dni 332 565 17 normativ 3188 860 dejanska proiz- vodnja 3 756 211 index 117.7 korigir. index 110.9 kor. fak. BLED 332 580 17 3273 520 3 313 720 101.2 SK. PROIZV. 664 6462 380 7 069 931 109.4 PODJETJE 720 560 17 6854 400 7 069 931 103.1 95.4 103.1 103.1 94.24 — Koncem meseca se indeksi doseganja normativov po delovnih enotah vskladijo z doseganjem normativa podjetja s pomočjo korekcijskega faktorja in ti korigirani indeksi služijo kot osnova za obračun po tem merilu. — Vsako delovno mesto ima s strani SVETA ZA DELITEV DOHODKA določen faktor, ki pove, za koliko odstotkov se zviša osnovna obračunska postavka za vsak odstotek prekoračitve normativa. Pri tem velja načelo, naj imajo višji faktor tista delovna mesta, ki lahko več vplivajo na proizvodnost. Faktorji so lahko na primer: • delavci po učinku 0.4 O rutinski delavci v administraciji 0.7 • vodstveni kader v neposredni proizv. 1.5 • oddelkovodje 2.0 • vodilni uslužbenci 2.4 — Faktorje lahko po potrebi, skladno s položajem v podjetju, spreminja SVET ZA DELITEV DOHODKA. Merilo za kritje — Po tem merilu so nagrajeni izključno delavci v prodajni službi. — Osnova je normativ kritja na dan, ki ga mora podjetje ustvariti za pokrivanje splošnih stroškov in skladov ter doseženo kritje, ki predstavlja doseženo netto ceno — fiksni direktni strošek dotičnega izdelka. — Normativ in fiksne direktne stroške postavlja DS podjetja ob sprejetju letnega plana 31. decembra. — Za nove ali spremenjene izdelke tekom leta postavlja fiks- ne direktne stroške plansko analitski oddelek. — Povečanje ali zmanjšanje OD delavcev prodajne službe se vrši analogno kot pri merilu za proizvodnost na osnovi indeksa doseganja normativa kritja in faktorja delovnega mesta. Kombinirano merilo za proizvodnost in kritje — Po tem merilu so nagrajeni tisti delavci, ki se ukvarjajo tako s proizvodnjo kot prodajo. N. pr. — delavci v skladiščih gotovih izdelkov — delavci v finančnem, splošnem in razvojnem sektorju in plansko analitskem oddelku — direktor — Osnova za nagrajevanje po tem merilu služijo povprečno doseganje normativa proizvodnosti in kritja ter faktorji za posamezna delovna mesta. Obračun po teh treh merilih mora biti izvršen najkasneje do 15. za pretekli mesec, ravno tako pa tudi po delovnih normah. Posledice, ki jih lahko pričakujemo zaradi teh meril: — delovne enote bodo poizkušale: • zmanjšati število zaposlenih • izbrati in forsirati tiste izdelke, ki dajo največjo vrednost na zaposlenega • povečati proizvodnjo • kupovati polizdelke od kooperantov — prodaja bo: • izbrala za prodajo tiste izdelke, ki dajo največje kritje • zmanjševala rabate in Skonto — ob uspešnem delovanju meril bodo razlike med OD zaposlenih znatno večje, kar moramo vzeti v račun. Ostala merila bi upeljevali postopoma, čim bi ugotovili osnove, ki so potrebne za obračun. Merilo za trgovske potnike predstavlja normativ za delo po učinku. Merilo za kvaliteto za posamezna delovna mesta bodo postavljeni normativi izmeta. V kolikor bo delavec imel manj izmeta, kot predvideva normativ, bo imel večji OD in obratno. Merilo za znižanje zalog Pri tem merilu bodo sodelovali le tisti delavci, ki lahko neposredno vplivajo na višino zalog surovin, materiala in polproizvodov. Postavljeni bodo normativi. OD delavcev, vezanih na to merilo, bo odvisen od tega ali bodo zaloge višje ali nižje od postavljenega normativa. Merilo za znižanje terjatev Pri tem merilu sodelujejo delavci prodajnega in finančnega sektorja. Postavljen bo normativ, ki bo predvidel v koliko dneh po izstavitvi računa morajo kupci dolžni znesek poravnati. V kolikor bo poprečni plačilni rok krajši od normativa, bodo OD teh delavcev višji in obratno. Merilo za znižanje direktnih stroškov Merilo bo vzpodbujalo prihranke na DIS. Določen odstotek tega prihranka bodo delovne enote delile same po svojem pravilniku. Merilo za skrajšanje proizvodnega ciklusa To merilo bomo vpeljali, če bomo videli, da 'je proizvodni ciklus predolg. Metoda direktnih stroškov nadaljevanje z 2. str. 1. Povečanje prodaje in proizvodnje Pri proizvodnji gradbenih plošč smo z vgraditvijo dodatnih etaž v stiskalnice in z uporabo novega trdilca, omogočili dnevno kapaciteto 3.000 m2 plošč v treh izmenah, proizvajamo pa jih le nekaj pod 2.000 m2 dnevno. Vzroki so najrazličnejši: neurejeno planiranje proizvodnje, slaba organizacija dela, preveliko število dimenzij v proizvodnji, neprestane okvare strojev, nezadostna zaloga suhega lesa odgovarajoče kvalitete itd. Z dobrim planiranjem, ustreznejšo notranjo organizacijo in s preventivnim vzdrževanjem, se dajo vse te pomanjkljivosti odpraviti. Povečanje dnevne proizvodnje od 2 na 3.000 m2 nam da letno 20.800.000.— N din ali preko 2 milijarde starih dinarjev večjo prodajo. Tudi pri sortiranju lesa za plošče pred širinskim spajanjem, imamo velike možnosti. Ce ena sama deska z rdečo ali modro liso, z robno grčo ali razpoko ali prekratka zaide med dobre deske! se nam taka plošča presortira klaso nižje in pri vsaki plošči izgubimo 10.— N din. In teh primerov je veliko. Pri proizvodnji oblog imamo kapacitete strojev izkoriščene samo 21 '%. S polnim izkoristkom razpoložljivih strojev bi lahko povečali prodajo za 4.000.000 N din letno in s tem namenom gradimo na Bledu že novo proizvodno dvorano, kjer bomo skoncentrirali vso proizvodnjo oblog. Vendar pa mislim, da lahko bistveno povečamo proizvodnjo oblog tudi že na dosedanjih delovnih mestih. Pri proizvodnji notranjih vrat imamo tudi še proste kapacitete. Cas stiskanja je še vedno predolg in za cilj bi si morali postaviti 4 minute, seveda z uporabo ustreznih trdilcev. Isto je pri kapacitetah proizvodnje podbojev, ki so neizkoriščene zaradi neustrezne velikosti delovnih nalogov, kar povzroča prepogosto menjavo orodja. Z osnovanjem vmesnega skladišča, za katerega se je vodstvo tovarne obvezalo, da ga bo organiziralo do 1. oktobra letos, se bo odprla možnost oblikovanja delovnih nalogov tako, da bodo kapacitete optimalno izkoriščene. Proizvodnja vhodnih in garažnih vrat je obrtniška. Z ureditvijo industrijske proizvodnje v Mojstrani, se bo ustvarila možnost za podvojitev proizvodnje. ALI BOMO IZKORISTILI VSE NAŠTETE IN MNOGE NENA-ŠTETE MOŽNOSTI JE ODVISNO OD IZMENOVODIJ, ODDELKO-VODIJ, PLANERJEV, VODIJ PRIPRAVE DELA, VZDRŽEVALNE SLUŽBE IN DRUGIH STROKOVNIH SLUŽB IN NA REZULTATIH BODO POKAZALI SVOJO SPOSOBNOST. Ce z veliko opreznostjo računamo samo na 10% povečanje proizvodnje potem se finančni uspeh spremeni, kot je razvidno iz skice. 2. Boljša izbira izdelkov Vsi izdelki nimajo enakega kritja, niti se ne prodajajo v enakih količinah. Najbolj zanimivi so tisti izdelki, ki imajo visoko kritje in se prodajajo v velikih količinah, najmanj zanimivi pa tisti, ki imajo majhno kritje in se prodajajo v majhnih količinah. NALOGA PRODAJNE SLUŽBE JE, DA POVEČUJE PRODAJO ZANIMIVIH IZDELKOV IN UKINJA PRODAJO NEZANIMIVIH, SEVEDA V SKLADU S PROIZVODNIMI KAPACITETAMI. Tudi tu imamo velike možnosti. Samo s prodajo vratnih kril z vlakneno ploščo namesto z vezano ploščo, bi letno povečali kritje za preko 2 milijona N din. Proizvodnjo zabojev bi morali ukiniti in delavce zaposliti na proizvodnji zanimivejših izdelkov. Tudi med ostalimi izdelki so možnosti za boljšo izbiro, ki še niso izkoriščene. Ce računamo, da lahko z boljšo izbiro izdelkov povečamo netto prodajno vrednost le za 2% se finančni uspeh spremeni, kot je razvidno iz skice. mil/, din 3. Znižanje direktnih stroškov Tudi na tem področju imamo še ogromno možnosti. Naj navedem samo nekatere: gradbene plošče — stanjšanje zunanjega sloja — nadomestitev srednjega sloja s cenejš. materiali — boljša tehnologija itd. vrata — stanjšanje okvirjev — odprava satovja in vpeljava boljših in cenejših polnil — nadomestilo robnih letev — zamenjava okovja itd. obloge — tanjše dimenzije stropnih in stenskih oblog — uporaba cenejšega in estetsko enakovrednega lesa itd. Ko bomo uredili navedena vprašanja, bomo uvedli stalno analizo vrednosti, ki sistematično, za vsak del izdelka, ugotavlja njegov namen in ga skuša nadomestiti z ustreznejšim in cenejšim. V to področje spada tudi zmanjševanje izmeta, ki je še prevelik in pri tem bo veliko pomagala novoosnovana kontrolna služba ter znižanje nabavnih cen, kar je naloga nabavne službe. Ce predpostavimo, da lahko direktne stroške znižamo za 2%, potem dobimo finančni uspeh, kot je prikazan na skici. 4. Znižanje splošnih stroškov Naše podjetje je v primerjavi z elitnimi podjetji slabo organizirano in ker smo si postavili za cilj, da se uvrstimo med elitna podjetja, bomo morali dobiti še precej novega sposobnega kadra, in ustanoviti ali pa utrditi nekatere nove službe. Znatna sredstva bomo morali nameniti tudi razvoju prodajne službe. Zato lahko pričakujemo, da bodo splošni stroški naraščali. Vendar pa lahko tudi na tem področju prihranimo marsikaj. Z ukinitvijo proizvodnje v Podnartu, Lancovem in v Belci, bomo veliko prihranili na splošnih stroških, saj le ti znašajo sedaj na teh proizvodnih mestih 3 milij. N din letno. Velike so tudi možnosti pri dostavi in odpremi materialov in blaga. „ Pri gradbenih ploščah bi morali že v proizvodnji pripraviti paleto s 50 kom. plošč, ki jih kasneje ne bi več prekladali kot to delamo sedaj, ko nakladamo vagone. Podobno je pri žaganem lesu na Bledu. V sortirnici ga najprej letvičimo za zračno sušenje, nato pa ga ponovno letvičimo za umetno sušenje. Z novo sušilnico imamo možnost, da ves žagan les takoj umetno posušimo in tako samo enkrat letvičimo. Zaloge žaganega lesa so ogromne. Poleg tega, da zavzemajo proizvodnji dragoceno mesto in otežkočajo transport v tovarnah, moramo na vrednost zalog plačevati obresti, ki so kar znatne. Ce bi zaloge odprodali, bi denar lahko koristno uporabili za nakup novih strojev in tako povečali proizvodnjo. Novozgrajene sušilnice nam bodo omogočale, da to storimo. Tudi selitev uprave podjetja v tovarno Bled, bo znatno pripomogla k varčevanju s splošnimi stroški, poleg tega pa se bo na ta način povečala učinkovitost strokovnih služb uprave. Ce predpostavimo, da bi znižali splošne stroške za 2 milijona N din, potem dobimo finančni uspeh, kot ga prikazuje skica. Vidimo, da se je ob skladnem delovanju vseh štirih racionali-zacijskih ukrepov dobiček skoraj podvojil. Predpostavke, ki sem jih jemal v račun, niso pretirane. Predvsem od nas vodilnih, strokovnih in vodstvenih delavcev je odvisno ali jih bomo znali uresničiti. Nov sistem delitve osebnih dohodkov, ki ga sedaj uvajamo, nas bo bogato nagradil, če bomo znali izkoristiti vsaj del možnosti, ki jih imamo in krepko kaznoval, če jih ne bomo hoteli ali znali izkoristiti. V. Proizvodnja opažnih plošč Razvoj: Prvi zametki proizvodnje opažnih plošč so nastali v letu 1958 na obratu Boh. Bistrica in to na pobudo inozemskega trgovca g. Zanija iz Švice. Prve plošče so bile izdelane v zabojami in čolnarni brez potrebnih strojev, strokovnega znanja in izkušenosti. Na tak način sta bila izdelana dva vagona plošč, ki sta bila na švicarskem tržišču reklamirana. Za cca eno leto je bila proizvodnja plošč prenešena na obrat Gorje, ker je bila tam boljša in primernejša strojna oprema, na področju lepljenja pa boljše izkušnje. Obrat Gorje je za tisti čas proizvajal dokaj kvalitetne plošče in tudi v Švici so bile dobro sprejete. V letu 1959 je bila v Boh. Bistrici zgrajena nova hala in nabavljeni najosnovnejši stroji. Proizvodnja zabojev je bila ukinjena, zaposleni v tej proizvodnji pa premeščeni v novo halo za proizvodnjo plošč. Prva proizvodnja še na zelo obrtniški način je stekla v letu 1960. Poraba časa za 1 m3 je bila silno velika — cca 80 ur, izkoristek materiala pa slab od 58 do 59%. Ker je bil finančni rezultat negativen, smo pričeli razmišljati kako čas zmanjšati in izkoristek povečati. Proizvodnjo smo razdelili na manjše skupine, vodje posameznih skupin pa so bili bolj razgledani mizarji. Ti skupinovod-je so odigrali važno vlogo v razvoju plošč. V prvih letih proizvodnje so bili bolj razgledani delavci, skupinovodje, mojstri in oddelkovodja edini, ki so vodili proizvodnjo in skrbeli za njen razvoj. V letu 1963 je proizvodnja plošč doživela veliko reklamacijo v Švici in to zaradi neznanja tehnike lepljenja. Ta reklamacija je bila težak udarec za celotno podjetje; istočasno pa velika pridobitev za nadaljnji razvoj. Posledica te reklamacije je bila ta, da je bila uvedena medfazna kontrola, laborant in končna kontrola. Predpisan je bil postopek o kontroli lepljenja in izdelan interni standard. Vse do danes mi bilo resnejše reklamacije, neizpremenjena pa je ostala tudi organizacija proizvodnje in kontrole. Še v poznejših letih (1966, 1967) so knjigovodski podatki kazali premajhen finančni rezultat, čeprav je bila poraba časa zmanjšana za polovico. Ker so bila to edina devizna sredstva poleg žaganega lesa in velikokrat tudi sredstva za osebne dohodke, so bili nekateri mnenja, da je nujno to proizvodnjo ukiniti in namesto mje pričeti z nekim drugim izdelkom. Da do tega ni prišlo, je velika zasluga bivšega direktorja Antona Kržišnika in strokovnega kadra, ki se je 'ukvarjal s proizvodnjo plošč. Po letu 1968 je razvoj plošč hitro napredoval, rasla je proizvodnja, čas za 1 m3 pa je vsako leto manjši. Tako je opažna plošča najbolj rentabilen izdelek za LIP Bled, nekaj po zaslugi delavcev, ki se ukvarjajo s to proizvodnjo, nekaj pa zaradi ugodnih tržnih razmer. Povečana proizvodnja: Ker je trenutno opažna plošča najbolj iskan artikel, kar jih proizvajamo, je nujno to proizvodnjo povečati v obstoječih prostorih in v glavnem z istimi stroji. Da bomo to dosegli je bilo nujno, da smo ustanovili čisto nove strokovne službe. Te službe so: študij dela planer proizvodnje priprava dela povečati pa bo vzdrževalno grupo, ki ne bo samo za tekoče vzdrževanje, temveč tudi preventivno ukrepala. Nekaj novosti v proizvodnji vrat Nova kotlovnica in sušilnica na Rečici končno obratujeta. Gradnja nove tovarniške hale, vsaj za naše pojme, izredno hitro raste pred našimi očmi ter je predmet radovednosti in občudovanja članov kolektiva, upokojencev podjetja, ki stanujejo v bližnji okolici, domačinov, kot tudi turistov. Dolgoletne želje, zahteve in prepričevanja so se začele uresničevati in danes nihče več ne dvomi, da bo v tej hali prihodnje leto stekla proizvodnja vrat, ki bo zasnovana na načelih najnovejših dosežkov v tehnologiji tovrstne proizvodnje v Evropi, upoštevajoč tudi boljše delovne pogoje za človeka — proizvajalca. Ne bilo pa bi prav, da bi v času, ko še teče proizvodnja vrat v starih prostorih in pogojih, ne skušali ničesar spremeniti, oziroma izboljšati, zlasti takrat, ko je izboljšave možno izvesti brez občutnejših premikov v proizvodnji in večjih vlaganj, ki dajo v sorazmerno kratkem času dobre rezultate. Nekaj takih novosti smo v zadnjih mesecih izpeljali, druge pa so v pripravi. No in katere so te spremembe? delovali tako, da so se najprej zalepila kot vsa ostala krila, nato brusila na valjčni brusilki, obojestransko namazala z lepilom, se obložila s furnirjem ter ponovno vložila v stiskalnico. Po novem pa se lesonit, ki služi kot obloga predhodno brusi in nato istočasno s furnirjem v enkratnem postopku v stiskalnici zalepi na sredico krila, t. j. na okvir in satovje. Ker smo dosedanjo robno letev, ki je Vlaganje vratnih kril v stiskalnico. Kot prvo omenjam skrajšan čas lepljenja od 11 na 8 minut. To nam je omogočila zamenjava lepila kaurit 287 iz uvoza z domačim lepilom Lendur. V začetku je sicer uporaba Lendurja povzročala precejšnje težave in določene krajše zastoje, ker se je lepilo vsled visoke poletne vročine, zlasti pa še zaradi odstopanja od pravilne recepture, prezgodaj strjevalo. Sedaj teče delo normalno. Skrajšanje časa lepljenja, ki omogoča povečanje kapacitete stiskalnice za cca 25 % ne bi doseglo željenega cilja, če ne bi bilo možno v tem času (8 min.) pripraviti, odnosno sestaviti vrata za vseh 10 etaž stiskalnice. če upoštevamo dejstvo, da predstavlja stiskalnica glavno ozko grlo v proizvodnji vratnih kril in, da je ravno tu potrebno delo v nočni izmeni, nam je še bolj jasno, da je potrebno sestavo kril pred stiskalnico tako organizirati, da bomo v času obratovanja kapacitete stiskalnice polno izkoriščali. To bomo dosegli na ta način, da bomo v bodoče kot polnilo izločili letvice iz lesonita, vez. plošč in smrekovega lesa in uporabljali izključno satovje, pozneje pa papirnate spirale. Lepljenje vratnih kril z zasteklitvijo je vsled zamudne sestave pred stiskalnico izkoriščeno približno 50 %, pa smo zato že izločili iz proizvodnega, kakor tudi prodajnega programa T III in T IV, prihodnji mesec pa nameravamo opustiti zamudno sestavo kril z zasteklitvijo pred stiskalnico. Tovrstna krila se bodo v bodoče izdelovala tako, da se bo iz polnih kril naknadno izrezovala odprtina za zasteklitev. Kot drugo novost navajam proizvodnjo furniranih vratnih kril v enkratnem postopku. Vedno večje povpraševanje po furniranih vratih in pa dobri finančni rezultati pri tem izdelku, so nam že dalj časa postavljali vprašanje, kako izdelati čimveč furniranih vratnih kril. Doslej smo krila za furnirana vrata iz- predstavljala največjo oviro pri povečanju proizvodnje furniranih kril s skrito vez. ploščo, oz. lesonitom, zamenjali z drugačno izvedbo robne letve, ki je cenejša in enostavnejša za proizvodnjo ter sestoji iz friza furnirja primernega eksotičnega lesa (fra-mire, mahagoni) in letvice, izdelane iz enakega lesa, ki se s sponkami pritrdi na obe strani lesonita, bo možno v kratkem izdelati mesečno do 3.000 kom. furniranih kril, t. j. dvakrat več kot dosedaj. Med spremembami, ki so v teku pri proizvodnji vrat velja v prvi vrsti omeniti predvideno organizacijo vmesnega skladišča. Nova sušilnica nam omogoča, da posušen žagan les za vratna krila pripeljemo direktno v delavnico. Del lope pred staro sušilnico, ki se je na ta način sprostil, bomo uporabili za vskladiščenje in razrez lesonita in vezanih plošč. Lesena baraka, kjer se danes razrezu j e vezane plošče in lesonit, bo v bodoče služila kot vmesno skladišče za brazdana krila. Tu bo stalna minimalna zaloga vratnih kril v treh širinah in šestih različnih vrstah, t. j. torej v 18 inačicah. Od tu bodo šla krila v montažo po potrebi pa predhodno tudi na izrez odprtin za zasteklitev. Posamezni elementi podbojev bodo vskladiščeni deloma v sami montaži (prečniki), v glavnem pa pod lopo na južnem delu delavnice (pokončniki). Glavna prednost vmesnega skladišča je v tem, da nam bo sorazmerno majhna zaloga v sestavljenem stanju (krila, elementi podbojev ter pripime in okrasne letve) omogočala širok asorti-man in realizacijo naročil v sorazmerno kratkem času. če pa bi hoteli imeti kompleten asorti-man v skladišču gotovih izdelkov, bi bilo potrebno imeti stalno na zalogi okrog 1800 različnih vrst, širin in tipov vrat, za kar bi potrebovali ogromno skladišče in tako vezali znatna obratna sredstva. Z upoštevanjem optimalnih serij v proizvodnji kril in podbojev, ob uvedbi individualnih normativov, ki bodo zaenkrat sicer le razbiti dosedanji skupinski na posamezne faze in manjše skupine ter kot rezultati preje omenjenih novosti v proizvodnji vrat upamo, da se bo proizvodnost dela občutno povečala in nam omogočila, morda že letos, ukiniti delo v nočni izmeni, ne da bi se zmanjšala skupna proizvodnja. Pri tem si bomo vsi skupaj, zlasti pa novo formirane strokovne službe v tovarni (priprava dela, študij dela, planiranje proizvodnje) nabrali novih izkušenj, ki jih bomo lahko uporabili tudi pri organizaciji proizvodnje v novi tovarni. Seveda pa so rezultati vseh teh improvizacij odvisni od dobre volje in prizadevnosti vseh zaposlenih v tem oddelku ter iznajdljivosti in sposobnosti strokovnih služb tovarne Bled. KJ Volili bomo organe upravljanja Vse člane delovne skupnosti obveščamo, da je Centralni DS na zadnji seji razpisal volitve v organe upravljanja. Volili bomo DS tovarne Bohinj, DS tovarne Bled in DS delovne skupnosti uprave, vsak član seveda v svoji volilni enoti. Tovarniška DS bosta štela vsak po 19 članov, svet delovne skupnosti uprave pa 9 članov. Predsednika tovarniških DS in predsednik sveta delovne skupnosti uprave prisostvujejo in in enakopravno odločajo v centralnem DS. VOLITVE BODO V TOREK DNE 28. SEPTEMBRA 1971. Pričetek glasovanja na posameznih voliščih, bodo odredile volilne komisije in o času glasovanja pravočasno obvestile vse zaposlene. Naj ne bo nikogar, ki se ne bi udeležil volitev v samoupravne organe tovarn in uprave! Sklepi delavskega sveta Na IV. zasedanju dne 18. avgusta 1971 je delavski svet podjetja sprejel naslednje S K L E P E : L Pregledal in potrdil je polletni obračun poslovanja podjetja. 2. Sprejel in potrdil je statutarni odlok št. 1. 3. Razpisal je volitve v tovarniška delavska sveta in svet delovne skupnosti uprave. Volitve bodo 28. sept. 1971. 4. Imenoval je volilne komisije za izvedbo volitev. 5. Izvedel je volitve svetov centralnega delavskega sveta in sprejel 11 svetov. 6. Razpravljal je o rezultatih natečaja za novo ime podjetja. Iz vseh ponudb na natečaj za novo ime komisija ni izbrala primernega imena za podjetje, zato naj se še naprej išče primemo ime. Tudi zaposleni naj o tem razmišljajo. 7. Potrdil je predlagana načela nagrajevanja. 8. Obravnaval je razne prošnje in jih zavrnil oz. odstopil v reševanje Svetu za splošne zadeve. 9. Vodstvo podjetja je pooblastil, da najame kredit v višini 200.000.— $ za investicije, za večje vsote odobrava nakupe DS podjetja. 10. Potrdil je dodatni investicijski plan za leto 1971 za Tovarno Bohinj v skupnem znesku 733.150.— din. 11. Potrjen je predlog za izgradnjo nadstrešnice, temelja sušilnice in kolektorja v Bohinjski Bistrici v skupnem znesku 1.481.926,55 din. 12. Tiste postavke v planu investicij, ki ne bodo izkoriščene, se lahko porabijo v druge namene. 13. Iz investicijskega plana za leto 1971 se črta postavka C/2 in se nameni za gradnjo temelja in nadstrešnice sušilnice ter kolektorja. Študij dela in neposredni proizvajalec Objavljeni članek »Študij dela in moderna organizacija poslovanja« je nakazal osnovne naloge oddelka študija dela v razmeroma zgoščeni obliki in je treba nekatere stvari dopolniti za lažje, predvsem pa za pravilno razumevanje pomena tega oddelka, ne samo za podjetje, temveč tudi za neposrednega proizvajalca — delavca. Znano je, da se je med prvimi s študijem dela znanstveno in sistematično začel baviti Friede-rick W. Taylor. Delo je analiziral, postavljal časovne normative, organiziral prozivodni proces s čim pravilnejšim redosledom dela itd. Njegova želja je bila čim bolj izkoristiti stroj in človeka in čeprav ima veliko zaslug na področju znanstvene organizacije dela, je bila njegova največja pomanjkljivost — zane- marjanje človeka, t. j. premalo pozornosti je posvetil delavcu. študij dela mora pri reševanju svojih nalog vedno misliti tudi na delavca in ena od osnovnih nalog je, organizirati delo tako, da bo delavec na delovnem mestu s čim manj napora dosegel čim boljše rezultate in to pod čim boljšimi delovnimi pogoji, saj končno tretjino dneva preživimo na delovnem mestu. Vsak teži, da si svoje delo organizira in poenostavi, da bi dosegel boljše rezultate z manj truda. Podobno je tudi doma in če se •nam n. pr. pokvari avto si ga skušamo popraviti, če zbolimo, se večkrat zdravimo sami, čeprav nismo ne mehaniki, ne zdravniki, V slučaju večjih okvar na avtomobilu, v slučaju težjih bolezni pa brez oklevanja pokličemo specialista s tega področja, da nam priskoči na pomoč. Podobno je tudi s študijem dela, ki ima prav tako točno določeno področje dela in njegov cilj je, organizirati delo na delovnem mestu, poenostaviti in odpraviti nepotrebno delo, olajšati način in zboljšati pogoje dela z željo, da se poveča proizvodnja brez povečanega vlaganja energije delavcev in za dosego boljših zaslužkov, za kar, razen redkih izjem, težimo vsi. Doseči dobre rezultate pa je možno le z dobrim sodelovanjem vseh prizadetih in za pravilno razumevanje je potrebno navesti zopet primer iz prakse. Kadar smo bolni in pokličemo zdravnika, nas običajno najprej pregleda in medtem sprašuje za naše počutje, kje nas boli in podobno, skratka sodelujemo z njim, da laže, hitreje in predvsem čim točneje ugotovi vzroke naše bolezni in seveda tudi hitreje in bolje pozdravi. Sami tega ne bi zmogli, prav tako pa tudi zdravnikovo delo, brez našega sodelovanja, ne bi bilo lahko ali celo večkrat brezuspešno. Važno je tudi, da zdravniku zaupamo in verjamemo. Prav tako je tudi s študijem del, ki je »zdravnik« z ustaljenimi in dobro preizkušenimi metodami dela. Seveda je tudi s študijem dela potrebno tesno sodelovanje in zaupati v njegovo delo. Študij dela ni oddelek priganjačev in oddelek rezačev, pač pa oddelek organizacije in racionalizacije, ki delo poenostavlja, predvsem pa olajšuje in izboljšuje delovne pogoje. Repe »<>•< Dopisujte v Glasilo ! »Klasični prevoz« kompletnih vrat. Zagon nove kotlovnice na obratu Rečica Kotel nove kotlovnice. Gradnja nove hale in problemi nadaljevanje s 3. str. Delo teh služb bo med seboj vsklajeno in pretežno v proizvodnji plošč. Od današnjih 1950 m2 plošč na dan želimo povečati na 2700 m2. To bomo dosegli na sledeči način: 1. v proizvodnji mora biti zadostno število delavcev v vseh treh izmenah 2. na eni izmeni bi morala biti dva izmenovodje, prvi za izdelavo in obdelavo elementov, drugi pa za stiskanje in končno obdelavo plošč. S tem bi imeli mojstri večji pregled nad proizvodnjo in delavci. 3. obstoječe stiskalnice povečati za štiri etaže (to je že urejeno) 4. čas stiskanja zmanjšati 5. pred stiskalnico zagotoviti zadostno količino elementov, srednjega sloja, čelnih in stranskih letev 6. v zimskih mesecih zagotoviti zadostno količino suhega lesa 7. pravilno planirati dopuste 8. pravilno planirati proizvodnjo 9. izdelati stimulativen sistem nagrajevanja 10. na vsaki izmeni bi morala biti dežurna služba mehanika in električarja. Za izvedbo vseh zgoraj naštetih točk so odgovorne strokovne službe, ki so se na novo formirale in obratovodja, realizirane pa morajo biti do konca leta 1971. čuden ing. Vinko Pretekli mesec, točno 4. 8. 1971 se je opravil v tovarni Bled težko pričakovani zagon kotlovnice in sušilnice Hildebrand. Če na kratko pregledamo LIP Bled kot celoto in njegovo preskrbo s toplotno energijo, bomo lahko hitro ugotovili, da v te naprave že leta in leta ni bilo vloženega nobenega denarja. •Razvoj celotnega podjetja je ra-stel in umevno bi bilo, da bi ra-stel skladno. To se pravi, s povečavo proizvodnje, bi se morala povečati tudi preskrba s toplotno energijo. žal ugotavljamo, da je ta preskrba znatno zaostala in da so se zaradi tega že pokazale težave v proizvodnji. Odločitev o gradnji nove kotlovnice in dokončna izgradnja, dajeta poroštvo tovarni Bled, da bodo vse težave s preskrbo toplotne energije, tako v tehnološkem pogledu, kakor tudi pri ogrevanju, odstranjene. Kotlovnica je zgrajena na kompleksu bodoče nove tovarne na Bledu. V prvi fazi bo služila za ogrevanje sušilnice Hildebrand, kasneje, ko bo dograjena nova hala in stekla v njej proizvodnja, pa bo proizvodnjo oskrbovala s tehnološko in ogrevalno toplotno energijo. Kotlovnica je projektirana na skupno zmogljivost 4,1 Gcal/h. V prvi fazi je opremljena z enim kotlom 2,5 Gcal/h in je predviden potrebni prostor, da se v drugi fazi izgradnje postavi še en kotel, s kapaciteto 1,6 Gcal/h. Zagon kotlovnice in sušilnice je trajal tri dni. Po odpravi vseh začetnih težav, nastavljanju avtomatičnih regulatorjev in umirjanju termostatov, se je zagon podaljšal v enotedensko poizkusno obratovanje. Če za prve tri dni rečemo, da smo se srečevali z začetnimi težavami, pa je enotedensko poizkusno obratovanje pokazalo, da vse glavne naprave delujejo v redu. Preizkusiti ni bilo mogoče le dozirnih naprav za lesne odpadke firme Lambion, ker ni od-sesovalnega sistema, s katerim bi napolnili silos z lesnimi odpadki. Za zaključek lahko rečem, da so bili uspešno posušeni prvi kubični metri lesa, da je kotlovnica uspešno prestala poizkusni zagori in da smo z uspehom lahko,-'zadovoljni prav vsi. O samem sistemu urejanja, sistemu kotlovnice in vseh dodatnih napravah pa v enem nasled- njih prispevkov. LAP Gradnja nove tovarne vrat na Rečici, ki jo gradi Gradb. podj. Gradis, Jesenice, lepo napreduje, kljub nekaterim oviram, ki so nastale že na samem začetku. Poleg omenjenega, se večja dela pojavljajo vsak dan. Med drugim bo treba nujno rešiti obstoječo drenažo talnih vod, ki z rastom hale večkrat tangira oz. je presekana. Precej težko rešljiv je tudi problem v zvezi z obstoječo kanalizacijo fekalij. Dodatna dela bodo nastala tudi za vgraditev cisterne za lepila, za vgraditev trafo postaje, vgraditev čistilnih naprav za celotno zemljišče in sam objekt, in za asfaltiranje cest, ki bodo vezane na objekt. Pereč je vsekakor žlota (mesto, kjer dva naklona strehe stikata) temeljev. Vdor talnih vod k točkovnim temeljem je zahteval dodatna gradbena dela. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane in sam statik hale so določili skupne ukrepe za odstranitev tega problema. Vsak točkovni temelj posebej je bilo treba prilagoditi obstoječi nosilnosti terena. Za investitorja LIP Bled ta odločitev vsekakor ni bila prav nič razveseljiva. Dodatna investicijska plačila so se povečala za cca: 1100 m3 izkopa, 1000 m3 betona in za 540 m3 za zasipanje materiala ter za 500 m2 opaža. Z ^zirom na dodatna dela tudi izvajalec s svojim terminskim planom ni povsem zadovoljen. MÉIIMimUJ St strešni kritini. Strokovnjaki še vedno proučujejo varianto, ki naj bi kljubovala našim vremenskim pogojem in bi preprečevala zamakanje. Sicer pa dela potekajo po programu. Odstopanje je za cca 10%. Vzroki so že zgoraj navedeni. Lahko rečemo, da hala, kljub številnim problemom do sedaj, z montažo konstr. elementov v redu napreduje. TS Hlodovina lepa, bela, zdrava — zložena na rezervnem skladišču bo čakalr nekaj mesecev, morda celo leto na razžaganje. Čemu take zaloge hlodovine Že vrsto let se žagarski obrati spopadajo z občasnimi pretiranimi zalogami hlodovine na hlodi-ščih. Hlodovina pripeljana iz gozda je podvržena kvarjenju zaradi atmosferskih vplivov, posebno še, če dalj časa leži na hlodišču. Pretirani dovoz hlodovine preobremenjuje zaposlene v fizičnem in varstvenem smislu. To se pojavlja pri razkladanju kamionov, vlačenju hlodov na pretirano visoke kupe (nevarnost posutja kupa, posebno v deževnem vremenu in nevarnost posutja kupa pri odvzemu hlodovine za deponijo v žagalnico). Pri visokem in tesnem zaklada-nju hlodovine je povečano kvarjenje zaradi zapiranja dostopa zraka na hlodišče. Zlaganje hlodovine na rezervno hlodišče povzroča ponovno deponijo ter na razkladalno rampo kar poveča število porabljenih ur na hlodišču. Za razžaganje 30.000 m3 hlodovine letno je pri 22 delovnih dneh v mesecu potrebno za celotno količino razžagati ca. 114 kub. metrov hlodovine dnevno. Ker pa je potrebno hlodovino sortirati na debelinske razrede, je zato potrebna večja zaloga lete za možnost žaganja enega debelinskega razreda v enem na-ponu. Zaloga 1500 m3 bi zadoščala za obratovanje pri razžaganju 114 kub. metrov hlodovine dnevno za približno 12 dni dela, če ne bi v teh dneh bilo nobenega dovoza. V letnih časih pa naj bi se zaloga spreminjala takole: Koncem oktobra bi morala biti vsa stara hlodovina razžagana. Po razžaganju te hlodovine bi bilo potrebno dovoz hlodovine povečati zaradi potrebne zaloge v zimskih mesecih. Ta naj bi bila koncem novembra vsaj 3000 m3, kar predstavlja možnost obratovanja za mesec dni v slučaju velikih količin snega, ko je dovoz hlodovine onemogočen. Istočasno skoncentrirati večje količine hlodovine v gozdu ob cesti za obnavljanje osnovne zaloge na obratu, kadar je dovoz možen. Take zaloge bi bilo potrebno držati do meseca aprila. Meseca aprila, maja razžagati vso staro hlodovino in zaloge in ustvariti novo zalogo ca. 1500 m3 za nemoteno obratovanje. Omenjeni ci- klus pa v naslednjem razdobju ponoviti. Kaj vse bi morali na hlodišču tudi upoštevati: 1. Hlodovina, vskladiščena v gozdu, je mnogo manj podvržena kvarjenju kot vskladiščena na hlodiščih žagarskih obratov. 2. Dovoz hlodovine na hlodišča naj bi bil terminiran dnevno v takih količinah, da bo delo teklo normalno, v varnih mejah na razkladanju in zakladanju, s čim manj okvarami na prevoznih sredstvih. 3. Zagotoviti varnejše, lažje delo na hlodišču pri razkladanju, zakladanju in deponiji v žago. 4. Preprečevanje staranja hlodovine na hlodiščih kar vpliva na kvaliteto žaganega lesa. Torej je 3000 m3 in več zaloge na hlodiščih v letnem času nepotrebno. Hlodovina vskladiščena spomladi na rezervne lege leži tam navadno celo poletje ali celo preko zime na kupih in se kvari. Prej lepa, bela postane razpokana, rjava. Pri grobi analizi ca. 1000 m3 hlodovine razžagane v normalnih pogojih, ne-preležane iztržimo za prodane žagovce 474.238,80 din. Pri nenormalnih pogojih, preležani hlodovini pa pri enaki količini razžagane in prodane kot žagovci le 427.448,00 din. Torej smo izgubili 46.790,80 din. Upoštevajoč vse te faktorje v smislu dobrega gospodarjenja bo treba misliti na najboljšo rešitev. TAnd Izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice Kakor vam je gotovo že poznano, so mnoga podjetja, na pobudo banke, začela vpeljavati sistem izplačevanja osebnih dohodkov na hranilne knjižice, pri katerem gre neposredno del vašega zaslužka na vašo hranilno knjižico. Ta novost na področju varčevanja ima vsekakor očitne prednosti. Oba partnerja, tako banka, kot podjetje iščeta pri tem svoje koristi. z, '_£l — banka, da bi povečala svoj krog aktivnih varčevalcev in da bi reševala svojo likvidnost ob izplačilu mesečnih osebnih dohodkov, — podjetje, da bi se rešilo težav zaradi pomanjkanja denarja ob izplačilu (banka daje premostitveni kredit v višini skupnih vlog) in finančni službi olajša delo ob izplačilu osebnih dohodkov (zaokroženi zneski, manj gotovine pri čemer odpade zamudno štetje denarja, oboroženo spremstvo blagajnika, ob prevozu denarja po obratih, ni potrebno). Kaj pa vlagatelj-delavec, ki se je odločil za tak način izplačila mesečnega osebnega dohodka? - Tudi on ima določene koristi pri tem. Katere so te koristi? — Del vloženega osebnega dohodka se mu takoj obrestuje. Običajno denar leži vsaj nekaj dni doma brez neposredne koristi. — Vloženi del osebnega dohodka je 100 % zavarovan, dokler je v banki. Monžosti kraje, oziroma izguba denarja, je izključena. Izgubljeno ali ukradeno obvestilo o knjiženju se lahko prekliče. — Ker denar dvigaš le takrat, ko ga nujno potrebuješ, s tem sam sebe siliš k varčevanju. — Poleg tega vlagatelj uživa vse druge ugodnosti varčevalcev; pri tem ni zanemariti garancije vrednosti denarja, ki so jo bili deležni varčevalci v zadnjih letih že dvakrat (devalvacija). Denar je možno vsak čas dvigi-niti pri vseh poštah. Iz tega sledi, da imajo koristi od varčevanja ob izplačilu osebnih dohodkov vsi trije partnerji in ugotovitev, da je tak način varčevanja koristen za nas. S tem bi se krog varčevalcev močno povečal, podjetje pa ne bi imelo vsakomesečnih težav pri izplačilu mesečnega osebnega dohodka. S. ja plosc... Problemi in proizvodnja lesne moke Soteska ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ti Pred približno 17. leti, v času, ko se je prešlo k ukinjanju manjših žagarskih kapacitet in s koncentracijo istih, je tudi žago v Soteski doletela ista usoda. Tej odločitvi je pač botrovalo več faktorjev, ki so bili odločilni za tak poseg. Vendar pa se je takoj začela uresničevati ideja, da bi obstoječe objekte in pogon preuredili v novo dejavnost, ki je bila na ozemlju Jugoslavije takrat edina — proizvodnja lesne moke. Tako je iz ideje prišlo do uresničitve in puščanja v pogon prve tovrstne predelave lesnih odpadkov, predvsem žagovine v izdelek lesne moke. Od takrat naprej pa jo spremlja stalni problem plasmaja na tržišču. Iz začetnih proizvodnih težav za dosego večjih količin in zmanjšanja proizvodnih stroškov se je proizvodnja lesne moke še kar hitro izvlekla, toda problem prodaje ter formiranja cene, ki bi odgovarjala dejanskim potrebam oziroma stroškom v zvezi s proizvodnjo se ni moglo doseči, ker niso bili tržni pogoji po-voljni. Čeprav je uporabnost lesne moke zelo široka, se naše gospodarstvo oz. tehnologija še ne zaveda, razen nekaterih izjem, kakšne možnosti so glede na način uporabe. Navedel bi samo primer usnjarske industrije, kjer so do nedavnega uporabljali smukec pri njihovem proizvodnem postopku, katerega pa je v celoti zamenjala lesna moka, brez katere bi si v današnjih tržnih pogojih samo še povečala stroške v proizvodnji usnja. Največji odjemalci po količini pa so seveda proizvajalci polizdelkov za izdelavo plastičnih mas, kot npr. v proizvodnji ba-kelita. Zahteve po lesni moki so zelo neenotne, čeprav to ni arti- kel, ki bi nanj vplival letni čas in bi mu zato rekli, da je »sezonski«. Vendar pa ni potrošnja enakomerna, kar pa ni v skladu s proizvodnjo, katero smo organizirali v štirih izmenah, in sicer tako, da se obratuje tudi na dan sobote in nedelje, kar je dovedlo pod danimi pogoji tudi do povečane produkcije v višini ene tretjine prejšnje. Tako smo z uvedbo četrte izmene povečali proizvodnjo iz prejšnjih 500 ton letno na 800 ton. Tako je lesna moka prvič v svojem obstoju dosegla pozitivni finančni rezultat, kar od vsega njenega obstoja ni bilo v navadi. Da proizvodnja v prejšnjih letih ni bila uspešna, gre pripisovati predvsem dejstvu, da se je proizvajalo veliko število kvalitet, kar je bil rezultat majhna produkcija. S tem v zvezi pa večja poraba časa in energije, saj znaša tudi še pri današnji povečani proizvodnji poraba el. energije 0,80 KWh/kg lesne moke v kalkulativnem smislu veliko postavko. Te cene seveda ni treba plačevati, ker električno energijo za lastne potrebe proizvajamo sami, vendar pa se v kalkulacijah tega ne sme zanemariti. Iz vsega tega lahko naredimo zaključek, da ne obstoja težava pri proizvodnji, temveč v neenakomerni oddaji, kar povzroča težave v nemoteni proizvodnji zlasti dejstvo, da že z zaostankom enomesečne proizvodnje dosežemo zatrpanost v skladišču in nastane problem kvalitetnega skladiščenja. To stanje se je pojavilo tudi letos po tri in pol letnem nepretrganem obratovanju. Ce bi lahko zagotovili resnega odjemalca, bi se lahko proizvod lesne moke uvrščal kot enakovreden ostalim »Ribe ne sprotnem primeru pa bi se z razvojem tvoriv in izdelave materialov, potrebnih v gradbeništvu ter opremi stanovanj, v duhu koncepta razvoja podjetja izdelkom našega podjetja. V na-razvila dejavnost, ki bi opleme- nitila lesno moko v izdelek večje vrednosti, kjer bi se ne smelo zanemariti dejstvo izredne toplotne vrednosti in izolacije, ki nam jo daje les. Arh Mirko Nezgode z električnim tokom Ker prevladujejo — oziroma se vedno bolj uveljavljajo pogoni z električnimi motorji in sodobne razsvetljave delovnih mest, je potrebna tudi večja previdnost in pravilno vzdrževanje teh naprav. Z električnimi napravami imamo opravka vsak dan. Skoraj vsak naš delavec ima opravka z elektriko. Včasih si zaradi električne nevarnosti ne belimo dosti glave. Belijo pa si s tem glavo družine, ki jim je električna Rekonstrukcijska dela in problemi Pri stalnem obnavljanju in dograjevanju zgradb, v katerih teče naša proizvodnja, je nujna napeljava novih vodov za elektriko, parovo-dov, vodovodov, odvodnih kanalov, telefonskih napeljav itd. Za vse te dograditve ima naše podjetje rezerviran prostor, ali pa ga povečuje z odkupom novih parcel. da bi naleteli na vodovodno cev, kjer bi moral biti nastavek za priključek. V dveh letih tega niso uspeli in še danes nihče ne ve kje ta cev poteka. Vodovod je bil zgrajen pred štirimi leti. Take in podobne »akcije« so vezane s stroški, za seboj pa potegnejo še veliko negodovanja in kritiziranje zaposlenih. Vse te pomanjkljivosti bi lahko odpravili z izdelavo situacijskih načrtov v primernem merilu, v katere bi vsakokrat vnašali nastale spremembe. Tak situacijski načrt bi moral imeti vsak obratovodja, vodja enote ali vodja neke skupine v določenem objektu. Vse gradnje vodov bi se morale pričeti le z vednostjo obratovodja, vodje enote ali vodje skupine in predhodno proučitvijo obstoječega stanja po situacijskem načrtu. Vsa ta načrtovanja bi morala biti izvršena za daljše obdobje, če hočemo delati pod geslom enkratnih stroškov. O tem naj se razmisli ter poskuša najti potrebna sredstva za realizacijo predloga, sploh pa ob upoštevanju dejstva, da bi se na ta način vsa bodoča leta izogibali stroškom in zastojem dela, ki nastajajo ob navedenih primerih. TAND smrt iztrgala očeta, sina ali pa otroka. Ne bi bilo napak, če bi na primerna mesta v obratu izobesili kratek pravilnik, ki bi opozarjal in učil zaposlene. Nevarnosti električnega toka: 1. Električni tok nas lahko le posredno ali neposredno poškoduje, ali pa tudi usmrti. 2. Električni tok nas lahko poškoduje ali usmrti, čim se dotaknemo neizoliranega kovinskega predmeta, ki je pod električno napetostjo. 3. Nevarnost je tem večja, če stojimo na vlažnih in betonskih tleh. Posebno dobro vodljiva so vlažna tla v kleteh in pralnicah. 4. Smrtno nevaren je lahko že tok napetosti 60 Voltov, če stojimo na tleh bosi, v premočenih čevljih, če imamo vlažne zlasti še potne roke in, če predmet pod električno napetostjo držimo s celo roko. Tok nam ohromi živčni sistem, dihanje nam zastane in odpove srce. 5. Ne preizkušajmo nikoli, če je tok v napeljavi z dotikom roke! 6. Nevarna je vsaka električna instalacija v slabem stanju! Varnostni ukrepi: 1. V vsaki tovarniški instalaciji morajo biti vse stičnice varnostne. Vsi stroji morajo biti »ničeni« ali zaščiteni z ozemljitvijo. 2. Veliko pozornost moramo posvečati vodniku za dovod električne energije. Tega moramo redno pregledovati. Ne sme biti poškodovan, če je, ga moramo takoj popraviti. Pri premikanju strojev moramo posebno paziti, da kabel ne presekamo in tako povzročimo, da pride električni tok v predmet, kar je smrtno nevarno. 3. Nikoli ne popravljajmo električnih naprav pod napetostjo. Vedno naj to delo opravi človek, ki je poklicni električar iz strokovne remontne delavnice. 4. Vsa stikala in vtičnice morajo biti v brezhibnem stanju. 5. Ne preizkušajmo prisotnost elektrike v napeljavi z dotikom rok, temveč vedno z zato namenjeno pripravo (indikatorjem). 6. Vsako okvaro na električni instalaciji takoj javiti in organizirati takojšnje popravilo. Kaj pa varovalke? Varovalke so zato, da se varovani vodnik ali porabnik preveč ne segreje. Kovinska žica v varovalki se stali preje, preden pride ' do poškodbe. Zato je važno: 1. za različne moči toka moramo imeti različne varovalke. 2. Ce se varovalka zaradi preobremenitve ali kratkega stika stali, moramo najprej odstraniti vzrok, zaradi katerega je pregorela, šele nato zamenjamo varovalko. 3. Ce varovalka pregori, jo je treba zamenjati z novo, ki ne sme biti močnejša niti slabša — nikakor pa ne smemo popraviti stare tako, da jo zvežemo z žico (krpanje). 4. Vedno mora biti dovolj varovalk na zalogi. 5. Organizirana mora biti dobra kontrolna služba, za kar mora skrbeti predvsem obratni električar. Pomni: Ne zamenjaj električne instalacije in pri vsaki okvari zahtevaj takojšnje popravilo. Zaščitil boš sebe in preprečil škodo skupnosti. TAnd Tako investicijsko vzdrževanje, kot novogradnje narekujejo potrebne spremembe, njihova posledica pa so kopanje odvodnih kanalov, polaganje raznih podzemnih in nadzemnih kablov, postavljanje drogov in podobno. Problematični so podzemni vodi, ki so ogroženo ali neogrože-no speljani v vseh smereh po obratih. Električni podzemni vodi so sicer c^načeni s stožčastimi stebrički, vendar so le ti izpostavljeni poškodbam in se tako odbiti ali zaraščeni kmalu izgubijo, medtem ko so pri ostalih vodih ogrožena le žarišča, kot n. pr. pri vodovodu hidranti. Nemalokrat stojimo pred problemom kje sploh kakšen vod poteka in kako tega zaščititi pri ponovnih prekopavanjih, popravilih in priključitvah. Razmislimo o primeru, ki se je pripetil na obratu podjetja. Ba- gerist je dobil nalog naj izkoplje kanal od ene zgradbe do druge za položitev podzemnega električnega kabla. Svoje delo je opravljal vse dotlej, dokler ni naletel na električni kabel glavnega voda, ga pretrgal in pri tem imel veliko sreče, da ga ni doletelo najhujše. Posledica tega se je pokazala v obliki zastoja dela v obratu. Ugotavljanja, prekinitve in dogovarjanja o popravilu so terjala ca. dve uri zastoja v proizvodnji na zaposlenega tega dne. Naslednje tri dni zaradi popravila niso delali. Res je, da so te dni nadoknadili v prostih sobotah, vendar 'zaposleni delavci tega niso sprejeli s posebnim navdušenjem. Nastala škoda pa je vseeno presegla mejo desettisoč dinarjev. Drug primer sicer ni bil tako drastičen. Gasilci, zaposleni v popoldanskem času, so izkopavali jame enkrat tu, enkrat tam, To pot še brez besed. Povedali so nam ... Predstavljamo vam tov. Kovačič Janeza, zaposlenega na obratu Bohinjska Bistrica kot KV mizarja, ki nam bo odgovoril na nekaj zastavljenih vprašanj glede novega koncepta razvoja podjetja. saj imamo dosti kvalificiranega kadra, posebno še, ko je ta proizvodnja trenutno dobro utečena. Kaj menite v zvezi s sedanjim delovnim časom in prostih sobotah in to v času, ko težimo h kar največji proizvodnji? Menim, da bi se moral delovni čas za vse zaposlene na obratu urediti tako, da bi bile proste vse sobote, s čemer pa jasno ne bi smel pasti obseg proizvodnje. Mislim, da bi omenjena organizacija prostega časa ustrezala vsem zaposlenim v podjetju, tiste službe, ki so potrebne za uspešno poslovanje podjetja, pa bi morale imeti posebni delovni čas. Kaj najbolj pogrešate na svojem delovnem mestu? Na svojem delovnem mestu sem dokaj zadovoljen, kljub temu pa bi bilo potrebno uvesti nekaj izboljšav, s čemer bi lahko še več proizvedel in s tem pripomogel k večjemu dohodku. V glavnem kar nisem zadovoljen je prepogosto pomanjkanje materiala ali premalo premišljen proizvodni program. Moram pa reči, da sem zaskrbljen, kaj bom delal, ko se bo moje delovno mesto ukinilo. Ali ste poročeni in ali imate družino? Poročen, in oče dveh otrok. Kako bi rešili vprašanje družbene prehrane na obratu in otroškega varstva? Zaradi vse večjega tempa življenja se vse premalo gleda za zdravo in redno prehrano med delovnim časom. Po mojem mišljenju, bomo v kratkem morali tudi na obratu skrbeti poleg dopoldanskih toplih obrokov — malic tudi na kosila, saj je med zaposlenimi veliko takih, ki imajo celotno družino zaposleno in nimajo pogojev za normalno prehrano po delovnem času oz. nimajo preskrbljenih kosil. Velik problem pa je neurejeno otroško varstvo tako malčkov kakor šoloobveznih otrok, ki so mnogih naših delavcev prepuščeni v dopoldanskem času cesti in samemu sebi. Mislim, da bo v tem pogledu tudi podjetje moralo končno reči nekaj besed. Kako ste zadovoljni z zaslužkom v podjetju in kaj predlagate za izboljšavo nagrajevanja? S svojim zaslužkom sem delno zadovoljen, vsekakor pa bo potrebno naše nagrajevanje prilagoditi tako, da bo omogočeno normalno življenje vsem zaposlenim, saj vemo, da se dnevno višajo stroški življenja, plače pa zaostajajo. Vsekakor pa mora delavec dobiti toliko, kolikor zasluži z vlaganjem svojega truda v delo. Kaj pričakujete, da se bo z novim konceptom razvoja podjetja spremenilo glede problemov, o katerih sva pravkar govorila? Pričakujem, da bo večina zadanih nalog uresničenih, s čemer se bo dohodek podjetja precej dvignil, kar bo omogočilo izpopolnjevanje proizvodnje naših izdelkov v moderno proizvodnjo. Jasno pa je, da bo le tako mogoče nuditi tudi zaposlenim večji zaslužek. Za vaše odgovore tov. Kovačič najlepša hvala, na vašem delovnem mestu pa vam želim mnogo delovnih uspehov in zadovoljstva v kolektivu. Hvala. (Žitnik Janez) Tovariš Kovačič, ali veste kakšni so glavni cilji, ki smo jih zastavili z novim konceptom razvoja našega podjetja? Vsi člani na našem obratu, seveda tudi jaz, smo bili seznanjeni z glavnimi cilji, ki so bili zadani z novim konceptom razvoja našega podjetja, t. j. razviti se v moderno tovarno gradbenih plošč in stavbnega pohištva, zlo-cirano na dve veliki tovarni in sicer na Bledu in Bohinju. 'Ali zasledujete razvoj oz. realizacijo zastavljenega koncepta? Razvoj našega podjetja je potreben in kot član obratnega delavskega sveta tudi zasledujem realizacijo zadanih si nalog, toda le v obsegu, ki nam je članom upravljanja poznano. Sicer pa zaupamo vsem našim strokovnjakom, da bodo ubrali najkrajšo pot k izpolnitvi zadanih nalog po konceptu razvoja podjetja. Pričakujem, da bodo izpolnjene naloge šle v pravo smer, toda le ob pomoči vseh članov kolektiva, kajti le v tem je moč uspeha. Mislim, da bi z dobro organizacijo privedli našo organizacijo do dosti boljše, storilnosti in boljših finančnih rezultatov. Kaj mislite po vašem, kaj so glavni vzroki, da smo danes kot celotno podjetje ostali dokaj nerazviti? Po mojem mišljenju je prišel čas, v katerem se moramo prebuditi in iti po pravi poti razvoja. V našem podjetju smo imeli do sedaj vsaj navidezno dovolj organiziranih sektorjev, ki pa na žalost niso bili dovolj budni v pravilnem organiziranju proizvodnje. Več ali manj so se zanašali drug na drugega, posledica pa so slabši proizvodni rezultati, pa čeprav imamo v podjetju veliko strokovnega kadra. Ne morem trditi, da se naše podjetje ni dovolj razvijalo v zadnjih letih, trdim pa, da se je premalo, pod pogoji, kakršni so bili do sedaj, bi se podjetje kljub temu še hitreje in uspeš- ' neje razvijalo. Ugotavljam pa, da bi bilo podjetje lahko hitreje napredovalo, če se finančna sredstva namenjena za investicije • ne bi tako razdrobljeno uporabljala na vseh obratih, ki jih je do sedaj imelo podjetje. Sredstva bi se morala uporabljati bolj smotrno in koncentrirano. Kje so vzroki za tako počasni razvoj tovarne gradbenih plošč, saj se le-ta izdelek proizvaja pri podjetju že vrsto let, pa je kljub temu ta proizvodnja še zelo ma-loobsežna in dokaj primitivna? Zdi se mi, da smo premalo delali na tem, da bi gradbene plošče lahko privedli do večje proizvodnje, saj je ta po mojem najboljši in najbolj donosni izdelek v našem podjetju. Mislim, da so prav pri tem odgovorne naše službe, ki pa niso dale od sebe dovolj prizadevnosti za povečanje proizvodnje tega izdelka. Kot glavni vzrok pri tem pa je, da je z vedno večjo rastjo te proizvodnje, s čemer se jasno pocenjuje proizvodnja, veliko pomanjkanje surovine in to v glavnem lesa primerne kvalitete za izdelavo plošč. Zato bo potrebno razviti našo nabavno službo v nabavi te surovine izven našega območja ali pa celo v tujini. Kaj mislite o ukinitvi proizvodnje garažnih in vhodnih vrat na obratu Bohinjska Bistrica? Kljub temu, da bo v kratkem stekla proizvodnja omenjenih artiklov v novi tovarni na Rečici, smatram, da ukinitev te proizvodnje na našem obratu ni na mestu, saj je trenutno veliko naročil za ta izdelek in jih obrat Mojstrana ne bo mogel v celoti izpolniti. Zato bi lahko vrata v Bohinjski Bistrici proizvajali še nekaj let, za kar imamo pogoje, Sitar Franc je zaposlen na LIO Podnart, kot vzdrževalni mojster. Doma je iz Ljubnega. Že vrsto let je član samoupravnih organov in na sploh aktiven tudi kot sindikalni delavec. Ko sem ga prosil, da bi mi odgovoril na nekaj vprašanj je bil začuden in ne vem ali mu je bilo prav ali ne. Toda na vprašanja mi je odgovoril. Kaj misliš o sprejetem konceptu? Ima dobre in slabe strani. Sigurno se bo s koncentracijo izboljšala organizacija proizvodnje in tudi kvaliteta, toda še vedno nimamo neke prave lokacije, saj je prostor na Rečici le premajhen. Ali misliš da je realizacija odvisna samo od direktorja? Brez pomisleka mi je odgovoril: »80%, in to direktorja Vrtačnika!« • Če bi tov. Vrtačnik iz kakršnega koli vzroka odšel iz podjetja, ali misliš, da koncepta ne bi izpeljali brez njega? Ne, saj bo še tako težko! Kaj misliš o ukinitvi PE Podnarta? Ob tem odgovoru se je malo bolj razvnel. »V začetku sploh nisem jemal resno, to si sploh nisem zamišljal kot mogoče. In tudi sedaj nisem prepričan, da se bo obrat zaprl, saj to smatram že skoraj za gospodarski kriminal. Zdi se mi, da bi bilo bolje in bolj pošteno od LIP-a Bled, če mu že lokacija v Podnartu ne odgovarja, da to prepusti Tržiču ali Škofji Loki. Smatram tudi, da bi se sedaj Podnarta ne ukinjalo, če bi se prejšnje vodstvo zavzemalo bolj zanj in izpeljalo sprejeti investicijski program v celoti. Zanima pa me tudi kje se bo vršil razrez listavcev ter daljše in debelejše hlodovine, oziroma če bomo to sploh opustili. Kaj misliš o prevozu na delo na Rečico? Glede tega sem pesimist in komaj verjamem, da se bo dalo organizirati prevoz tako, da bomo vsi porabili za to pot največ 25 minut. Ker nas je malo, nam bodo navsezadnje lahko še dejali, da se to ne izplača. Sicer pa imamo vse to že obljubljeno in se nam ni treba bati. Kako misliš, da se boš vklopil v delovno sredino na Rečici? Mislim, da bodo domačini sigurno imeli prednost do boljših delovnih mest in da bomo mi zapostavljeni. Z reorganizacijo smo najbolj razširili in ojačali prodajno službo. Ali misliš, da je to prav? Zdi se mi, da je prav, saj se časi spreminjajo in prodajati bo težje kot nekdaj. Kaj pa ustanovitev maloprodajne trgovine, ali je potrebna? Prav je, da bomo imeli svojo/ méznika~pa7e predvsem"ödvi'sno trgovino m mislim, da bomo / nriH* m gega, n. pr. pohištvo drugih podjetij in slično. Kaj misliš o naših investicijah? Veš, ne bo lahko z vsemi temi investicijami in krediti. Dejstvo pa je, da kdor ne investira sigurno zaostaja, LIP pa je glede tega zadnje čase nekoliko zaostal. Kaj pa načela za nov sistem nagrajevanja? Bolje bo za podjetje, za posa- njej prodajali lahko še kaj dru- Franc Sitar do kakšnega položaja pride in s tem do kategorije in šele potem uspeh po delu. Kaj misliš o reorganizaciji samoupravnih organov? Mislim, da je ustanovitev svetov v redu, saj je prav da upravlja in odloča tisti, ki se na posel predvsem spozna. AH misUš, da so biU pogoji za zasedbo razpisanih delovnih mest formuliram glede na potrebe delovnih mest, ali so biU le slika nekoga, ki naj bi ta delovna mesta zasedel? Tendenca je bila, da nekateri zasedajo stara delovna mesta, oz. odgovarjajoča starim, kar pa se mi ne zdi prav, saj možnost ni bila dana vsem. Ali misUš, da so pravi ljudje zasedli prava delovna mesta? Na to je težko odgovoriti, to bomo videli šele po njihovem delu. S Sitarjem bi se lahko še marsikaj pogovorila, toda čakalo ga je delo. BH Spremembe Razne spremembe nas v življenju spremljajo iz dneva v dan in nas lahko ugodno ali pa manj ugodno presenečajo. Pravzaprav veliko zavisi od tega, kako jih posameznik sprejme. No, na spremembe pa naletimo tudi pri našem vsakdanjem delu na delovnih mestih. Nekatere se nanašajo le na posameznika, druge na manjše ali večje skupine. Verjetno bralec že sluti, da je moj namen spregovoriti o spremembah, ki smo jih doživeli in jih še doživljamo v našem podjetju. Da se spremembe nanašajo na nekatere člane kolektiva bolj, na nekatere pa v manjši meri je gotovo, gotovo pa je tudi, da se nas vseh tičejo prav enako. Običajno se vsako spremembo sprejme z negodovanjem in odporom, le če ta sprememba ni povečanje osebnih dohodkov, ker Sejmi - razstave Prav je, da napišemo nekaj besed tudi o našem sejemskem programu v letošnjem letu. Res gre leto že krepko v svojo drugo polovico, vendar mislimo, da smo dolžni povedati, kaj smo si v začetku leta planirali in kaj smo do sedaj naredili. Letošnji program sejmov temelji predvsem na samostojnih razstavah, razen na pomladanskem zagrebškem sejmu, ko smo razstavljali v okviru Slovenijalesa. Planirali smo razstave na sledečih sejmih: — pomladanski zagrebški velesejem — salon pohištva v Ljubljani — celovški lesni sejem — gorenjski sejem ' — zagrebški jesenski velesejem — beograjski sejem gradbeništva Program smo do danes v celoti izpolnili in prav v tem času razstavljamo na zagrebškem jesenskem velesejmu. Kaj smo razstavljali? — Odgovor ni težak, ker smo skoraj vedno razstavljali le stavbno pohištvo ali točneje ves asortiment vrat, ki jih izdelujemo ali pa bi jih želeli serijsko proizvajati. ..s:. S Na salonu pohištva in na vseh sejmih naprej pa smo poleg vrat prikazali tudi stenske in stropne obloge. Sprva sicer še skromno, vendar so te od sejma do sejma dobivale vedno večji poudarek. Naše sejemske prostore so letos prvič pripravljali pod vodstvom arhitektov tako, da so se tudi s te strani lahko merili z ostalimi sorodnimi razstavljalci. M. J. pač taki smo. Naše spremembe niti nismo sprejeli s prevelikim negodovanjem, vsaj javnim ne. Odločili smo se! Nekateri so imeli še po odločitvi pomisleke, nekateri jih imajo še sedaj... Mislim, da je to tudi normalno. Vsi vsega ne sprejemamo na enak in enako hiter način, saj prav ta različnost je potrebna za dobro upravljanje in gospodarjenje. Spremembe za katere smo se odločili niso majhne in kar je bistveno, niso od danes do jutri. Odločili smo se za temeljne stvari, kot je nova organizacija, opuščanje nekaterih proizvodnih enot in podobno. Kot sem že dejal: odločili smo se, sprejemamo pa različno, nekateri z več, drugi z manj zaupanja. Smo pač tudi različno zaupljivi. Nekaterim se nezaupanje še povečuje, verjetno pa je takih med nami zelo malo. Jasno, spremembe nam prinašajo marsikaj, če pa se te nanašajo na daljše obdobje pa nas v začetku vse spremenjeno lahko celo razočara. Trdim, da tudi kaj takega ni nenormalno. Cilj vsakega spreminjanja je, da dosežemo boljšo prihodnost. Vsaka pot do boljšega ni lahka in veliko volje in zaupanja je potrebno za končni uspeh. Nezaupanje to pot do cilja le podaljšuje. Z zaupanjem pa je tako: najprej ga~ treba imeti za sebe in nato še za vse tiste, ki nas vodijo. Seveda zaupati ni nujno, toda če smo s-odločili, mislim da smo istoč' no tudi zaupali. Verjetno bodo spremembe porodile — v sedaj na začetku — tudi neka negodovanja, toda treba je zaupati. Zaupati..., o ne samo zaupati, treba je tudi sodelovati. Pravijo, tisti ki je čakal ni nikoli dočakal. Vsi skupaj moramo sodelovati, vsak po svojih močeh in na svojem delovnem mestu, da bomo spremembe realizirali čim prej in tako, kot smo si jih zadali. Blažič Henrik Honorarji za sodelavce glasila Z namenom, da bodo bralci našega »Glasila« seznanjeni s honorarji in da bi pritegnili k sodelovanju čimveč članov našega kolektiva, objavljamo honorarje, ki se nanašajo na sodelovanje pri našem časopisu: honorirajo se vsi objavljeni napisani, fotografirani in risani prispevki. Ne honorirajo se dobesedni prepisi in razne objave članom kolektiva, kot so: osmrtnice, poizvedovanja, zahvale in oglasi. Za ponovno objavo člankov, slik itd., sodelavcem ne pripada honorar, ker si uredništvo pridobi z enkratnim izplačilom honorarja, poleg pravice do objavljanja, tudi avtorsko pravico. A. Honorarji za pismene prispevke: Osnova za honoriranje pismenih prispevkov je tiskana eno-stolpna vrstica »Glasila«, široka 4,6 cm. Honorar za vrstico je odvisen od vsebine sestavka in sicer: — prispevki, ki zahtevajo veliko zbiranja in samostojnega obdelovanja gradiva: izvirni uvodni članki, izvirne reportaže in literarni sestavki, analize o poslovanju posameznih dejavnosti v podjetju in razprave 0,60 din — samostojni prispevki oziroma komentarji o delu samoupravnih organov in družbenih organizacij, članki o problemih življenja in dela kolektiva ali občine, prevodi zahtevnejših strokovnih tekstov ipd. 0,45 din — prispevki, ki ne zahtevajo več^ga angažiranja avtorja kot: izvlečki iz zapisnikov, prevodi preprostejših tekstov itd. 0,30 din — zanimiv kratek prispevek do 10 vrstic 5,00 din — šala s poljubno tematiko 3,00 din B. Honorarji za slikovno gradivo: — originalne fotografije 6,00 din — risana glava za posamezno rubriko 15,00 din — naslovna glava 50,00 din — prosta karikatura ali risana šala 25,00 din — shema stroja ali strojne naprave 30,00 din — shema dela stroja ali strojne naprave 10,00 din — samostojno pripravljeni grafikoni in diagrami 10,00 din — križanke do 20 gesel 20.00 din — križanke do 70 gesel 30.00 din — križanke do 90 gesel 40.00 din — križanke cela stran 100,00 din Honorar za sodelavce lista obračunava in je odgovoren uredniški odbor »Glasila«. V kolikor imajo avtorji prispevkov svoj bančni račun, prosimo, da njegovo številko sporočijo uredništvu. Družbena prehrana Urejena družbena prehrana v okviru celotnega podjetja je prav gotovo eden pomembnih činiteljev pri doseganju proizvodnih uspehov in pogojuje zdravje zaposlenih. Kako je s toplim obrokom po naših obratih poročajo: Kuharica Jerca se smehlja, saj sta bila Vida in Leon zadovoljna z malico. Tovarna Bohinj Letos mineva že 12. leto, odkar je sindikalna podružnica našega obrata ustanovila kuhinjo, v kateri so tedanji delavci dobili skromen, toda zelo dobrodošel topli obrok v času odmora. Tako kot vsak začetek, je imela tudi obratna kuhinja ob pričetku poslovanja težave okrog finansiranja in organiziranja dela in posledica je bila, da vsi delavci niso hodili na malico. Sčasoma, ko je naraščalo število abonentov, je kuhinja postala prava menza v kateri prejema toplo malico kar 200—220 delavcev. Kljub temu pa se zadnje čase ugotavlja, da sedanja oprema in prostor ne ustrezata več, ker bomo morali kapaciteto kuhinje, z ozirom na večje število zaposlenih povečati, vendar ne na škodo kvalitete toplega obroka, ki je sedaj zadovoljiva. Vsa pohvala gre vodstvu obrata in kuhinji, da ob ceni 2,50 din za obrok v redu in brez izgube gospodarijo, kar seveda pogojuje naraščanje števila tistih, ki se hranijo v okrepčevalnici. Poleg tople malice lahko dobi vsak tudi brezalkoholno pijačo, čaj, suho hrano, kot so razne vrste konzerv, sirov, ipd. in to po grosistični ceni. Zaželjeno bi bilo, da bi kuhinja nudila zaposlenim tudi opoldanski obrok, t. j. kosilo, saj mnogi nimajo pogojev za zdravo in redno prehrano. Na obratu Podnart so s pripravo in organizacijo malice zadovoljni, saj imajo na Lancovem in Podnartu izdaten topel obrok. Pripravlja se samo za dopoldansko izmeno, ker je popoldanska izmena premalo številna. V Podnartu si v kuhinji lahko kupijo brezalkoholne pijače in cigarete, v poletnih mesecih pa delavci v obeh kuhinjah lahko brezplačno potešijo žejo s črno kavo. V tovarni Bled pa izgleda, da so s svojo malico nadvse zadovoljni, saj nam niso hoteli zaupati njihovega jedilnika. Na najslabšem, v pogledu malice, je uprava podjetja na Bledu, kajti zaposleni se morajo hraniti v bližnjih bifejih, nositi malico s seboj ali pa počakati brez vsega do kosila. Sodoben prevoz na skladišče. Vesela sđbota na Katarini V prvi številki »Glasila« smo brali, da imamo v tovarni Bled planiran piknik. Ta plan smo uresničili v soboto, 21. avgusta. Sklep o organiziranju piknika je bil sprejet že 16. februarja 1971, zakaj in kje naj se organizira, pa je bilo že objavljeno. Vse priprave in zadolžitve za izvedbo piknika so zadnje dni tekle v redu, obstojal je samo rahel strah zaradi vremena. Zato smo se malo pozanimali pri »izvedencih za meteorologijo«; dobrodošle so nam pa bile tudi napovedi »revmatikov«, ki so čeli prihajati posamič ali v manjših skupinah. Postrežba je bila solidna, saj so za vsakogar takoj poskrbeli, da ni bil niti lačen, niti žejen. Za boljše razpoloženje je poskrbela 20-članska mala zasedba godbe iz Gorij. V popoldanskih urah so se kuharji izkazali v svoji kulinarični umetnosti — postregli so nas z obrokom specialitet na žaru. Posledica je bila, da smo morali upoštevati obvezno smer, ki je vodila k sodovom, kjer smo si, po že ustaljenem običaju, pogasili žejo. nam pregnale strah pred slabim vremenom. Sončno sobotno jutro je napočilo, po bregu nad Zasipom pa sta se že začela vzpenjati dva vprežna voza s sodovi, zaboji s pivom in drugimi dobrotami. To je bila predhodnica in »delovna enota« piknika. Spremljevalci te »odprave« so postavili mizo, zakurili ogenj, zabili pipe v sodove in željno pričakovali svoje sodelavce, ki so od 9. ure dalje pri- Tako je mineval dan v veselju, dobri volji in počitku. Verjetno je bilo vseh 155 udeležencev piknika veselih in zadovoljnih, vsaj taka je bila naša želja. Edini, ki je dočakal žalostni konec, je bil izgubljeni sod, ampak sreča v nesreči — bil je že prazen. Pomanjkljivost našega piknika je bila morda v tem, ker ga nismo organizirali v okviru podjetja. Za drugič premislimo o tem. TJ T * M Kje ste dopisovalci glasila? Res, da smo šele pri drugi številki našega »Glasila«, vendar bi bilo že lahko več zanimanja z vaše strani. Rubrike »Vprašanja — odgovori« izgleda sploh ne bo potrebno vpeljati, tudi na objavljeni sliki se ni nihče prepoznal. Ne vem ali se ne poznate več, ali pa se vam zdi nepomembno in o problemih raje razpravljate bolj potiho. želeli bi, da bi pošiljali prispevke samoiniciativno, kajti v glavnem vsebuje časopis članke, ki so bili naročeni od strani uredniškega odbora. Personalne novice STANJE ZAPOSLENIH V AVGUSTU 1971: »Tomaž Godec«, Boh. Bistrica 312 -1- 11 vajencev Rečica 220 + 9 vajencev Mojstrana 53+3 vajenci Podnart 68 Vzdrževalni obrat 33 + 11 vajencev skupno zaposlenih 743 + 34 vajencev POROČILI SO SE: Nagode Stane, obrat Rečica NAŠIM DELAVCEM SO SE RODILI: Odar Jožetu — Boh. Bistrica, sin; Sodja Martinu — Boh. Bistrica, sin. !©»• Za dobro voljo Kako to, da hodiš z berglami? Železniška nesreča. Po sploh ne moreš hoditi brez bergel? Zdravnik pravi, da lahko, odvetnik pa: raje ne! Minister je bil precej slab govornik. Nekoč je obiskal jetniš-nico. Po ogledu ga je ravnatelj poprosil, naj jetnikom spregovori nekaj besedi. Začel je, kakor je bil vajen: — Dragi moji sodržavljani... Ravnatelj ga je brž opomnil, da so ljudem pred njim odvzete državljanske pravice. Minister je spet začel: — Moji dragi sojetniki. . ■ Smeh jetnikov ga je odvrnil od tega, da bi nadaljeval. Potem se je minister razjezil in zavpil: — Ljudje božji, saj sploh ne vem, kako bi vas imenoval. Naj bo karkoli že ste, veseli me, da vas vidim zbrane v tako velikem številu ... Pri hidravliki je profesor predaval o tekočinah. Začel je: —- Včasih so ljudje mislili... — ... danes pa nič več, se zasliši iz razreda. Dopisujte v G LAS I LO Člani uredniškega odbora: Mencinger Franc, glavni urednik Jeglič Silva, tehnični urednik Banko Štefan, Žitnik Janez, Blažič Henrik, Tro-jar Andrej