Iffued atronaž*, ki omogoča starim voditeljem unij osvajanje sedežev v parlamentu Kritizirali so ga predstavniki delavske stranke, pastorke britskih strokovnih unij. EUen VVllkinson, predstavnica delavske stranke in člunica par lamentu, je apelirala za večjo podporo svoje stranke s stran unij. Ona je rrtsnn kot vtfdtlna zagovornica ženskih pravic. "Unije, če hočejo zmugati pri volitvah, morajo imenovati mlaj Še moči za kandidate," je rekla "Ozirati se ne smemo na zahteve in želje onih, ki hočejo obdriat sedeže v parlamentu." V mislih je imela običaj stro kovnih unij, ki dominirajo krajevne organizacije delavske stranke, imenovunja starih urad nikov za kandidate, čeprav nima jo političnih sposobnosti. PoVočilo eksekutivnega sveta priporočilom,* naj unije podpirajo Svetovno trgovsko zvezo je izzvalo ostro debato na konven ciji. Nekateri delegati so omeni 11 imena prominentnih IndustriJ-cev, ki imajo glavno besedo vodstvu te organizacije. Sporazum glede Balkana dosežen Razgovori o poljskem problemu se nadaljujejo London. 19. okt.—Tukajšnji di-plomatični krogi trdijo, da sta se premier Churchill in maršal Stalin sporazumela glede Balkana. Pričakuje se, da bodo deta j • i sporazuma kmalu razkriti. Stalin je baje dal zagotovilo, da sovjetska Rusija'ne bo skuša-a razširiti svojega vpliva na Sredozemlje in da je priznal interese Velike Britanije v Grčiji. Na drugi strani je Churchill priznal potrebo prijateljstva med Rusijo, Rumunijo in Bolgarijo. Ruske armade bodo igrale glavno vlogo v okupaciji Ogrske. Glede Jugoslavije m« mora situacija »kristalizirati, proden pade odločitev. , Trdi se, da so poskusi za rešitev poljskega problema uspešni, čeprav so nastale nove potežko če. Razgovori o tem problemu se nadaljujejo. Pokazala so se znamenja, da bo sporazifm med Poljsko in Rusijo dosežen. di va bi« London. 19. okt.-Sem dospela doVKke ciije v Palestini. Druge poročila iz zanesljivih virov go- I židovske grupe in občine so ob vore o vojaški in politični revol-L(Hjiie voditelje teroristov in jih ti proti ogrskemu, lutkarskemu I opocorilet ds bodo s svojimi čini režimu-FCrenea Szalasija, ki so I untvarili nezaupanje v židovsko ga postavili Nemci. gibanje. v Ljute bitke divjajo v Budim- fcidje na splošno ne gledajo pešti in drugih mestih, v kate- prijazno no palestinsko policijo, rih je bilo več ljudi ubitih in ra- Ko je gsnga teroristov razsajala njenih. Lutkarska vlada stalno pred nekaj meseci v Jeruzalemu apelira na rebelne častnike in in drugih mestih, je židovska vojake naj se vrnejo k svojim javnost molčala in molk je bil enotam, toda apeli so naleteli na | dokaz, da odobrava teror gluha ušesa. Znamenja so, da l>o Szalasijev režim P»dei. \Rumunija priznala Poročila iz Rusije trdijo, da\KUmun , H ima admiral Nicholas Horthy.\hancosko Vlado odstavljeni regent, več tisoč vo- Pafj7 j« okt.-Rumuntju je jakov na svoji strani. On še drži Uno|„ začasno francosko vla-jedro vladne oblasti, katero so K katere predsednik je genersl mu skušali voditelji ogrskih na- chirjw de Gaulle. se glasi na- cijev odvzeti. Nepotrjeno por(H I naml(, SvoJe poslaništvo in čilo pravi, da štiri ogrske d.vizi- konlu|at v Parizu je odprla |* ^ je prodirajo proti Budimpešti. prltnanju. Rumunlja je prva dr-1 •em uit ne, Sean T CKel kjer bodo skušale strmoglaviti L yi k) je priznala začasno vla- ,y ^predsednik vlade. je odgo » m I l.ii i. <./!/• S I if I « Pol milijona brezdomcev v Normandiji Pariz. 1». okt Francoska vla da je razkrila, da je »00,000 I ju di brez strelu* v Normandiji, svojem apelu na francosko ljud stvo, naj pomuga tem žrtvam vojne. Ljudje naj podnrijo odi je in obleke tem žrtvam. Minister za j>roduknjo je zagotovil ljudstvo, da ne bo odredil rekvi ziclje oblek in odej, če se bo od zvalo apelu. Caen, Coutances Avranches in diuga mesta v Noi mandljl, kjer s<» se vršile ljule bitk«* mt« pre-Imeščen v Pan/ Beveridge dobil $cdei v parlamentu London. 19 okt.-Will»am li«-mdon, 19 okt.—Clement At- Waahlngton. D. C., 19. okt.— General Soinervell je razkril, du se je v prvih 109 dneh Invazije izkrcalo čez dva milijona zavezniških vojakov v Franciji t vso opremo vred. Ta je uključeva-la pol milijonu vojaških motornih vozli, tankov in sedemnajst milijonov ton streliva ln drugega bojnega materiula. "Blitz je nemška beseda, toda mi srno ji duli umeriški naglas," je tekel Somervell. "Milijoni ton bojnega materiala daleč presegajo količino materiala, kateregu Je general Pershing dobil v devetnajstih mesecih prve svetovne vojne, čeprav Je takrat material prihujul v prijateljska luko. Konvoji več* sto j>arnlkov so stalno nu poti lz Anglije v Francijo." Generul Je povedal, "da ameriške in britske urmade na evropskem kontinentu dobe čez milijon sodov gasolinu dnevno, Cevi, po katerih teče olje, so bile položene od Rokavskegu prelivu do Sredozemskega morju. Nemci, ko so se umikali 1 r Fran-< ij< , so uničevali ceste, železni-proge m mostove, toda naši vojuAki inženirji so zgrudili nove v rekordnem času." Somervell se Je tiedavno vrnil v Ameriko iz Italije In Frsn-cije, kjer je obiskal bojne fronte, Hillman podUga politično revolto, pravi senator Chicago, 19 oktobra,—Senator Si yles Htldges, republikanec Iz N«*w llumpshlra. Je v svojem go voru pred člani Zveze illinoiskth tovarnarjev dejal, da odbor za politično akcijo podžiga revolto, katere cilj Je zrušen je sedsnje »;a ameriškega političnega siste mu. Načelnik tega odbora je Hid ney Mtllman, predsednik unij« Arnalgumated Clothing Wotkrro. Hlllotanova ganga je najbolj destruktivna sila izmed vseh, kur m* lih ie /*• jm(javilo na našem političnem obzorju." le rekel se-jnutor Karri|ianja, katero vodi, | je razrednega značaja." FORMIRANJE DOMOBRANSKE ARMADE V NEMČIJI Diktator Hitler odredil splošno mobilizacijo IZJAVA ZAVEZNI. SKEGA POVELJSTVA London. 19. okt.—Diktator Hiter je odredil formiranje domobranske armade kut zadnjo ailo za obrambo Nemčije. To bodo tvorili moški v starosti 16 do 60 let, "kukor tudi dekleta in ženske, če bo potrebno." Hitler Je na podlagi mednarodnega pravu proglasil domobransko armado za del regularne armade, zaeno j>u je naznanil, "da se bodo dotnobrunci borili proti zavezniškim silum s puškami, sabljami, vilami, koaami in palicami." Položaj Nemčije je kritičen, kar potrjuje Hitlerjeva odredba. Zavezniške armade so v akciji na zapadu, vzhodu, jugu in jugovzhodu tretjega rajha. Hitlerjeva proklamacija je bila prečitana na berlinski radio« postaji. Diktator, ki jt molčal od atentata na svoje življenje 20. julija, se je spet oglasil. "Kakor leta 1939, tako Je tudi zduj Nemčiju osamljena/' pravi ptoklamacija. "V prvem ogromnem najaoru in preizkušnji sile nemškega ljudstva smo uspeli tiikrat. V drugem, ki se je zdaj pričel, moramo In bomo uspeli. Zanašajoči se le na svojo silo, ne bomo samo strll hrbtenice sovražnikov, temveč jih vrgli tudi « naše svete zemlje. Iz tega rtz< logu sem odredil formiranjo domobranske armade." Heinrlch Himmler, načelnik Gestapa, nacijske tajne policije In jMiveljnik notranjih sil, je tudi govoril po radiu, Nuglašal je, da se bodo Nemci borili za vsak jarek, hišo, vas ln mesto z vso odločnostjo. Noben Član domobranske armade se ne sme podati, Ostati mora lojalen Hitlerju, svojemu voditelju, katerega je Bog poslal Nemčiji." Himmlerju Je sledil Erich Koch, pogluvar Vzhodne Prusl- ............ Je. De|al Je, "da ml v Vzhodni vela čez 30 let v Ashtubuli, O. J>| uNiji ae ne Inimo umaknili ni-Zapušču moža in dve hčeri, v tj /M p«.d pred sovražnikom," starem kraju pu dve sesti U I* p§rU okt(_pov«|j,tvo za-bolnišnice se je vrnil na svo VMnJ|k|h .rnuid llt Mptdu j# lg. dom Louis Pire.—! ri ™ j JavUO| et doma pri mami. V bolnišnici je bil devet tednov in zdravnik dr. Toomey, ki ga je imel v oskrbi, pravi, da se mu je zdravje povrnilo. V Januarju bo star pet let. Njegov oče se nahaja v New Vurku, kjer je uposlen pri vojaški pošti.—Iz bolnišnice se je vrnila znana pev ka Joseph i ne Mllavec-Levstlk.-Dne 16, okt. Je naglo umrla ra di srflhe napake Margareta Champa, stara 64 let ln rojena v Črnomlju, kjer zapušča brata in sestro ter več sorodnikov, tukaj pu možu ln tfi hčere. V Ameriki Je bila 34 let in članjca društva 126 SNPJ.—Dne 15. okt. Je v bolnišnici umrl George Seketa, star 90 let, doma iz Dugoriša, Hrvatska, odkoder je prišel v Ameriko pred 32 leti. Zapušča ženo, sina in brata, v starem kraju pu brata —Srčni hibi Je 16. okt. pod-legel John Magllčlč lz Euclidu, star 79 let. Zapušča sina in več sorodnikov. Bil je član HBZ.— V nedeljo je v bolnišnici umrla Sophle Trenta, rojena Zonovlč ln doma Iz Vrhj>olja, Slovenija. V Ameriki je bila od 1907 in ži J sile vile rojenice ln pustile hčet ko.—30-letnico zakonskega življenju sta te dni praznovala John Julen »n žena tz Kucltda proti nemški domobranski sili kot se /du| bore proti redni nacijski armadi. To Je bil udgovor Hitlerju, ki le naznanil formiranje domobranske armade za ob- glasov ti kandidat stranke, pa VM glasov. •n grešanih vojakov. Leteče bombe spel padale na London Umdon, 1« okt —Nemške le««> če bom!*- so spel jradale ns London »n druga meata v Južni Angliji. Porušile so več poslopij in utlle ter ranile mnogo ljudi, Padel v Franciji Loraln, O.—Vvjm department, ismbo Nemčije. Je obvestil diu/.ino Jm;k L.ivm ---------- ha, da je bil njen sin poročnik Pomanjkanje gasolina vvui.am Ubit v M.'olja v Nemčiji tembra, Star Je bil M lat. Poleg 7 ' stuHšev zapušča dva brata, od W«sh ngton, l> L, 10. okt.-kuterlh je eden pri mornarici, in .General H H Arnold j»oveljnlk .vročeno sestro. Pri vojakih je,ameriških letalski » si, Je dejal, |,il tn letu Letos v aprilu je bil da ima Hitler ve< letal sedaj ne doma nu popustu, nakar je bil go J»h je imel pred napadom na poslan preko morja v septembru I. 000. to- r ' du ne morejo se dvigniti v zrak /aiuiit pomanjkanja olja in gaso-Dewey obsodil I"'" Najtežji udarec nemški le- J JiJ^M^Mn t«i»ki sili Je bil /udan, ko so Ru- tajno diplomacijo ^ ukuyJU ,Umunska oljna po- New York, 10 okt,—Governer ij,, kl /alagula to silo. Zaradi Thomas K Dewey, jrredse«!nitki p0manjkarija ol|a In gasolina Je kandidat re|>oh!lkani»ke stranke rvlovNemčija omejiti vežba-je v svojem govoru ostro obsodil letalcev. osebno In talno diplomacijo k.... ........ Roosevelta Dejal Je, da morajo Slovaki hočejo OStati Američani s krv|o in življenjem ^^..UlL: plačevati to diplomacijo. l)ewey V repuoiiHi ni hotel razkriti, kakšno dlplo London, 10 okt.—Clanl slova-maetjo bo on vodil, če bo i/vo- tkega narodnega sveta, kl so do-Ijen za predeedntka Združenih I hjkIi v London, so izjavili, da ho-držav prt novembrskih volitvah j^e večina Slovakov ostati v če-Namento lega Je hvalil rezultate ho«lovaški republiki Dalje so konfetene« reprezentantov štirih poverlall, da slovaške notranje veselil, ki sr Je vršila v Durnbar-1 sile, kl se bore proti Nemcem, so ton Oaksu Kekel je tudi, da je za ustanovitev svetovne organizacije, ki naj bi vzdrževala in tflttla mir po zak!ju'enju sedanje vojne, osvobodile ozemlje v obsegu 60 kvadratnih mil). Člani sveta so včeraj konferital' s dr. Edvardom Ilenešern, pt edaednikom Ce- hoslovaklje. PROSVETA THE ENL1GHTENMENT OIJUMLO IH LASTHINA SLOVE«!« NAROD« PODPOR« JEDNOTE ■mafll Sod«* u Zdrui«oa drl«T« (laven Ju*Tm.OO u pol htu 11.40 « totat 1 SJTc^rM M clo UIO. s« pol _ ) la Kanado M« lotaj u Chicago ln okolico cZZZtUM par yoar. Chicago and Cook Counir W7M por 7.U - Roko o bi lilorarao vaoblna (črtico, povoan. A4vorttal»g raloa on of^mma^«« aJd aiollSod articio« wUl not bo roturno^Othor onlf Naslov na vae. kar ima stik s Udom. PROSVETA 2157-59 So. Lavrndale Ava« Chicago M. IUlaoto MEMBER Of TlIE FEDERATED PRESS D tum v oklepaju na primer (October 31. 1044), poleg vašega imena M^tovJ £25!da vam je . tem datumom potekla naročnina. Pono-vit« Jo pravočasno, da k vam li«t ne ustavi._____ Glasovi iz: naselbin ODMEV NA PISMA PARTIZANOV Cleveland. O. — Ko dopise v Proaveti, se nehote bolj pomudimo pri tistih, ki pridejo od partizanov. Osebe, ki dobijo pisma od svojih sinov, bratov in sester in sorodnikov vobče, ki so pri partizanih ali narodni osvobodilni vojski, se upravičeno lahko čutijo srečne in ponosne. Ne bi bilo pravično, da bi šli kar mimo teh pisem. Ko sem čital v Prosveti pismo partizana dr. Dolflta MedveŠka, ml je bilo nekako prijetno pri srcu. Ludvika Medveška vsak pozna. Kdo ga ne bi? Saj je povsod aktiven, kjer koli gre za napredno stvar! Dolfi je nje- 'silnosti, to je proti diktaturi. Pokori vojnam so monopoli na čitamo, dobrine. Dobrine bi morale biti dostopne vsem po enakih cenah. On polaga važnost na Atlantski čarter kot pogoj za bodoči mir. Vsled tega je ta knjiga zelo važna in bi jo moral čitati vsak delavec. Gotovo se Churchill strinja z Bevinom in tudi Rooseveltr Njihovi razgovori o načrtih za povojno dobo še niso povsem jasni, vendar brez načrtov niso. O planiranju je tudi Stalin obveščen, kot smo slišali na radio. Kakšen je ta plan? Vzemimo dva faktorja v pošte v: komunizem, ki se je obrnil in podpira desničarje in kapitalizem. Drugi je, da je predsednik Roose- gov sedmi ln najmlajši sin. Po-|velt sprejel pOnovno kandidatu-znal sem ga, ko je komaj shodil, ro, zato se da soditi, da imajc Kovanje nove Lige narodov—II Načrt za novo Ligo narodov, ki so ga izdelali na tajni konferenci v Dumbarton Oaksu, je bil sprejet v javnosti z nekako rezervacijo. Posebne kritike še nismo opazili, toda tudi ne navdušenja-razen v oflcieftiih vladnih krogih. Načrt predvideva ustanovitev slične svetovne organizacije kot ie bila Liga narodov. Že to samo je povod za precej veliko skep-tičnost, kajti kariera Lige je bUa jalova s tragičnim koncem. Bila je v resnici slepilo in orodje Anglije in Francije, ki sta jo domim-rali Ampak v svetu, kaktšen je b»l po zadnji vojni, sploh ni mogla biti nič drugega kot slepilo. Tudi v bodoče ne bo drugače: vsaka nova svetovna organizacija tjo le odsev razmer, ki bodo nastale po tej vojni. , __ Nekateri "učeni" ljudje, med njimi Edgar Ansel Mowrer, sicer pravijo da je načrt, izdelan v Dumbarton Oaksu, boljši od skrahi-rune Lige narodov. V resnici še ni nič gotovega, kajti načrt jc še piovizoiičen in tudi še ne popoln. Manjka mu še več točk, glede katerih se niso mogli sporazumeti na zadnji konferenci. Odvisno je torej, kako bodo rešili sporna vprašanja. Je vse tudi odvisno, g kozi kakšna očala kdo gleda na svetovno organizacijo. Na tem načrtu zgrajena Liga narodov bo predvsem organizacija štirih petih velesil, ki jo bodo dominirale. Sedež moči bo v zaščitnem (vrhovnem) svetu, v katerem bo imelo sedeže enajst držav Amciika, Anglija, Rusija, Kitajska in v "doglednem času tud Francija bodo imele stalne tedeže v zaščitnem svetu, ostalih šest mandatov pa male države. Sedeži malih dežav bodo trajali dve leti; na podlagi rotacije Bodo vsako leto Izvoljeni trije zastopniki malih držav na izpraznjena mesta. Člani zaščitnega svetu bodo tvorili stalno vrhovno oblast, lz voljeni bodo na letnih zunanjih nove Lige narodov. Zaščitni svet bo imel tudi generalni tlab, ki ga bodo tvorili načelniki generalnih štabov petih velesil. Ta svet se bo predvsem bavil z vprašanjem vzdrzavanja svetovnega miru. V tu namen bo skusal najprvo poravnati grozeče med-natodne konflikte s posredovanjem; čc to ne bo pomagalo, bo smel odteditl ekonomsko vojno ptoti državi ali državam, ki bi ogražale mir; če tudi s tem nc bo usoel, ima proti agresorjem nastopiti z mednarodno oboroženo silo, V načrtu je rečeno, ds bo za to mednarodno urmado dala vsaka dižava svojo kvoto oborožene sile, in sicer na podlagi posebnih pogodb, ki bodo sklenjene p »zneje. V tem načrtu se države le v pi incipu" obvezujejo, du bedo to storile. Velesile imajo tafroj po istifikucijl ali po ustanovitvi lige dati na razpolago svojo kvoto bojnih letal, ki bi menda tvorila nekakšno "mednarodno policijo." ' Zbornica Lige narodov bi bila v prvi vrsti nekakšnu "debator-ska" in svetovalna organizac ija. Kot rečeno, glavni sedež moči bi bil v vrhovnem zaščitnem uvetu z enaistimi člani. Zbornicu bi se ha vila bolj z ekonomskim- in socialnimi vprašanji. V tu namen bi ustunovilu gospodarski in socialni svet (komisijo), ki bi študi-i nl j te vrste svetovne probleme. Pri sprejemunju vseh važnih sklepov (pripoiočil) bo pottebna dvetretjinska večina, prl manj važnih na navadna večina glasov. Kolikor je razvidno med vrsticami, bi b«l tu ekonomski in socialni svet pi ibližno trika ustanova kot je sedanji Mednarodni dcluv-ski urad. Sicer nl nikjer rečeno, todu je možno, du mislijo tu delavski urad nadomestiti z > uveden«, komisijo, kajti Mednarodni delavski urud nt nikjer omenjan. Znuno vsekukor je, da delav skemu uradu nasprotuje Sovjetska Rusiju. Glede tegu jc vsaj precej nejasnosti. J 1 Načrt predvideva tudi uutanovitav mednarodnega razsodišču, ki In bilo organski del nove L*go nurodo* l*r*d t o sodišče bi tiral vrhovni zaščitni svet mednatodna sporne zadeve, ki bi Jih ssm ne mogel rešiti. Sedanje mednarodno razsodišče v Haugu je samo stojnu institucija, brez posebne moči. Tudi novo mednurodno raz sodiMt ne bo imelo vrt moč' .»ko bodo države inslstlrale na svojo "suverenost."' I Pi av tukaj je najtežji politični problem. V tem načrtu Je rečeno, da to svetovno organizacijo tvorijo "suverene države." kar kgalisticnem jeziku in tud« v praksi pomeni, da ne priznavajo nobene višje, svetovne uvtoi 'tete. V realnem življenju v resnici velja suverenost le za velesile, ne za male. šibke narode. Ti so taktično le vazali te ali one velesile tn morajo plesati, kakor Jim velevajo, bodisi iz VVashingtona, Londona. Berlina. Tokia, Puriza alt Moskve . , . . lz Berlinu tn Tokia po tel \ojn« za nedoločeno dobo sicer ne bodo nikomur diktirali, marv«* \ glavnem le »z Moskve, Londona in \V ashingtona. "Suverenost" vrtine evropskih držav bo po tej voj m odvisna «k1 Moskve, v Centralni in Južni Ameriki se bodo motali ravnati, kakor bo nihal veter Washingtona. na anglešk suverenost" pa'p* vseh videzih tudi po te) vojni ne bo solnee • nikdar zašlo"—vsa i ne, če bo ostalo po Churchlllovcm I o dokler bodo velesile tns«st*rale na svojo absolutno suverenost t„riko o tod* \ aaka mednarodna organizacij« kolebala m se v kritičnih momentih tudi /tušila kot »e ie L«ga In danes, tedaj mali Dolfi, ie zdravnik in po činu major pri partizanih. Pri delu v gozdovih mu pomaga soproga in nečakinja Tatjana. Tatjana je lepo slovensko Ime. Tako mi ugaja, kakor Irena v Finžgarjevi povesti "Pod svobodnim solncem." Ludvik, čestitam ti! Vem, da si ponosen na Dolttta in tvojo družino v starem kraju. In pravilno je, da si ponosen! Ni lahko zdravnikom, ki so pri partizanih. Na razpolago nimajo bolnišnic, ne postelj, ne dovolj obvez ln kirurgičnih instrumentov. Vseeno so tam! Zakaj? Zato, ker hočejo svobodo, pravico do dostojnega življe- nja! Milan Medvešek je bil 2. in 3. feepttmbra v Clevelandu. Videla sva se v Slovenskem narodnem domu. Vprašal me je, ako sem čital Dolfltovo pismo. Na načrt, a ni ie "zrel" za javnost, cer bi bil na ta način omajan. Pa še nekaj ne smemo prezreti. To je razrvana, razbita Evropa. Obnovljenje Evrope se bo pričelo na veliko in ameriški kapital bo gradil. Razumljivo, kapitalizem bo delal ogromne dobičke, kakor jih dela seSaj — v vojni. Toda to nas ne sme vzne mirjati; gre za delo! Za velika dela! Kdo bo vse to plačal Nič se ne boj, prijatelj, številke bodo pisali, to je vse . . . Ti in jaz in tudi kapitalist imamo samo po en želodec in ta ne sprejme več kot toliko . . . Kapitalist bo upnik in mi bomo dolžniki in sicer toliko čash, dokler se ne spametujemo in ne pošljemo kongres naše zastopnike, ki bodo te račune malo "revidirali." Iznašli bodo, seve, če nas bodo zastopali naii zastopniki, pot in dokazali, da računi niso pravil Ta zemljevid kale. kje so savesntfke brnim pred nelutj tedni invadirala Albanijo. Volne operacije teh čet so s^vite v tajnost, vsekakor pa so koordinirane s rusko invazijo Jugoslavijo. Frank Polantz $1, družina Frank Straus (Trafalger Ave.) pa je darovala $5 namesto venca za pokojno rojakinjo Jager. Tudi ta dva zavedna rodoljuba sta že večkrat dala slične vsot^ v zavesti, da pomagata dobri stva- vi klerofašistični pajdaši, da bi postavili izdajalcem Rupniku, Paveliču in Nediču spomenike — tem trem krvnikom jugoslovanskih narodov. Naša prireditev dne 8. oktobra je prilično dobro uspela ri. Društvo št. 53 SNPJ je pri- j kljub neugodnemu vremenu in spevalo $12.50,. napredni rojak!kljub temu, da je istega dne John Filipič pa $10; uverjeni dramsko društvo Ivan Cankar smo, da kot gostilničar bo on še praznovalo svojo 25-letnico. Čim obrazu se mu poznalo, da je po- ni, ker smo bili premalo plačani. nosen. Temu se ni čuditi. On se je takoj spočetka navduševal za partizane in polimiziral o njih v časopisu, a v srcu ga je skrbelo, na kateri strani so njegovi bratje v stari domovini. Pripomnil sem Milanu, da je lahko srečen, kajti takih novic mora biti človek vesel. Da, človeka skrbi, kakšne novice bodo prišle iz stare domovine. Jaz imam tam tri sestre in brata, kateri imajo lepo število odraslih otrok. Za tiste, ki spadajo pod faro Žužemberg, toro nimam nič upanja, da bi lil kateri pri partizanih. Tam imeli strogega dekana, ki je ali še v prvi svetovni vojni, ko e bil kuplan, odlikovan z zla-' im križem za svoje zvesto hlap-Čevanje pokojni Avstriji. Sestra v Ljubljani ima štiri odrasle otroke. Vsi so študira-nln. Zelo bi me bolelo, ako bi zvedel, du so pri domobrancih. Komaj čakam, da bi prejel pismo od njih, a obenem se bojim. Jpam pu, da jih je vsaj polovico pri purtizunih. Zadovoljen bi bil. Fellx Strumboll. narodov. Kon • epi suveteiRl' mora naslediti koncept kooperacij tn enakoprav t k* ti narod ot *ko hoče svet priti do trajnega miru Ampak la na boljirm svetu Toda dokler ae le sanje v dobrim meri na mirno sožitj* narodov ln je ptodukl cinične in ' enakopiavnosti NEKOLIKO RAZMOTRIVANJA Belllngham. Waah. — Sedaj pestujem revmatizem. Imam ga nogj in ko sem v postelji, ga se bolj čutim, zato se ponoči večkrat vatanem in sprehajam po sobi; na ta način mi malo od-leže. V parku bi delal še mesec, pa ta preklicani revmati zem mi ni dopustil. Mislil sem si, bom pa nekaj papirja poma-zal. Rad bi mulo poročal o tukajšnjih Slovencih. Nas je okoli ducat "pečlarjev" ln prav toliko družin. Vsi smo zaposleni ln nimamo časa drug za drugega zato o tem ne bom poročal da nes. Radijske komentatorje stalno poslušam. Oni dan je Bob Nl-chols posvetil precej hvale mar šalu Titu in njegovi vojski. O-značll ga je za velikega demokrata in nl niti z besedico omenil komunizma Zadnjič sem omenil angleškega delavskega ministra Ernesta Bevlns, kateri je prijatelj delavcev in zelo sposoben mož — "sko bi bilo po njegovem" ustvariti pogoje za mir. Njegovo knjigo "lite Ralsnee Sheet of the Future" ponovno čltanv Naj povem, du to ni vsebina o povojnem načrtu.-pač pa. kako naj bi se delavci po vsem svetu organizirali. da ne bi bile vojne voč mogoče Brv m Je predvsem Sicer pa se časi spreminjajo. Zrak je jx>ln revolucije. Posebno pa se bodo čudili vojaki, ko pridejo domov in izvedeli o novih milijonarjih . . . Ves, nova doba prihaja. Še včeraj smo Ji valili Mihajloviča kot junaka, Idanes pa hvalimo Tita, ki so Še pred kratkim imeli za banditeh komunista itd. Danes je slajvni tl«oc let od časa, ko je #ovak pokazal več Iznajdb za i»J in preživljenjc od drugih opic, a pred 250 tiso čimi leti, pred zadnjo ledeno do bo, pa ni sledu o kakem človeku ali opici. Znanost nadalje po kazuje velikanske nestvore, ki so živeli nu tej zemlji pred mili joni leti, u tek danes ni več, le okostje so jfiašli globoko pod kamenitimi plastmi. Ali bo člo vek še na svetu čez 250 tisoč let če bo, kakšen bo? Tsko si pre ganjam revmatizem ... Pozdrav George Gornik prispeval bodisi za JPO ali za SANS. Iskrena hvala, John! Anton Celhar je dal $2, Frank Lunka pa je izročil zapuščino Slovenskega Sokola v vsoti $20 za JPO in $20 za SANS, zakar se jim iskreno zahvaljujemo. Družina John Zaje je prispevfi-a $10 za JPO, namreč polovico dnevnice s konvencije SANS, drugo polovico v znesku $10 pa SANS. Družina Jos. Okar je darovala $2 in društvo št. 312 SNPJ je dalo svoj mesečni prispevek $3, izročil Krist Lokar. ne ureenlit)*. |a tudi malo upanja dokler ne bo tej;s. s« l*xlo tušilc tudi lige narodov druga za drugo, demokiat ter je proti vsaki na- bom utegnil, bom uredil zadevne račune in jih objavil. Gotovo bo skupni prebitek znašal čez dva stotaka. J. F. Dum, tajnik. POPRAVEK West Allls, Wis. — V mojem dopisu, ki je bil priobčen 5. oktobra, se je vrinilo nekaj pomot Glasiti bi se moralo, da je rojak zredil več otrok in tudi ima število vnukov. Torej se ima koga usmiliti. Nadalje bi se moralo glasiti, da je stari naseljenec Torej, dajte! Pomagajte rev nemu narodu, iz katerega sam prihajate! Vaš narod vam t hvaležen. Vedite, da on, kujejo pomoči od nas, ki Uko srečni, da imam« vse«* * izobilju. * v Christina Nadve*nik. NJEN PRVI DOPIS W-t Allia, Wla. - To j* moj prvi dopis v Prosveto, das,ravno čitam list že več ko 21 let. Sedaj imam dosti časa na raz-polago, dočim so ljudje v splošnem zelo zaposleni. Pravijo da bodo s tem vojno rešili, toda meni se vidi, da jim gre v prvi vrsti za dolarje. Toda naj bo že ta. ko ali tako, a čudno je, da nam nekateri dopisniki neprestano priporočajo Roosevelta. kakor da ne bi imeli nobenega druge-ga zavednega moža v Ameriki On nas lahko še proda ChurchiK lu, kateri mu je menda bolj pri srcu kot pa mi državljani. O Rooseveltovi ženi Eleanori ne slišimo več dosti. Menda se pripravlja za selitev, ker je že čas. Četudi bi imeli Hooverje-vi "vasi", bi bilo bolje kot pa to klanje. Mogoče mi bo kateri izmed čitateljev na nogo stopil, toda nič za to. Ravno ko pišem te vrstice, sem sprejela dve pismi od mojih dveh sinov. Eden je v Franciji in me prosi, naj mu pošljem ma-popra. On ima rad poper s tirano, a tam mu ga ne dajo. Drugi sin pa je v Angliji in me >rosi, naj mu pošljem črnilo. Saj 5i jima te stvari že poslala, toda se nisem domislila in ne vedela, da jih rabita. Naši sinovi so raztreseni po vsem svetu in se bojujejo za ta kruti sistem. Ker sem že omenila moja dva sinova, naj še povem, da me mesec oktober spominja na mojega ljubega sina Alberta, ki je umrl 16. oktobca lanskega leta. Bilo mu je komaj 21 let. To je hud udarec za mater in ostale. Zelo ga pogrešamo, zmiromA bolj, toda nobena stvar na svetu ga ne prikliče k življeniu, ga ne nadomesti. 0-hranimo mu drag spomin. Theresa Hroval. Skupni prispevki za mesec sep- sam letal iz mesta v mesto in POROČILO O PRISPEVKIH Cleveland. O. — V septembru je podružnica št. 35 JPO-SS na brala $90.50, kar je vsekakor boljši rezultat kot prejšnja dva mesecs. Upam, da bodo prispe vateljl Imeli mnogo posnemal cev, kajti pfsvilno bi bilo, da se oglasijo s prispevki v ta humanitarni sklad vsi.»ne pa vedno eni in isti. Z veseljem lahko poročam, da je naš tukaj rojeni mladenič ln zavedni ameriški Slovenec Cspt. Frrd česnik, pilot v zračnikih, spet prispeval lepo vsoto v pomoč našim trpečim bratom v stari domovini. Poslal je $20' Iskrena hvala zavednemu sinu črsnikove družu** John Koas. ki je /e večkrat prispeval slifnc vsote', je dsl $5. tember, kakor že omenjene, znašajo $90.50. Poskrbite, 4a boste prihodnjem seznamu zastopani tudi vi. Čas je tukaj, da pomagamo, kajti sedaj je že pot odprta za direkUio pošiljanje jomoči našemu trepčemu narodu v stari domovini. Jugoslovanska ladja že čaka v newyor-škem pristanišču, da odpelje prvo pomoč v stari kraj. Apeli prihajajo iz raznih uradov, naj x>magamo s prispevki in z zbiranjem obleke ter drugih potrebščin. Vsega tega zelo potrebujejo v starem kraju. Da se pomaga čim prej, moramo stopiti v akcijo vsi, kajti le na ta način bo naša skupna pomoč nekaj štela. Človeku se krči srce ko čita poročila o trpljenju naših ljudi stari domovini. Zadnje čase so pričele prihajati tudi slike, ki jasno pričajo o bednem stanju naših rojakov v domovini. Pred nekaj dnevi mi je rojak Mike Te-Uč prinesel pokazat slike, ki jih je prejel od brata in mu jih je izročil ameriški pilot. Telič prihaja iz Loške doline. Slika ka že prizor ko so gestapovci ustrelili njegovega drugega brata in vso njegovo družino. Tako so storili s stoterimi drugimi v Slo veniji. Tudi Teličeve starše je pokosila nacijska strojnica. Slika predstavlja drugega brata na pokopališču ob truplih omenjene družine. Omenjeni ameriški pilot je Teliču povedal, da kdor je ušel smrti, se nahaja v gozdu prl partizanih, ki se borijo za svobodo slovenskega naroda. Pa se še dobijo med nami ljudje, ki trdijo, da so partizani komunisti, da je to komunistična banda. kar je zadnja leta propagirsl ter širil laži bivši poslanik Fotič in bivša jugoslo-vsnska vlada. To podlo laž še se sedaj nekateri zapeljanci ponavljajo. Ampak mnogi mer njimi, predvsem pa "oni na vrhu," vedo, da širijo laži. s kate rimi skušajo oprati ljubljanske kvizlinge, v prvi vrsti ljubljan skega škofa in pa rupnikovce ter ostale klerofašiste. Borbo je povedala in obraz poizvedoval, ajcq, se mogoče kje v Združenih državah nahaja kf teri izmed njegovih bratov ali sestra. Omenil sem tudi, naj bi vsak odrasli član SNPJ darova dolar za izpustitev Joeva Bo wersa. • Frank Gersetlch. ZBIRANJE OBLEKE ZA STARO DOMOVINO Ogleaby, IU. — Na seji podružnic št. 49 SANSa in št. 22 JPO-SS, ki se je vršila v nede ljo, 15. oktobra, je bilo sklenje no, da gremo na delo in prične mo takoj z zbiranjem obleke in prispevkov za stari kraj. Onim, ki čitajo razne časopise dnevno, ni potrebno ponavljati in opisovati, kako trpi naš nesrečni narod v domovini. Potrebno pa je, da na to opozarjamo one, ki nikoli niti ne pogledajo lista, dasiravno ga prejemajo. Zato apeliram na vas, da jih opominjate. Izgovor, da ne bodo prejeli Slovenci teh poši-ljatev, je prazen in sebičen! Izgovarjajo se le taki ljudje, ki ne mislijo nič dati. V Clevelandu, na prvi SANSo-vi konvenciji, je Louis Adamič pojasnil, da je pričel posredovati pri gotovih osebah, ki bodo skrbela, ko bo dospela jugoslovanska ladja v pristanišče, da bodo zaboji z materialom, ki so namenjeni za Slovence, odpo-poslani v Slovenijo, kateri pa so namenjeni za Hrvate, bodo poslani Hrvatom, kateri pa za Srbe, pa v Srbijo. Mislim, da je to dovolj jasno. Prosim vse Slovence, vse Slovane v La Sallu, Oglesbyju. De-pueju, Granvillu in Wenomi, naj se pridružijo in pomagajo, kolikor jim je mogoče. Sedaj gre v prvi vrsti za obleko: za moško, žensko in otroško. Vse bo prav prišlo, da le ni raztrgano in ne umazano. Čas je kratek, ladja ne bo čakala. V Oglesbvju prinesite na domjozirih. Mary Meglich, ali pa na dom podpisane, na koroča tudi: 1) Sedanje dednosti odmerkov za mesto in fuiičube ostanejo nespremenje-»zvzemši maslo. ^ V.s«- nedanje vrednosti kon-''"''viraiicga živeža'ostanejo neomenjene. obleke, perila in čevljev, hrane in denarja, ter obenem skrbite za to, da nas spravijo v Bari po zračni poti, kajti tu preti 1000 osebam največja nevarnost, da izgubimo življenje. V naši neposredni bližini pri stajajo vsak dan letala, ki prinašajo partizanom obleko, hrano in zdravila. Ta letala bi nas mogla na svojem potu nazaj vzeti s seboj. Tukajšnji uradi bi n#m radevolje pomagali, a nimajo sredstev . . . Hugo Wollner. nove določbe CEN W Admini (Lu, vidn K rnr.i tf. »'-niKion.—Office of Priče '•"ation je izdal nove do-KM< seznamov cen. Pro-1 bodo morali nabiti po z nan m v maksimalnih cen rt'Ji!i in eentih na dobro mestih v svojih proda ^ /nami bodo obsegali *«• blago in drugo hra-nuiovo maslo, jajca, ku-'sveže sadje in ze- d 4 oktobra naprej Aot del navodil, ki ''Jnim uradom OPA i»i*meznih občinah •*vtmalne cene. V F R. Vavpotlch, Now Yoi k. N. Y.*) Nabral Jo«. Kolčne. Agui- lar. Colo. ....................... Jos. Godina, Sharon, Pa JutMH>ii Oinersii, B«i wyn, IU. (via Prolt-tarec) Jacob Blutt in lena. Mili lion, Montana ............. Katurina Horvatin, New York, N. Y. ........... Joeephim* Jijitich $1. Rokc Kcrn $1. Cleveland . *) Izkupiček od prodanih partizanskih zvezd. 45.00 29.75 50.13 38.50 13.00 5.00 5.00 10.00 25.00 2.00 GLAVNI ODBOR iMital »a*k VINCENT CAINKAR. «1 pr«Usrdntk ........ SSSV Su A VIDIH, gl. UjlUk .... - . 3MT H blagaliilk WS7 Su LAWKKNCK ORADIHIIKK. Ujnik bul udd SMT Su MJC1IAKL VRHOVNIK. du.kt mUd »d 80 94 Tiskovine ..............................48.00 Brošur« .................................14.47 Plača uslužbencem 129.80 Potni in vozni stroiki 59.10 Stroiki zastopnikov Vae- slovanskegu kongresu .. 144.00 Seja ZOJSA 22. sept. 1944 212.20 Izredna pomoč ............... . - . 7.00 Uradne potrebičine .... 59.10 Skupni izdatki ....... Biiancu v banki 30. sept. RoČna blagujna $ 5,219.02 18,334.83 3.26 $ 23,757.11 MIRKO G. KUHEL, tajnik, VINCENT CAINKAR. blagajnik WHKM THK FUBl GOKS It takas 12,900 gsilooa of |t|fi; lin« to traln one pUot*Y4MPi Slovensko Narodno Podporna Jednota 1857-58 B«. Lawndai« Ae«. Chlceg« St. nil«eH A v« . Chlcago U, Avt. Chlcago H, Avt„ Chicago Ava., Chioago Ava., Chlcago Ava,, Chlcago Ava., ChhuiHo M, Lavntale Uaiutah LswSsla Lawa4als Lawndala UviiMi Lawndala Lawndala Ava.. Chkago U. IU. MICHAKL R KUMBR. pivi pudpivdaadnUi ............................Bo« H Unlvaraal. Fa. CAM1LUS ZARNICK, drugI pudpi«Hl^nlk........ UST W MIh SI. ClavaUnd K Ohio DUlrtktol putf p r •«a*«olkl JOS CULKAR. prvo okrokia..........................«11 Woudland Ave.. JehMtovn. Pa. JAMr.8 MAOLICN, drugo okiutja................................ R. D Ne. 1. Oekdala. Pa. RAVMOND TRAVNIK, tralja ukioija ---------7M6 Mlddlaoolnla, Daarbwn. Mloh. JOHN aPlLl JCR. to trto okroAja------------------a*t» Randall St . SI. LaulpMt Mo. URŠULA AMUROZ1CH. palo ukioija ..........................4IS Piarea St. fvalalk. Mlnn. KDWARD TOMSIC. Saato okrolja ................ _ «33 W. lih Si., Walaanburg. Col«. M ATM PETROV ICM pradaMlntk v1ncknt l ainkam ............... P. A VIDER . .................... MIRKO O. KUIIEL .......... JACOII ZUPAN ...................... LONALD J LOTRICII ___________ RUDOLPH Uacil __________________ ANTON SHULAR. pradsadnlk .. Kit AN K VHATAH1CH--------------- » It AN K llAHUlf _______________ ANDHEW V1DRICH _________________ JOSSPHINE MOČNIK............ -_______Ml R. lllal St, Clavaland M. Ohio Mft7 So. Uwndalc Ava. Chlcago BI. III. ... MS7 Ho L«wndala Ava., Chlcago U. III. NI! So LawndaU Ava. Chlcago M. III .. 1400 Su. Lombard Ava., Rarwy». III I«31 So Trumbull Ava . Chlcago M. III -----------------------ioo a. »toth gu Euciig rt, o. Porote! adaok ............................ Bo« H, Aima, Kanaes i................................... III Tanar St. Luiarn«. P«. -..............1M11 Muakok« Ava. ClavaUut« IS. Ohlo —..........................„10S Forcal Ava.. Johnalowa. P«. -----------...IM K. ISSlh Slrool. ClavaUnd 1». Ohlo Madaorol I FRANK ZA1TZ, prottodiuk ANUREW (JHUM .................. JOHN O LIP ________________ rRKD MALOAI ................. josbi'11 riroLT...... DM JOHN J. KAVEBTNUC . ..„ 1301 Ho Lawndala Ave , Chle«go M, ni. —-----411U Mnowdan. Datrult II, MiOh. 131 So. Proapaot Ava. Ctarandun lltlla. tU. --------------------.... JI Woal«luM Ava., Paru. tU. mr K 00tli St. Clavaland I. Ohio Olavnl adravHlk -------UI« Bo Rld|away, Chlca«u 13, !u. Glasovi iz naselbin (NstUljevanJ« i I. M.r«nl.) goslovanske narodnosti so bile menda najbolj zastopane na kongresu.. Maršal Tito je bil deležen velikih ovacij, četudi ni bil pri-šoten; navzoči so namreč odobravali delo jugoslovanske osvu-bodilne fronte pod njegovim vodstvom. Govorniki so orisali bedni položaj našega ljudstva v starem kraju in apelirali zu takojšnjo poli II M V tu namen, da pomagamo tudi mi v naši naselbini, sklicujeta društvi št. »7 SNPJ in št. IM AHZ skupno sejo v nedeljo, dne 2U. okt. Vršila se bo v SNI). Uljudno vabimo vsa okoliška društva, in sicer društva SNPJ št. 23, (Ki, 1UU, 200, m in 683, ki so oddaljena okrog tri milje ali manj in se lahko udeležijo. Lahko pa uridejo tudi is Yukona, West Newtona, lrwina itd. Dela jo dovolj ln potreba za zbiranje obleke In drugih potrebščin je veHka. V starem kraju je prizadetih na tisoče drulin in po-Nameznikov. Ne dopustimo, da bi vsled pomanjkanja hrane in obleke podlegli v tej veliki borbi /a končno osvoboditev izpod peto domačih in tujih trinogov! » 1 • (iledu kongresa šelim omeniti, da je kolekta znašala čez pet tisoč dolarjev. Uotov sem, da ste druge podrobnosti o kongresu ie čitali v naših listih, zato jih tukaj ne bom ponavljal. Anton Zornik. zastopnik, 20,000 Slovencev v Sardiniji V Sardiniji je še vedno okrog 20,000 slovenskih fantov in mo& Neko pismo, ki nam je slučajpo prišlo pod roke in ki ga je slovenski fant v Sardiniji pos)a svojemu sorodniku pravi, da £i-ve ti naši fantje v velikem pomanjkanju. Jedo samo enkrat dnevno, so zelo pomanjkljivo o-blečeni in veliko število je bolnih na malariji. Nekateri ča stniki N.O.V. so menda pred krstkim obiskali te naše fante, v Sardiniji in poskušajo sedaj z zavezniki in z Badoglievo vlado nekaj storiti za te naše reveže. Svoječasno je društvo ameriško-jugoslovanskih prijateljev ponudilo svojo pomoč, potem pa je vsa zadeva — kakor izgleda zaspala. Naši rojaki v Ameriki, ki se — po slovenskih ameriških časnikih sodeč — zelo zanimajo za naše politične prilike, bi mogoče nekaj lahko storili, da sc tem slovenskim Primorcem nudi prva pomoč. "Jugoslovanski odbor iz Italije" za enkrat ne more storiti ničesar in apelira zato na slovensko ameriško javnost, da se zavzame za dobrodelno akcijo naših rojakov v osvobojeni Italiji. Pri tej priliki si dovoljujemo opozoriti ameriške Slovence, da so potrebe pri Jugoslovanih N.O.V. v Italiji zelo velike, ker je tam še ogromno število beguncev in tudi bolniš niče N.O.V, potrebuje j d nujno pomoč. Basov Ica. Vaš spomin ZA UMRLIMI Vaše cvetice POSLAME ZA POGREBE V TOLAŽBO ONIM. KI IE ŽIVE OPPORTUHin lor Men and Women who get jobs now in Chicago's new INDUSTRY >f hImcL * lh» «orniJI- °D«fC. / . : Iha, " ^ i.........jiin|7j|-" Start YOUR FUTURE.. today in Aviation • • train for if now by coming to work at Douglas at one«! AKTKR THK WAK, svistion vvill be one of tiu» major induatrie« in th« Chicago ure«. Airline«, aircargo earriera, ma in le na tu* snd operatiiiiM »hop«, and aircraft planU wUl liave good jobs for work*rs who ar« prop«rly trainMl. Prepar« Ciir your oaraer in aviation NOW by working in tlw ( hicago plant of I>ougi«a Aircraft ougU-#mpioy«s will work at full capacity buildmg vi Ully ntmdmd miUury tranaport planas until Japan 1« d*f«aL*d. 'Ilien th«y wili buiUl (»Uimni for Our airlinaa on order« «lre«dy kfutkmd thk far ahead, (Utod P«y ... Conv*nl«nt TrmmpttrUiitm. Ks-|jcrieno«d or iii«speri«»ra«d ... w« train y«HJ «o ihat you are bound to mak« good in fabriultHig, ghop, aMwmbly and in«t«llatiofi work ... wluH w« l+rni "beaiinf on Ihe aMene." As intensiting work as you'll «v«r lind. Don'4 deUy Com« to any of our «niploym«nt offh«w Utdmy. They ar« at 4070 MilwaukM Ave-nu«, imar Irving Park; 77lV/$ Mllwaulw« Avo-nu«, noar lx>gan Hrjuar« <>r you can com« diroet to Um* plant «mploym«nt offio« nt M«nnheim, Higfina and Devon. Come ««rly in th« morning. We will im looking for you U» oom« in. DOUGLAS AIRCRAFT CO., INC. Cfi/co9o's Own Aircraft Plant PROSVETA* GORNJE MESTO POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA spisal . , . BOGOMIR MAGAJNA (Nadaljevanje) "Da, za odrasle test dinarjev, za nas pa tri dinarje,M je izgovoril glasno in ie bolj začude-* no so se ozrli nanj. Polastila se ga je nenavadna misel — videl je, da on ie vedno drži list v rokah in ga čita, dočim »o ga drugi komaj preleteli z očmi ali pa ga položili neprebranega na mizo —: morda pa res nisem tak, kot so drugi ljudje; morda je res prišlo od nekod nekaj nenavadnega, nekaj daljnega in skrivnostnega v mojo duio in me spremenila vsega že od otročkih let in vidim, kar drugi ne vidijo, in slittm, kar drugi ne slišijo, in živim po stezah, ki so drugim zakrite, in sem tujec med vsemi in toliko časa tujec, dokler jih ne obvladam, in ni Regina tisto, kar mislim, da je, in ni Mancika tisto, kar je, in ni Marija . . . Misel se mu je ustavila in ni je mogel nada* ljevati. Mučna zadrega se ga je polaščala in začel je nenavadno ostro opazovati ljudi. Od lica do lica je potoval z očmi. "Zakaj sem prej napodil tistega gospoda? Vsaj trid^t let starejši od mene! Kje sem si vzel to SMvUfp? Zakaj sem smatral otroka, ki je šel mimo mene, sebi enakega in.sva se takoj pogovorila z očmi?" Pred njim na stebru je viselo zrcalo. Zazrl se je vanje in se napotil v globine lastnih oči in naenkrat potoval po čudno lepih pokrajinah svoje duše. Ali ni Marija kot tista žena, ki je doktorju priklicala na ustnice smeh? — Potoval je skozi globine svoje duše. Nekoč mu je pričevala mati, dasi v pravljici, in je po svoje mislil sedaj: Skozi rove svojih oči sem pripotoval v pokrajine ob širokem jezeru in ne vem, kam bi. Ob bregu se ziblje na valovih labod. Sedel bom na njegova krila in se peljal na otok sredi jezera, kjer živi v samoti moja duša in je ona — Dalija, v kačo ukleta kraljlčna, pesem in življenje daljnih kraljestev, ukleta v čar vseh lepot. Simon se je zavedel, da je umetnik, in srečs se je razlila v njegovo dušo. Razkošno ae je priklonil karti na sosedni mizi. "Pozdravljen, Zoli fcoker!" Toda že v prihodnjem hipu mu je zginil nasmeh z obraza. Spomnil se je šele sedaj zopet na Jelko in skril obraz v dlani. 19- Ob dveh so zaprli kavarno. Simon je zadnji odšel iz nje. Mraz, ki je narasel preko dneva, je pritisnil v noči še bolj. Neveseli nastroj dneva je dobil sedaj nekaj nenavadno težkega. Snežinke so bile kot prah, ki se je gosto usipal iz mračnih temin, ki so visele na ulicami. Ble-(1 i kasto razsvetljene hiše so imele na sebi nekaj praznega, skoraj mrtvaškega. Nobeno okno ni bilo več razsvetljeno. Po vsej dolgi Ilici je stopal samo on. Celo stražniki so se poskrili pred. mrazom pod oboke portalov. Simon je občutil skoraj strah, da je sam na tej, sicer tudi v noči tuko živi ulici. Prižgal si je cigareto, da bi si obdržal v miru misli, ki so hotele zopet zbežatl v nekaj mučnega, ki se je hotelo dvigniti iz podzavesti. Jclkin obraz mu je nenavadno živo silil pred oči. Zbal se je tudi njega, ftele seduj se je zavedel, da je brezdomec, človek ulice, in da ga lahko vsak stražnik vpraša po imenu, po stanovanju; in ne bo vedel odgovoriti, kje biva. Sele sedaj je začutil, da v tem mestu nima človeka, na katerega vrata bi lahko brez skrbi potrkal. Muka samote se ga je polaščala vedno bolj. Kesal se je, da hi vprašal pri Regini, kam pojde družbu to noč. Njeno okno je b|lo temno. Mraz ga je prisilil, dn je prepotoval vse lokale kamor je zahajala družba, toda Rcgine in njenih ni bilo nikjer. Sel je k Črnemu jagnjetu, v upanju, da Anica morda le ne spi. Lahno je |x>trkal na vrata in jo poklical. Niliče se ni oglasil. Le črno okno je samevalo na njegovi desnici. Sedaj so mu stopile skoraj solze v oči. Ves se je tresel od mraza, ki ga ni mogel preprečiti njegov tenki plašč. Vendar ni hotel buditi Anice. Ni imel denarja, da bi se napotil v kak nočni lokal, kjer ni dovolj, če naročiš samo črno kavo. On pa niti za črno kavo ni imel. Nič ni vedel, kam bi šel. Na stražnico ni maral, kajti vprašali bi ga po stanovanju. Ostri sneg, ki mu ga je lahno veter gnal v obraz, da je dražil. Brisati si ga je hotel z roko in rokavom, toda roka je bila mokra, rokav poln snega. Spomnil se je na kolodvor. Na postaji ga ni pustil čuvaj brez listka v čakalnico. Prosil je ponovno in ponudil cigaret, pa čuvaj je zarežal nad njim in mu pokazal hrbet. Na dolgem hodniku pred čakalnicami je sedel v kotu na kamenita tla. Toda tlak je bil mrzel ko led. Skozi ubito šipo nad . njim je pihal veter prav v njegov obraz. Vstal je. Ko se je vračal mimo čuvaja, se je temu naenkrat vzbudilo usmiljenje in zaklical je za njim: "Počakajte, kaj ste vi?" "Človek! Vi ste pa žival," mu je odvrnil Simon, v katerem se je budila jeza in srd, in od-hitel zopet na ulico. V tem brezkončnem tavanju — sedaj šele je spoznal, kako dolga je ena sama ura in koliko človek lahko prehodi v njej — je začel misliti na mater in zopet so mu hotele stopiti solze v oči. Silno je zahre-penel po njej. Kot otrok bi položil glavo na njene prsi in ji božal lice. Mati, je bila daleč. On ni smel k njej, ona ni smela k njemu. In čudno — naenkrat se mu je mati zasmilila. Ona ne ve, kako je z njim, ne ve, da je njegova duša tako ubita, da je moral začasno opustiti študij. Kajti on mrzi sedaj študij in mu ni mogoče, da bi se umislil v en sam stavek učnih knjig, ki leže v zastavljavnici. Kaj bi naredila mati, če bi vse to vedela? Peš bi se napotila skozi zimo in mraz in brez dovoljenja preko meje. Spomnil se je zopet Anice in vzbudila se mu je skoraj nepremagljiva želja, da bi jo šel budit. Gotovo se ona ne bo grdila, če jo pokliče. Se tri dolge ure do jutra! Računal je. Tri ure — petnajst kilometrov, petnajstkrat po tisoč metrov. Tridesettlsočkrat moraš dvigniti nogo. Sneg mu je silil skozi raztrgane podplate in se topil ob nogavicah. Misli so mu postajale zmedene. ' Samohotno so drsele noge po snegu in ga vodile sedaj v to, sedaj v ono ulico. Enako mu je bilo, po katerih ulicah potuje. Na klobuku mu je sneg upognil široke krajce. V zasneženem črnem plašču s stran visečimi rokami, z odprtimi usti, z vročičnimi očmi je bil to noč Simon na teh samotnih ulicah med motnimi svetilniki, ki so sedaj res svetili samo njemu, kot da se mu rogajo, bolj podoben strahu iz nevesele nočne bajke, kot pa človeku. Vsak drugi bi sedel na tla h kakim vratom in tiho umrl. Toda ta mladenič, božji otrok, u-metnik, naenkrat ni več tožil nad strahotno bedo, v kateri je bil. Skoraj nasmeh, ki ni bil iz obupa, se mu je prikradel na ustnice. Dasi se mu je treslo vse telo od mraza, je Simonu postala duša zopet jasna in zopet je uredil misli, ki so potovale k Jelki, (Jo katere je naenkrat občutil veliko, veliko ljubezen. Saj ga je ona ljubila le nesebično, saj je izgovarjala njegovo ime s tako mehkim glasom, kot bi se bala. Toliko malenkosti mu je uredila v sobi. Iz oči mu je prebrala vsako željo. Kot sestra Danica je bila dobra z njim. In k Mariji, na katero ni upal več. V kake misli pa bi vzcvetela njegova duša, če bi vedel, da prav v teh urah igra Marija v nočnem zabavišču le z mislijo nanj, in da je vsak zvok, ki ga prikličejo njeni prsti, posvečen njegovemu imenu-- (Dalje prihodnjič.) Amerllke InvaslJske ladje in čolni ae pode proti obrežju otoka Peleliu Južno od Filipinov, ki Je padel v ameriške roke. Pted invasijo ao obrežne obrambne naprave razbile bojne ladje a topovi. Vatroslava Pibra Nosi. ' * J Fran Mllčtnakt Čudno je in vredno omembe, kako se nekateri nenadno izpre-inene. Ne mislim toliko v telesnem pogledu. N. pr. da imajo trebuh, potem pa stradajo — hote ali nehote — in ga izgube Ali pa da jim sivi lasje ali rdeči lasje nenadno počrne. Tudi take spremembe ae zgodc večkrat. Toda ne mislim nanje. Nego i-mam v mislih bol) izpremembe v duhovnem |>oglcdu, tako rekoč v značaju. Take izpremembe zaslužijo večjo pozornost, ln jo po nava di tudi v/hude Opazijo ljudje (ako izpremem bo in imajo zanjo poseben izraz — pravijo takšen je. kakor bi bil novorojen. Ta izraz »e mi ne vidi posre-cen Zdi se ml, kdor ga uporablja. m* ne zaveda več onih občutkov, kl jih je um Imel ob avojem rojatvu in koj po njem Vzemimo pijanca! S pijanci *o holj slabe izkušnje O pijan-eili po pravici pravijo, da ac i'preobrnejo takrat, ko se zvrnejo v jamo. Imel sem svojčas posla g pijanci, posla takega, da* sem JV9 iPMdil lepo nauke, ko •jim pa nauki niso zalegli, aem jih deval pod preklic in pod koratorja. Pa sem si zabeleževal vse te pijance in se je izmed 148 pijancev navzlic lepim naukom in prcklicom in kuratorjem poboljšal en sam. Pa še ta edini se ni hil poboljšal od iepih naukov itd., nego se je poboljšal vsled pljučnice. Čudovito se je izprcmenll, namreč v duhovnem pogledu, tako rekoč v značaju. Poprej se izogibal tesnemu delu. le okoli krčem se je potikal, kvante je kvantni, dolgove jc delal in žen > je strahova 1 in otroke. Za Kofurja se je piaal, Jernej mu je bilo ime. "Crepinjica" so ga pa klicali, kajti je vaakikrat v kremi zahteval "še eno črepiijjic >.*' ' — Tako ie počel pet. šest let. Pa se ga ie lotila huda pljučnica ln ko je okreval, ni pokusil kaplje več ne žganja ne vtna. Nego je pljunil "fe|!", še predno ju je pokusil. I.« malinovec je ptl In pelin, namočen v vodi, z ženo je šel na Brezje in Vtšarje in otrokom |e zvečer pri domačem ognjišču čital izpodbudne stvari si starih koledai^ev. Re«, v cisto nepričakovani meri se mu je isprevrgel značaj. Bil je kakor novorojen — tako rekoč. Oziroma kar se tiče besede, da je bil novorojen, ta beseda, kakor rečeno, ne bila baš umestna. Ka li novorojen otrok ni kdar ne pije malinovca ali pelina, namočenega v vodi, ali hodi po božjih potih in čita ob domačem ognjišču starih koledarjev. Na k, novorojen ni tak človek! Le drugačen je. Ime mu Je ai-cet in »e piše kakor prej, tudi življenja let mu nihče ne vzame in ženo ima in otroke kakor pre in iste hlače in isto marclo ln kar je drugih takih reči. Ako bi bil resnično novorojen, ne bi več seboj nosil vse te navlake Pač pa se mu je itpremenilo vse notranje, duhovno življenje, skratka njegov značaj. Blizu tako. kakor bi gon|>od Jos. Grinta svojo trgovino prodal ali druge- mu izročil s tvrdko vred in lokalom. Tvrdka bi ostala ista, kvečjemu če bi se priložil do-stavek: "naslednik," torej "Jos. Grinta nasl". In lokal bi ostal isti. Zaloga v trgovino pa bi prišla nova in poslovanje bi bilo novo in bi v trgovini zavJ idal nov duh, čisto drugačen, nebo je bil duh njegovega prednika. Pa se trgovina z novim duhom gotovo ne bi lepo glasila "Jos. Grinta novorojeni". Nihče ne bi razumel tvrdke s takim pridevkom. Tvrdka "Jos. Grinta nasl." pa bo od vsakogar pravilno razumevana in upoštevana. Enako se je bil nenadno izpre-menil tudi gospod Vatroslav Pi-ber, ki pa ni bil pijanec nikakor ne, nego je bil uradnik in je i-mel doma v vseh sobah obešene slike znamenittih prvakov, kar jih-je bilo od te plati, kamor je spadal gospod Piber. Tudi volil je vedno na pravkar imenovano plat in hodil samo v gostilno k "Pelikanu." Kajti je gostilna pri "Pelikanu" nekako spadala v organizacijo omenjene plati in ža-libog sploh ni ali vsaj takrat ni bilo gostilne v Ljubljani, kjer bi se dalp piti maselc piva ali če trt vina nad strankami. Pa je gospod Piber takrat hodil na iste plat tudi,v društva in knjigarne in konsume in koncerte. Vsako gar je pozdravljal s pozdravom kakor je splošno veljal za to plal in so se vsi od te plati tako pozdravljali in so po tem pozdravu drug drugega spoznali. Ir dokler so se v trgovinah dobivale dvojne vžigalice, one od Sv Cirila in one od Sv. Metoda, jc vedno nosil v žepu one od te plati, to je od Sv. Cirila. Takšen je bil gospod Vatroslav Piber in je bil takšen do svojega 40. leta in je bil skratka vseskozi zanesljiv in značajen in so se novine, one od te plati, spominjale njegove . Oletnice zc lo naklonjeno, s sliko in življenjepisom, kakor se drugih spominjajo šele ob 501etnici, če se jil sploh spominjajo. In so mu obetale najlepšo bodočnost, po smrti pa večen spomin. Potem se je pa nenadoma iz premenil. Ne kakor bi bil novorojen! Ta beseda je kratkomalo neumna. Nego si je bil nabavil, recimo novo duhovno vsebino. Ime in priimek sta ostala, tudi stanovanje je ostalo in vizitka na vra-tih skratka ostala je celotna ta tvrdka. Niti se niso izpremenili žena in leta in pisarna in vsa druga zunanja navlaka. Toda izpremenil se mu je duh in značaj. Gospod Vatroslav Piber, oziro ma njegovo zunanje obeležje, skratka njegova tvrdka, se torej niso izpremenili nikakor ne. Nego bi se dalo reči s prispodobo kvečjemu, da je postal gospod Vatroslav Piber tako rekoč svoj lastni naslednik: gospoda "Vatroslava Pibra nasl." Nenadoma se je bil čudovito izpremenil. Pričel je nositi v žepu vžigalice Sv. Metoda, to je čine od nasprotne strani. Sploh ni več štel nasprotne plati za nasprotno plat, nego je odslej sam spadal k nasprotni plati in je zabavljal drugi plati in njenim časnikom in podjetjem in družbam in društvom. Bridko sodbo je izrekel tudi o "Pelikanu," vi no da cika, pivo pa da je slabo natočeno in kakšni prvaki da za hajajo tjakaj. In je širil kleve to, da je bil iz kapelice v pred mestju izginil levi razbojnik, ta-razbojnik, da se je sedaj pojavil med prvaki na oni plati, ki mu je sedaj nasprotna. In je dejal, da ta kleveta ni kleveta, nego bolj satira. Poprej ni bil nikdar tako zabavljal! Sedaj pa je zabavljal in zabavljal toliko časa, dokler da ni bil javno ožigosan v novi nah, v.tistih, h katerim je spadal prej in ki so se ga bile ob njegovi 401etnici tako naklonjeno spominjale s sliko in življenjepi som. Sedaj so ga pa ožigosale, d . Obsojen Je bil ns amrt. kar Ia narijam Uro«l 50 talcev afov. ki eo bili ustreljeni. Nogo si )a »lomil, ko J« ob arataclJL