Leto XX.
Naročnina za Jugoslavijo celoletno 180 din, za 'h leta 90 din, za ■/« leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Številka 118.
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tel. št. 25-52.
Ivhaln **** ponedeljek, IZliaia sredo in petek
Llubllana, p	onedellek	1937
Cena JSSTt
Pred	v
odločitvijo
V nekaj dneh se mora odločiti veliko vprašanje: ali bodo veleblagovnice prepovedane še nadalje ali pa bodo zopet dovoljene. Obenem s tem vprašanjem pa se mora odločiti Še drugo in mnogo bolj važno vprašanje: ali ima večjo besedo v Jugoslaviji domači gospodarski človek ali tuji kapital? Z vsem poudarkom moramo znova naglasiti, da sta prvo in drugo vprašanje neločljivo zvezani.
Po vesteh, ki smo jih prejeli zadnje dni iz Beograda, nikakor še ni gotovo, da bo vprašanje veleblagovnic rešeno na način, kakor to zahteva vse jugoslovansko trgovstvo. Če bi se to v resnici zgodilo, potem bi to bilo dokaz, da smatrajo odgovorni činitelji jugoslovansko trgovstvo kot tako malo-pomemben faktor, na katerega se sploh ni treba ozirati.
V enem ko drugem primeru nastaja za vse trgovstvo, a tudi za vse domače gospodarske ljudi nujna dolžnost, da z največjo odločnostjo dokažejo, da se motijo vsi oni, ki mislijo, da trgovstvo niti kot celota nič ne pomeni in da se smejo prezirati tudi njegove najbolj upravičene zahteve.
Predvsem pa zahteva ta boj, da trgovstvo in sploh gospodarski ljudje ne gledajo več pasivno, kako se razvija naše javno življenje, temveč da se v njem uveljavijo in 'pripomorejo, da se že enkrat prične razvijati naše življenje po načelih, kakršna vladajo v drugih kulturnih državah. Nehati se mora že to, da velja v našem javnem življenju vsaka politična fraza več ko interes podjetja, ki daje na stotine ljudem zaslužka. Nehati se mora to, da se meri veljava ljudi le po tem, kako znajo kričati in obljubljati zvezde z neba, da pa se nič ne gleda, če so ti ljudje tudi že kdaj dokazali, da znajo delati. Tudi pri nas mora že priti do časti pravilo, da velja tudi za javne delavce zakon izbire med najsposobnejšimi.
Gospodarski ljudje pa morajo poseči v javno življenje tudi zato, ker imajo sredstva in sposobnosti, da so uveljavijo v javnem življenju. Podjetnik, ki vodi veliko podjetje s tisoč in več delavci, ki se bori z uspehom tudi proti tuji konkurenci, ki se znajde v labirintu vseh mogočih in nemogočih predpisov, takšen podjetnik bo znal tudi voditi občino in tudi ministrstvo tako, da bo vsa javnost takoj opazila napredek. Takšen podjetnik pa bo tudi znal obvarovati prebivalstvo pred novimi davščinami, ker on ve, kako težko se zasluži denar za nove davke. Poleg tega pa bo tak podjetnik delal tudi najceneje, ker njemu ni treba živeti od plače, ker ima svojo trdno eksistenco v svojem podjetju. Je sicer res, da se večina Podjetnikov težko odtrga od svojega podjetja in se posveti javnemu življenju, ker podjetje od tega 'rpi. Toda včasih so žrtve neizogibne in danes smo v takšnem pasu, da se treba žrtvovati, da ne bo kaos v našem javnem življenju
V . It
vsega našega gospodarskega življenja.
Gospodarski ljudje so od sile raziner postavljeni pred veliko ^lločitev in treba je, da velika Oaloga najde med njimi tudi ve-
'be ljudi.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 16. oktobra objavlja: Ukaz o spojitvah, razdružitvah in pregrupacijah občin in o spremembah imena in sedeža občin v območju dravske banovine — Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov — Razne raz-
| glase in objave sodišč ter drugih uradov.
Številki je priloženo kazalo za I. polletje 1937.
Radio
četrtek, 21. okt. 12.00: Pesmice za krajši čas (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Koncert radijske-
ga orkestra — 14.00: Vreme, borza
— 18.00: Cltraški nastop gdč. Anice črnec — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije —19.50: 10 minut zabave — 20.00: Koncert Bežigrajskega pevskega društva — 20.45: Charlie Kunz igra (plošče)
— 21.00: Koncert radijskega orkestra — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Radijski jazz.
Naša sodišča in Narodna
banka
Ali so za	klirinške	teriatve
dišča ali samo	sodišče	v —
in važna odločitev pred apelaeiio v Liubliani
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru se je te dni bavilo z zanimivo tožbo, ki jo je pa odstopilo apelacijskemu sodišču v Ljubljano za presojo podsodnosti.
Dejanski stan je naslednji: Trgovec, ki ima pri Narodni banki večjo t.erjatev na račun nemškega kliringa, toži mariborsko podružnico Narodne banke radi izplačila svoje terjatve. Naravno, da bo ta tožba povzročila izredno zanimanje med našimi izvozniki, ki imajo z Narodno banko zaradi klirinških terjatev opravka, saj so imeli sami na lastni denarnici do-sedaij priliko spoznavati njeno kon-ciliantno poslovanje. Sicer je bilo vloženih že dokaj tožb proti Narodni banki, toda vse v Beogradu in beograjsko trgovinsko sodišče jih je vse zapovrstjo odklanjalo. Razlogi teh odklonitev šobili sicer vedno na precej slabih juridičnih nogah. Beograjsko sodišče se je namreč postavilo enostavno na naslednje stališče: Narodna banka lahko izplačuje klirinške nakaznice po svoji mili volji in ni vezana na časovni vrstni red, katerega pa je mimogrede povedano poprej sama ustanovila ter tudi obljubila, da bo po njem izplačevala. Za beograjsko sodišče je bila s tem zadeva končana in tožnik je nosil visoke stroške, ker ni bilo upanja, da bi pri nadrejeni instanci s pritožbo uspel. Beograd je pač tudi v tem pogledu ostal Beograd. V predmetni tožbi pa se je postavil tožitelj na drugo stališče. Če imajo podružnice Narodne banke pooblastilo, da opravljajo na svojem področju vse bančne in klirinške posle in če lahko same vlagajo proti strankam tožbe, so tedaj samostojne pravne osebe, potem tudi odgovarjajo v sporih, ki jih ima stranka v zadevi klirinških terjatev z Narodno banko, oziroma z njeno prizadeto podružnico.
Omenjeni trgovec je izvažal leta 1935. jabolka v Nemčijo. Nemški odjemalci so mu plačali ta jabolka potom kliringa ter je naša Narodna banka prejela že oktobra 1935. za njegov račun iz Nemčije mark 39.01U84. Po takrat veljavnem kurzu 100 mark — 1769'40 din predstavlja to znesek 690.82770 din, kar je za srednjega trgovca že prav lep znesek. Kakor vsi drugi naši izvozniki, se je tudi ta trgovec takrat nadejal, da bo svoj denar v redu prejel, ko bo prišla nanj vrsta za izplačilo. Prejel bo za marke polno vrednost v našem denarju, lahko bo povrnil obratni kapital, ki si ga je moral najeti za svojo kupčijo z jabolki, ostal pa mu bo skromen dobiček kot na-
grada za njegovo veliko in težko delo in za velik riziko, ki ga je imel s sadno kupčijo. Delal pa je s svojimi tovariši vred račun brez Narodne banke. Ta je že pri uvedbi kliringa z Nemčijo najbrže računala s tem, da se bo dalo na ta način lepo zaslužiti. Nemci so vplačevali v kliring marke. Narodna banka pa je izplačila našim izvoz-ničarjem zavlačevala. Ob enem se je začelo torpediranje nemške marke, njen kurz se je pritiskal vedno bolj navzdol. Ko je bil že dovolj nizko ter je znašala razlika med oficialnim in faktičnim kurzom kake 3 dinarje, pa je prišla Narodna banka k izvozničarjem z zapeljivo ponudbo: Ne moremo vam izplačati klirinških nakazil, ker še niste prišli na vrstni red, ker pa vemo, da ste v stiskah za denar, vam gremo velikodušno na roko ter vam vaše nakaznice odkupimo. Seveda ne po kurzu, po katerem so vam bile vplačane od Nemcev, temveč po sedanjem kurzu, ki je znašal nekaj časa 15, potem 14‘50, nato še 14, in danes samo še 13’80 din za marko. Na ta način je Narodna banka večino naših izvoznikov prisilila, da so ji prodali nakaznice, kurzno razliko, ki je samo pri 100 markah že znašala 300 din, pa je sama spravila v žep. Izvozniki po veliki večini niso mogli dolgo čakati na svoj denar. Ko jim je Narodna banka pritisnila nož na vrat, so nakaznice prodali, četudi so imeli potem z vso kupčijo velike izgube. Dobili so vsaj nekaj nazaj, da so lahko vrnili dolgove ali pa imeli zopet obratni kapital.
Nekateri, med njimi tudi trgovec, o katerem je tu govora, pa so zahtevali plačilo svoje terjatve v polni kurzni vrednosti. Na svoja pisma so včasih dobivali od Narodne banke odgovor, da še »niso prišli na vrstni red, da pa je banka pripravljena odkupiti njihove terjatve po dnevnem kurzu«, drugič pa sploh niso dobili odgovora, kar se za tak reprezentativni denarni zavod vsekakor »spodobi«. Čakajo sedaj dve leti, da »pridejo na vrsto«, denar jim leži brezplodno in brezobrestno v banki, dasi morda sami plačujejo visoke obresti za izposojeni obratni kapi-pital, vendar pa vztrajajo, ker se nočejo odreči svoji pravici, ki jim po vseh zakonih naše države tudi gre,.
Poskusili so s tožbami v Beogradu, toda, kakor smo že poprej omenili, brez uspeha. Sedaj je ed,en od njih poskusil s tožbo v Mariboru proti tukajšnji podružnici Narodne banke. Okrožno kot trgovinsko sodišče je prepustilo na-
čelno odločitev ljubljanski apela-ciji, ki naj razsodi, ali je mariborsko sodišče za razpravo tega primera pristojno, ali pa so pristojna samo sodišča v Beogradu, na sedežu Narodne banke.
V svojem odgovoru na omenjeno tožbo se skuša Narodna banka izviti iz neprijetnega položaja s tem, da vztraja na svojem stališču, da odgovarja za vse samo centrala in da se tudi toži lahko samo centrala v Beogradu po beograjskem sodišču. Na drugi strani pa ne mo-
re zatajiti dejstva, da njene podružnice samostojno vlagajo tožbe proti zasebnim strankam. Ker pa podružnice lahko tožijo, je jasno, da so lahko tudi same tožene.
Vsekakor pa bo odločba apela-cijskega sodišča v Ljubljani prin-cipialne važnosti za vse naše gospodarstvo. Naši izvozniki, naši trgovski krogi sploh, ki so začeli postajati v poslovanju z Narodno banko skrajno previdni ter nezaupljivi, bodo dobili pravno osnovo, na katero bodo lahko v primeru spora mimo računali. In tudi Narodna banka bi potem v bodoče bolj pazila, kako bo izplačevala izvoznikom njih denar. Saj je Narodna banka v klirinških zadevah samo koncesionirani posredovalec med plačili uvoznikov in izvoznikov ter nikakor nima pravice, pridrževati si posamezna plačila, delati z njimi dobičke, jih uporabljati v lastne bančne posle ter potem v svojih odgovorih, ki jih pošilja lastnikom klirinških terjatev, zatrjevati, da dela to v občih interesih našega gospodarstva. To je že več kot ironija. Ti »obči interesi« obstajajo pač v tem, da je »Narodna banka«, ki je zasebna delniška družba, v kratkih letih skoraj uničila slovensko izvozno trgovino, da je zamogla v letih najhujše krize od svojega delniškega kapitala, ki znaša 180 milijonov din, odpisati 1% milijonov din.
Velik	u
trgovskih
Člani Društva trgovskih potnikov in za-ttopnikov to dobili pravilo do polovične
vožnje
Leta in leta so se že borili naši trgovski potniki in zastopniki za svojo pravico, da dobe tudi v Jugoslaviji pravico do polovične vožnje na železnicah. Na vsakem občnem zboru Društva trg. potnikov in zastopnikov se je poročalo predvsem o tej zahtevi, toda vedno je moral odbor društva konstatirati, da je bil njegov trud zaman in da polovična vožnja zopet ni bila dovoljena. Nič niso pomagali vsi argumenti, nič pozivanja na druge države, kjer potniki imajo to pravico, v Beogradu so odklanjali in odklanjali zahtevo potnikov, pa čeprav so njih zadevo podpirale zbornice in druge gospodarske organizacije.
Toda potniki niso odnehali in pošiljali so še nadalje svoje spomenice in tudi svoje deputacije v Beograd. Tako je tudi letos odšla posebna deputacija vseh treh organizacij trg. potnikov v Beograd. Deputacijo so tvorili: predsednik Društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani Janko Krek, predsednik Udruženja trgovačkih putnika u kr. Jugoslaviji g. Milovanovič in predsednik zagrebškega Udruženja trgovaca-putnika za kr. Jugoslaviju dr. Hirschl.
Deputacija je obiskala višjega železniškega svetnika Cigoja Franca, ki je referent v tej zadevi.
Deputacija je podrobno razložila svojo zahtevo in g. Cigoj je imel za te razloge polno razumevanje. Efekt intervencije1 deputacije je bil, da bo izšla te dni naredba, s katero se dovoljuje potnikom polovična vožnja.
Polovična vožnja pa velja le za potnike, ki so člani Društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani oz. obeh Udruženj potnikov v Zagrebu in Beogradu. Kdor
ni član enega teh društev, ta tudi ne dobi pravice do polovične vožnje. To je le prav in pravilno, rajti tisti, ki nima smisla niti za lastno stanovsko organizacijo, res ne zasluži, da bi bil nagrajen s polovično vožnjo.
Vsak potnik, ki hoče dobiti pravico na polovično vožnjo, ki velja za osebne in brze vlake, za II. in III. razred, mora četrtletno plačati 260 din.
Kontrolo oseb, ki so upravičene do te ugodnosti, bo vodilo Društvo trg. potnikov in zastopnikov v Ljubljani oz. obe udruženji v Zagrebu in Beogradu.
Lastniki agenturskih obratov, ki imajo več ko dva trgovska potnika, nimajo pravice do polovične vožnje.
Trgovskim potnikom, zlasti pa predsedniku društva g. Kreku, h. doseženemu uspehu iskreno čestitamo, saj so ga več ko zaslužili s svojim delom za našo gospodarsko osamosvojitev in tudi s svojim nacionalnim delom.
Zboljšanje gospodarskega stanja Bolgarske
Zboljšanje gospodarskega stanja, ki se ije začelo v 1. 1936., se je nadaljevalo tudi v prvi polovici 1937. Uvoz je v primeri z lani poskočil v prvih šestih mesecih od 1.561 na 2.225 milijonov levov, izvoz pa od
I.479 na 2.388 milijonov levov. Hranilne vloge so narasle od
II.167 na 12.316 milijonov levov. Število brezposelnih je padlo od 30.000 na 19.600. Istočasno so se tudi povečali državni dohodki ter so znašali v prvih 7 mesecih 3.791 proti 3.253 milijonom levov v 1. 1936. To pomeni, da so se državni dohodki povečali za 538 mili j.
Noben kompromis ni mogoč
»Vreme« piše v eni svojih zadnjih številk, kakor da je »Ta-Ta« zadeva, ki se tiče le večjih trgovcev, dočim manjše sploh ne zanima. Na to svoje odkritje si lahko vzame »Vreme« patent, ker kaj takšnega res še ni nihče iznašel. Istočasno pa piše »Vreme« o potrebi socialnega zavarovanja trgovstva. Lepo je in iskreno nas veseli, da je »Vreme« vsaj to spoznalo in da je vsaj v eni točki na strani trgovstva. Toda žal tudi ne v tej popolnoma. Kajti iz »Vremenove« pisave sledi, da bi hotelo »Vreme« trgovcem sugerirati, naj puste »Ta-To« in vprašanje veleblagovnic in naj se brigajo le za socialno zavarovanje, ki bi se potem tudi moglo izvesti.
Ta predlog »Vremena« trgovstvo hvaležno odklanja, ker ne more glede veleblagovnic pristati na noben kompromis. Veleblagovnice se morajo prepovedati in tu ni nobenega kompromisa.
Še najmanj pa more biti kakšen kompromis glede veleblagovnic in socialnega zavarovanja trgovstva. Po zakonu bi se moralo socialno zavarovanje trgovstva že davno izvesti in če se ni, potem pomeni to grdo nespoštovanje zakonov.
Pri tej priliki pa moramo poudariti še eno. Sprejemamo samo socialno zavarovanje, ki je izvedeno strogo decentralistično in ki ga bo vodilo trgovstvo samo. Če pa se misli iz Beograda socialno zavarovanje trgovstva kar na lepem de-kretirati in centralizirati, potem se za takšno zavarovanje odločno zahvaljujemo.
Sicer pa bodi poudarjeno še enkrat, da je prepoved veleblagovnic zahteva trgovstva, od katere nikdar ne odstopi. Ne pustimo se zvabiti na postranski tir!
Obrtniška razstava 1938 v Parizu
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani je prejel obvestilo jugoslovanskega generalnega komisarja na pariški razstavi, da se namerava prirediti in 1. maja 1938 otvoriti v Parizu posebna razstava obrtniških izdelkov. Ta razstava bi bila urejena v obliki prodajne razstave. Poedinim obrtnikom, ki proizvajajo tipično narodne izdelke, bi se celo dale za določen čas na razpolago hišice — mali obrtniški ateljeji, ki so grupirani na sedanji razstavi okrog obrtniške palače.
Za udeležbo v poedinih oddelkih bi se pobirala pristojbina po 10 fr. frankov za kvadratni meter.
Razen ljubljanske zbornice sta dobili tako obvestilo tudi zagreb ška in beograjska zbornica. Od odziva je odvisno, ali bo došlo do nameravane razstave in udeležbe jugoslovanskega obrtništva. Dose-daj sta se odzvali samo Grška in Romunska.
Vabimo interesente, da izrazijo svoje mnenje in želje Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani.
Dodatni francoski izvozni kontingenti
Za IV. tromesečje nam je dovolila francoska vlada naslednje dodatne kontingente za izvoz lndu atrijskih proizvodov v Francijo: St. franc.
Kontingente pod št. 158, 325, 476, 568 in 590 dodeljuje naš Zavod za pospeševanje zun. trgovine, a ostale kontingente pa francoske oblasti.
Znatne olajšave
v turističnem prometu
Kakor smo že večkrat poročali, e Tujskoprometna zveza »Putnik« Mariboru pristojna oblastva ponovno opozorila na občutno škodo, ki jo trpi naš turistični in izletniški promet iz inozemstva zaradi predpisa, da je znižani turistični
car. tarife Blago Količina 158	konzerve iz
paradižnika .	180kvin.
325	klej iz kosti	150 kvin.
476 ter 1° predelane velike kože
svinjske itd. . 10.500 kg 476ter 2° predelane male kože jarčje, ovčje, jagnjet. 855 kg copate . . . 1.000 parov emajl, posoda	300 kvin.
pohištvo iz vpognjenega lesa (stoli) .	160	kvin.
klobuki in
tuljci ...	74	kg
drugi negar-nirani . . . 2.000 kosov garnirani . .	240	kosov
metllni alkohol ....	100	kvin
0,200 aceton ...	62	kvin.
482 bis
568
590
626
0,195
vizum (din 10'—) vezan na najmanj 3-dnevno in največ 90-dnev-no bivanje v naših krajih. V svojem prizadevanju, da se ta nedo-statek odpravi, je Tujskoprometna zveza dosegla poln uspeh. Ministrstvo za zunanje zadeve je sedaj vse omejitve za izdajo turističnega vizuma turistom iz Avstrije in Italije v Jugoslavijo ukinilo ter sedaj izdaja turističnega vizuma kakor za individualne tako tudi za kolektivne potne liste ni več vezana niti na minimalno niti na maksi-
malno bivanje v naših krajih. S to novo olajšavo se bo breadvom-no v izdatni meri dvignil izletniški in posebno weekendpromet iz Avstrije in Italije zlasti v Slovenijo.
Nova predilnica za lan
Industrija platnenih izdelkov d. d. v Jaršah je zaprosila za obrtno odobritev in gradbeno dovolitev za postavitev predilnice za lan pri svoji tovarni v Jaršah. Komisijski ogled bo 26. oktobra ob 8.45 pri tovarni.
Za odpravo vseh davčnih
privilegijev
in za pravično	raz
Predsedstvo osrednje zveze češkoslovaških industrialcev je izdalo na svoji zadnji seji proglas, ki ima polno veljavnost tudi za našo državo. Zlasti pa podčrtujemo odločne besede čeških industrialcev proti vsakim davčnim privilegijem in za pravično razdelitev davčnega bremena. Vse upoštevanje pa zasluži tudi opomin Svaza, da se ne 9me industrija z davki preobremeniti, ker potem je ubita njena konkurenčna sposobnost. Prepričani smo, da bodo na Češkoslovaškem opomin svojih indu-strijcev tudi upoštevali, manj pa smo prepričani, da bo ta opomin v enaki meri upoštevan tudi pri nas. Kljub temu pa smatramo za dobro, da opomin češkoslovaških in-dustrijcev ponatisnemo, da bodo naši odločujoči ljudje videli, da je naša stalna zahteva proti vsem davčnim privilegijem splošna zahteva vseh preudarnih gospodarskih ljudi na svetu.
»Industrijski proizvajalci smatrajo za svojo dolžnost,« tako se začenja proglas, »da poudarijo, da je treba pri iskanju kritja za proračunski deficit storiti vse, da se ne oslabi zasebno podjetništvo in da ne trpe notranje sile našega gospodarstva. Napaka bi bila, načrt kritja trajno zgraditi na nekem zboljšanju, ki pri nas še danes ni splošno (velja posebno za Sloveni-o, op. ured.) in čigar trajnost se pri današnji napeti zunanji politični situaciji nikakor ne sme previsoko ceniti. Večletna kriza je prisilila industrijo, da je izčrpala prej nabrane rezerve ter da je krila izgube iz svoje premoženjske substance. Cela vrsta podjetij je v tem boju za obstanek podlegla, ostala pa so izšla iz krize zelo oslabljena. Industrije zapadnih dr žav se že nekaj let sem znova pri pravljajo z investicijami na boj za osvoboditev svetovnih trgov, dočim so naše proizvajalne na prave nujno potrebne obnove in izpopolnitve. Za obnovitev za časa krize ni bilo nobenih sredstev. Zato se priporoča, da oblastva pri presojanju amortizacijskih potreb upoštevajo razmere in potrebe vsake industrije.
Zato nikakor ne gre, da bi se kritje proračunskega deficita iskalo v novih davkih, ki bi povečali obremenitev industrijske proizvodnje v kateri koli obliki. Ravnovesje v državnem proračunu naj se predvsem doseže z znižanjem izdatkov ter z odpravo vzrokov trajno neproduktivnih izdatkov.
Vzroki deficita naših železnic bi se morali temeljito revidirati, da bi se pokazale pomanjkljivosti or ganizacije železnic. Proučiti pa je tudi treba vprašanje, če ni preveč brezplačnih storitev železnic za druge panoge državne uprave in če železnice ne žrtvujejo preveč, ko se bore proti konkurenci cestnega prometa.
Revidirati pa bi se moral tudi sistem brezposelnih podpor. Dr žavna podjetja, ki trajno izkazu jejo zgubo, bi se morala prodati ali oddati v zakup, prav tako pa tudi udeležba pri podjetjih, ki se ne vodijo v javnem interesu. Naravnost škodljivo je, da nastopa
država v nekih panogah gospodarstva kot podjetnik ter da s tem dela konkurenco lastnim državljanom, ki so nosilci vseh javnih bremen.
Davčna moč prebivalstva zavisi od proizvajalne sposobnosti dežele ter od pravične razdelitve davkov. Davčni privilegiji so konec demokracije. Zato je treba odpraviti vse razlike v obdačenju zasebnih pod-etij ter zadrug, ki so z višino svo-, ega kapitala ali z načinom svoje proizvodnje oziroma svojega poslovanja prekoračile neko minimalno višino. Rešiti pa je tudi treba vprašanje, če prispeva zemljiška posest v isti meri za državno blagajno ko druge vrste premoženja in če ni treba sedanje stanje revidirati.
Dokler bodo te razlike v davčnem sistemu v veljavi, ni mogoče govoriti o pravični razdelitvi davčnih bremen, in sicer niti v tem primeru, če bi se po novem načrtu kritja deficita pritegnili v resnici vBi sloji prebivalstva, če presojamo dosedanje obdačevanje podjetniškega donosa z dohodnino, pridobnino, s samoupravnimi dodatki, z rentnino ter drugimi sorodnimi davki, ki davčno obremenitev pomnožujejo, potem pridemo do spoznanja, da je vsaka nova obremenitev podjetništva nemogo-
ča, če nočemo, da se podjetja uničijo. Prometni davek se je že davno izprcmenil v produkcijski davek. Zato se mora preprečiti vsako povišanje tega davka v kateri koli obliki. Kar se tiče trošarin, je treba svariti pred poskusi, da se s prepovedjo prevalitve tega davka na konsumente izpremene trošarine v produkcijski davek.
Industrija zahteva, da odgovorni činitelji pri svojih odločitvah ne pozabijo, da ne sme davek niti po-užiti premoženjske substance državljanov niti zasluženi dobiček, namreč podjetniški zaslužek, ker bi se sicer ubila vsaka volja do podjetnosti. Če bi se tudi po izvedbi predlaganih reform in kljub pričakovanemu večjemu donosu davkov zaradi gospodarskega razvoja pokazala potreba, da se najdejo za državo novi viri dohodkov, potem zahteva industrija, da sc pri iskanju teh virov v polnem obsegu upoštevajo preje navedena načela. Zato pričakuje in zahteva industrija, da se o vseh teh vprašanjih od pristojnih oblasti zasliši in da se ji da možnost, da zavzame k vsem predlogom in načrtom svoje stališče.«
Isto mora zahtevati industrija tudi pri nas, a ne samo industrija, temveč vsi gospodarski stanovi.
Gospodarski
Malaiske
V sedanjem boju za kovine in še posebej v zvezi z Japonsko je važen Malajski pdlotok. Eden glavnih proizvodov Malajske je kositer. Kljub temu, da so cene zadnje tedne bile prav nestalne, so vendar izkazale družbe za proizvodnjo kositra prav lepe dobičke. Re-nong Tin Dredging Cie. n. p. je povišala dividendo od 20 na 27 in >% in ima ugodno bilanco. Ta družba se je tudi umaknila sicer precej pogostim sporom z malajskim delavstvom.
Cene kositra v Singapuru se dvigajo, ,in sicer skoraj edino zaradi velikih japonskih nakupov. Več ko štirinajst dni že evropski kupci veliko kupujejo, a splošno mnenje je, da je blago namenjeno Japonski. Uvoženo je bilo v septembru 2.737 ton kositrene rude. Doma izdelan kositer in pridobljena ruda sta znašala v septembru 8.400 ton. Izvozilo se je po morju 7.826 ton in sicer 475 ton v Ve-1. Britanijo, 5.925 v USA, 866 na evropsko celino, 332 v britske posesti in 211 ton na Japonsko. Ker izdeluje Ma lajska sama toliko kositra, je sedaj začela tudi precejšnjo industrijo konserv. Glavno konservirajo ananas, ki je tudi domač pridelek. V treh letih je industrija konserv povečala vrednost svojega izvoza za nekako 33% % in dosegla vrednost 1,000.000 funtov šterlingov,
Mnogo se pa teh konserv porabi tudi doma, posebno odkar je bila zgrajena vojaška postojanka Singapuru. Kitajci se sedaj izogibljejo japonskim konservam in porabijo domače — in Kitajcev je v Malaji mnogo. — Od drugih kovin razen kositra se najdejo tu še vedno nova nahajališča železne rude in nje pridobivanje ima v se danjih časih pač najlepšo bodoč nost. — Gumija so izvozili iz Malaje, in sicer iz Singapura, Penen-ga, Malacce in Port Swettenhama v septembru 65.827 ton.
Konkurzi • poravnave
Razglašen je konkurz o premoženju trgovca Rudolfa Zorca v Ljubljani. Konkurzni sodnik dr. Grobelnik, upravnik mase dr. Žitko. Oglasitveni rok do 20. novembra ugotovitveni narok dne 24. novembra ob 9.
Potrjuje se poravnava Karoline Pučelik reg. tvrdke Ivan B8hm nasl. Fric Pučelik v Framu. Dolž-nica plača 40% kvoto v dveh enakih šestmesečnih obrokih.
Otvoritev postaje Dobova
Z odobritvijo direktorja se je otvorila dne 17. oktobra 1937 postaja Dobova za ves blagovni promet.
Dobro ramoloženie in filost
miturultUL vodu
In tjeguie Vaše notranje organe
Politične vesti
Na seji londonskega odbora je
takoj po otvoritvi seje podal francoski veleposlanik Corbin v imenu svoje vlade energično izjavo o stališču Francije v španskem vprašanju. Zahteval je, da se umik tujih prostovoljcev izvede v najkrajšem času. Ko bo mednarodna komisija ugotovila, da se je to že zgodilo v zadovoljivi meri, bosta obe španski stranki priznani kot vojskujoče se države. Kontrola nad dovozom vojnega materiala v Španijo se mora poostriti, če se vse to ne bi zgodilo, si pridržuje Francija popolnoma svobodne roke. Podobno izjavo je podal za Anglijo lord Ply-mouth, ki je čestital Franciji k njenim predlogom in izjavil, da jih britanska vlada v celoti sprejema, če se ne bi ti predlogi izvedli, si tudi Vel. Britanija pridržuje svobodne roke.
Italijanski delegat Grandi je le deloma sprejel francosko-angleške predloge ter stavil razne protipred-loge tako, da se mora izvesti umik prostovoljcev na obeh straneh v enakem številu (kar bi bilo v prid le gen. Francu, ker je v Španiji nad 100.000 italijanskih vojakov, pri republikancih pa niti 10.000 tujih prostovoljcev), da trgovske ladje ne smejo voziti pod zastavami velesil in še neke druge ukrepe. Sicer pa je izjavil, da bo poročal o predlogih svoji vladi.
V imenu nemške vlade se je veleposlanik Ribbentrop popolnoma solidariziral z italijanskim stališčem.
Ruski veleposlanik Majski pa je ;>odvomll v uspeh francoskega načrta, izjavil pa je, da pa bo o njem poročal v Moskvo.
Angleški zunanji minister Eden e govoril na shodu v Walesu o zunanjepolitičnem položaju. Dejal e, da Anglija ne more biti brezbrižna glede nedotakljivosti španskega ozemlja. Zato Anglija v španskem vprašanju tudi ne more pristati na taktiko zavlačevanja, če londonski odbor za ne vmešavanj e ne bo mogel priti naprej, potem e treba priznati, da je situacija zelo resna. Nato je govoril o dogodkih na Daljnem vzhodu in omenil Rooseveltov govor ter opozoril na pogubne posledice, če narodi ne bodo priznavali mednarodnih pogodb. Koncem svojega govora je ostro nastopil proti fašističnim in drugim državam, ki se
vmešavajo v notranje razmere drugih držav, če Anglija ne skuša drugih držav spremeniti v demokratične, naj tudi drugi ne skušajo pri drugih državah uvesti svoj fašizem ali komunizem. Nemški in italijanski tisk je seveda ta Ede-nov nauk sprejel zelo neugodno.
Diplomatski zastopniki Italije in Japonske so sporočili belgijskemu zunanjemu ministrstvu, da Italija in Japonska pristajata na konferenco devetih sil v Bruslju. S tem e sestanek konference zagotovljen. Koncem tedna se začno pripravljalna dela za konferenco, če bo kasneje povabljena na konferenco tudi Nemčija, se bo odločilo kasneje.
Bruseljski tisk piše, da se bo na konferenci poskušalo v prvi vrsti doseči premirje na bojišču. Najprej se mora najti način, je dejal Roosevelt, da se ustavi sedanji po-kolj na Kitajskem, potem se bodo šele izdali ukrepi proti napadalcu. Zainteresirane države bodo skušale Japonski dokazati, da se ji vojna ne more izplačati. Mislimo, da bodo to Kitajci s svojim uspešnim odporom še bolj prepričevalno dokazali Japoncem. Vsekakor pa pomeni sklicanje konference uspeh demokracije.
Japonsko prodiranje v severno Kitajsko je ustavljeno. Osma kitajska armada je dosegla nove uspehe proti Japoncem ter zaplenila ogromno vojnega materiala. V zadnjih bojih na kitajski severni fronti so z velikim uspehom posegla v boj kitajska letala. Japonci se izgovarjajo, da je ustavljena njih ofenziva samo zaradi slabega vremena. Tudi pred šangajem so bili kitajski napadi uspešni. Vsi poizkusi Japoncev, da bi Izkrcali čete na novih mestih, so se ponesrečili v ognju kitajske artilerije.
Japonski cesar je baje zelo vznemirjen zaradi razvoja zunanjepolitičnih razmer ter je zahteval od vojnega ministra pojasnila, zakaj je nastalo takšno stanje.
Predsednik katalonske vlade Com-panys je odstopil zaradi bojev med anarhisti in marksisti. Vse kaže, da so v tem boju anarhisti sedaj definitivno podlegli.
številni protifašistični procesi so bili te dni v Italiji. Tako je bila v Rimu obsojena skupina mladih protifašistov, češ da so pripravljali spremembo režima. V Bologni so bili protlfašisti druge skupine obsojeni na večletne ječe in enako tudi v Milanu. Procesi pa se bodo še nadaljevali.
a
bi
a
i-
o
a.
le
.a
>-
n
)-
>-
:h
IO
j-
e-
la
i-
ni
o-
ci
ia
?a
so
rsi
ali
o-
e-
e-
e-
ral
;a-
n-
ed
že,
laj
so
ila
lih
ali
so
)b-
iko
»do
Denarstvo
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne
8.	oktobra navaja te izipremembe (vse številke v milijonih din):
Zlata podloga se je skupno povečala za 11,3 od 1704,2 na 1715,5.
Devize izven podloge so se zmanjšale za 13,9 na 698,4.
Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 5,1 na 344,3.
Posojila, ki so se prejšnji teden povečala, »o po zadnjem izkazu zopet nazadovala, in sicer skupno za 9,02 na 1.580,4.
Razna aktiva so se povečala za
45,4,	to je od 1.784, na 1.829,4. Zakaj se je ta postavka povečala, Narodna banka ne pove, pa čeprav listi to vedno bolj zahtevajo. Splošno se misli, da so tu všteta tudi posojila Narodne banke na klirinške čeke ter na odkupljene čeke, ko tudi tečajna razlika, ki jo dobi Narodna banka pri izplačevanju deviz izvoznikom. Splošno pa se sodi, da se v postavki > razna aktiva« tudi skriva zlato, ki smo ga uvozili iz Anglije. Po podatkih lista >Times« smo uvozili samo med 30. septembrom in 4. oktobrom iz Londona zlata za približno 79 milijonov dim. Kje pa je še zlato, ki smo ga dobili od jugoslovanskih rudnikov. Zato je verjetno, da se v postavki >Razna aktiva« v resnici krije del zlata Narodne banke.
Druge postavke na aktivni strani ne izkazujejo večjih sprememb.
Obtok bankovcev se je znižal za 12,8 na 5.829,7.
Obveze na pokaz pa so se zvišale za 45,4 ha 2,402,07. Mrtvo naloženi denar v Narodni banki se kar naprej viša.
Razna pasiva so se zmanjšala za 3,5 na 310,2.
Celotno kritje se je povečalo na 26,77%, saimo zlato pa na 26.13%.
Beograjska borza
Promet na beograjskem efektnem trgu se je pretekli teden nekoliko povečal, in sicer od 3,9 na 5,9 milijona din. Promet se je povečal predvsem zaradi večjih nakupov begluških obveznic (samo en dan za 1,35 milijona) in 4% agrarnih obveznic (za 600.000 din). Sicer pa je ostala struktura trga heizpremenjena, le 7% Blair je narastel od 85'25 na 86 din, 8% Blair pa od 94 na 95 din. Vojna škoda je zaključila s 414 din. Delnice Narodne banke so bile po 7500 din, ponujale so se pa tudi po 7600 din.
Na deviznem trgu je najbolj zanimivo gibanje nemške marke. Razlika med začetnim in končnim tečajem marke je znašala 10 din. Pomanjkanje blaga je precejšnje. Javna roka ima sicer precej mark, toda njih uporaba je naprej določena, da ne vplivajo na tečaj marke. Zanimivo je, da je terminska hiarka cenejša od promptne. Dvig Uaših klirinških terjatev proti Italiji je oslabil tečaj lire.
Promet je znašal 30,5 milijona dinarjev. Največ prometa je bilo v Londonu (za 13), Berlinu (za 12) ih Dunaju (za 4'3) milijona din.
•
Vojvodinske banke zahtevajo, da se uredba o zaščiti denarnih zavodov podaljša vsaj še za dve leti. v predstavki se utemeljuje ta zahteva tudi s tem, da se položaj denarnih zavodov ni niti najmanj Sobolj šal. Nasprotno je uredba o dkvidaciji kmečkih dolgov spravila denarne zavode v nove težave. Podaljšanje zaščite pa je potrebno “Udi zato, ker se mora na vse zadaje vendarle pričakovati, da bo država po končni ureditvi kmečkih dolgov priskočila denarnim zavodom vendarle na pomoč. Ce se je (dogla dati kmetovalcem po izredno dobri letini (v Vojvodini) po-jooč, potem se mora pomagati tudi oenarnim zavodom.
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO »TR0OVSKE0A LISTA'
Vsak trgovec mora biti Zarotnik »Trgovskega lista”
Devizno tržišče
Tendenca čvrsta;
promet din 11,890.349'78.
Napram skupnemu deviznemu prometu predzadnjega tedna izkazuje minuli borzni teden znaten porast nad štiri in pol milijona dinarjev. S tem je dosežen že v prvi polovici tega meseca razmeroma velik devizni promet preko 21 milijonov dinarjev.
Seveda gre povečanje deviznega prometa predvsem na račun zelo povečanih zaključkov v Berlinu za 3‘77 mi lij, din več) in deloma v Londonu, katerega je bilo v prejšnjem tednu zaključeno več za nad 2'3 milij, din. Nasprotno pa je občutno nazadoval promet v avstrijskem privatnem kliringu, in sicer za 1'7 milij. din.
Skupni promet v poedinih devizah je bil tale: pred-
Devize:	zadnji	minuli
teden
(vse v tisočih dinarjev) Amsterdam	13
Berlin	1752
Bruselj	178
Curih	180
Din. deviza	1225
Dunaj	1394
London	1600
Montreal Neiw York Pariz Praga Solun Stockholm Irst
Narodna banka je posredovala zopet le v Curihu in Londonu, a le v obsegu dosedanjih dnevnih deviznih kontingentov.
V privatnem kliringu je tekom prejšnjega borznega tedna beležil:
angleški funt
11. oktobra din 237'20-238'80
12. oktobra din 238'—
13. oktobra din 238’—
14. oktobra din 237'20—238'80
15. oktobra din 238-—
avstrijski šiling
11. oktobra din 8'555-8'655
12. oktobra din 8'58 —8'68
13. oktobra din 8'62 —8'72
14. oktobra din 8'625—8-725
15. oktobra din 8'62 —8'72
nemška marka
11. oktobra din 13'70—13-90
12. oktobra din 13'75—13'95
13. oktobra din 13'75—13'95
14. oktobra din 13‘80—14'—
Grška drahma tokrat ni bila tr-
govana, zbog česar tudi notic ni bilo v privatnem kliringu.
Devizna tečajnica zadnjega tedna očituje naslednji porast malone vseh na tukajšnji borzi beleženih deviz:
Amsterdam -f 0'25, Berlin -f- 1, London -f- 0'45, New York -f- 3'76, Pariz + 2*30 in Trst — 019. Curih je ostal nespremenjen, a Praga beleži na bazi notice od 11. oktobra t. 1.
5526 priv. klir. 131
201 avstr. pr. ki. 716 avstr. pr. ki, 3903 priv. klir.
1309
64
8
— boni
593 1 4 381 60 --	30
Devize
Povpr.
din
Pon.
din
			1937		din	din
7	%>	inv. pas.	11.	X.	93--	95 —
			15.	X.	94-	95--
8	»/o	Blair	11.	X.	92-	94'-
			15.	X.	94'25	96'—
7	»/.	Blair	11.	X.	84 —	86'-
			15.	X.	86'-	89--
7	»/.	Seligman	11.	X.	100'—	101'—
			15.	X.	100'—	101'—
4	»/o	agr. obv.	11.	X.	53'-	55'-
			15.	X.	53 —	54'-
4	»/o	■drž. gar.	11.	X.	51'-	53-
	agr. obv.		15.	X.	51'—	53--
6	»/o	Begi. obv.	11.	X.	77'—	78'-
			15.	X.	78'-	79'-
o	5 “/o voj. škoda		11.	X.	412'—	414’—
			15.	X.	412’—	415'—
Amsterdam	1937 11. X.	2394-66	2409'25
	15. X.	2394-91	2409'51
Berlin	11. X.	1738'02	1751'90
	15. X.	1739’02	1752'90
Bruselj	11. X.	729-45	734'51
	15. X.	729'70	734'76
Curih	11. X.	996'45	1003'52
	15. X.	996'45	1003-52
London	11. X.	214T5	216'21
	15. X.	214'60	216'66
Newyork	11. X.	4297'25	4333'57
Pariz	15. X.	4301'01	4337-32
	11. X.	143'27	144-71
Praga	15. X.	145'57	147'01
	11. X.	151'43	152'54
Trst	15. X.	151'43	152'54
	tl. X.	227'44	230-52
	15. X.	227'25	230'33
Efektno		tržišče	
Tendenca za državne papirje še stalnejša.
Situacija je ostala nespremenjena, prometa ni bilo.
Trboveljska premogokopna družba je ves pretekli teden notirala na bazi din 220’— y povpraševanju in din 240'— y ponudbi.
Notice državnih efektov pa so bile sledeče:
Žitno tržišče
Tendenca še vedno trdna.
Cene so po večini ostale brez iz-prememb, izvzemši koruze, ki se je podražila za en dinar, in ječmena, kateri se je dvignil v ceni za din 5'— pri 100 kg. Od 14. t. m. dalje ne beleži več spomladanski ječmen barajske provenience.
Na zadnjem borznem sestanku so bile dosežene te najvišje cene:
žito:
Koruaa:	din	din
suha, s kvalitetno garancijo, Iranko nakladalna postaja . . 108'— 110'— Pšenica: nova, gor. ban., 78 kg 2'/o primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja .... 182'50 185-— nova, gor. bačka, 78 kg,
2°/o primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu,
Iranko naki. postaja 182'50 185'— Ječmen:
63 kg, 2°/o, suh, zdrav rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . 135-— 140'—
64 kg, 2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . 140'— 142'50
Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 11T— 120'—
Mlevski izdelki:
Hoks:	din	din
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 285'— 295'— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 285'— 295'— pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 265'— 275'— pšenična 6, bačka postaja, eksld. prometni davek, plačljivo proti duplikatu	.	-	245-—	255'—
Otrobi: pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom davek, franko vagoD bačka postaja .	.	•	110'—	115*—
pšenični, drobni, v egal 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja .	.	•	100'—	105'—
Nova pšenica (cene po pogojih Privilegirane a. d. za izvoz deželnih pridelkov) Jko ladja: Tisa I (od sev. meje do vključno Curuga) kval. 79/2•/« din 170'—.
Tisa II (od Zabija do ustja Tise) kval. 79/2°/. din 169'-.
Begej kval. 79/2»/o din 169'—.
Tisa Kanal (od Kule do B. Gradl-šta) kval. 79/2»/. din 168-—.
Donava Kanal (od Crvenke do Bez-dana) kval. 78/79/2»/. din 166'—.
Kanal kralja Aleksandra kvaliteta 78/79/2»/. din 166--.
Bačka (Donava-Banat, Donava-Bara-nja) kval. 78/79/2»/. din 168--.
Donava, Srem in Drava, Slavonija kval. 77/78/2»/. din 166'-.
Donava, Srbija kval. 77/78/2»/»—3»/. din 165'—.
Sava (Srbija, Srem, Bosna) kvaliteta 77/78/2*/«—3»/» din 164'—.
Od določene cene za blago fko. vlačilec se za kritje pretovomih stroškov zmanjša cena za vagonako blago 2 dinarja od 100 kg.
Par. Pančevo, Novi Sad in Apatin kvaL 79/2»/o din 166'—-Par. Petrovgrad kvaliteta 79/2»/. din 167'—.
Par. Osijek, Zemun in Smederevo kval. 77/78/2»/.—3»/. din 164'—.
Senta kval. 79/2»/« din 168'—.
Lesno tržišče
Tendenca čvrsta.
Mnogo se govori in piše o sijajni konjunkturi v lesu. Te pretirane vesti izvirajo iz vrst neinformiranih krogov, ki pač za lansiranje takih vesti niso oidgovorni, še manj pa tangirani. O kaki >sijajni« lesni konjunkturi v Sloveniji sploh ni govora. Res je, da je lani Nemčija pokupila pri nas velike zaloge lesa. Toda to blago je bilo staro ter drago — pač še iz dobe sankcij. Tudi če se je to blago res tako dobro plasiralo, so naši trgovci vseeno utrpeli znatno škodo, posebno če pomislimo, kako in po kakem tečaju se je obračunavala klirinška terjatev pri nas. Produ-centje kot trgovci so vkljub vsemu izgubili ogromne vsote!
Poleg vsega je upoštevati, da je letošnja produkcija v Sloveniji zelo omejena in da primanjkuje blaga, to pa radi tega, ker je pri nas popolnoma uničen kreditni sistem, klirinška izplačila pa se s povečanimi izvozi zavlačujejo v neskončnost, tako da je že povsem nemogoče riskirati večje produkcije, kajti italijanski kliring se tako podaljšuje, da bo kmalu vsak izvoz onemogočen.
Les:
Smreka, jelka:	din din
Hlodi I., II., monte . 125'— 165'— Brzojavni drogovi . . 150'— 160'— Bordonali merkantilni 150'— 170'— 1'ilerji do 576' . . . 150’— 170'— Trami ostalih dimenzij 140'— 170'— Škorete, konične, od 16 cm naprej . . . 340'— 370'— Skorete, paralelne, od
16 cm naprej . . . 360'— 400-— Skorete, podmerne, do
15 cm................. 275'— 315'—
Deske-plohi, kon., od
16 cm naprej . . . 275'— 295'— Deske-plohi, par., od
16 cm naprej . . , 305'— 335'— Kratice, za 100kg . .	40'—	60'—
Brusni les za celulozo 120'— 130'— Bukev:
Deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte 240-— 260'— Deske-plohi, naravni, ostrorobi, I. in II. . 360'— 390 — Deeke-pdohii, parjeni, neobrobljeni, monte 260’— 290'— Deske-plohi, parjeni, ostrorobi, I. in II. 520'— 570'— Hrast:
Hlodi I., II., premera od 35 era naprej . 220'— 300'—
Bordonali................. 820'—	920'—
Deske-plohi, boules . 900'— 980’— Deske-plohi, neobrob-Ijeni, I. in II. . . 750'— 850'— Deske-plohi, ostrorobi (podnice) .... 830'— 940-— Frizi I., širine 5, 6 in
7 cm.................... 750'—	800'—
Frizi I., širine od 8 cm
naprej.................. 840'—	990'—
Oreh:
Plohi, neparjeni, I., II. 805'— 895'— Plohi, parjeni, I., II. 860'— 950'— Parketi:
hrastovi, za m* . .	.	52-—	60'—
bukovi, za m2 . .	.	38'—	44'—
Železn. pragi 2*60 m 14X24
hrastovi, za 1 komad 35-—	40'—
bukovi, za 1 komad 22'—	26'—
Drva:
bukova, za 100 kg	.	13‘—	14'—
hrastova, za 100 kg	.	12-—	13‘—
Oglje:
bukovo, za 100 kg	.	88"—	45'—
»canella«, za 100 kg	.	42'—	48’—
Povpraševanja:
Več tisoč m* brusnega lesa za celulozo.
Išče se večja količina desk tomban-te, prizmirano blago, v dimenzijah: 5/8" in 7/8" debeline, 9' z medijo, 13' dolžine, od 4" naprej medija, 6” šir.
Večje količine madrijerov v predpisanih dimenzijah.
I/II hrastovi frizi, v debelini 25 milimetrov, v širinah 5, 6, 7, 8, 9 in 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje.
Parjena, ostrorobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete.
Javorjev® neobrobljene deske I. in II. kakovosti, 18 min debeline. Neobrobljeni lipovi plohi I. in II. Hrastovi boulesi.
Brestovi boulesi in neobrobljeni plohi.
Deske smreka-jelka v III. in IV. kvaliteti 18/24 mm debeline, dolžina 4 m, širina od 16 cm naprej; dobava sukceeivna.
Več vagonov jelovih in smrekovih desk v III. in IV. kakovosti, 12 mm in 18 mm; dobava po dogovoru.
Skorete smreka-jelka, 12 mm; dobava promptna.
Neobrobljeni hrastovi plohi v I. in II. kakovosti.
Zunanja trgovina
Češkoslovaške tvornice sladkorja so sklenile, da se podaljša sladkorni kartel za nadaljnjih 10 let.
Pet držav, in sicer Francija, Belgija, Nemčija, Poljska in Kanada, je dosedai že odkupilo od italijanske tvarnice »Snia Viscosa« patent za »lanital«, kakor se imenuje proizvodnja umetne svile iz kazeina.
Izvoz romunskega petroleja je v letošnjih prvih osmih mesecih v primeri z lanskimi nazadoval za 11 odstokov, to je od 1,4 na 1,28 milijona ton.
Na Bolgarskem je 13 velikih in 36 malih tvoraic za milo, ki izdelajo toliko mila, da bi mogle kriti vso domačo potrebo. Kljub temu pa se je uvozilo 1. 1936. iz Anglije 68 ton mila.
Japonsko-indijski trgovinski sporazum je bil podaljšan do 31. marca 1940. Za Anglijo je podpisal pogodbo zun. minister Eden.
Nemčija je izvozila v prvi polovici 1. 1937 kemikalij v skupni vrednosti 441,4 milijona mark, dočlm lani v istem času za samo 385,5 milijona mark. V Jugoslavijo je izvozila Nemčija kemikalij za 8,8, t. j. za 1,6 milijona mark več ko leta 1936.
Nemčija je v avgustu uvozila rezanega lesa (v tisoč tonah) Iz: Finske 38,9, Rusije 9, Češkoslovaške
22,4,	Latiške 10,8 Avstrije 7,4, švedske 19,6, Kanade 0,1, Poljske 3,4, Romunije 11,0, Združenih držav Sev. Amerike 3,2, Litve 0,6, Estonije 3000, Madžarske 0,8 in Jugoslavije 5,9 tisoč ton.
Letošnja bombažna žetev je bila izredno dobra, poleg tega pa so ostale velike zaloge bombaža še iz prejšnjih let. Skupno se ceni, da bo za prihodnjo sezono na razpolago okoli 50 milijonov bal bombaža, dočlm bo znašal konsum največ 31 milijonov. Zato Je tudi cena bombaža zelo padla ter dosegla najnižji nivo cen v 1. 1933.
Dobave - licitacije
Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje za zgradnjo železo betonskega Mecesnovskega mostu čez Kokro na cesti Kranj—Jezersko II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. oktobra ob 11. v sobi št. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani. Odobreni proračun: din 383.731’35.
Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za zgradnjo železo betonskega mostu čez Temenico pri Ivanji vasi v tiru banovinske ceste Pluska.— Dobemiče—Mima peč I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. oktobra ob 11. v sobi št. 217 tehničnega oddelka v Ljubljani. Odobreni proračun: din 341.099 25.
I.	javna pismena ponudbena licitacija za gradnjo mostu čez Rin-žo v Dolgi vasi bo dne 28. oktobra ob 11. uri v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Ljubljani. Proračunska vsota dinarjev 244.57611.
Kr. banska uprava razpisuje za sprameksiranje drž. ceste (Naklo— Brezje) I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 29. oktobra ob 11. pri XII. sekciji za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj. Vsota odobrenega proračuna 2,202.625 din.
Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo in postavitev parnega kotla v kotlovnici obče drž. bolnišnice v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 6. novembra ob 11. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani. Vsota odobrenega proračuna din 313.500-—.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje dobavb jeklenih, brez-šivnih, povitih in poteranlh cevi, in sicer: 2000 m s premerom t. j. ca. 20 mm; 1000 m s premerom 1", t. j. ca. 25 mm; 500 m s premerom “A", t. j. ca. 30 mm. Pogoji med uradnimi urami pri mestnem vodovodu.
Predstojništvo mestne policije v Mariboru razpisuje nabavo 24 zimskih plaščev, 24 dežnih plaščev, 24 zimskih bluz, 24 dolgih hlač, 24 jahalnih hlač, 24 suknenih kap, 18 letnih bluz in 18 letnih kap. Javna ustna licitacija bo 5. novembra ob 11. uri v pisarni poveljnika policijske straže.
Iz zadružnega registra
Izbrisali sta se naslednji zadrugi: Pašniška in gozdna zadruga Gor. Qbr,ež ter Živinorejska zadruga v Horjulu, obe zaradi izvršene likvidacije.
Uredba	o	izrednem
prispevku
»Službene novinec z dne 13. oktobra so objavile besedilo uredbe o izrednem cestnem prispevku. Iz uredbe posnemamo:
§ 1. — Kot normalno izkoriščanje cest, ki ne podleži plačilu izrednega cestnega prispevka se smatra prevoz posameznikov in njihovih družin ter vsega, kar se potrebuje za domače ali kmetsko gospodinjtsvo, pod pogojem, da se prevaža z živinsko zaprego in da ne presega prevoz 52 ton na leto.
§ 2. — V vrsto javnih cest, katerih izkoriščanje podleži plačilu izrednega prispevka, spadajo vse državne ceste, banovinske ceste I. in II. vrste ter občinski poti I. in
II.	vrste ter dovozne ceste k železnicam in pristaniščem.
§ 3. — Izredni cestni prispevek je odškodnina za večje izkoriščanje cc3t čez normalno potrebo in ni zato nikaka davščina.
§ 4. — Izred. cest. prispevek plačajo lastniki blaga. V primerih nakupa blaga Iranko vagon, vlačilec, skladišče ali drugo določeno mesto, plača prispevek naročilec oz. kupec blaga, na čigar račun se blago prevozi. Če se ne more ugotoviti, kdo je lastnik blaga ali naročiiec-kupec, n, pr. pri prevozu blaga s špediterskim vozom za več interesentov, plača prispevek lastnik prevoznega sredstva.
Izredni cestni prispevek plača tudi oni, ki bi bil oproščen po § 5. te uredbe, če uporablja ne-predpisana vozila ali vozila, ki s svojo težo, veliko transportno sposobnostjo ali izjemno konstrukcijo zlasti kvarijo ceste, kakor traktorji itd.
§ 5. Plačila iz. cestnega prispevka so oproščeni:
1. Trgovci in obrtniki za prevoz svojega blaga in materiala, če njihov . blagovni promet ne prekaša na leto količine 52 ton.
2. Kmetovalci za prevoz svojih poljskih pridelkov do hiše brez ozira na količino in na trg do zaključno 52 ton.
3. Prevoz materiala za gradnjo in popravilo državnih in nedržavnih cest.
4. Lastniki potniških avtomobilov (taksi izvoščkov in navadni voz), če lastnik izključno samo s tem vozom vzdržuje sebe in svojo dru žino in pod pogojem, da lastnik osebno prevaža (šofer, voznik) in to tudi dokaže. Če žena ali nedo-letni otroci nadaljujejo obrt moža oz. očeta (v primerih §§ 14. in 15. obrtnega zakona), se oproste tega prispevka, če je bil mož ali oče oproščen prispevka po točki 4. tega paragrafa.
Lastniki potniških avtomobilov (taksijev), ki opravljajo redni promet na določeni liniji med posameznimi kraji, plačajo izredni cest. prispevek po § 7. točke 2. te uredbe.
5. Prevoz vseh poštnih pošiljk bodisi z državnimi ali zasebnimi avtomobili ali vozovi, toda prevoz drugega blaga in potnikov podleži plačilu.
6. Država, banovina in občine, kadar v javnih poslih izkoriščajo državne in nedržavne ceste.
7. Vse humanitarne, znanstvene ustanove in njihovi zavodi, ki jih kot takšne proglasi gradbeni minister. Prav tako vse javne bol nišnice in javna zdravilišča.
8. Kmetijske zadruge za prevoz lastnih kmetijskih proizvodov svojih zadružnikov do skupnega skladišča.
9. Zveze kmetijskih in drugih agrarnih zadrug, če ne dele dobička od zadružnih deležev, ne izplačujejo tantiem in plačujejo največ 6% obresti in če se njihov rezervni fond v nobenem primeru ne more razdeliti med člane, — za prevoz blaga svojim posameznim zadrugam do 52 ton letno.
10. Prevoz živil za pasivne kraje, če se pošiljajo živila kot pomoč države, banovine, občin ali dobrodelnih ustanov.
Odmera izrednega cestnega prispevka
§ 6. — Izredni cestni prispevek se odmerja le od tovora (potnikov), ne pa od lastne teže prevoznega sredstva.
§ 7. — Izredni cest. prispevek se odmerja po tem ključu:
1. Potniški zasebni avtomobili, ki služijo za lastno uporabo — pavšalno 200 din letno od voza, potniški zasebni avtomobili, ki prevažajo tudi druge potnike (taksiji), plačajo pavšalno na leto 500 din.
2. Avtobusi:
za proge, ki so konkurenčne drž. železnicam po 25 par od avtobusa in za km, za delno konkurenčne proge 15 par od avtobusa in km,
za nekonkurenčne po 10 par od avtobusa in km.
Potniški avtomobili, ki opravljajo reden promet na določeni črti med posameznimi kraji plačajo: 10 par za konkurenčne zveze, 6 par za deloma in 4 pare za nekonkurenčne proge od avtomobila in km.
Število avtobusov posameznih podjetij in število kilometrov se ugotavlja po voznem redu.
Pri odmeri prispevka morajo lastniki avtobusnih podjetij predložiti pravilno potrjene svoje vozne rede ter potrdilo oblasti, v katero kategorijo spada dotična avtobusna zveza.
3. Tovorni avtomobili:
a) 10 par od tone tovora in kilometra brez ozira, če je dotična linija konkurenčna ali ne.
b) Če se količina prepeljanega blaga ne more ugotoviti, se plača pavšalno na leto za vse ceste v državi:
v	barva,	plesira	In
Ze v 24 urah
itd. Skrobl In svetlolika srajce, ovraf nike in manšete. Pere. suši. monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 8 Telelon it 22-72.
pri nosilnosti do pol tone od 0'5 do 1 tone
din na leto 500 1000 1750 2500 3250 4000 5000
od	1	do	2	ton
od	2	do	3	ton
od	3	do	4	ton
od	4	do	5	ton
od	5	do	6	ton
Za vsako nadaljnjo t. nosilnosti nad 6 ton se plača en tisoč din več-Nepolna tona se računa kot polna.
Za prikolice se plača pavšalno 2000 din letno.
V primeru, da znaša višina prispevka po točki a) manj od predvidenega pavšalnega letnega prispevka, se plača ta po postavki b).
Pri odmeri prispevka morajo lastniki tovornih avtomobilov predložiti originalne fakture (ali potrjene prepise) kupljenih avtomobilov. Če takšnih faktur nimajo, določi nosilnosti komisija,ki jo imenuje okrajno načelstvo — teh. oddelek. Poleg tega morajo lastniki tovornih avtomobilov predložiti vse podatke za odmero prispevka po postavki a).
4.	Vozila z živinsko vprego:
8 par od tone in km brez ozira, če je dotična linija konkurenčna ali ne. Če se prevaža z nepredpis-nimi platišči, se plača 12 par od tone in km.
Pri odmeri prispevka morajo zavezanci predložiti svoje trgovske knjige, iz katerih je razvidno, koliko materiala in blaga se je pre-vezlo v zadnjem letu. Če teh knjig ni, mora zavezanec predložiti druge podatke, iz katerih se more izračunati prevoz blaga. Dolžnost pristojnega teh. oddelka okrajnega načelstva je, da te podatke pregleda.
§ 8. Gradbeni minister more v izjemnih primerih z ozirom na cesto ali prevoz povečati ali zmanjšati ključ, ki j,e naveden v § 7., zlasti če gre za obširno blago ali za blago z velikim obsegom, a majhno vrednostjo.
§ 9. — Izr. cestni prispevek se odmerja v prvi polovici januarja za bodoče koledarsko leto vnaprej in na podlagi prometa v preteklem letu. V kolikor bi se na koncu leta izkazalo, da je bil prevoz večji ali manjši, se prilagodi odmerjeni prispevek dejanskemu prevozu... Za cestne zavezance, prijavljene po izvršeni redni odmeri, se od meri izr. cestni prispevek kakor hitro je promet prijavljen od zavezancev ali cestnega osebja.
(Konec uredbe prihodnjič).
Povpraševanje	p blagu
v	tuji
uvozniki ko izvozniki zaradi dobave surovin ter plasiranja industrijskih izdelkov, more pa tudi prevzeti zastopstvo za razne predmete.
1099 — Praga: ponuja se zastopnik za razne predmete.
Opombe:
Št. 1. — Gora Novoselci (Bolgarska): iščejo se interesenti, ki bi bili pripravljeni kupiti premogovnik, ki ima premog s 6000 kalorijami. Iz premoga se more izdelovati koks.
Št. 2. — Hamburg: išče se zastopnik za avtomobilsko industrijo ter za avtomobilski pribor.
*
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpra ševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način em balaže z ozirom na tržne uzance.
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in
7.	rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
Les in lesni izdelki:
1076 — Kromeriž: furnirji,
1077 — Malta: les razne vrste.
Deželni pridelki:
1078 — New York: povrtninske konzerve,
1079 — Rim: fižol in žitarice.
Proizvodi sadjarstva:
1080 — Dortmund: vino za industrijske namene,
1081 — New York: sadne konzerve,
1082 — Kodanj: ponuja se zastopnik za Dansko in skandinavske države za suho sadje (orehe).
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
1083 — Svitava: ustrojene ovčje kože,
1084 — Stockholm: zastopniška tvrdka išče predelano kožo za čevlje in copate, nadalje svinjsko kožo za torbice, ovčjo in kozjo predelano kožo ter lak-kožo za čevlje in torbice,
1085 — Topolčany: živalska dlat-ka (kravja, konjska) in svinjske ščetine,
1086 — Varšava: surove, črne jagnječje kože s krznom,
1087 — New York: mesne konzerve,
1088 — Hamburg:	zastopniška tvrdka išče nasoljena čreva,
1089 — Oslo: svinjske ščetine,
1090 — Kodanj: ostrige.
Proizvodi rudarstva:
1091 — Hamburg: antimon re-gulus,
1092 — Varšava: magnezit,
1093 — Hamburg: velike količine raznih rud,
1094 — London: kremenčeva pena, sadra, boksit.
Industrijski proizvodi:
1095 — Dunaj: orientalski pribor za kavo,
1096 — Bruselj: gumbi iz lesa in galalita,
1097 — London: klobučevina iz volne in dlake, tuljci.
Razno:
1098 — Broadway (New York City): neka tvrdka želi navezati poslovne zveze z našo državo. Tvrdka je tako organizirana, da more sodelovati tako z našimi
Proizvodnja v borskih rudnikih nazadovala
V septembru je znašala proizvodnja v borskem rudniku samo 3.038 ton, dočim je znašala lani v septembru 3.938 ton. Vsa proizvodnja je znašala v prvih devetih letošnjih mesecih 29L272 ton, v lanskih pa 30.415. Računajo, da se bo do konca leta proizvodnja znižala za 2 do 3 tisoč ton. Razlog je v tem, ker so sedaj naleteli na žile, ki imajo manj bakra.
Doma in po sveto
Spomenik kralja Aleksandra je
bil odkrit v nedeljo na Rakeku. K odkritju se je zbralo zelo mnogo prebivalstva, da je bila slovesnost odkritja spomenika močna nacionalna manifestacija.
Dr. Stojadinovič je položil v Londonu venec na grob Neznanega vojaka, nato pa obiskal vojvodo in vojvodinjo Kentsko. Nato se je odpeljal v Pariz, kjer si je ogledal svetovno razstavo.
Poslanci, ki so bili po debati o konkordatu izključeni iz vladne večine, bodo večinoma zopet sprejeti nazaj v vladno večino, kakor poroča novosadski »Dan«.
»Obzor« piše, da sta rekonstrukcija vlade dr. Stojadinovica in njegova izjava, da ne predloži konkordata senatu, dokaz, da hoče vlada dr. Stojadinoviča doseči spo razum s pravoslavno cerkvijo. To dokazuje tudi obisk novega pravosodnega ministra metropolitu Do-siteju. »Dan« pa piše, da bo sv. sinod že v kratkem preklical izobčenje ministrov, ki so glasovali za konkordat.
Za predsednika skupščine bo kandidirala vladna večina zopet Čiriča, opozicija pa dr. Kumanudija.
Brošura »Nova zunanje-politična orientacija Jugoslavije«, ki jo je napisal dr. Lazar Markovič, je prepovedana.
Vojno ministrstvo je razpisalo natečaj za sprejem 15 zdravnikov in 5 lekarnarjev v aktivno vojaško službo.
Kmetijska konferenca za dvig kmetijstva Hrvatskega Primorja se
je začela na Sušaku pod predsedstvom bana dr. Ružiča.
V Dubrovniku se instalira avtomatična telefonska centrala, ki bo imela svojo avtomatično podcentra-lo v Trebinju.
Nameščencem banske uprave drinske banovine so bile plače zvišane, kakor so bile povišane državnim nameščencem.
Telefonska centrala v Novem Sa du bo povečana za 500 številk.
V tvornici radiatorjev in kotlov v Petrovgradu so začeli delavci stavkati, ker so prišli v spor vodstvom tvornice zaradi plačila nadur.
Ker je sedaj tudi na Grškem zavladal avtoritarni režim, bo pregledala posebna komisija vse šol ske knjige. Vse knjige klasikov, ki govore o demokraciji, bodo odstranjene iz šol. Tako tudi Platon Aristotel in drugi.
Konferenca zunanjih ministrov držav rimskega bloka (Avstrije Madžarske in Italije) bo decembra meseca v Rimu.
Francija je začela graditi ob vzhodni obali Indokine veliko pomorsko in letalsko oporišče. Tudi večje število trdnjav je začela graditi.
Vojska Zunanje Mongolije je mobilizirana ter zbrana ob meji, da more vsak čas vkorakati v Notranjo Mongolijo. Vojska je okrepljena s številnimi ruskimi motoriziranimi oddelki ter številnimi letali. Mobilizacija Zunanje Mongolije e naravna posledica japonskega prodiranja proti Mongoliji.
»Kitajska mirovna zveza«, kakor sebe imenuje vlada, ki so jo postavili v Pekingu Japonci, je izdala proglas, v katerem pravi, da zahteva 50 milijonov Kitajcev (toliko namreč ima ta država prebivalcev) mir in prosi vlado v Nankingu, da ustavi sovražnosti proti Japonski.
Protijaponsko gibanje se v Mandžuriji vedno bolj širi. Baje je v Mandžuriji že 100.000 mandžurskih vojakov, ki so dezertirali iz japonske vojske in ki sedaj napadajo posamezne oddelke japonske vojske. Japonci trde, da ti uporniki ne bodo mogli motiti njihovih vojnih operacij.
Za novega župana v Jeruzalemu e bil imenovan Žid dr. Daniel Austern, ki je bil rojen v Krakovu na Poljskem in izvoljen za obč. svetnika Jeruzalema pri zadnjih volitvah na listi združenih Židov.
O kitajski oborožitvi piše neki tuji vojni ataše v angleškem listu »Scotsman« naslednje:	Kitajske
>uške in tudi strojnice so boljše ko japonske. Tudi več strojnic imajo Kitajci. Izvrstno znajo kopati Kitajci strelske jarke in utrdbe. Zelo pohvalno se izreka vojni ataše tudi o kitajskem štabu. Nevarnost za Kitajsko pa je v japonski blokadi in v poskusu Japonske, da bi odrezala Kitajsko od Rusije. Največji nedostatek Kitajske je v njenem pomanjkanju težke in srednje artilerije ter letal, če bi imela Kitajska samo 500 letal, ki bi jih mogla vedno znova nadomestiti, pa bi najbrže mogla za nedoločen čas kljubovati Japonski.
V Palestini je izbruhnila revolucija Arabcev. Neredi se vrste eden za drugim. Tri velike stavbe na letališču v Jeruzalemu so do tal pogorele. Oblasti so poostrile predpise glede javnega reda in miru. Kljub temu pa je položaj vedno bolj napet. Na južni meji Palestine se pojavljajo čete Vaha-bitov. Pričakuje se nastop Ibn Sauda. Velikemu muftiju se je posrečilo, da je pobegnil iz mošeje, v kateri se je skrival, v Sirijo.
Peking se zopet imenuje Peking in ne več Peipin, kakor se je uvedlo pred nekaj leti.
Uprava turške pomorske uprave je sporočila vladam, da je uvedla kontrolo za vse ladje, ki prihajajo iz črnega morja skozi Dardanele v Sredozemsko morje.
Pred bruseljskim kazenskim sodiščem se je začel proces proti iz Nemčije izgnanemu Židu Barmatu, ki je osleparil belgijske vlagatelje za 12 milijonov, Belgijsko narodno banko pa za 32 milijonov frankov. Torej res velik gospod, kakor se danes pravi takšnim tičem!
Radio Ljubljana
Torek, dne 19. okt. 11.00: šolska ura:	Po	slovenskem	Kočevskem
(Marjan Tratar) — 12.00: Zvoki iz Španije (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Koncert radijskega orkestra
— 14.00: Vreme, borza — 18.00: Mandolinistični kvartet (Antuno-vič, Privšek, Mizerit, Haršlag) — 18.40: Elektrifikacija dravske banovine v okviru javnih del (ing. Rihard Sever) — 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Nacionalna ura: Zgodovinski dvoboj Strossmajerja s Francom Jožefom I.
— 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: Iz francoskih oper (radijski orkester) — 21.00: Regerjeva klavirska ura; razlaga In izvaja na klavirju prof. Lipovšek — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Koncert radijskega orkestra.
Sreda, dne 20. okt. 12.00: Odlomki iz zvočnih filmov (plošče)
— 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — .A3-^: Vojaške godbe igrajo (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Mladinska ura: Pred 400 leti v Carigrad. Po potopisu gornjegrajskega rojaka Benedikta Kuripečiča (izvajajo člani rad. igr. družine, vmes plošče) — 18.40: Davčne oprostitve in olajšave (dr. Vladimir Murko) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored
— 19.30: Nac. ura: Vrhunec in padanje naše narodne poezije —-19.50: Uvod v prenos — 20.00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča, v L odmoru:	Glasbeno predavanje (V. Ukmar), v drugem odmoru: čas, vreme, poročila, spored.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« d d., njen predstavnik Otmar Mihalek vsi v Ljubljani.