Pottnfna p«vi»nrana< Leto I., štev. S 5 v Llubljanl, petek dne 10. decembra 1920. izhaja ob « zjutraj. Stane celoletno . . 180 C mesečno......'5 • a tased. ozemlje 300 , U inozemstvo 4» Oglasi ta »s»k mm riSlne stolpca i58 mm) 2 K •ali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . I * Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo* Miklošičeva cesta St. 10/1 Telefon it 72. Usravnlštvos Sodna ulica it. 6» Telefon it.3& Cačun kr. pošt. cek. urada štev. 11.812. Ljubljana, 9. decembra. Čim so sp klerikalcem podrle na-de na uresničenje njihove slovenske avtonomije in se je sam vodite/j SLS odrekel klerikalnega rsfevnegs načrta, so pričeli fcteti drugo Arhimedovo točko, s katpre bi mogli dvigniti ustavo v *-ak. Cele mesece jim je bil znan v gHaiih obrisih ustavni projekt ministra Markoviča, ki tvori osnovo zaključkov ministrskega sveta, po njem je načelstvo SLS izdelalo svoje spreminjevalne predloge glede avtonomije. Šele sedaj, ko so ti predlogi padli, je postal ustavni načrt izrodek črne pro-tiljudske reakcije, in ustavne določbe, proti katerim naši klerikalci po-preje niso črhnil« besedice, so naenkrat brezpogojno nesprejemljive. Klerikalna taktika je prozorna. Izzvala bi rada vtis, da se pripravlja Jugoslaviji ustava, ki bo ustvarila nekako prikrito absolutistično monarhijo. Cilj te taktike se da otipati. Reči pa moramo, da ie Jugoslavija, kar se njenega značaja kot monarhija tiče, tako moderna, kakor nobena druga država. V ustavnem načrtu je naša država proglašena kot parlamentarna monarhija. Ta pojem moderne monarhije z vsemi posledicami je tu prvič zakonito uveden Jugoslovanski ministrski svet bo v bistvu le odbor parlamenta, to je ožja eksekutiva ljudskega zastopa. Res ima kralj for-melno pravico postavljati ministre, toda dejansko je vezan na predloge večine parlamenta, ki potom svojih 7aupnikov prevzame vlado. Ka* je ysako dejanje kralja kot predstavi-telja državne moči vezano na podpis, to je pristanek odgovornega ministra, je jasno, da je s tem kralj kot predstavitelj državne suverenitete ver zan na voljo večine ljudskega zastopstva. Ta volja se uveljavlja baš tudi tam, kjer je v takozvanih ustavnih monarhijah kralj v izvestnih svojih funkcijah postavljen izven njenega dosega: pri napovedi vojne in zaključenju miru, pri izvrševanja vrhovnega poveljstva nad oboroženo silo in celo pri izvrševanju milosti. Nobeden kraljev akt nima veljave niti se ne more izvršiti, ako gani podpisal odgovorni minister, ki po principu parlamentarnega sistema ni nič drugega nego zastopnik parlamenta. Velike odločitve kakor je n. pr. napoved vojne so izrecno vezane na predhodno odobrenje parlamenta, izvzemši izredni slučaj direktnega napada ali napovedi vojne s strani druge države, v katerem je izbruh vojne itak neodvisen od volje parlamenta. Isto načelo velja za mednarodne pogodbe. Tudi tu je njih ratifikacija odvisna od zaključka narodnega predstavništva, sklepanje pogodbe pa je itak v rokah odgovorne vlade, lrvzeti so čisto politični sporazumi: pogodbe torej, ki državi ne morejo naložiti nobenih trajnih obremenitev. V zmislu parlamentarnega sistema izključuje ustava možnost izločitve parlamenta za daljšo dobo. S pristankom parlamenta odnosno njegovih pooblaščencev, ministrov, sme sicer kralj parlament odgoditi in ga razpustiti, ali ustava določuje rok, v katerem ljudsko zastopstvo skoraj avtomatično zopet nadaljuje svoje'delo. Ze iz teh podatkov je torej jasno razvidno, da je jugoslovanski kralj povsem nekaj drugega nego so bili vladarji starih predvojnih morarhij in reči moramo, da ima mnogo bolj omejene pravice, nego predsednik francoske republike, da o predsedniku Zedinjenih držav niti ne govorimo. Ustavni načrt je osvojil dvodomni sistem. Mi smo iz praktičnih razlogov, ker se je treba izogniti vsakemu oviranju naglega in naprednega legislativnega de-a za enodomno načelo. Ne vidimo pa posebnega re-akcionarstva v tem, ako se poleg zbornice ooslancev oostavi zborni- Krvavi boji s komunisti v Pragi. Praga, 9 dec. ob 10. zv. (Izv.) rrt^niki cj^Jena policija še vedno Dclrvski dom v Pragi je v trenotktf n*valu. Koliko časa bo to tra- _ oozorišče lrvavih bojev, kakor zna- P* r* v P°2n.lh ta no, je zahtevalo sodišče od komuni- t?rah je vrh tega prirptfa v Pr?- JO stov da ga izroče večinskim socia- da « J* 12 v<* St° listom, čemer pa so se komunisti J™?iFV s posebnim vlaken cip> odločno nprli in izjavili, da ga bo- pl? v Prago, kjer pa so ba» «tav- do branili do skrajnosti. Danes zve- lj«« tik pred mestom in skasajopn- čer je popolnoma nepričakovano « sedaj v mesto pes al: pa z avto- prišla pred Delavslu dom policija z mobili. orožniki z namenom, da ga zasede Iz Khdna se jsvlj*, da so sc z s silo in pripomore tako razsodbi ozirom na dogodke v Pragi takoj do veljave. Komunisti — okoli 50 zbrali zaupniki tamkajšnjega delav- po številu — ki so bili v hiši in bili ttva in sklenili proglasiti splošno Zavlačevanje v gradu. Beograd, 9 dec. (Izv.) Včeraj in danes so prispeli semkaj že skoro vsi poslanci. Poslanski klubi imajo svoje seje v novi zgradbi parlamen-Demokratska zajednica ima svo-prvo sejo v petek dopoldne. Beog/rd. 9 dec. (Izv.) Radikalcki klub je imel dones plenarno sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se z ozirom na nerazjasnjeno situacijo pogajanja glede koalicije z drugimi strankami odložijo. Ta sklep se utemeljuje predvsem z dogodki na Hrvatskem; gotovo pa je, da igra veliko vlogo dejstvo, da je radikalski r________ I P I . i klub po števi.u slabejši, kar mu one- obveščeni o prihajanju policije in o- radarsko stevko. Odposlali so š: te- j mogoča prevzeti vodilno vlogo. V rožništva, so se zabarikadirali in kom večera tozideven avizo v M"- toku so pogajanja, da se pridobijo sprejeli došlece s kamenjem. Razvil ravsko Ostravo in Mosty. Sploš. ^ vstop v klub trije muslimani iz se je boj, tekom katerega sta bila rudarska stavka se prične jutri, dva orožnika težko ranjena, dočim Prag-- 9 decembra, ob 11. uri število žrtev komunistov še ni zna- zvečer. (Izvirno). Ravnokar je slino. Končno je policija skupno z o- gati Izpred Delavskega doma stre-rožniki zavzela Delavski dom z na- ijanje pušk. V mestu vlada mrzlična skokom. Takoj, ko se je raznesla po - • mestu vest o dogodkih pred Delavskim domom, so delavske mase, posebno iz Žižkova, pričele drveti v notranje mesto, kiteč ogroženim tovarišem na pomoč. Trenotno je z razburjenost Praga, 10 decembra, ob pol 1. uri je policija z veliko atako razgna-la množico. Mnogo ranjenih. Moravska Os*rava je odklonila štrajk. Odmevi Radičeve skupščine. Sprememba režima na Hrvatskem. Beograd, 9. dec. (Izv.) Ministrski svet je imel danes dopoldne sejo, na kateri se je razpravljalo o včerajšnjih dogodkih v Zagrebu in o kon-sekvencah, ki se vsiljujejo odgovornim državnikom z ozirom na posledice, ki jih je rodil dosedanji hrvatski režim. Velika večina ministrskega sveta sc strinja v tem, da je v hrvatski upravi potrebna takojšnja korenita remedura. Odstop bana La-ginje je sklenjena stvar. Išče se naslednik, ki nudi dovolj garancij, da bo s trezno in veščo roko obvladal situacijo. Imenovanje novega bana se bo izvršilo najbrž že v jutrišnji ministrski seji. Pooblaščeni od glavnega odbora demokratska stranke so izjavili demokratski ministri, da odklanjajo vsako odgovornost, ako se odlaša z razčiščenjem situacije in prepusti vso deželo neveščim rokam sedanjega bana. Beograd, 9 decembra. (Izv.) V radikalnih političnih krogih se je imenovalo kot naslednika drja. Laginje ime nekdanjega bana dr. Mibaloviča, a ta kandidatura je takoj propadla. Miha-loviča namreč ne smatrajo za dovolj sposobnega in energičnega, da bi v teh resnih časih sedel na tako važnem mestu. V ospredju stoji sedaj oseba znanega zagrebškega učenjaka, ki bi bil za vse stranke akceptabel. Beograd, 9 dec. (Izv.) V« Beograd razpravlja danes samo o dogodkih v Zagrebu. Dočim nekateri zahtevajo, naj nastop' vlada z energičnimi sredstvi proti Radiču, Drin-koviču in Kovačev Iču, stoje drugi na stališču, naj vlada dovoli Radiču da zavlada v onih krajih, ki so se izjavili zanj in Ja naj proglasi seljačko republiko V političnih beograjskih krogih vlada veliko nezadovoljstvo z banom in obema ministroma zajednice, katerim se očita, da so soodgovorni za položaj na Hrvatskem, češ da so namenoma napačno obveščali vlado. Danes ob 10. uri dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, ki je razpravljala o položaju na Hrvatskem. Zagreb, 9. dec. (Izv.) Vsi današnji listi so bili zaradi poročil o Radi-čevem kongresu zaplenjeni. Zaplenjeni so bili posebno oni deli Radi- Makedonije, da bi tako radikalci bili jačji od demokratov. Situacijo v ra-dikalskih vrstah popolnoma obvladuje Pašič. Z njim sta od ministrov Ninčič in Markovič, medtem ko se proti zopetnemu vstopu ministrov Trifkoviča in Jovanoviča v vlado pojavlja odpor. V demokratskem klubu, ki je imel danes konferenco, vlada ogorčenje proti zavlačevanju vse situacije in se označuje kot velika hiba, da vlada ni že predala ostavke, temveč da se hoče sele po sestanku konstituante umakniti s pozorišča. Zagreb, 9. decembra. „Hrvat" poroča, da je bil v torek politični sestanek zagrebške organizacije hrvatske zajednice, na katerem so razpravljali o nadaljnjem postopanju stranke. Z ozirom na zahtevo, da se mora v konstituanti položiti prisega, so sklenili. da bodo šli poslanci hrvatske zajednice v Beograd in tam delali na to, da se taka odredba odstrani iz poslovnika. Načrt ustave so soglasno odklonili. Beograd. 9. decembra. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se pričakuje za jutri demisiia obeh zajedničarskih ministrov, dr. Drinkoviča in dr. Kova-čevica. Beograd, 9. decembra. (Izv.) Po zanesljivih informacijah so Radičevci sklenili, da v decembru ne pridejo v konstituanto. Pogalsnia z Avstrijo. Beograd. 9 dec (Izv) Z ozirom na vesti, di se prično v najkrajšem času pogajanja z Avstrijo zaradi tikinienja sekvestrov je poslanec dok- čevega govora, kjer govori o pravu (ter Žerjav danes interveniral v mi- naroda na revolucijo in grozi z ostrimi kroglicami V «Riječi» je za-p"enjen iz uvodnika oni del, kjer se parafrazirajo zaključki Radičevega kongresa. ca senatorjev, z višjo kvalifikacijo svojih članov, pod pogojem, da se i ta zbornica voli na temelju splošne in enake volilne pravice. Dopuščamo tudi, da se konstruira senat kot nekaka gospodarska zbornica, akoravfio ga je v tej obliki ravno težko spraviti v sklad demokratske ustave, (Avstrijanci ga imajo) kakor se nam zdi oblika, za katero se je odločila večina ministrskega sveta s stališča državnega edinstva pogreš-na, ker ima sestava senata pokrajinsko obiležje. 'Glavno pa je, in to tudi ustavni načrt uveljavlja, da pripada v legislativnem delu glavna in zadnja beseda vedno zbornici poslancev. Glede ustavnih garancij je osvojil vladni projekt splošno veljavna načela. Razširil pa jih je z važno določbo, ki daje državljanu pravico ne le pritožbe proti državnim in samoupravnim organom, temveč direktne tožbe proti tem organom pred rednimi sodišči. To je na brzo roko nekaj splošno zanimivih konstatacij iz ustavnega projekta, ki pa po našem mnenju dovolj osvetljujejo gonjo pravega črnega reakcionarstva proti «reak-cionarnim tendencam* bodoče jugoslovanske ustave* Novi predsednik avstrijske republike. Dunaj, 9. decembra. (Izv.) Danes ob pol 5. uri pop. se je nadaljevala včeraj pozno zvečer prekinjena seja Bundesversammlunge za volitev Bundesprezidenta. Vršilo se je poimensko glasovanje. Zborniški predsednik dr. Weiskirchner je po izvršitvi skrutinija izjavil, da so od 217 oddanih glasov 3 neveljavni. Večina znaša torej 103 glasov. Za Bundesprezidenta je bil izvoljen dr. Mihael Hainisch s 129 glasovi krščanskih socijalcev in Vsenemcev, sotijalni demokrat Seitz pa ie dobil 85 glasov. Novi avstrijski Bundesprezident dr. Mihael Hainisch, je bil rojen 1.1858. v Aue pri Glognitzu kot sin tvorni-škega ravnatelja. Juridične študije je absolviral deloma na Dunaju, deloma v Lipskem, nakar je poslušal v Berlinu znam en. narod, ekonoma Wagner-ja in Schmollerja. Pozneje je stopil k avstrijski finančni prokuraturi, odkoder je bil poklican v naučno ministrstvo, katero pa je radi očesne bolezni zapustil Od marca 1918 je član upravnega sveta avstro - ogrske banke. Dr. Hainisdi se politično ni nikdar udej-stvoval. Pripada meščanskim demokratskim krogom s precej nadjonalnim obitežijaB, nistrstvu zunanjih zndev in ministrstvu pravde. Avstrija jc, kakor smo že poročali, nrgirnla razveliavljenje sekvestrov v zvezi z oprostitvijo jugoslovanskih depojev v Avstriji. Poslanec Žerjav je zahteval, da se k pogajanjem z Dunajem pritegnejo zastopniki slovenskih in hrvatskih interesentov. Avstriia pred fcsts-strofo Dunaj. 9 decembra. Pri zveznem kancelarju dr. Mayrju je bil danes razgovor s funkdionarji Anglije,Fran-dje, Italije in Zedinjenih držav. Zvez-zni kancelar je naglašal hudo finančno in prehranjevalno krizo Avstrije. Minister za prehrano dr. Grunberger je naznanil, da je neobhodno potreben nakup 60.000 ton ameriškega žita in finandranje tega nakupa. Finančni minister dr. Grimm je obrazložil finančne razmere. Zvezni kancelar dr. Mayr je izvajal po izjavah resortnih ministrov, da more vlada no6iti odgovornost za poslovanje v sedanji hudi krizi le tedaj, ako bo pravočasno dobila kredite, ki jih je predlagala repa-racijska komisija. Poslaniki so obljubili, da bodo svojim vladam sporočili prošnjo zveznega kancelarja za pospešitev akrije.__ 'Rešitev reškega vpra* Sanja odložena. Pi*n, 9. dec (Izv) «Agenzia Štefani* javlja: Po konferenci, ki jo je :m«»l predsednik vlr.de Giolitti s par-l.-nentarci, ki so šli iz lastnega nagiba ra Reko, je vlada svoje stališče v reškem vprašanju formulirala v sledečih točkah: 1.) Italijanska vladi s* ne more pogajati z d'Annunzijem, predno ni ratificirana rapallska pogodb«. 2) Vlada ne more poprej priznati italijanske regence Kvarnera, dokler se ne izvede določba ra-pallske pogodbe, ki vsebuje samostojnost reške države. 3.) Ako tudi bi se mogel dobiti zakonit način, da stopi vlada v pogajanja z reško državo, vendar italijanska vlada tega ne more storiti, ker jo v tem ovira neprestano sovražno nastopanje in akti nediscipline od strani reške komande proti italijanski državi. Rim, 9. decembra. (Izv.) Včeraj popoldne je spreiel predsednik vlade^ Giolitti, parlamentarce, ki so se vrnili iz Reke in mu predložili poročilo o svojem potovanju. Giolitti je vzel poročilo na znanje in izjavil, da se bo rešitev reškega vprašanja končnove-ljavno razpravljala ko sklene senat ra-tifikadjo rapallske pogodbe. Nadalje je izjavil Oiclitti, da mora Italija pod-vzeti odločilne korake proti d'Annun-ziu, da ne sme v nobenem vprašanju popustiti, ker kar dela Italija, dela v sporazuma z ostalimi zavezniki. Predsednik vlade je ostro obsojal postopanje reške vlade, ki je zaplenila nekaj italijanskih trgovskih ladij in s tem dosegla, da tuje države ne dovoljujejo svojim ladjam dostopa v Jadransko morje, grajal je upor na obeh torpe-dovkah in rekel, da na tak način gubi zaupanje v mornarico. Kar se tiče ot navijali na suhem in na morju slučaji ' Bronzetti. Parlamentarna skupina „Obnova" ni vzela na znanje Giolitti-jevega odgovora, ker se z odolgovlačeva-njem rešk. vprašanie vedno bolj kom-p!icira in pos!a:a vedno nevarnejše. Klub je nadalie sklenil, da stopi v zvezo z enim članom vlade, da po-vede novo akcijo za rešitev reškega vprašanja. Bombni atentat na remur ski senat- Dunaj, 9. decembra. (Izv.) Korespondenca Damian poroča iz Bukarešte: Med včeraišnio sejo romunskega senata je bil izvršen bombni atentat. Pri eksploziji sta bila ubita škof Demeter Radu in minister Crezeanu, težko ranjeni pa škofa Ciorogeriu in Nifon, senatorja Spiru in Gevegetu, general Coanda in minister Valianu. Beograd, 9. dec. (Izv ) Finančni minister Stojanovič je izdal naredbo, s katero se stavljajo v promet nove novčanice po pet, de-e* in dvajset par. Ljubljana, 9. decembra. Uradno se poroča: Regent prestolonaslednik Aleksander je imenoval z ukazom z dne 6. decembra 1920 gosp. Adolfa Ribni-karja za poverjenika za sociialno skrb pri deželni vladi za Slovenijo. Predsedstvo deželne vlade za Slovenijo je radi tega pozvalo dosedanjega poverjenika za socijalno skrb dr. Vladimir-ja Ravniharja naj izroči posle pover-jeništva za socijalno skrb novoimeno-vanemu poverjeniku, ker _ ga smatra razrešenega dosedanje dolžnosti. Pariz, 9 decembra. Iz obližja kralja Konstantina se poroča, da se kralj spričo izida ljudskega glasovanja na bo odpovedal povrnitvi na prestol TSt. Henrik Sle&d? Haloga države in uprnftu državna uprava. Glavni smoter vsake organizacije pfe vzdržavanje samega sebe. Orga-lnizacija, ki nima tega nagona v sebi, razpade. Tudi ena najvažnejših organizacij, „država" mera predvsem skrbeti, da se ohrani. To pa doseže te na ta način, da skrbi za red in mir Pa zunaj in na znotraj. Dandanes v času svetovnega prometa in mednarodnega tekmovanja pa to več ne zadošča. Treba je, da se pospešuje narodno gospodarstvo, prosveta in zdravstvo. V ta namen mora država skrbeti, da se po kakovosti in po koli-kovosti povzdigne proiz\'ajanje dobrin kakor n. pr. kmetijstvo, lov in ri-barstvo, rudarstvo in obrt in da se rpeši kroženje dobrin s prometom trgovino. K gospodarski kulturi §a Štejemo tudi način razdeljevanja , obrin: socialna politika ima nalogo, pmogočiti, da je ta delitev čim najbolj pravična. Povzdiga duševne kulture obsega harmonično razširjanje in kvalitativn povzdigo znanosti, umetnosti in metafizične kulture, ki ima namen urediti razmerje posameznika do Boga ali do vesoljstva. j Končno ima modema država skr-J beti za pospešitev telesne kulture v higijenskem in rasnem oziru. V ta namen postavlja država pravila ali pravne norme, ki urejajo medsebojno razmerje med ljudmi in državo ter med ljudmi samimi, nadalje odloča po neodvisnih sodnikih 0 obstoju določenih pravic in končno skrbi za upravo. Ta uprava države obstoja deloma v izvrševanju zakonitih predpisov, deloma pa v udejstvo-vanju lastne volje državnih organov Sn sicer v okviru takih predpisov, a brez izrecnega zakonitega naročila le v dosego državnih smotrov. Državna uprava se vrši na dvojen način, ali država sama neposredno 1 j. z lastnimi državnimi organi u-pravlja, ali pa le posredno po določenih korporacijah. V slednjem pri-jneru govorimo o samoupravi. Neposredna državna uprava (državna uprava v ožjem pomenu) seveda ne more biti povsem osredotočena v enem samem upravnem organu, to bi bilo iz stvarnih in krajevnih razlogov nemogoče. Državna u-prava je tedaj decentralizirana in sicer po treh vidikih. Stvarni vidik zahteva, da so upravni posli po gra-nah ali resortih razdeljeni med razne državne organe. Ni pa dobro, če en sam organ v določeni stvari odloča, temveč v korist prebivalstvu je, če na pritožbo prizadetih oseb nadrejen organ odlok podrejenega organa vnovič pretresa. Postopanje se ima tedaj vršiti v obče v dveh ali treh stopnjah ali instancah. Krajevni moment se mora tudi vpošte-vati, ker sicer bi uprava v gotovih primerih sploh ne bila mogoča, v drugih primerih pa z ozirom na razdalje in na različnost potreb v posameznih delih države zelo otežko-jEena. Tako pridemo do bolj ali manj logično dovršenega sistema državnih upravnih oblastev, uradov in zavodov. Nižje stopnje morajo biti vsled potrebnega ožjega stika s prebivalstvom v obče jjo vsej državi razstre-sene, zato pa pri njih ni treba večje dekoncentracije, temveč z ozirom na potrebo enotnosti v državni upravi obsegaj nižja stopnja na svojem malem okolišu po možnosti več upravnih gran. Pri vrhovni stopnji pa vsled obsežnosti njenega okoliša, ki se raz. teza na vso državo, ni izvedljiva taka koncentracija, ter imamo za vsako upravno stroko posebno ministrstvo. Le predsednik ministrskega sve-ta in pa ministrski svet skrbita tu za enotnost v upravi. V nižji stopnji se tedaj posebno vpošteva krajevni, v sišji pa stvarni moment Našo državo bo z ozirom na po-irebe državne uprava treba deliti v večje in manjše okoliše. Kot taki bi -pnunr^sv poESjme a oŠrožja. Za tako razdelitev imamo mnogo razlogov. Eden glavnih razlogov je pač dejstvo, da taka upravna razdelitev vže v vseh delih naše širne države obstoja in da jo je le primerno preurediti. Za velikost pokrajine ta okrožja so merodajne v glavnem potrebe samouprave. Državna uprava se mora v tem pogledu prilagoditi samoupravni organizaciji. V Sloveniji bi okrožje obsegalo sedanji politični okraj in bi ne bilo treba uvesti še nižjih je-dinic državne uprave. V pokrajinah pa, kjer imamo iz zgodovinskih razlogov zelo obsežna okrožja (n. pr. v Hrvatski in Slavoniji), tam bi se pa ustanavljali ali bolje rečeno obdržali nižji upravni okraji (kotari, srezi)- kojih ckoliš obsegaj po jeden ali več 'Osednih sodnih okrajev, o čemur hočemo Še pozneje govoriti. Politične Mrita -f Delazmcžnost konstituante- Beo-gradska „Epoha" razmotriva sestavo novoizvoljene ustavotvorne skupščine hi prihaja do zaključka, da je izključeno, da bi ta skupščina po končanem ustavnem delu mogla nadaljevati za-konodavno delo. Ustavno delo, ki sestoji v prvi Vrsti v stvarjanju državotvornega bloka, bo prineslo uspeh, toda v zakonodavnem delu bodo med strankami tega bloka takoj nastopila taka nasprotstva, da bo blok razpadel in da se bo ponavljala ona nesrečna Znani upravopravni strokovnjak, vseučiliški docent dr. Steska nam je 'dal na razpolago vrsto zanimivih razprav o ureditvi pokrajinske uprave, ki jih bomo priobčevali v „ Jutru". 5 tem hočemo tudi z naše strani prispevati k razčiščeni u težavnega vprašanja v bodoči administraciji naše države. Razprave bodo dobrodošle najširšim krogom, ki se v dobi ustavotvorne skup-SŠne zanimajo za pitanje našega £r-feaaa predstavništvu, ko je bilo vse odvisno od trenutnega razpoloženja poslancev in zloglasnega kvoruma. Zato misli „Epoha", da bo sedanja konstituanta dala samo ustavo in garancije, da se ta ustava izvede. Ako se pokaže potreba, revidirala bo še volilni red na temelju dobljenih skušenj pri volitvah, a potem se bo razšla, da aa mesta novoizvoljeni zakonodavni korporaciji, ki bo imela gotovo mnogo različnejsi izraz v strankarskem pogledu, kot ga ima konstituanta. -j- Dr. Trnmbič je na konferenci zastopnikov strank, ki so ga kandidirale v konstituanto izjavil, da zadrži svoj mandat, ki ga je dobil na medstrankarski listi, 4- Cerkvena jurisdikcija. Vsled iz-prememb, ki nastanejo po določbah ra-pallske pogodbe, se v Vatikanu pripravlja nova podela cerkvene jurisdik-rije; Reka se definitivno oddeli od senjske škofije in se na Reki ustanovi samostojna škofija za reško državo. V Zadru ostane tudi nadalje nadškof, ki pa izgubi naslov dalmatinskega mitro-polita, pod njegovo jurisdikcijo pripade ozemlje Zadra in otokov Cresa in Lošinja. šibeniška škofija se dvigne na dalmatinsko mitropolijo in bo za mi-tropolita imenovan sedanji zaderski nadškof dr. Vicko Pulišič, Id je že podal svojo ostavko. -j- Jugoslavija in Madžarska. Madžarski poslanec Aladar Bala je objavil v več madžarskih dnevnikih članke, v katerih konstatira, da je neutemeljeni madžarski šovinizem kriv, da ne vladajo med obema sosednima državama — Jugoslavijo in Madžarsko — oni odnošaji, ki bi bili za bodočnost Madžarske največjega pomena. Zmerni in trezni madžarski politiki že prve mesece leta 1919, predno je prišlo do boljševiškega prevrata hoteli stopiti v zvezo v Beogradom in doseči personalno unijo z Jugoslavijo, toda madžarski šovinizem je to preprečil in je raje žrtvoval Madžarsko boljševiškemu terorju. — Sedaj po ratifikaciji Trianonske mirovne pogodbe je skrajni Čas, da Madžarska opusti svojo dosedanjo politiko, ki tira državo v popolno razstrojstvo, a ob njeni meji stoji mogočna Jugoslavija, katera bo po prebolelih notranjih krizah, ki so le trenotni pojav, prevzela vodilno vlogo v osrednji Evropi. Volitve v konstituanto, o katerih pravi Bala, da so najpoatenejše volitve, ki jih je sploh videl parlamentarizem, so dokaz, da je Jugoslavija življenje zmožna država, ki se sedaj konsolidira, da prevzame svojo nalogo. Madžarski je zagotovljena bodočnost in razvoj samo v slučaju, ako se brez vsake skrupuloz-nosti nasloni na to državo. Zato mora Madžarska odstraniti vse, kar bi spominjalo na prošlost, a pred vsem pokopati svoj šovinizem in neizvedljivo re-vindikativno politiko, ki je sama po sebi nemogoča in bo Madžarsko privedla do končne in popolne propasti. -j- Vrnitev grofa Sforze. Danes zjutraj se je vrnil iz Pariza v Rim italijanski minister zunanjih zadev con te Sforza. še tekom dopoldneva se bo vrši ministrski svet na katerem bo Sforza poročal o londonski konferenci, nakar se bo začela debata o reškem vprašanju..Za hitro rešitev tega vprašanja se zlasti zavzemata minister alscipTiho. ZlasH minister mornarice Secchi je odločno za energično akcijo, ker to zahteva čast italijanske armade. V političnih krogih se trdi, da je tudi minister Sforza, ki je prevzel na sebe odgovornost za vspeh rapallskih pogajanj, privatno Izjavil, da je že moralno dftifen storiti vse, da se uveljavi rapallski sporazum. Pri predsedniku vlade Giolittiu se je zglasila depu-tacija dalmatinskega narodnega sveta in mu predložila zahtevo, da naj se Zadar priklopi samostojni reški državi. Giolotti je izjavil, da je vprašanje Zadra končnoveljavno rešeno in aa se na stvari ne da ničesar več izpre-minjati. -f Obstrokcija v ital. parlamentu. Iz Rima poročajo: Socijalistična stranka je sklenila ovirati razvoj debate glede podraženja kruha z obstrukciio. Vsi poslanci so dobili ukaz, naj vlo-že svoj lasten dnevni red in se pri-glase k besedi. 4 Giolitti o' položaja v Italiji. Rimski korespondent „Petit Joumala" je imel z Giolittijem ra7govor o socialnih problemih Italije, posebno o zahtevah delavstva po socializaciji podjetij. Giolitti je izjavil: Cesar se bojimo, ni toliko vpliv delavstva, kolikor nered ta revolucija. Kontrola, kakor jo zahteva delavstvo, je upravičena zahteva Na opazko, da morejo delavci na ta način dobiti odločujoč vpliv v podjetjih, je Giolitti odgovoril: „Tudi tega se ne bojim, ker imam v tem oziru dobre izkušnje. Jaz se nikakor ne bojim delavnega ljudstva, ampak samo lenuhov." -f Orike manifestacije za Srbijo, fz Soluna poročajo beogradski listi, da je na dan plebiscita za kralja Konstantina cel polk kretskih strelccv, ki je Pristaši JDS v Ljubljani, Id so bili izpuščeni iz volilnega imenika, da niso mogli voliti pri volitvah v ustavotvorno skupščino, naj se blagovolijo zglasiti v tajništvu JDS, Narodni dom, I. nadstropje. — —.----«-------?----— ------- - ■-- . , ' — * Kraljevi in regeniova zahvala. Re- lgra, ki smo jo videli v narodnem, nekdaj tvoril temelj Venizelosove ar-1 gat je 0 priliki proslave dveletaice nrBHcf^m^M«. i,,. 5» km« ^ made na solunski fronti, v vojni opre- narodnega uiedini-iia sprejel mnoro- mi, z godbo in vsemi častniki defiliral - * - - - * katero 5o Tforibor lahko ponosen. Na-1 s?e?e 80 godbenikov. Za koncert oike- to je govornik v kratkih besedah sez- stralnega društva pod taktirko kons. pr. nanil pričujoče z imeni razstavljajo- Jeraja vlada veliko zanimanje. Želeti čih umetnikov in se dotaknil tudi teh- je iz kulturnoglasbenih in gmotnih o- nike posameznih. General Maister je zirov Glasbene Matice", da občinstvo naposled izjavil, da otvarja razstavo vseh slojev napolni ta večer unionsko z zeljo, da bi imela mnogo uspeha, dvorano do zadnjega kotička. Predpro- Nato so gosti med zvoki vojaške god- daja vstopnic v trafiki v Prešernovi be odšli v sosednje prostore, kjer se ulici št 54. v treh po tukajšnjem trgovcu z umet- _ Ara visoki Soli za pedagogiko v mm pohištvom g. Zelenki okusno a- Zagrebu je imenovan profesor Milan ranziranih in z zelenjem okrašenih Ogrizovič, znani hrvatski dramatik, za dvoranah nahaja razstava, obsegajoča izvanrednega profesorja. Ogrizovič bo 183 umetnin. Za razstavo, na katero predaval v posebnem kurzu za slovenje poslalo svoja dela 28 umetnikov, 8ke kandidate in kandidatinje srbohr-se opaža jako živo zanimanj. Po Vatski jezik in književnost ofitiielni otvoritvi je. pričel splošen _ K l KovafovU f. Znani šef Suto rLsCo 16 J Narodnega divadla, Karel' Ko-' ooiskaio razstavo. varovic, je umrl v Pragi. Bil je 20 let — Sinfonilnl koncert „Olasbene Mu- vodja češke narodne opere in je po- tice". Orkestralno društvo „Glasbene vzdignil opero v Narodnem divadlu Matice" priredi v pondeljek, dne 13. do najvišje stopnje. Spravil je z ve- decembra, sinfenifen koncert z nasled- likim uspehom na oder vse Smetanove, njim sporedom: 1.) Čajkovski: Sere- Dvorakove in dnige opere. Bil je tudi nada za pihala; 2.) Btiiinr: Rimski znan kot skladatelj: posebno so znani karneval, uvertur*; 3) a) Skerjanc: sinfonični stavek, b) liinukij-Korza-kov: Na grobu, preiudij, c) Ljadov: Balada; 4.) Liszt: Les preludes, sin fonična pesnita'. Sodeluje orktster narodnega gledališča. Celoten orkester njegovi „Psoglavci" (ki so se igrali tudi pri nas> in opera „Na Starem Belilu", ki je nsK-nrjcna na podlagi „Ba-bice". Narodno divadlo je izgubilo v njem svojega najboljšega dirigenta, ki rr.u bo ohranjen trajen spomin. pred jugoslovanskim konzulatom v Solunu s klici „Zivela Srbija, žive'a Jugoslavija !" -f Odklonjen sprejem A!bar;ije v zvezo narodov. Komisija, ki ee je bavila s sprejemom baltiških držav kakor tudi Georgije in Albanije v zvezo narodov, je sklenila predlagati skupščini zveze narodov, naj sr- te države spričo njih negotovega položaja še ne sprejmejo v zvezo narodov, pač pa naj se povabijo k udeležbi pri tehničnih organizacijah, kakor pri delovnem uradu; njih sprejem v zvezo narodov se bo proučil pozneje. -j- Nezadovoljstvo s kcn?erer.eo Zveze narodov. Iz Ženeve javljajo 8. t m. Na današnji seji skupščine Zveze narodov je predložil Hanr.etaus komisijsko poročilo o tehnični organizaciji Zveze narodov. — Rowell (Kanada) je z ostrim poudarkom opozoril navzočne na to, aa poročilo krši točko 22. pogodbe in da konvencije, o katerih ta točka razpravlja ne obstoje več in da se vlade ne morejo več vezati z nared-baml, kakor jih predlaga poročilo. „Do-volj je že konferenc in zborovanj", je izvajal Rowell, „ki 60 stale sedem milijonov zlatih frankov". Izvenevropske države se preveč pritegujejo k razpravljanju o zadevah, ki so čisto evropske zadeve. 4- Nova protiboljševlška akcija. Knez Lvov in Maklakov, ki se nahajata v Parizu, izdala sta vsem Rusom proklamacijo, naj zaradi poraza Wran-glovih čet ne izgube upanja. Protibolj-seviška akcija, da se bo čim preje nadaljevala, ker se iz raznih delov Rusije javljajo kmečki ustanki proti sovjetskim oblastim. 4- Wilson dobi Nobelovo nagrado za mir. Iz Pariza javljajo 8. t. m.: „Matin" poroča, da se je komisija, ki ima nalogo izbirati med kandidati za Nobelovo nagrado za mir, odločila za predsednika AVilsona. Sklep mora Še potrditi norveški etarthing. 4- Zveza čeških plemičev. Bivši plemiči Češkoslovaške si nameravajo ustanoviti svoje posebno udruženje. Uradni organ češkoslovaške republike imenuje to namero ^smešno epizodo inteiektual no prebpomanbnih oseb". ozirom na zadnje dogodke, ki prete, da izzovejo v vojski in mornarici pe* Prosveta. — Otvoritev umetniške razstave v Maribora. V veliki dvorani bivše kazine je bila v sredo 8. t m. dopoldne na svečan način otvorjena prva umetniška razstava v Mariboru. Navzočne goste, katerih je bilo nad sto, med njimi zastopnike državnih avtonomnih in vojaških oblasti, raznih političnih, kulturnih in strokovnih društvenih organizacij ta korporacij itd. je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora general Maister, ki je v svojem govora posegel nekoliko v preteklost Maribora, nato pa prešel na novo dobo naš. razv. kjer se je razvilo v kratkem razdobja dveh let po osvobojenja jako živahno kulturno življenje. Kot enega izmed važnih pojavov tega kulturnega gibanja omenja govornik bal tedanjo umetniško razstavo. Po idejah, zasnovanih _„ ______ _______ _ po akademlčnem slikarju prof. Cotičn, vojni Bonomi in mornariški SecChi z pi mu gre glavna zasluga za to prire- ditev. so dobili prvotni načrti konkretno obliko in sc razvili v razstavo, n« brojne čestitke od vseh strani. Vsa naša predstavništva v inozemstvu ter vojne oblasti v državi, kakor tudi neobičajno mnogo korporacij in privatnih oseb je dne 2. t. m. poslalo kralju Petru in regentu Aleksandru izraze zvestobe ter pri tem izrazilo najboljše želje za bodočnost naroda. Po najvišjem nalogu se predsednik ministrskega sveta v imenu kralja in kraljeviča namestnika zahvaljuje za izraze ljubezni in udanosti in za vse patriotične želje za napredek našega naroda. * Polj*ske čestitke k ujedinjenju Poljski generalni konzulat v Zagrebu je od udruženja vseh poljskih akade-mičnih društev prejel nastopno brzojavko: Ob drugi obletnici zedinjenja jugoslovenskega naroda v svobodni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, pošilja skupščina zveze poljske omladine in centralni odbor filaredskih društev kot repreztntanti celokupne poljske mlad ži jugoslovenski niladcži srčne bratske pozdrave. Po dolgoletni borbi za obstanek in neodvisnost je poljska .nladina začela mirno delo za zgradbo svobodne domovine, ki jo vodijo velika načela Mickiewicza: ljubezni, pravice in dela. Vedoč, da isti cilji ta želje vodijo tudi jugoslovcnsko mladino, da bo tudi ona napela vse sile za narodno delo, našo skupno slovensko idejo in prospeh vsega človeštva, pošiljamo bratski pozdrav in želje, ca bi bila bodočnost čim najboljša. Živela Jugoslavija! Živela jugoslovenska mladina! * Pozdrav Jugoslaviji k drugi oblet nlci. ,,Nar. Listi" prinašajo lepo pesem J. Peliška, ki je bila zložena za „jugo-slovanski večer praškega Sokola". Pesnik se spominja naših bojev in pravi: Usoda bila nam dana jc enaka, v istih sanjah gledali smo v daljave, ob enem s teboj sem sovražil, ob enem s teboj ljubil sem Slabel sem, ko si oma: goval na poti in padal sem, če pal si ti. Bil sem zaveznik tvoj ne tekmec, svobodo tvojo slavim zdaj. Hvaležen sem za vsako rano, ki rablji z njo so združili nas; bratsko gladim tvoje čelo, s trnievo krono ranjeno. S teboj" sem, ko pohlepna zloba sovražnikov ti trga tla: v Koroško bolest moja gleda in na lazurno tvojo Adrijo... * Prestolonaslednikov rojstni dan državni praznik. Vsled sklepa ministrskega sveta je rojstni dan prestolonaslednika Aleksandra, ki pade na petek dne 17. decembra, proglašen za državni praznik in se praznuje po običajnem ceremonijalu, ki je predpisan za državne praznike. V Jugoslaviji imamo sedaj pet držav-vnih praznikov, in sicer: dan sv. Cirila in Metoda (24. maja), Vidov dan (28. junija), rojstni dan kralja Petra (12. iunija), dan narodnega ujedinjenja (1. decembra) in rojstni dan kraljeviča Aleksandra (17. decembra). * Cerkev in politika. Glasilo „sa-mosiojnih" poziva vse svoje pristaše, da mn sporočijo vse zlorabe cerkev in prižnic v svrho volilne agitacije in pravi: Naše cerkve so last naroda. Postavili so jih naši očetje Bogu v čast In narodu v duševno tolažbo. Cerkve niso za sbesiekga politika, ki 1« pozabil, da je duhoven ter o(h Ljubljana, 9. decembra. stsl s-lužabnik umazane sieankarske politike. Tudi niso ccrkve za to, da se sejela v njih dražba i-i prepir med občane. Vedeti hočemo, ali dela kakšen tak zdražbar vse to iz lastnega nagiba ali pa na ukaz svojih predstojnikov." Ako ss vsi odzovejo temu pozivu, bo uredništvo strmelo nad gradivom, ki mu bo doposlano iz vseh slovenskih župnij. * Pritožba starišev. Iz Maribora nam pišejo: Kako skrbe Vrstovško-vi klerikalni organi za šolsko mladino, dokazuje najbolj dejstvo, da so nekatere šole kljub ostri zimi deloma še popolnoma nezakurjene, deloma pa premalo, tako da se je pre-hladilo, oziroma zbolelo že nešteto otrok. Stariši so tako nejevoljni, da resno razmišljujejo, vspričo te malomarnosti še pošiljati svoje otroke v šolo. * Bolgari se Se niso spametovali. Iz Sofije javljajo: Dne 22.novembra so Bolgari v Sofiji demonstrativno slavili svojo zmago nad Srbi leta 1885. Sofijsko podčastniško udruženje „Gurgu-Ijata" (višina v postojankah pri Slivnici) je z godbo in zastavami manifestiralo po ulicah. Ob enem javljajo o živahnem delovanju makedonske organizacije na Bolgarskem. Ta organizacija namerava v kratkem odposlati v Makedonijo svoje čete in agitatorje in enemu oddelku agitatorjev, pod vodstvom KrČeva, se je baje posrečilo prekoračiti mejo. Bolgari bi pač imeli pametnejšega dela kot izzivati po nepotrebnem sosede. * Umrla je pri Mali nedelji mati ministra dr. Kukovca, gospa Ana Kukovec. Naše sožalje. st šport (24. štev.) je izšel in prinaša poleg raznih člankov, lepe slike iz zimskega športa. * Vprašanje mestne godbe v Celju postaja od dne do dne bolj pereče. Od bivše nemške mestne godbe, katere pomen so znali Nemci dobro ceniti, so danes le še nekateri ostanki Tudi bivša narodna godba je zaspala, imamo pa še skoraj ves material na godalih in notah. Vse to že Čaka dve leti na uporabo Kaj ko bi se meiodajni mestni godbeni krogi malo pobrigali, da se zopet oživi stara narodna godba pod narodnim vodstvom' * „Slovenska dijaška zadruga v Br-nti1 priredi v božičnih počitnicah nabiralno akcijo z nabiralnimi polarni Denar je namenjen za podpore in prehrano dijakov iz Slovenije, ki študirajo v Brnu. Z ozirom na dobrodelni namen prosi SDZ. javnost da čim izdatnejše gmotno podpira omenjeno akcijo. Obenem se zahvaljuje vsem tistim, ki so do sedaj podpirali zadrugo in tako omogočili ali vsaj olajšali študij mnogim n3Šim dijakom. — Na zadnjem zadružnem rednem občnem zboru dne 2. novembra t 1. je bil izvoljen sledeči upravni odbor: Ivan Hrovatin, cand. ing., predsednik; Vlado šlajmer, cand. ing., podpredsednik; Rejče Gogala, tehn, L tajnik; Boltek Vasle, cand. med. vet., IL tajnik; Rajko Luckmann, tehn., III. tajnik; Ignac Vidic, lehn, I. blagajnik; Francek Premelč, tehn., II. bagajnik, in Jože Stira, tehn., zapisnikar. * Razpis služb. Glasom objave v »Službenih novinah" razpisuje uprava za zaščito industrijske lastnine v Beogradu naknadno: 1.) mesti inšpektorjev z letno plačo 5000—6000 dinarjev; 2.) nnekcliko mest tajnikov z letno plačo 2500-4000 dinar. jev~, 3.) nekoliko mesi lajnikov s Ta-) * Invalidska razsodil?«. Mmlslrsfvo za socialno politiko je pričelo z orga-nizovanjem invalidskih razsodišč po vseh okrožjih, kakor jih predvideva naredba o začasni pomoči invalidom. * Kovan drobiž v prometa. Kakor poroča „Pravda", je prispela v Beograd prva partija niklenega drobiža po 5. 10 in 25 par v skupnem znesku 30 milijonov dinarjev, ki pride takoj v promet. ..Službene Novine" bodo v eni prihodnjih števiik objavile ukaz, s katerim se ta drobiž proglaša za državni novec. * Zagrebška aprovizacije kupuje moko. Izvršilni odbor zagrebške mestne aprovizacije je v torek razpravljal o dobavi moke ter je z ozi-rcrr na okolnost, da utegne cena mol'i šc zpatno poskočiti, sklenil nabaviti večjo ko'ičino moke, in sicer v Eanaiu, kjer jc moka po svoji kva-liicti najboljša. Ker je tovorni železniški promet znatno o—cjsn, je odbor oberem sklenil, da se aprovi-zacija v posebni spomenici obrne do m in is LilVa saobračaja s prošnjo, ljani. Julij Nardin, je imenovan* za da dovoli posebne vlake za mestno kultetno tehnično izobrazbo in 4.) dve mesti pisarjev, i. s. jedno za ab-solviranega pravnika, drugo za ab-solviranega tehnika. Pogoji za ta mesta so isti, kakor so anvedeni v 129, številki ..Uradnega lista" z dne 11. novembra t L s prememfco, da prosilcem za mesta pod J) in 2) ni potrebna usposobljenost za sodnika ali odvetnika, da pa imajo prosilci s tako usposobljenostjo prednost. Prošnje je poslati Upravi za Zaštitu Industrijske Svojine (Ministarstvo Trgovine i Industrije) v Beogradu do 15. decembra 1920. * Promocija. Na zagrebškem vseučilišču je bil 4. t. m. promoviran za magistra farmacije g. Milivoj Levstek * Imenovanje. Okrajni komisar Rajko Mulaček, ki je prideljen okraj-nemu glavarstvu v Mariboru, je »"nvnovan za vladnega tajnika. * Z ljubljanske državne obrtne šole. Profesor I. državne gimnazije v Ljub- profesoria (v 8. činovnem razredu) na državni obrtni šoli v Ljubljani. * Imenovanja. V oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani so imenovani za ministerijalne konci-piste: dr. Ciril Pfajfer, Fran Mramor, dr. Mihael Kambič in dr. Josip Jaške •— vsi v 9. činovnem razredu. * Državna trgovska šola 9 Maribora. Minister trgovine in industrije je odobril imenovanje Gustava Šiliha in Frana škofa za redna učitelja na državni dvorazredni trgovski šoli v Mariboru, izvršeno od deželne vlade za Slovenijo. * Zdravstveno stanje v Ljubljani. V tednu od 28. novembra ao 4. t. m. se je po uradnih podailcih v mestni občini ljubljanski narodilo 25 otrok, umrlo pa je 27 oseb, med temi 2 za grižo in 1 za davico (vratico). Za nalezljivimi boleznimi je v tem času obolelo 9 oseb in sicer 6 za ošpicami, 2 za grižo in 1 za tifuzom. * Štrajk državnih nameščencev na Dunaju posebno neugodno vpliva na poslovanje pri avstrijskih cari-namah. Oškodovanih jc več jugoslovanskih trgovcev, ki so na Dunaju nakupili blaga iu že kupili vozni listek za povratek, noseč blago s seboj kot prtljago. Ker se blago ne nore več zacariniti, morajo ostati aa Dunaju ali pa se izpostaviti nemarnosti, da bodo morali pustiti blago na meji. * Pogrebnr demostracija. V Beogra-lu so včeraj pokopali tri zidarje, ki » bili ubiti, ko se je porušila zgradba lovega kinomatografa v Aleksandrovi ilici. Komunisti so izrabili priliko za prireditev velke demonstracije. Prisostvovali so v mnogih tisočih pogrebu ler vračajoč se s pokopališča vsklikali sovjetski republiki. * Nov kredit za invalide. Ministrski svet je odobril za invalide izreden kre-iit v znesku dveh milijonov dinarjev. * Tretji šahovski turnir šahovskega kluba v Celja je imel sledeči re-coltat: od 20 partij so dobili: Logar I61/j, dr. Sckvvab 14I4, Gajšek 14, dr. Brunčko 13 in Štefančič 11 kot zmagovalci. Ostali so dobili 5—10 partij. Ude'eži/o se je turnirja 11 tekmovalcev Klub je dobil izborno aovo moč v osebi profesorja Vagaja. * Redni občni zbor celjske dija-fke kuhinje se bo vršil 18. t m. v realni gimnaziji. Na dnevnem redu |e važ:io vprašanje dijaškega doma p Celju. * Veliko športno slavnost v Celju priredi dne 5 januarja v Narodnem domu celjski športni klub. * Celjske ulice v zadnjem času popolnoma nič ne zaostajajo za znamenitimi ljubljanskimi ulicami. Tudi tu vozijo vozovi do po'ovice v blatu, lastniki ročnih vozičkov pa si pomagajo s tem, da vozijo kratko-malo po hodnikih. Kaj ko bi mestni ekonon ravno tako vestno naročil delavcem naj posujejo ceste, kakor jib je dne 2S. novembra poslal na volišče z naročilom, naj vržejo «kuglice pra\ gvišno v četrto kišto»? * Nova telefonska zveza je bila napravljena med Sv. Kungoto in Sv. Jurijem ob Fesnici. * Jugoslovanski dobrovoljci mariborskega okrožja se vabijo na običajni sestanek, ki se bo vršil v soboto ob 20. uri v železničarski sobi v Narodnem domu * Zopet nova obtožba proti puntar-skim kmetom Iz Zaerreba nam poroča- aprovizacijo. Končno je odbor še sklenil, da pred božičnimi prazniki določi maksimalne cene za ribe, špecerijsko blago in druge živijenske potrebščine. * Zaprte državne šole v Osijeku. Veliko profesorjev, nastavljenih na csije-ških državnih šolah, ni moglo dobiti v mestu stanovanja, zato so prosili vlado, da jih prestavi v druga mesta, ker ne morejo živeti po dragih osijeških hotelih. Zagrebška vlada pa je obvestila osijeŠki magistrat, da bo s 1. januarjem zaprla vse osiieške državne šole, ako mesto do tedaj ne preskrbi profesorjem potrebnih stanovanj. * Naseljevanje v Zedinjcnih državah prepovedano. Parlament Židinje-nih držav severne Amerike je sprejel zakonski načrt, ki za dobo dveh let prepoveduje naseljevanje v Zedinjenih državah. V tej dobi zamorejo se v Zedinjenih državah stalno naseliti samo stariši in ostaii rodbinski člani ameriških državljanov in takih strank, ki hočejo postati ameriški državljani. Dijaki, ki se vpišejo na kaki ameriški uni verzi, morajo, ko dovršijo študije, zapustiti deželo. Tudi Kanada je prepovedala naselitev vsem onim, ki ne prinesejo s seboj vsaj 250 dolarjev, ubi tel j pa vsaj 150 dolariev za vsakega člana, ki je dovršil 18. leto, oziroma 50 dolariev za' otroke do 18. leta. * Grozen zločin na vlaku. Na vlaku, ki je vozil v Soboto ponoči med Suboti-co in Bajo. je izginil strojevodja. Policijska preiskava je dognala, da so strojevodjo vrgli v ogenj kotla železniškega stroja. Trije kurjači so bili takoj aretirani. Vzrok groznega zločina je baje maščevanje. * Nadebudna mladina. Velesovo, znamenita božja pot, je vas pri Kranju, kjer si mladi fantje izkazujejo ljubezen s koli in železnimi drogi. Komaj dorasla fantiča Andrej Ahčin in Andrej Maček sta iz ljubosumnosti napadla na domačem vrtu pri hiši sina Janeza Peiriča ter ga z železnim drogom težko ranila na glavi. Danes dopoldne so ga pripeljali v deželno bolnico. * Sin ustrelil očeta. Poroča se nam: Dne 6. decembra popoldne je med posestnikom Spendalom v Velikih Kom-poljah pri Muljavi in njegovim sinom Jožefom nastal prepir. Sin je pograbil revolver ter svojega očeta ustreli! tako nesrečno v trebuh, da je le-ta še isti večer umrl. Posestnik Spcndal se je šele pred kratkim vrnil iz Amerike in se je kot vdovec nameraval oženiti, sin, ki se je vrni! od vojakov, pa bi bi! rad prevzel očetovo posestvo. V pijanosti je vsled tega prišlo do preoira, ki je zahteval krvavo žrtev. Mladi Spendal je bil aretiran in izročen sodišču. Glavna carinarnica v Borovnici ni j njena ekspozitura na Verdu sta ne- j »S* §Cek® se titeSa* mm. Carinski organi v Ljubljani so prišli na sled dobro organizirani družbi tihotapcev z valutami, ki se večinoma tihotapijo v Italijo. Glavno biago so amerikanski dolarji. Pomanjkanje carinskega osobja pri obmejnih carinarnicah, zlasti pa močnih obmejnih straž, silno oiajšuje to tihotapstvo. Glavna pota tihotapcev gredo čez Ljubljano in Logatec, v zadnjem času pa tudi čez Bakar in Sušak. Tihotapci se zadnje čase več ne vozijo v ekspresih in brzovlakih, ker je v njih kontrola stroga. Vozijo se z izvošče-ki in aytomobih do Vrhnike, od tu davno izsledili celo tihotapsko organizacijo, ki sega preko Ljubljane doli v Bosno in Dalmacijo. Milijoni in milijoni so preko te organizacije zbežali iz Jugoslavije in samo v enem slučaju je ugotovljeno iztiho-tapijenje 125.000 dolarjev in poldrugega milijona lir. Borovniška in ljubljanska carinarnica sta poslab o tem obširna poročila na centralne oblasti v Beogradu; preiskave se v obširnem slogu uadaljujejo. Središče tihotapstva tvorijo trgovci Alkaiay iz Zagreba m Kabilijo iz Sarajeva. Tihotapskemu «poverjeni-ku» Finziju iz Sarajeva so zaplenili v Ljubljani amerikanskih dolarjev v vrednosti okrog 5 milijonov kron. Zagrebčanu Fleischbachcrju so pred par dnevi vzeli 1000 dolarjev iz — nekega posebno zanimivega dela telesa. Pri tem poslu pridno konkurirajo izvestni za lahkim zaslužkom drveči Ljubljančani. Neki gospod iz Rožne ulice je moral pustiti v rokah car.ne 1000 dolarjev, namenjenih za tuje kraje. Posebne vrete kupčija je tihotapstvo z nežigosanimi kronami iz Avstrije v zasedeni del Dalmacije. Odločilna je pri tem špekulacija, da bo Jugoslavija te krone morala zamenjati al pari. V Zagrebu, Splitu, Mariboru in Ljubljani eks stro- c-L, ški za nabavo sirovin in za predela- Banka Brod 03 Savi stanje vodilnih papirjev padlo za 2695 enot = Tvornica za šumeča vina v Mariboru. Neka hrvatska družba namerava ustanoviti v Mariboru tvornico za šumeča vina. Udeležena je tudi neka zagrebška banka. = Žilo za Belgijo. Belgijska vlada je sklenila z našo vlado pogodbo glede izvoza žita. Količina kontingenta bo beograjska vlada odločevala od časa do časa. Borze 9. decembra Zagreb, devize: Berlin 196 do 198, Milan 518 do 524, London 505 do 510, Newvork, kabel 147 do 149, čeki 145.50 do 146.50, Pariz 855 do 875, Praga 166 do 168, Švica 2050, Dunaj 25 do 25.50. Valute: dolarji 144 do 146, avstrijske krone 28 do 29. levi 165, češke krone 160, funti 470, franki 840, napoleondori 468 do 475, marke fif tibiian-skega porotnega sodišča. vanje jako majhni v primeri s prodajalno ceno. Država dobi petkrat ali desetkrat več, kakor jo stane produkcij nekaterih vrst tobačnih izdelkov. Pri sladkorju pa je stvar popolnoma drugačna, kajti tukaj ne more zahtevati država, da bi se sladkor prodajal petkrat dražje kakor znašajo produktivni stroški, ampak mora gledati v prvi vrsti na to. da se produktivni stroški zmanjšajo. Naša administracija in sploh vse državne administracije so pa nesposobne, da bi zmanjšale produktivne stroške. Poglejmo si, koliko znašajo produktivni stroški ene izmed največjih sladkornih tovarn in na koliko se je določila začasna cena sladkorja! Imamo tovarno, ki bo letos predelala približno 3000 vagonov sladkorne repe Za sladkorno repo ima plačati tovarna 4500 K za vagon, torej skupno 13'{. milijona kron. Tovarna porabi približno 1000 vagonov premoga ter plača 10.000 K za vagon, skupaj torej 10 milijonov kron. Vsi drugi izdatki za delavce, uradništvo, za različne kemikalije in druge produkcijske potrebščine znašajo preko 30 milijonov kron. Produktivni stroški za predelavo 3000 vagonov sladkorne pese znašajo torej maksimalno okroglih 53 milijonov kron. Koliko sladkorne vsebine ima letošnja pesa, ni sicer še končno ugotovljeno, provizorni poskusi pa so izkazali, da vsebuje letošnja repa 14 % sladkorja. Iz previdnosti vzemimo samo 13 %. Pri 3000 vagonov pese se bo torej dobilo 3Q0 vagonov sladkorja. Kakor čujemo, je ministrstvo dovolilo slad denar blago 1010 1100 390 1510 260 268 1750 1900 620 625 9C0 650 680 83 0 8350 610 515 £80 890 1300 1400 5100 5950 805 850 780 790 1750 1780 železnice v Lazah sta ponoči dr.e 16. junija železničar Ivan Bizjak in „ro-kovnjač" Jože Dimic vlomila v tovomi voz ter odnesla dva zaboja sladkorja v vrednosti 7200 K. Orožniki so ju prijeli, toda Dimic jim je ušel ter se je kot „rokovnjač", oborožen z nabitim samokresom, klatil po kozolcih ljubljanske okolice. Dne 3. julija pcaoči je Dimic, mlad, delemržen dečko, zopet na zaloškem kolodvora odnese! tri zaboje sladkorja, vrednega 10.800 K, in 10 zavitkov cigaretnih papirčkov, vrednih 2400 K. — Današnja ljubljanska porota je obsodila Ivana Bizjaka na 15 mesecev mesecev in Jožeta Dimica ua pet let težke ječe. Vlom pri Charlesu Princa. Dne 7. oktobra ponoči so trije čevljarski pomočniki Ivan Tome, Tomaž Kleindienst in France Pimat vlomili v manufak-turno trgovino Charlesa Princa na Turjaškem trga ter odnesli tri bale manufakture, cenjene na 26.800 K. Za vlom so se dogovorili pri neki kino-predstavi. Pred današnjo poroto so bili obsojeni: Ivan Tome na 10 mesecev, Tomaž Kleindienst in France Pir-nat pa na 8 mesecev težke ječe. Zanimiv je bil pravorek porotnikov glede višine cenjenega zneska. Soglasno so zanikali vrednost blaga nad 4000 K. D muljaji avstrijskega za sladkor 32 K za kg, tako da bo ta tovarna dobila za sladkor 124-8 milijonov kron. Ker znašajo produktivni stroški okroglih 53 milijonov kron, bo tovarna projiiirala preko 70 milijonov kron. Iz tega se vidi, da hočejo sladkorne tovarne doseči ogromne dobičke na račun konsumentov. Medtem ko znašajo produktivni stroški približno 14 K za I:g sladkorja, zahtevajo tovarne nič manj kakor 32 K. Tovarnarji se ne morejo sklicevati niti na svetovne cene, da bi upravičili svoje -zahteve. Poročali smo že, da na svetovnem trgu pada cena sladkorja in kakor nam lav-ljajo, se zdaj ponuja sladkor v Trstu po 4V2 lir. to je po cirka 24 K za kg. V New Yorku notira sladkor 5*72 centov za funt (453 g), to je po sedanjem kurzu dolarja 17-60 K za kg. Zahteve naših sladkornih tovarn so torej previsoke in dolžnost vlade bo, da bo našim domačim tovarnam odvzela sladkor po mnogo nižjih cenah, nikakor pa po 32 K za kg. = Baisse na zagrebški borzi. Kurzi važnih akcij, ki jih notira zagrebška borza, so zadnje tri mesece stalno padali. če seštejemo cene (ponudba) ak-„ dezerterja. cij, ki smo jih vzeli za podlago, dobi-Jakob Vojska je bil pričeikom leta 191S mo borzno stanje glede teh^ akcij. Te dezerter iz avstrijske vojske. Begal se' je iz kraja v kraj, iz šume v šumo, z -s . . . na izginejo po gozdnih potih in ste- ■k! PJT?"'^ t SS v Logatec. Seveda plačujejo za- obtozbo proti kmetom, ki so povzročili _... .„. „„,-._;_,; znani kmetski punt na Hrvatskem. Ob-j^jve vodnike z velibnu vsotamu tožba navaja dolgo vrsto tatvin in po-1 Tudi drugi, od demarkacijske črte ____j___________________,_____ bojev, katere so obtožena izvršili v Ka-! oddaljenejši kraji, so zanje zelo sodiščem v Vidmu, kar pa se ne da po čini in okoliških krajih, 1 ugodni, ker ni zadostnih straž, laktih dognati. gore na goro. Preživlal se je s tem, da je ponoči jemal, kar je potreboval. Obtožba mu očita 11 tatvin, zlasti pri kmetih v ljubljanski okolici Avstrijske vojaške oblasti so ga lovile, devetkrat je pobegnil iz zaporov. Po polomu je postal resen človek. Oženil se je, toda takoj je odšel na koroško froato, kjer se je častno obnašal in mu je njegov poveljnik, major Martinčič, izdal najlepše izpričevalo. Porotniki 90 krivdo zanikali z 8:4 glasovi. Jakob Vojska je bil oproščen. V glavnem se je zagovarjal, da je bil že zaradi teh deliktov obsojen na 18 mesecev pred vojaškim 'vsote, ki jih angleški narodni gospodarji zovejo indeksne številke, kažejo gibanje akcij na borzi. Indeksne številke zagrebške borze so posebno tekom zadnjega meseca znatno padle. Med tem, ko je notirala skupna svota kurzov vseh tu vpoštevanih akcij pred mesecem 8300, je padla pretečeni mesec na 6885, kakor je razvidno iz spodnjih števiik. Tu so vpoštevana sledeča podjetja: Hrvatska eskomptna banka. Jadranska, Ljubljanska kreditna, Narodna banka, Gutman in Narodna iumska industrija. Skupna vsota kurzov vseh teh akcij je znašala: 7. julija: 95S0, 15.septembra: 9205, 30.septembra: 8970, 19. oktobra: 8890. 7. novembra 8300. 2. decembra: 6885. Od 7- julija do 2. decembra 1.1. je torej Jadranska banka . . Jugoslavenska banka . Ljubljanska kred. banka Narodna banka . . Praštediona . < • « Rečka pučka . • • • Srpska banka . . i Eksploatacija drva Dubrovačko parobr. dr. Goranin..... Narodna šumska ind.. Gutman..... Beograd, valute: dolarji 36 do 36 30, funti 119 do 121, franki 215 do 216, lire 125 do 130, leji 51 do 51.25, levi 39.50 do 40.50, češke krone 41.50 do 43, drahme 300 do 310, napoleondorji 11S.50 do 119.50. Devize: London 125 do 126, Pariz 212, Ženeva 555 do 565, Prasra 41 do 41.50, Dunaj 630 do 6.50, Berlin 48.25 do 48.75. Dunaj, devize: Zagreb 389.25 do 394.25, Berlin 805 do 811, Budimpešta 99 623 do 101.625, Bukarešta 812.50 do 822.50, London 2045 do 2C55, Milan 2075 do 2095. Newyork 600 do 604, Pariz 3505 do 3545, Pra-o-a 672.50 do 677 50, Varšava 102 do 104, Zurich 9212.50 do 9262.50. Valute: dinarji 1565 do 1585, dolarji 595 do 599. francoski franki 3480 do 3520, švicarski franki 91S7.50 do 9237.50 češkoslovaške krone 685.50 do 690.50 ogrske krone 105.50 do 107.50, leii 810 do 820, levi 635 do 695, Ure 2065 do 2085. marke 804 do 810, poljske marke 109 do 111, 2035 do 2055. Dunai, Efekti: Avstr. kronska renta ... „ majska renta ... Ogrska kronska .... V. avstrijsko vojno pos. . . Turške srečke..... Kreditni zavod za trg. in ind Anglobanka ..... Bankverein.......13,0 — Landerbank ..... Av3tro-Og:ska banka . . Bosanska zemaljska banka Zivnostenska banka . . . Državne železnice . . . Lombarde ....<» Alpine-Montan .... Praška železna industr. . Levkam. papirnica . . . Praga, devize: BČrlin 121.25. Beosrrad 239 do 241, Dunaj 14.50 do 15.50. Varšava 14.50 do 15.50, Budimpešta 14.50 do 15.50, Sofija 10125' do 102.75, Zagreb 59.50 do 60.50, Bukarešta 124.25 do 125.75, jugoslovanske note 233 do 235, Newyork 87.25 do 88.50, London 300 do 302. Pariz 515.50 do 518.50, Milan 303 do 105, Zurich 1364.50 do 1367.50. Berlin, devize: Newyork 74.42 do 74.58 I ondon 256.20 do 25G.80. Pariz 437.05 do 437.95. Milan 260 70 do 261.30, Avstrija 21.97 do 22.03, Budimpešta 15.33 do 15.37, Praga 84.15 do 84.35 Zurich, devize: Berlin 8.70, Newyotk 646, London 22.25, Pariz 3800, Milan 22.75, Zagreb 4.50, Praga 7.25, Bukarešta 8.75, Budimpešta 1.30, Dunaj 1.90. žigosane 1.25, Varšava 1.10. ion-— 100-— 71-75 3305 — 1340 — 1229-— 18TO-— . 6 05-— . 1R60-— , 2925 — . fiOlO— , 2675- — . 5110 — . 13000*— . 6500-— 119.75 do Vremensko poročilo. Lrabl.ftna V'6 m naH moHem 3. (9 - č a Dan i 0 s^« S- Tatrari N'sbo » š sS E ' S O Se ■na ► m 9. dec 7. ar 73 <-9 l-s brez vetra soeg 9. dec 14. ari 735-7 »■7 obl. * 9 dec 21. ari 737*7 10 sL ssver več jas. eo Smlnfa rčenjinta en-nemmra 1 4 nnrmaln. P T Vremenska napemd: Mrzle i* lefa« seTerno Trcsie. Solnce T»h»-» dams ob 7-fS za-ai* OB 18 S 9. dec. ob 7. urli Crtkvenlcai tem o g. ofcL pad. I S. Dunaj t tem O«, sneg pad C 2 Inomom mM oU. pad. wt Prigode gospoda Mina. Roman. (Prevod iz švedščine. F. J.) (Dalje.) „Kako?" vpraša policijski načelnik. „Zelo nenavadno, če nosi gmt-laman po žepih listnice, ki niso nje-jgeve. Tako čudno pačite svoj obraz. Kaj pa je tako zanimivega v tej listnici? Cisto navadna listnica iz krokodilovega usnja!" Odpre jo, in gospod Bateson ostolbeni preseče-j»ja. Policijski šef jemlje iz listnic • Plan bančnega poslopja London and Liverpoolbank v Lordom, glavni kontor na T.udgale »drfcu in fiili-Jalke v Putneyju '.er, o.. — belešk-: o navadah gospoo? nodravnaklia Valtersa! Pri pogled«' na iokcpi-i Potem zmigne z ramami in odredi: „Odvedite jetnika!" Filip Collin se pa Smej^ ori Stanju večernih listov. Zadnji akt te prve Collinove angleške transakcije se je odigral sedem let pozneje. Ker ni bilo torbice in še zaradi nekaterih drugih olajševalnih okolnosti je Bateson dobil samo sedemletno kazen. Na dan, ko ie imel zapustiti kaznilnico Dart-moor, so ga poklicali k ravnatelju: „Pismo za vas, Bateson. Zdi se, da je denar v njem. Pred pol leta so mi ga izročili s prošnjo, naj Vam je rredam, ko zapustite kaznilnico." Kaznjenec vzame pismo s tresočo reko in je denjera zre bankovcev. Končno se osvesti in Sta Dcar Mr. Bateson, priznati mi to oni bankovci, zaradi kojih so Vas vzeli hop, in ravno nekateri največ ji! Ropar je porabil le zlato in nekatere manjše bankovce je menja' kakor smo izvdeli, na raznih krajih To so številke! In pričel jih je Stati iz zapisnika, Bateson ga je pa jedva poslušal, kajti v zadregi je obrni' pismo in Stal na njega hrbtu še pri pis: „ Priznam, da boste poslane Vam bankovce precej težko menjali Toda diable, kaj hočete? Storim pač kar morem, da pomagam svojemu prijatelju. Pa brez zamere! Vaš F. C." II. Prigoda raztreseniD gospodov. * TZnm V severozapadnem delu Londona, i S IdtlTzSa "tf najotmenejše četrti okoli Re- gentsparka, leži Gothenburg Road. morate, da sem držal besedo, ki sem mrzlo spreleti Batesona po fr.btvi 'Vam jo pred daljšim časom zastavil Ve, da ni tega t-ikdar pisal, in ven- ' dar je pisava njegova lastna in brez dvorana ... In niti beležke, niti na-trta bančnega poslopja ni videl nikdar poprej... Ha, sirovi angleški žepni tat in zločinec! Ali vidiš sedaj, v čigavo zanko si zašel?. Ali obžaluješ sedaj nesrečno uro, ko si prekrižal pota gospoda Filipa Collina? Prepozno, «wn ami! Angleški zakoni, v Sjih tkrilju si kljuboval Filipu, ne poznajo šale. Ti jih boš sedaj razmišljal marsikatero dolgo leto. „Tega nisem pisal jaz..." jeclja fospod Bateson. „Zarota proti meni.. Policijski šef pogleda na piano, »ajdeno v Batesonovem žepu, primerja pisavi in vidi, da sta jednaki. v Bondstreet. Zares sem poklical policijo na pomič, ki je najino zade vico rešila na najzadovoljivejši način. Ko ste sedaj odsedeli svojo kazen, se ne hudujem več na Vas. V dokaz Vas prosim, da izvolite sprejeti priloženo. Naj Vam ta denar pomaga na boljšem potu, nego je bil Vaš prejšnji zloSnski! Vaš vdani Filip Collin." Negibne zija Bateson v direktorja, ki je pričel preiskovati bankovce. ?Hm, dobri Bank of England papirji," mrmra ravnatelj v svojo brado. „Toda stoj,"--... in stopil je k omari ter vzel iz nje stare sodnfc akte iz leta 1906. „Kaj hudiča!" vzklikne. „Zato so se mi številke bankovcev zdele tako znane! Saj so gentsparka, leži Gothenburg Cesta je polna, kakor se bere v starih romanih, sledov minule lepote, v prejšnjih časih je pripadala že gori omenjeni otmeni četrti, ali je bila v teku časa degradirana Od jugo-vztoka sem od Bloomsbyrya se vrste v gostih vrstah boarding hiše, ki so zavzele najlepše in najvažnejše točke Gothenburg Roada. Se nekaj let in cesta, ki se bori z obupom postar-ne dvorne dame za svojo zunanjost izgubi svoje mesto med otmenim svetom za vedno. Nekako v sredini Gothenburg Roada stoji hiša št 49, srednjeveliko, dostojno, trinadtsropno poslopje, ki je bilo leta 1906. precej zanemarjeno, a nosilo je na vratih tablico: „Za oddati". Najemnina, ki je bila nazna-čena — namreč 450 funtov — je bila že dovolino jamstvo, da te hiše ne oddado v najem njeni lastniki gospodje Frank, Knight & Cie., Han-nover Square 20. — Toliko bolj so se pa začudili stanovalci in sosedje, ko so se nekega lepega dne meseca aprila 1906 pojavili v hiši delavci, ki so nekaj popravljali in sneli tudi tablico „za oddati" in ko so se ustavili pred hišo vozovi za pohištvo. Ghij, glej, govorili so sosedje. Vendar so nekemu obesili št 49! Kdo le more plačevali 450 funtov za to staro barako? Da, da, v hišo št. 49 debimo novega soseda govorili so zopet v drugih hišah. Vsa ta radovednost se je potola žila v par dnevih, ko so sosedje zvedeli, da je vzel hišo v najem nek inozemec, profesor Pelotard iz Pariza, toda ta radovednost je izbruhnila s podvojeno r-očjo, ko je profesor vselil v hišo. Rilo ie videli, da ima prefesor Pcloirrd trefc? nrrr~n pustiti Gothenburg Poad - pcpoLni neizvestnosli o sebi in rej m početju. Opazujoča cčesa, ki so ga motrila skozi vsa okna dolge nemorala so se zadovelili k z ugotovitvijo, da je profesor Pelcta"* rt ar tekih 30 let, vedno elegantno oblečen da ima modro zelen auto irark: Daimler in da stanuje sam v svoji hiši. Ako je kdo vprašal njegovo služabništvo,, in to sta bili francoska (uharica in švedska sobarica, kaj de-a profesor, odgovarjali sta vedno, da tiči ves dan nad nekim jako učenim delom, ki pa ne vesta o njem povedati nič natančnejšega; pripomnila sta še, da mora biti mož jako bogat. To je bilo ljudem ~a prvo silo dovolj, dokler niso zapazili v maju mesecu, da vsak dan ob pol deveti uri zjutraj stopi iz profesorjeve hiše rdečelas, slabo oblečen možakar. akoj so hiteli spraševat švedsko so- j barico, ali njen odgovor ni —J~ voljil. Rdečelasi gospod je baje pro-fesorjev tajnik, je pripovedovala sobarica in mu ponu.ga pri njegovem učenem delu. Kako naj pomaga tajnik gospodu profesorju, ko je vendar neprestano v Londonu? Na taka vprašanja dekle ni znalo odgovarjati, zato je ostala stvar nepojasnjena Nekega lepega dne v mesecu maju našel je Mr. Ingram, ki je stanoval v najelegantnejši IV i Gothenburg Roada št. 45, v ,.Daily Telegrafu" oglas, ki je vsaj deloma pojasnil početje profesorja Pelotarda. Oglas se je glasil: ,.Psihitna raziskovanja. Profesor Pelotard iz Pariza potrebuje za svoje veliko znanstveno delo podatke o poedinih zanimivih slučajih, ki nastanejo pri zagrizenih zbiralcih raznih predmetov, in o sličnih pojavih. Dokazano je, da so taka duševna razpoloženja v tesni zvezi z raztresen ostjo v največji meri, duševnim rnnirom in slabim spominom, zato ves p-vim, da mi pošljete gori na-prečn^ podatke, in omenite, ali so in v kaki meri nastopili taki pojavi tudi pri vas. Jamčim vam popoln« diskrerijo, a za vse podatke se še posebno zahvaljujem. Neprijetne posle-dice, ki so za onega, ki trpi na raz-tresenosti in slabljenju spomina, pra. va življenska nadloga sprečuje in zdravi profesor Felotard po novi psihični metodi. Obrnite se pismeno na naslov: profesor Pelotard, Gothenburg Road, London N. W." (Dalje prihodnjič.) Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra", zado-'Odgovorni urednik Vit. F. Telene. Sapi se taSbo, ie dobro ohranjena, pripravua za inka-ianta. Naslov se izve t upravni tTu «Jutrt» na II 80SP0J, praznik popoldne . kavami Krapi na Škofovem dežnik, naj ga »me, kjer dobi svojega t kavarni. Benska, opremi eua s posebnimi varovali proti streli in napetemu tokn (Hocbspan-»ungstelepbon-Apparate), popolnoma nova in takoj uporabna i za navadno rabo i za e ek-trarne iw. sta na prodaj po ori;. bkteni in vrnitvi carino. Vprašanja pod znamko »Telefon* na npravo «Jatra>. Zoanrka za od(r»vor. m* 4—s Ludvik Iieršič tesni trgoree io lastnik meto, ne žage se vljndno priporoča za rezanje drv z motorno žago. AJiaolJeva cesta St. 10, tramvajska postaja: Sv. Petra oasta. 560 bil 3-8 Izurjenega ijepisco ali strojepiso tsče notar v Črnomlju Fastop slnžbe takoj, plača po dogovora. priporoča 85 14—10 Odo n Koutny Ljubljana, Ko'odVorska ulica 37. itSSflSUK ■■■■■ca« a* ■ ■ ■ 2 S Smepihonsho strojno olje Olje, lahko, za vre te na; Olje za transmisije; _ Olj«, strojno *a poljedelske stroje; ■ Olja, strojno za teike stroje; • olje aa avtomobile, lahko; J olje » „ , izredno težko; ■ olj« za cilindre; ■ olj« proti prahu. 67 104—80 S Glavna u'ogt! | Mi, Rakovs S Zaofcl. d. z o. z. i prej A. Zanki sinovi. 5 ? rocoino za d na-Jirtro" ? Oprava za trgovino (fttslaie) 499 10-7 ■e takoj pvoda. Henrik Kenda, Mestni trg 17. Otvoritveni oglas. Cenjenemu občinstva vljadno narirniam. da sem OtVOlil dne 4. decembra f 920 špecerijsko in kolonijalno trgovino na Marijinem trgn St. I, v bivši Hanptmann-Zanklovl hiši. Poleg vseh vrst špecerijskega in kolonljal-nega blaga priporočam posebno moko, zdrob in lešprenjček iz lastnega mlina, dalje poljedelske pridelke hi vsakovrstno pristno Žganje, predvsem sliVOViCO lastne kahe. Zagotavljajoč solidno in točne postrežbo o znatno znižanih cenah se priporočam DELHISRH TISKARNI) ■ ■ ■ ■ 1 ■ 1 D. D. 1 ■ -j (prej Tiskarna Ig. pl. K!einmayr A Fed. Bamberg) v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16 se priporoča 35 17 za Izdelovanje vseh tiskovin od po-setnic do najumetnejšega barvnega tiska, kakor tudi za natiskovanje listov, časopisov, trgovinskih in uradnih tiskovin. Vsa ta dela izvršuje kar najhitreje in po strogo strokovnih pravilih. wio0b';8:,;ri:r: knjigoveznico, ki izvršuje knjigoveJka dela od najpreprosteje do najfineje vrste. Bonačev beležili koledar (tedenski koledar) izide 16. t m. in se dobi po vseh trgovinah s papirjem. Cena brez poštnine K 20'— komad. Koledar je krasno izdelan in tiskan na dobro limanem papirju. Direktno naj se naroča pri tvrdki J. Bona6, sin v Ljubljani. Denar naj se 1 ošlje naprej. 561 3—1 pristno norveško je sveža do&lo in se dob* na drobno — in na debelo. — Drogerra ,.SANITAS", Celje. 5.'9 6-3 fMMB-flB-fl P—fl fl lL—fl K ft-fl fc3CIESIE 99 d* ss o. z« 21 104- 32 Liubliana, Dunajska cesta št. 9 ima v skladišča in odd&ia po najnižjih cenah: Pšenično moko, banačko in lastne aletve, kornzo, oves, pSeni&ne otrobe, proseno kašo, iešprenj, sladkor češki v kookah, amerikanski. Java kriscai beli, kavo. najfinejše namizno jedilno olje, testenine, riž. Ceylon-čaj, poper v zrnju, sol. morsko in nemško-belo, petrolej, belo čiščeni, bosanske elive vaeh vrst, čebulo makovako, orehe, krompir in različno drn^o blago, tudi snkneno in manufaktumo perilno blago, čevlje, moške, ženske in deške, izborno blago v vseh Številkah, oddaja so ie v večjih množinah. ZAHVALA- Vsem sorodnikom in znancem, ki so nam izrazili blagovoljno sočntje o priliki smrti naše pokojne Ernestine GalSš, roj. Krisper za darovane krasne vence in za spremstvo k zadnjemu počitka izrekamo presrčno zahvalo. ZJnjoče rodbine: Adolf QaU6 in Vilentln Krlsp.r. V Ljubljani, dne 9 decembra 1920. 564 Ustanovljena lata 1881. obrestuje hranilne vloge po čistih: Oi Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani g Ustanovljena lata 1881. "/o I brez odbitka, rentnegs davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike. Jnj Hranilne vloge K 70,0^9.600. Kredit vseh vrst. Tekoti raiun. 11 22