Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 188.
V LJUBLJANI, pondeljek, 22. avgusta 1927.
Posamezna številka Din 1.-LETO IV.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzem ši nedelje in praznike.
Hoae&na naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30‘—.
Heotivissfl političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vrt. Ja jo. — Oglasi po tarifa.
Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček uradu štev. 13.633.
Razpast primorskih društev.
Tržaški prefekt je razpustil vsa naša tržaška športna društva, zaplenil vse njihovo premoženje in razpustil tudi celo vrsto drugih društev. Računati pa je s tem, da bodo razpuščena sploh vsa slovenska društva v Italiji in nevarnost je, da bo tudi uničen slovenski tisk v Primorju. Tržaške »Novice« so že bile drugič posvarjene in prepoved njih nadaljnjega izhajanja je le vprašanje časa. Jasno in brez vsake obzirnosti poka-zuje tako italijanska vlada, da pozna v Primorju en sam cilj, kako treba onemogočiti vsako nacionalno in kulturno življenje našega naroda v Primorju. Italijanizacija je prvi zakon v Primorju in i ne pozna iasistovska Italija nobenega kompromisa.
Silno napačno pa bi bilo, če bi mi odgovarjali na to sistematično raznarodovalno delo italijanske vlade z ogorčenimi protesti in kričavimi demonstracijami. Je sicer naravno, da nas brezkul-turne odredbe italijanske vlade proti našim bratom nad vse revoltirajo, toda naša notranja revolta se mora končati s pozitivnim delom, ne pa na pesku praznega ter le za nas učinkovitega protestiranja. Kakor izgubi bitko, kdor se v boju samo zgraža nad metodami nasprotnika, mesto da odgovori z učinkovitim dejanjem, tako bomo mi izgubili v velikem obrambnem boju za nacionalno življenje našega Primorja, če bomo le protestirali.
Treba je dati aktiven in organiziran odpor in zato je treba, da bo naša narodna obramba že enkrat sistematična, centralizirana in da bo imela jasen načrt. Vsega tega danes ni v naši narodni obrambi in zato je ta brez pravega učinka.
Nočemo razumeti, kaj je važnejše in kaj je manj važno. Noečmo pa tudi razumeti, da niso naše sile tako velike, da bi mogli držati fronto na vse strani. Zaradi večjega je treba manjše žrtvovati in tu ne pomaga nobena sentimentalnost. Toda mi smo še vedno podobni otroku, ki ne zna brzdati svojih želj in zato izgubljamo na vseh koncih. Zelje so slab svetovalec v politiki, v narodni obrambi še slabši. Čisto brez pomena je razmišljati o tem, kaj vse je enkrat bilo naše, temveč treba je misliti le na to, kaj more še ostati naše.
Toda hladen prevdarek ni naša sila in zato smo izgubili plebiscit in izgubili Wilsonovo črto. In danes smo na tem, da bomo še enkrat izgubili na dveh koncih. Jasno to dokazuje naša pasivnost glede na predlog o kulturni avtonomiji koroških Slovencev. Samo odklanjanje ne pomaga, naravnost smešno pa je pričakovati, da bodo Nemci vzgajali med Korošci nacionalen duh. če ni manjšina nacionalno zavedna, potem v lastni državi more postati zavedna, dočim je v tuji izgubljena. Naj to še tako boli, toda resnica je taka in ni proti njej nobene pomoči.
Mnogo premalo resno pojmujemo vprašanje narodnih manjšin in zato se niti ne lotimo poskusa, da bi doma rešili to vprašanje. Jasno pa je, da mora z uspehom stopiti pred svet s svojimi zahtevami le tisti, kdor je rešil doma manjšinsko vprašanje.
Naša nacionalna situacija je tako jasna, da bi jo moral slepec pravilno oceniti. Proti italijanski balkanski ekspanziji je edini lek zbližanje z Bolgarsko. Pot k temu zbližanju pa je samoyprava vseh naših pokrajin, tudi Macedonije. Na drugi strani pa je edino sredstvo zbližanje z nemškim narodom. To zbližanje mora postati osnoven kamen naše zima-
Govor Vukičeviča v Vojniču.
Vojnič, 22. avg. Velja Vukičevič je v soboto zvečer ob 7. odpotoval iz Beograda in prispel preko Karlovca v Vojnič, kjer je na svoji turneji, ki jo misli napraviti po Liki, imel svoj prvi veliki shod. Na to pot Velje Vukičeviča se je čakalo s precejšnjo skepso, ker se je mislilo, da bo Vukičevič doživel popoln fiasko. Toda že prvo zborovanje v Vojniču je pokazalo, da je ta pohod predsednika vlade izvrstno pripravljen in dobro organiziran. Na shodu v Vojniču je prisostvovalo okrog 2000 ljudi, ki so se vedli jako mirno in disciplinirano. Vukičevič je bil prav dobro razpoložen in iznenaden. Imel je tam govor, v katerem je raztolmačil, zakaj je bila razpuščena narodna skupščina. Dejal je:
Napravili smo ono, kar je za državo in narod najnujnejše, najpotrebnejše in najkoristnejše. Skupščina je bila razpuščena, ker je zapravljala svoj čas s frazami in besedami. Treba je bilo, da pridejo novi ljudje v novo skupščino, ki naj z delom in z deli pokaže, da je narodna skupščina velika in za narod koristna ustanova. Mi smo pred razpustom razložili kralju, kakšne naloge mora nova j skupščina izvršiti. V prvi vrsti se je po-vdarila potreba izenačenja zakonov. — Mnogi nasprotniki vlade in radikalne stranke govore in pišejo, da smo nameravali spremeniti ustavo in uvesti zgornji dvom itd. Odgovoril sem, da to ni res. Treba je najprej ustavo uvesti v življenje in izenačiti zakone. Šele potem naj se, ako se pokaže potreba, spremeni tisto, kar ne bi bilo pripravno. Vse to pa je vprašanje bodočnosti, tako da se zdaj
o	tem ne more niti govoriti. Pripomnil sem to zato, ker so nasprotniki radikalne stranke to ob raznih prilikah na shodih in časopisih izrabljali.
Čeprav je že precej let, odkar smo se ujedinili. je še vseeno v raznih pokrajinah različno zakonodajstvo. Izenačenje zakonodajstva in enakomerna obremenitev s pomočjo davčnega zakona bo ena prvih dolžnosti vlade v novi skupščini. Drugo vprašanje bo ozdravljenje naše gospodarske krize.
Mi smo, kakor veste, odredili te volitve in se nadejamo, da bo po volitvah vlada imela večino. Kadar rečem vlada, je treba pod tem razumeti današnjo ra-dikalno-demokratsko koalicijo. Da bi imeli še večje jamstvo za plodonosno delo v državi in v skupščini, sem skle? nil z dr. Korošcem pakt prijateljstva. Čeprav je večina za današnjo koalicijo brezdvomna, je vendar dobro, da bo ta večina še večja, da bo moč še jačja in da čim več ljudi angažiramo za koristno delo za državo. Moram pa reči, da želim — kar se mi dozdaj še ni posrečilo
—	da tudi Hrvate spravim v vlado, da bodo tudi oni delali za ta program. Če Hrvatje uvidijo, da je vse težišče in vse vprašanje samo Štefan Radič, potem se bomo brž našli pri delovnem programu, da bomo skupno delali. Če bratje Hrvatje pridejo do te uvidevnosti, potem se bomo lahko sporazumeli na skupen realen program.
Mnogi naši politični nasprotniki, med njimi zlasti Svetozar Pribičevič, ne opu-ste nobene prilike, da ne bi napadli radikalov in vlade, ki jo predstavljam jaz, in zlasti moje osebe. Pribičevič je sam razglasil, da je moj največji nasprotnik. Kadar govori njegova mržnja proti nam,
nje politike. Ni pa treba o vsem tem mnogo govoriti, pač pa tem več delati.
In samo delo v tej smeri je pravilen odgovor na italijanska nasilja, ker samo v tem delu je učinkovita odpomoč.
potem nima razuma. Karkoli dobrega naj bi jaz napravil, gotovo je, da Pribičevič ne bo hotel priznati, da je dobro. Pribičevič povsod in vsem pripoveduje, da sedanja vlada ne bo ostala dalje, ko do 1>1. septembra. Lahko vam rečem, da ta vlada ne bo samo do 11. septembra. Če bi bilo tako, potem jaz ne bi prišel pred vas in vlade sploh ne bi bil sestavil. Sedanja vlada mora ostati tudi po volitvah, da bo uredila vse tisto, kar je obljubila narodu in kralju.
Neka stvar je, nad katero se politični nasprotniki jako pritožujejo, to je, da jim ne gre dobro. Toda nisem jaz zato sestavil vlade, niti zato razpustil skupščine, da bi gledal, kako bo komu šlo pri volitvah in na shodih. Vsak ima dolžnost, da pridobi vsakega državljana, in da si prizadeva pridobiti ljubezen svojih sodržavljanov. Moja dolžnost pa ni, da bi koga prisilil, naj drugega uvažuje, ako ga neče. So tudi ljudje z dobrimi nameni; med take spada po mojih mislih tudi Ljuba Davidovic. On sprejema vsakovrstne pritožbe. Teh pritožb pa on nič ne ocenjuje, temveč jih brž proglaša za resnico. Zagotavljam vas, da mora biti mnogo teh pritožb neresničnih. Davido-vič se je lotil te stvari, da zbira pritožbe in da jih hoče prav skrbno zbrali. Obžalujem, da je prišlo do tega, da tudi Davidovic govori o nasilju. Moram mu to javno sporočili, da zbiranje neprover-jenih pritožb ne pomeni mnogo, kajti svet ve, da nasilja ni.
So pa ljudje, ki bi radi to svobodo zlorabili na ta način, da bi ustvarili anarhijo. Tega pa ne dovolimo. So tudi ljudje, ki bi radi s krikom prišli do oblasti. Ti delajo nasilje od spodaj. Kakršno svobodo uživajo radikali, tako uživajo tudi vsi drugi.
Iz Vojniča je Vukičevič nadaljeval svoje potovanje preko Veljšina, Shinja in Rakovic na Plitvička jezera. V Ve-ljunu ga je sprejelo nad sto kmetov z zastavami in streljanjem možnarjev. Ljudstvo ga je prosilo, da poskrbi zanj in nanj ne pozabi. Vukičevič je odgovoril, da je dobra stvar, če ljudje, ki upravljajo državno, pridejo med narod in vidijo, kako živi. Ko je bil on poštni minister, je uvedel avtomobilni promet v teh krajih. On vidi, da je tu velika suša. l judstvo naj se pa zaradi tega ne da za-■vesti od ljudi, ki hočejo to zlorabiti v politične namene. Je še več krajev v državi, kjer je suša, so pa zopet kraji, kjer je ni bilo. V državi je še velika zaloga hrane. Mi nočemo, da bi narod zraven kruha umiral. Prizadevali si bomo tudi, da se normalizira cena kruha in moke. Tudi se bodo kolikor mogoče napravili vodnjaki. Ko se sestane narodna skupščina, bomo skušali najeti veliko gospodarsko investicijsko posojilo.
RADIČEV SHOD V PETRIČEVCU.
Banja Luka, 22. avg. Včeraj je prišel v Banja Luko Stjepan Radič. Iz Banja Luke je spremljalo Radiča c&oli 300 kmetov v Petričevce, kjer je imel veliko zborovanje. Mnogoštevilni nasprotniki so ga napadali že med potjo in vpili »Doli Radič«, »Doli z izdajico!« — V svojem govoru v Petričevcu je Stjepan Radič hvalil Davidoviča in Joco Jovanoviča in odobril njihova mišljenja z ozirom na današnjo zunanjo politiko. Povdarjal je, da je potrebna sloga med Srbi in Hrvati, da se ustvari bodoča kmetska hrvatsko • srbska vlada. L juto pa jo napadel bosanske frankovce, ki samo cepijo hrvatsko gibanje.
Govor Stjepana Radiča je bil precej miren in še dosti stvaren. Prisostvovalo je okoli 1500 kmetov.
Marinkoviče« govor v Pančevu.
Beograd, 22. avg. Včeraj je imel Voja Marinkovič v Pančevu shod. V svojem govoru je naglasil, da je pomen teh volitev v tem, da morajo dati novo orientacijo državi. V sami ustavi so postavljene osnove naše državne ureditve. Ta ureditev pa ni bila še izvedena do kraja. Do razpisa novih volitev je moralo priti, ker je treba pri nas uvesti novo politiko, ki je stara skupščina ni mogla voditi, ker ni imela avtoritete. Zato. je bilo treba stopiti pred narod, da se vidi, ali bo narod odobril to politiko ali ne. Ni nelaskavo, če se reče, da bo treba še dosti časa, predno pridemo do potrebne stopnje politične vzgoje, do katere moramo priti. Mojih besedi pa ne minete razumeti tako, kakor da bi smatral, da mora policija vzgajati narod.
Kar se tiče agrarne reforme, bi se to vprašanje ne smelo reševati 99 let, temveč ga je treba rešiti naenkrat. To vprašanje je hkrati vprašanje pravnega reda, ker se je v nekaterih krajih že začel izgubljati pojem tega reda. Mi hočemo ustvariti tako stanje, da bodo pod vsako vlado volitve popolnoma svobodne. Zavedati se moramo, da smo na tem kraju Evrope precej zaostali. Mi smo bogata država. toda siromašen narod. Počakati moramo, da tudi narod obogati. Potem bomo imeli tudi take institucije, kakor jih imajo druge države.
Za Marinkovičem je govorilo še nekaj govornikov, na koncu pa je znova na kratko spregovoril Marinkovič. Rekel je, da v demokratski stranki ni bilo nikoli drugih razlik v mišljenju razen taktičnih.
Na koncu je dr. Slavko Šečterov povda-ril, da se je zato, da država ne bi zašla \ politične avanture, na najvišjem mestu želelo, naj pride do sodelovanja med radikali in demokrati, in sicer preko Marinkoviča, ki naj prevzame v svoje roke vodstvo zunanje politke.
SPORAZUM MED DAVIDOVICEM IN MARINKOVIČEM.
Beograd, 22. avg. Včeraj je v Beogradu bilo v političnem življenju popolno zatišje, ker so se vsi politiki nahajali na agitacijskih potovanjih med narodom. Ta nedelja je bila v provinci najbolj živahna. Z največjo nestrpnostjo so se pričakovale izjave načelnikov strank. V političnih krogih so govorili, da so se odno-šaji v demokratski stranki znatno konsolidirali. Trde, da je med Davidovičem in Vojo Marinkovičem prišlo do nekakega sporazuma za skupen nastop proti Velji Vukičevieu tudi po volitvah (?). V političnih krogih smatrajo kot jako značilno izjavo Ljube Davidoviča, da demokratski ministri delajo v vladi v popolnem soglasju z njim in da uživajo njegovo zaupanje. Prav tako važne so izjave Marinkoviča, ki se popolnoma skladajo s tem stališčem Davidoviča.
NASTAS PETROVIČ SE PRITOŽUJE NAD NASILJEM VLADE.
Skoplje, 22. avgusta. Včeraj je imel svoje zborovanje tudi Nastas Petrovič. V svojem govoru je trdil, da vlada med na-' rodom veliko nezadovoljstvo radi nasilja in volilnega terorja, ki ga vrši vlada. Povsod kamor je prišel, je videl na lastne oči nasilje, ki ga vrše vladni organi. Za njim je govoril tudi Momčilo Ivanič, ki je napadal posebno predsednika vlade Vel jo Vukičeviča.
ŠPORTNE VESTI.
Praga, 22. avgusta. Praška Slavija je porazila SK Ute s 4:0.
Beograd, 22. avg. S. K. Ferenz Varos je porazil Jugoslavijo v krasni igri s 5:3.
Velik in borben govor dr. Korošca v Ptuju.
Včeraj je govori) na shodu SLS v Ptuju načelnik SLS dr. Korošec velepolitičen govor, ki ga je poslušalo nad 1000 v veliki dvorani »Društvenega doma« 'zbranih ljudi.
Zborovanje se je začelo točno ob 10. uri dopoldne. Po kratkem pozdravu je dal predsednik shoda g. Fran Zupančič besedo dr. Korošcu, čegar govor so poslušalci sprejeli z burnim odobravanjem.
Dr. Korošec je govoril najprej o naši
VNANJI POLITIKI
in je rekel: »Govoril bom o naši zunanji in notranji politiki. SLS je imela od vsega začetka svojo točno odrejeno vnanjepolitično smer: prijateljstvo z vsemi sosedi. Ta linija ni naenkrat prodrla, toda danes že lahko rečemo, da je zmagala. Danes je naša vnanja politika taka, kakor si jo želi slovenski narod.
Žlibog pa imamo sosede, ki nočejo miru. Italiji smo dali vse, žrtvovali smo žrtev za žrtvijo, želi pa smo za to samo neprijatelj-stvo. To leto je obstojala že resna nevarnost, da pride do vojne. V trenutku največje nevarnosti pa je odšel zastopnik SLS (dr. Korošec, op. ur.) v Pešto, kjer se je začela nova politična smer. Isti zastopnik je odšel tudi v Sofijo, kjer je delal na to, da se pozabi, kar je bilo, in da se začne nova doba medsebojnih korektnih odnošajev.
Sestanek našega kralja z bolgarskim kraljem Borisom je dokaz, da je ta politika dobra in naša domovina je na ta način osigu-rana. Začela se je izpreminjati vsa naša vnanja politika. Naš minister vnanjih zadev, ki je gotovo ena najbolj bistrih glav, gleda, da naveže prijateljske stike z Nemčijo, ki danes ni več neka militaristična država, ampak velika gospodarska sila. Nemčija ima glede Italije iste interese kakor mi, ker tudi Nemci ne morejo mirno gledati, kako se njihovi rojaki raznarodujejo v Italiji. Najbolj pa dela g. Marinkovič na tem, da okrepi prijateljstvo s Francijo, ki je danes najmočnejša država v Evropi, in jaz upam, da bomo kmalu zvedeli, da je dosegel g. Marinkovič popoln uspeh. Na ta način bomo mi pred napadom od Italije dovolj zavarovani. Ta politika je mnogo pripomogla do tega, da politika Italije ni več tako izzivalna, in jaz mislim, da ne izdajam nobene državne tajnosti, če pranj m, da se giblje najnovejša politika Italije v pravcu, da se nam približa. Mi nočemo odbiti niti te roke, ker je nam mnogo ležeče na tem, da se mirno razvijamo, ker moramo rešiti zelo važna notranje politična vprašanja. SLS more z vso pravico trditi, da je ona to politično smer vedno zastopala in jo bo zastopala še dalje. Čeprav je SLS majhna, pa vendar reprezentira ves slovenski narod, ki živi na važni meji treh držav. Zato je naše mnenje zelo važno in danes lahko rečem, da se tudi upošteva, a v prihodnjostd se bo pa še bolj.
BOJ PROTI KORUPCIJI.
Nato je dr. Korošec prešel na notranjo politiko in rekel:
»Mi smo prišli v volilno dobo popolnoma nepričakovano. A zakaj je prišlo do volitev?
Kdor je zasledoval naše notranje poli lične razmere, je opazil, da smo imeli v političnem življenju ljudi, o katerih se je govorilo, da se dajo kupiti. Celo vrsto takih ljudi je javno mnenje obtožilo korupcije in ljudje so na te obtožbe tudi verjeli. Ako imate pred seboj človeka, vsega gnilega na rokah in nogah in po celem telesu, se nihče ne bo ž njim pečal, ampak vsak bo 'zahteval, da se tak človek ali 'iz človeške družbe izloči ali pa da se gnile rane izrežejo. 'Nespametno bi bilo, ako bi sedaj, ko se vrši čiščenje, parlament zavrgli, kajti to bi pomenilo diktaturo, na katero nihče ne misli dn ni ga človeka v državi, ki bi bil za diktaturo. Potrebno je torej, da se rane izrežejo in zato gremo mi v volilno borbo proti korupciji že z ozirom na naš vnanji položaj, da dokažemo Evropi, da se razmere pri nas čistijo. Izrezati je treba vso gnilobo in jaz mislim, da se nam bo to tudi posrečilo.
NOVE VOLITVE?
Prav malo je verjetno, da bi prišlo v parlament še kakih 5 do 7 korupcijonistov. A tudi če jih toliko še pride nazaj, nam ne bodo škodovali. Sramotno bo le za tiste okraje, ki bodo korupcijoniste volili. Toda tudi če bi bil ves narod tako zaslepljen, da bi poslal vse korupcijoniste nazaj v parlament, mislim, da bi potem g. Vukičevič znova stopil pred kralja s prošnjo, da še enkrat razpiše volitve, da bi vendar enkrat prišli v parlament ljudje čistih rok, ki bodo delali zakone. Zato je res škoda za denar, ki ga trošijo korupcijonisti za volilno agitacijo.
KDOR KRADE, JE TAT!
A ne samo posamezni politiki, ampak tudi cele stranke morajo imetii čiste roke. Dandanes slišimo pogosto, da ta ali oni politik ne jemlje denarja za sebe osebno, ampak da daje vse, kar dobi, za stranko — osebno pa je čist. Naše mnenje je pa drugačno. Naše mnenje je, da je tat vsak, kdor krade, pa če krade za sebe ali pa za druge. Kdor krade za stranko, tudi osebno ni čist, kajti namen ne posvečuje sredstva!
TEŽKE OBTOŽBE.
Le poglejte s kakimi vsotami razpolagajo nekatere stranke. Radič kar siplje denar za agitacijo, poleg tega pa izdaja za čas volilne borbe še dnevnik, ki ga redno plačuje. Korupcijonisti med radikali, ki jih je današnj* vlada obsodila na smrt, razpolagajo z največ sredstvi. SDS vzdržuje veliko število dnevnikov in tednikov, ki so večinoma pasiv»i, in SDS prireja drage strankarske politične manifestacije in plačuje za kandidate, ki jih kupuje od drugih strank, po 100.000 »in.
Samostojni demokrati sami pravijo, da jim daje fcnana tvrdka Teslič v Sisku mesečno po 50.000 Din. Ta vsota pa zadostuje komaj
za vzdrževanje njihove pisarne. Interesantno bi bilo vedeti, zakaj plačuje Teslič toliko denarja SDS? Navadno roka roko umiva. Tudi zemljoradniška stranka, zlasti njeno levo komunistično krilo, trosi več denarja kakor pa stranke, M baje od nikjer ne dobivajo denarja. Zato je popolnoma opravičena naša zhteva, da ni dovolj, če se preganjajo samo koruptne osebe, ampak tudi koriiptne stranke. Takrat se bo našlo mnogo gnoja.
N ACI JON ALIZ ACI JE.
Tudi pri nas v Sloveniji bo treba razčistiti neke še nepojasnjene zadeve. Nekatere industrije so dajale SDS ogromne vsote, a prišel bo čas, ko bomo mi dobili odgovor tudi na vprašanje, zakaj so dajali denar! Mi hočemo poštenje v vsem javnem življenju, in upamo, da nobena industrija ne bo tako kratkovidna, da bi hotela z denarjem podpirati SDS.
Nepojasnjene so tudi še neke nacionalizacije. Ni dovoljeno niti z državnega niti z narodnega stališča, da doibivajo nekateri ljudje denar zato, da deluje tuji kapital lahko med nami še nadalje pod lažnjivo nacionalno firmo. Mi bomo zlasti pazili na to, da niti Slovenci niti Nemci ne bodo več krili s svojimi imeni laškega kapitala med nami. Mi vsi vemo, kako zelo potrebuje Italija svoj kapital doma, in da to, kar prinašajo k nam, prinašajo samo iz političnih razlogov. Narodnih izdajalcev ne bomo trpeli med nami, tudi ne v službi kapitala. To je treba danes javno povedati, da se kasneje ne bo nihče mogel izgovarjati, da ni vedel, za kaj gre. Italijani nočejo biti naši prijatelji in zato ne smemo podpirati nam nenaklonjeni kapital v naši deželi.
Nacionalizacije niso upravičene niti takrat, če so se izvršile v korist kake stranke. Če zahtevajo javni nteresi, da se kaj nacionalizira, potem mora nacionalizacija koristiti javnosti, ne pa strankam. Po volitvah se bo zgodilo mnogo, kar bo Slovencem in poštenju na čast, a nekim političnim strankam silno neprijetno! Mi bomo zelo strogi in neizprosni!
NAGAJIVOST FINANČNEGA ODBORA.
Finančni odbor je sklican za četrtek. V odboru ima večino opozicija, ki jo vodi Svetozar Pribičevič. Ker ima v odboru večino opozicija, vlada ne more delati ž njim. Zato pa delo odbora nima drugega namena, kakor da vladi nagaja. Čeprav govori opozicija o tako resnih stvareh kakor je gospodarska kriza, so vendar vsi govori opozicije le demonstracija, ker opozicija nima namena vladi pomagati, ampak jo hoče le spraviti v zadrego. Dne 11. septembra pa bo vlada dobila nov parlament In novo večino, s katero bo lahko resno zaEela reševati gospodarsko krizo. Kar se danes godt ▼ finančnem odboru, je samo srd opozicije in nekaterih poslancev, katerih mandati so izgubljeni za vedno.
PRIBIČEVIČ IN KROGLICE.
Na zadnji seji finančnega odbora je najbolj kričal voditelj SDS Svetozar iPribieevič, in sicer ne toliko zaradi gospodarske krize, za katero se njegova družba zelo malo briga, ampak zaradi volilnega nasilja. Pri nas v Sloveniji ni nasilja, ne od strani vlade, pa tudi ne od strani strank. Toda iPribičevič ima svoje posehne vzroke, da vpije o volilnem nasilju. Njegova stranka — in to drži • in je dokazano — je na zadnjih volitvah v Zagorju, v Liki in v Sremu kradla kroglice drugim strankam, kar pa sedaj ne sme, ker sedanja vlada tega ne dovoljuje. To je tisto »nasilje«, zaradi katerega vpije Pribičevič. Poleg tega pa je ta človek še tako predrzen, da grozi z revolucijo, kakor da bi narod komaj čakal, da jo 'bo Pribičevič začel, da bi mogla potem zopet njegova stranka neovirano krasti kroglice drugim strankam. To je zopet dokaz, da je od resnosti do smesnosti samo en korak.
»ČETRTA STRANKA« IN DEMOKRATSKI BLOK.
Mnogo se danes govori o četrti stranki, ki naj bi še sestavila po volitvah iz že obstoječih vladnih strank. 'Govori se o tej stranki res mnogo, ve se pa strašno malo o njej. G. Marinkovič je pred kratkim rekel javno, da o tein nič ne ve; tudi g. Vukičevič nič ne ve, tudi jaz nič ne vem o njej. Tudi gg. Da-vidovič in Spaho nič ne vesta — torej ljudje, ki 'bi vendar morali nekaj vedeti, ne vedo nič!
Mogoče pa je, da je ta »četrta« stranka oni veliki ■flempkratski blok, ki ga snuje Pribičevič iž današnjih opozicionalnih strank in strančič. Toda jaz mislim, da iz te moke ne bo kruha. Pribičevič zna podirati, ne zna pa graditi. Česar se on loti, vse se mu izjalovi. Zato ni dvoma, da je njegov demokratski blok mrtvorojeno dete.«
VSE ZASTONJ - PRIBIČEVIČ NE PRIDE V VLADO!
Nato je rekel dr. Korošec: »Zaradi svojega značaja govorjenja in delovanja je Pribičevič ravno tako izključen iz vsake bodoče vlade kakor Radič. Nobena stranka — in to stoji tako trdno kakor granit na našem Pohorju
—	ne bo več vezala svoje usode na Pribiče-vičevo stranko, ki je v našem političnem življetiju nujno obsojena na skorajšnjo smrt. Niti Radič ne, čeprav se tudi on nahaja v veliki stiski.
Kakor je pri Radiču fantazija mnogo večja kakor pamet, tako prevladujeta pri Pribiče-viču strast in sovraštvo, a oboje je nesreča. Kdor se hoče obesiti na Pribičeviča in njegovo stranko, se obeša na peno.
O	novi takozvani »četrti« stranki se torej ne da nič konkretnega reči. Treba je počakati iha novi parlament, da še razmere v njem n red o in listate in 'da vržejo svojo senco tudi I na strankarsko opredelbo med ljudstvom.
DR. KOROŠEC 0 RADIČU IN NJEGOVIH KADIDATIH.
Pri nas na Štajerskem kandidira tudi Sti-pica Radič in ena skrinjica je njegova. Sti-pica Radič ni resen človek, ampak je spreten politični komedijant. Če hočejo imeti Hrvatje za svoje politične zastopnike komedijante, je to njihova stvar, a mi Slovenci jim ne sinemo slediti. Ker je Radič zaradi svojega značaja od vseh strank izključen od vsakega sodelovanja v bodoči vladi, bi bilo politično brez smisla metati kroglice v njegovo skrinjico.
Na Radičevo ime in na njegovo skrinjico pa so se obesili na Štajerskem vsi mogoči in nemogoči kandidati. Vaš okraj je tako srečen, da je obrnil nanj svoj milostni pogled g. Albin Prepeluh. Ta gospod se je v poslednjem trenutku velikodušno odločil, da zastopa, če bo potrebno, vaš okraj. Albin Prepeluh! iNikdar vas prej ni videl, nikdar ni slišal o vas, nikdar se ni za vas brigal in on ne pozna niti vas niti vaših razmer, a vi bi vendar morali smatrati za svojo čast 'in srečo, da temu neznanemu gospodu pomorete do mandata, ki bi ga moral on izvrševati pod vodstvom Stjepana Radiča v prvi vrsti za koristi hrvaškega naroda. To so kandidati, ki samo špekulirajo na mandate, a volilci so jim i dobri le kot glasovalna masa. Oni seveda j tega ne priznavajo, ampak se bahajo, da kandidirajo nesebično, iz same požrtvovalnosti do slovenskega naroda.
Vaš Radičev kandidat Prepeluh je zelo zanimiv tudi zato, 'ker rad izpreminja svoje politične obleke. Prej je nosil rdečo obleko so- • cialne demokracije, potem si je dal narediti j obleko naše stranke, a mi ga nismo preoblekli, ker mu nismo zaupali, a sedaj nosi zeleno obleko Radičevo. Ta politična prikazen spada torej v vrsto Kušarjev, Urekov in drugih.
NA NASLOV SDS — PROTI KLIKI V SDS.
LMed samostojnimi demokrati, to priznam, je mnogo poštenih 'mož. Toda ti ne morejo do veljave, ker jih tišči na tla klika, ki si je prisvojila vso oblast v stranki. Priznani, da vsi^nikdar ne bomo v eni stranki, kar tudi nič hudega ni; toda pri vseh mora vladati poštenje in s poštenjaki je sodelovanje mogoče. Koliko je med naprednimi ljudmi neizrabljenih sil, ki pa ne morejo kvišku, ker jim klika zapira pot in jih tišči na tla. Naj se napredni ljudje dvignejo, naj razmere v svojih vrstah .razčistijo! Vsa pota peljejo v Rim — eden smatra to pot za boljšo, drugi drugo! Mi hodimo po eni poti, kdor nam noče slediti, naj ubere drugo! To ni nič hudega, kajti vsi hočemo dobrobit Slovenije, toda podlaga za sodelovanje za blagor naše domovine in našega ljudstva mora in more biti le poštenje!
PROTI RAZREDNEMU BOJU.
Slovenska ljudska stranka je res v prvi vrsti kmečka stranka. Kmetje tvorijo v ujej večino. Nikakor pa ne izključuje ta večina našega sodelovanja z drugimi stanovi, zlasti ne z delavci. (Delavce hujskajo na razredni boj, na boj proti kmetom, proti obrtnikom, proti uradnikom. Toda iz boja še nikdar ni prišlo nič dobrega, ampak samo iz, medsebojne ljubezni in medsebojnega sodelovanja vseh stanov. Mi smo postavili za kandidate
—	in moram poudariti, da brez vsakega odpora kmečke večine — tri delavske zastopnike in to ne na zadnja mesta, ampak na mesta, kjer bodo zmagali. S tem smo dovolj jasno pokazali svojo skrb tudi za delavski razred, ki bo v svoji razredni stranki le s težavo kaj dosegel.«
—o—
Po kratkem pojasnilu o nekih gospodarskih zadevah, ki jih je bil omenil že v svojem govoru v Rajhenburgu pred enim tednom, je dr. Korošec zaključil svoj govor med burnim odobravanjem.
Za njim je govoril še kandidat SlLS za okraj Ptuj profesor Vesenjak o lokalnih gospodarskih zadevah, na kar je predsednik Zupančič z lepo zahvalo govornikom lepo uspeli shod zaključil.
Emil Hayek:
LETEČA RIBA.
Neki daetiloperus volitans, morska riba, ki se lahko dvigne iz vode in leti par minut po zraku, je obiskal nekoč ribe v globinah morja in jim pravil o svojem opazovanju onkraj morske gladine. Pravil jim je o luči in zraku, o solncu luni in zvezdah in o ogromnih daljinah nadmorskega sveta. No, pa je dobro naletel! Z mahov jem porasle glave, katerih oči so napol slepe, ker so pač zmirom v teminah, so poslušale dactilopte-rusa z udobnim cmokanjem, ki ga pamet hrani za otroško lahkovernost, toda ko je mladi dactilopterus vztrajal pri tem, da naj vzamejo njegovo pripovedovanje resno, je pošlo prebivalcem globokega morja potrpljenje in jezno so vzkliknili: »Mladi mož, glejte, da pridete odtod — mi tu zdolej ne trpimo nobenih čenč!« iKaj je preostajalo dactilopterusu? Podvizal se je navzgor, a bilo mu je žal, da so oni zdolaj tako zakrknjeni.
iTakih dactilopterusov je bilo zmerom nekaj in še danes so med nami, med nami, ki srno komodni in pametni, s spečimi čuti in polslepimi očmi, zadovoljni prebivalci globin. Kajti gotovo je nek svet nad oceanom človeškega sveta — čeprav ga ne moremo takoj zagledati. In gotovo so bili in so *ju-dje, ki so videli oni svet in ga lahko g " dajo. In bodisi le za trenutek, da, a daljšo dobo, kakor se dactilopterus vzdrži nad vodo.
NEMŠKA TRGOVSKA MORNARICA.
Mirovne pogodbe so se ze v marsičem hudo kaznovale nad svojimi stvaritelji. Tako se je maščevala tudi v Versaillski pogodbi določba o kortliskaciji nemške trgovske mor-
narice, se čemur so menili za desetletja iz-podbiti temelj vsaki nemški prekooceanski trgovini.
Toda zgodilo se je ravno narobe: Nemčija je doslej že prekosila vse države, ki imajo njene prejšnje ladje. Nasprotniki imajo njene stare ladije starih tipov, ona pa ima najmodernejšo trgovsko mornarico po zahtevah današnje dobe, opremljeno z vsemi izumi zadnjih povojnih časov, ki jih ni malo. Danes ima Nemčija najmodernejše ladije za ves prekomorski promet, ki odgovarjajo vsem zahtevam časa in daleč prekašajo mornarico sosednjih držav, ne izvzemši same Anglije.
Na čelu tega napredka stoji »Hapag« ali Hamburg—Amerika Linie, ki je pred nekaj dnevi izročila prometu zopet nov kolos »New York«. To je ogromen hotel najmodernejšega tipa za 1300 potnikov. Poleg kabin za luksus ki so tako opremljene kakor najbolj luksurijozni hoteli na suhem, ima tudi prostore za srednje in manj premožne sloje. Moderna tehnika o izkoriščanju prostora je tu dosegla velik uspeh. Koridori so široki in sijajno razsvetljeni, mnogo je tu družabnih prostorov v velikih dimenzijah, kopal'-šče za plavače, tenis na krovu, dvorana boksanje itd. — Enaki parobrodi so prefi njim že »Albert Balin«, »Deutschlandc in »Hamburg«.
Hapag je imela lani 522.000 reg. tonaže, letos pa jo je že skoro podvojila. V programu ima še 20 ladij za 150.000 ton.
Druga družba za Hapagon je Nord-deutsoher Lloyd z 850.000 tonami, več manjših pa je z 230.000, 200.0C0 in 126.000 tonami.
Nemčija ima v celoti že ladjevja za 3 milijone 400.000 ton, ali 65 odstotkov od leta 1913, samo da je današnje ladjevje mnogo bolje v vsakem pogledu. Samozavest nemškega naroda se dviga z vsako novo ladjo, ki jo s primernimi svečanostmi spuste v morje. Nemci se bore za prvenstvo v prekomorski plovbi, in kakor vidimo, niso vec daleč od svojega naklepa- — Vse to pa nam je zopet nov dokaz, kak° napačno so zmagovalci cenili notranjo silo nemškega naroda. Zanaprej moramo že skusati, da bomo Nemce piav sodili in cenili* kajti napačne sodbe bodo le naša očitna škoda.	A. G.
šolstvo.
Na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani bo vpisovanje v 1. letnik dne 25. avgusta 1927 od 8. do 10. ure, v 1. razred vadnice pa 29. avgusta od 10. do 12. ure. Ponavljalni (razredni) izpiti se vrše dne 29. in 30. avgusta po sporedu, ki je objavljen na črni deski. Vpisovanje v 2.—4. letnik ter 2.—4. razred vadnice bo dne 1. septembra od 8. do 11. ure. Zrelostni izpiti se vrše dne 1. septembra (pismeni), 2. in 3. septembra pa ustni.
Na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani se bo vr&ilo vpisovanje v X. letnik v ponedeljek dne 28. avgusta od 9. do 12. ure. V.pis se dovoli le onim učenkam, ki so z odličnim ali prav dobrim ali dobrim uspehom brez zadostne ocene dovršile 4. razred srednje šole ali napravile završni izpit z enakim uspehom na meščanski šoli. Predložiti morajo krstni (rojstni list in zadnje šolsko izpričevalo. —
V	1. razred dekliške vadnice in v otroški vrtec je vpisovanje v torek, dne 30. avgusta od 9. do 11. ure na podstavi krstnega (rojstnega) lista in izpričevala o cepljenih kozah.
-	V II. do IV. letnik učiteljišča in 2. do 4. razred dekl. vadnice se bo vpisovalo v soboto, dne 3. septembra od 9. do 11. ure. I ri-nesti je seboj zadnje letno izpričevalo ozir. šolski izkaz. Ponavljalni ozir. razredni izpiti se prično v ponedeljek, dne 29. avgusta ob 8. uri Pismeni zrelostni izpit je 1. septembra ustni zrelostni izpiti pa 3. septembra. Podrobna pojasnila so razvidna na oglasni deski v veži šolskega poslopja.
Na državni realki v Ljubljani (Vegova ulica) se bodo vršili razredni, dopolnilni in privatni izpiti v dne od 24. do 31. avgusta. Vpisovanje za I. razr. bo 1. sept. od 8. do 12. ure; k vpisovanju je treba prinesti zadnje šolsko izpričevalo in krstni list, ki izkazuje, da dovrši učenec v tekočem letu 10. do 13. leto starosti. Sprejemni izpit za I. razred je odpravljen. — Vpisovanje domačih učencev v II. do VII. razred bo 2. sept. točno ob osmih v razredih, v katere spadajo; učencev z drugih šol pa istega dne od 9. do
10.	v ravnateljevi pisarni. — Pismeni višji tečajni izpit se začne 1. ept. ob osmih zjutraj.
Iz Tržiča. Na deški in dekliški meščanski šoli v Tržiču se prično zasebni in razredni izpiti v ponedeljek dne 29. avgusta po redu, ki je objavljen na oglasni deski v veži. Vpisovanje je iza vse učence v soboto 3. septembra v ravnateljevi pisarni. V ponedeljek 5. septembra je šolska sv. maša, v torek 6. septembra pa redni pouk. Oddaljeni učenci im*®' jo na razpolago šolarsko kuhinjo, kjer ^ne za dnevno šest dinarjev prehrano °^°vlla_ in zvečer, stanovanja se lahko dobe. teljstvo.
Začetek šolskega ^“/gnbljanTi"*na“i
SldrSh «VVfeie MeS‘"a
ženska realna gimn'J«- Vp sov.-nje za go-lonte ki žele vstopiti v 1. i.izred se visi v četi tek 1- septembra od 9. do 11. ure. S seboj ie prinesti zadnje izpričevalo in krstni |iat Iz krstnega ust?, mora biti razvidno, da dovrši gojenka v tekočem letu 10 do 13 let. Gojenke iz drugih zavodov se b(Vlo vpisovale v petek, 2. septembra od 9. do 11. ure. Razredni in dodatni izpiti. Razredni izpiti se vrše 25. in 26, avgusta, vsakokrat ob 8. uri in po razporedu, ki ie javljen na deski v •ezi. Dopolnilni izpiti se vrše 27. avgusta ob S uri. Enoletni trgovski tečaj. Vpisovanje je določeno na petek, 16. septembra od 9. do 11-ure. Sprejemni izpit je v soboto, 17. septembra ob 8. uri. Pouk se prične v ponedeljek 19. sept, ob 8. uri. Enoletna gospodinjska šo la. Vpisovanje se vrši 29. in 30. sept. ob 9. uri zjutraj v poslopju Mladike. Pouk se prične 1. oktobra ob 8. uri.
281 novih stanovanj dobi Ljubljana.
VELIK USPEH STANOVANJSKE AKCIJE VLADNEGA KOMISARJA G. MENCINGERJA. — ČE BI SE ŽE FRED 8. LETI PRIČELO TAKO DELATI, DANES NE BI BILO V LJUBLJANI NOBENE STANOVANJSKE
KRIZE.
Volitve v ljubljanski očinski svet so pred durmi in zato misli »Slov. Narod«, da je njegova prva in najvišja naloga ta, da objavi vsaj vsak dan en članek, s katerim poveličuje gospodarstvo bivšega gerentskega sveta in omalovažuje delo sedanjega vladnega komisarja, ker ni ta slučajno pristaš klike v SDS in ker ima sosvet, ki obstoji le iz radikalov in pristašev SLS. Vsi članki »Slov. Naroda«
o	ljublj. obč. gospodarstvu so torej napisani z zofističnim opravičilom, da namen posvečuje sredstvo in že vsled tega ve vsak razsoden človek, kako je te članke presojati. Tudi če bi bil proračun pri mestni klavniei prekoračen za 10 milijonov, bo »Slov. Narod < hvalil delo esdeesarkega gerentskega sveta la grajal bi delo vladn. komisarja g. Mencingerja, če bi ta izvedel za občino še tako koristne stvari. Ce ne bi mogel drugega storiti, bi pa nergal, zakaj da ni stvar še boljša, ker je pač to nerganje njegova naloga.
Zato se pravzaprav niti ne izplača reagirati na dolgovezna modrovanja »Slov. Naroda«, ker se obsojajo same. Če kljub temu odgovarjamo, storimo samo vsled tega, da zazna ljubljansko prebivalstvo resnico in da bo konec omalovaževanja zaslužnega dela. Čast komur čast! je bilo vedno geslo poštenih Ljubljančanov, dočim naj politične stranke že nadalje časte le delo svojih eksponentov. Ijubljana pa jim v tej neobjektivnosti ne bo sledila.
Eno glavnih vprašanj, ki ga ima po vojni Ljubljana rešiti — je stanovanjsko vprašanje. Iz socialnih, higienskih, moralnih in tudi komunalnih ozirov se mora to vprašanje rešiti,
v	tem si je tudi vsa javnost edina. Kljub temu pa se celih osem let ni storilo nič po-
’^V?eei!aVjateik0P°teZneg^ in-PI'Ui j'',”10'
prišlo to vpra^*'USar.f	,da	Jc
ga časa ni vladni k±Jesltve‘ Nlh Volonn je bil gerentski	na maglstratu kakor
rešil to vprašanje, do*’ * VCMar >e »" ni znal, pa čeprav je imel f •	gv*‘
stva na razpolago ko g	,sta	sred-
ko je Kolumbovo jajce postavljeno^ seveda vsi hoteli biti enako pametni, toda sami ga niso m niso znali postaviti, pa čeprav so bili na to rešitev opozorjeni že pred leti po člankih g. Mencingerja samega. To bodi z ozirom na omalovaževalne članke esdeesar-skega tiska izrečno pribito, če pa bodo ti listi hoteli, pa bomo povedali še kaj več.
30 - milijonsko stanovanjsko obligacijsko posojilo ljubljanske občine.
S stanovanji je tako, ko z vsakim drugim blagom. Če je dosti blaga na trgu, potem je blago poceni, če pa ni ponudbe, povpraševanja pa je veliko, potem je kriza tu. Zato j« jasno, da je mogoče stanovanjsko krizo »opraviti le z zidanjem hiš. Če ni stanovanj, potem je tu kriza, in naj izda skupščina vsa-ko leto celo vrsto stanovanjskih zakonov, Kriza S tem vendarle ni rešena. Treba je zi-dati in to je edina reSitev.
Kdo pa naj zida? Mnogi govore, da bi morala zidati država. Vsaj za svoje nameščence bi morala zgraditi potrebna stanovanja. Res je in tudi mi smo že večkrat grajali, da država ne samo ne zida novih stanovanj, temveč celo stanovanjske hiše uporablja za uradne prostore. Toda nič nam ne pomaga, čo mi vse to konstatiramo, če pa država ne zida in ne zida. Z lanientacijanii ne dobimo niti ene sobe in treba je seči po samopomoči.
V	prvi vrsti pa je poklicana občina, kot zajednica vseh prebivalcev, da to samopomoč izvede. Večna zasluga g. komisarja je, da je to nalogo občine razumel in jo potem tudi dosledno in energično izvedel in sicer na način' ki ga treba označiti kot vzoren.
Ne sme graditi občina hiše kar na slepo srečo, temveč v prvi vrsti je treba poskrbeti, da bo tu denar za zidanje in da ne bo stanovanjska akcija povzročila povišanje mestnega proračuna. Doklade so v Ljubljane že več ko preveč visoke in ne manjka mnogo, da se prične iz Ljubljane splošen beg industrij.
' Vse to je bilo vzrok, da je pričel vladni j komisar s svojo akcijo za 30 milijonsko sta-| novanjsko obligacijsko posojilo in da je po ' zaslugi neumornega drezanja to posojilo tudi I zasigurano in da je sedaj mogoče pričeti z j realizacijo tega posojila in s tem z zidanjem j novih hiš.
Načrt za odpravo stanovanjske bede v Ljubljani je stopil s tem v fazo realizacije in že to jesen bo prva stotina stanovanj ljudem na razpolago. Stanovanjska kriza Ljubljane se bliža svojemu koncu. In to ne po zaslugi tako hvalisanega esdeesarskega gerentskega sveta, temveč po zaslugi vladnega komisarja Mencingerja in klerikalno - radikalnega sosveta.
281 novih stanovanj.
predvideva gradbeni načrt vladnega komisarja Mencingerja. In sicer se bo najprej zgradilo
14 zasilnih hiš za deložirance.
Te hiše bodo zgrajene na mestnem svetu ob Koleziji in bo vsaka hiša imela 4 stanovanja. Vsako stanovanje bo obstojalo iz sobe in kuhinje in vse pritikline. Soba bo velika 18 lev. m, kuhinja pa 14 kv. m. Vsako stanovanje bo imelo svoj vhod. Vsi stavbni stroški bodo znašali 1 milijon dinarjev. Stanovanja bodo za stranke na razpolago že začetkom novembra. Vseh novih stanovanj ob Koleziji bo torej 56.
Vilska kolonija za artiljerijsko vojašnico.
Občina gradi nadalje za artiljerijsko vojašnico lepo in moderno vilsko kolonijo. Vse te vile bodo do sredi novembra gotove in strankam na razpolago. Vse vile so po večini podkletene in vsaka stranka bo imela tudi svojo vrtno parcelo.
Vile bodo zgrajene v treh tipih.
Po prvem tipu bo zgrajenih pet visoko-pritličnih dvodružinskih vil. Vsako stanovanje bo imelo 3 sobe, kuhinjo, kopalnico in vse pritikline. Sobe bodo velike in zračne in bo samo kuhinja imela 18 kv. m.
Po drugem tipu bo zgrajenih 12 enonadstropnih hiš s po 4 stanovanji. Vsako stanovanje bo imelo dve sobi, od katerih bo ena merila 22, druga pa 12 kv. metrov.
Po tretjem tipu pa bo zgrajenih 6 hiš s po 4 stanovanji. Stanovanja bodo imela dive sobi in veliko kuhinjo s ploskvijo 22 kv. m.
V	23 vilah bo skupno 82 stanovanj.
Stanovanjske hiše na Poljanah.
Na mestnem svetu od Poljanske ceste na Poljanski nasip bo zgrajenih šest stanovanjskih hiš. Ves blok, ki ga misli uporabiti za stanovanjske hiše občina, meri 6950 kv. m, od katerih bo zazidanih 3140 kv. m in ostane torej 55 odstotkov vsega sveta nezazidanega, dočim predpisuje stavbni red le 15 odstotkov. Zato bodo pa stanovanja imela zadosti *ralta in svetlobe.
Popolnoma napačno je govoriti, da bo nastala ‘na Poljanski cesti kaka stanovanjska Kasarna. Vsak stanovanjski objekt bo namreč imel svoj vhod in svoje stopnjišče. Ob Poljanskem nasipu sta projektirana v stavbni črti dva trakta, od katerih ima vsak poseben, od ostalih objektov strogo ločen vhod s Poljanskega nasipa. Vsako teh poslopij ima tudi prostorno dvorišče po 414 in 572 kv. m. Med oba objekta je vključen predvrt v dolžini 49 in globini 13 metrov. Za tem pred-vrtoin bosta objekta III. in IV. z dvema premima (4.5)), ki vodijo v 2000 kv. m veliko dvorišče s projektiranim javnim parkom.
Ob Poljanski cesti bo ]>opolnoma samostojna vez v dolžini 40 m in z isto višino ko hiša g. Mergenthalerja (preje Jakila). V pritličju bodo tudi poslovni lokali. Med I. in IV. traktom pa še poseben vrtni trakt, kot VI., ki bo sicer s streho zvezan z ostalimi objekti,' po stopniščih pa popolnoma ločen. Ta dvoriščen trakt ima pogled na javen park, ki ostane proti zahodu popolnoma odprt in nezazidan. Pripomniti je še, da bo na ta trakt dohod s Poljanske ceste po 6.60 m ši-
roki cesti. Ta prevoz bo noč in dan odprt in električno razsvetljen. Noben trakt ne bo višji od 20 m.
Vseh stanovanj bo v teh 6 objektih 107 in sicer 16 trisobnih, 70 dvosobnih in 21 enosobnih z vsemi pritiklinami.
Vsako trisobno stanovanje ima posebno kopalnico z garderobo, ostala stanovanja bodo imela kopalne niše. Sobe bodo velike od 22 do 30 kv. m. in bodo orientirane tako, da bo imela vsaj ena soba solnčno lego.
Vsi stroški za zgradnjo teh stanovanj bodo znašali 14 milijonov dinarjev.
iNačrte za te objekte je izdelal inž. arh. Mušiči.
Popolnoma prazni so očitki, zakaj da se porušijo obstoječe hiše. Vse te hiše so že okoli sto let stare in v njih živi samo 9 strank. Za vse te stranke pa so že nova stanovanja oskrbljena in ne bo prišel nihče na cesto. Mestna občina mora zidati na lastnih stavbiščih, ker so druga predraga in bi drugače stroški za stavbo preveč narasli.
Stavba Delavske zbornice.
Stavba bo trinadstropna in bo vsebovala prostore za borzo dela, Delavsko zbornico, prosvetni odsek, narodni klub, Jugoslovansko strokovno organizacijo, prometni klub, brezalkoholno gostilno, azil za brezposelne. V siavbi bo dalje velika dvorana z odrom, 36 stanovanj z 2 do 4 sobami in pralnice.
V	vsem bo torej 281 novih stanovanj in sicer pri Koleziji 56, za artiljerijsko vojašnico 82, na Poljanski cesti 107 in v Del. zbornici 36.
Vsako stanovanje bo veljalo občino približno 120.000 dinarjev in bo 6 odstotna najemnina znašala okoli 7200 do 1000 dinarjev, t Da pa bodo stanovanja čim cenejša, se bo • zvišala trošarina na vino za 50 par in bo to-I rej najemnina precej nižja.
! Sedaj je morala občina v svojih novo zgra-| jenih hišah doplačati okoli 750.000 Din in če i bi se še nadalje tako brez ozira na kritje stroškov krilo, ko breje, bi ta vsota narasla na poldrug milijon. Posledica tega bi bila, da bi bilo treba zvišati že itak dosti visoke mestne doklade. Ker pa občina z novimi hišami ne bo imela nobenih novih stroškov, je tu možnost, da bodo občinske doklade za 10 odstotkov znižane.
281 novih stanovanj dobi Ljubljana in še možnost je tu, da bodo mestne doklade manjše, sedaj pa naj esdeesarski tisk še na-i prej 'klepeče svoje neumnosti in hvali ge-
I	rentski svet, ki ne more pokazati niti pri-' m e roma takega uspeha, kakor vladni komisar in pa z njim delujoči radikalno - klerikalni. sosvet.
Dejanja govore!
črnogorski princ in pa — zastonjkarji.
Kako pa naj gre vkup članek o princih in zastonjkarjih? Za take ekstravagance so sposobni naši demagogi, ki tekmujejo med seboj, kdo blekne kako bolj krepko in neslano. — Ne vtičem se rad v naše domače boje, kar mi moji čitatelji gotovo priznajo, ali naj bo danes mala izjema.
'Ni je kmalu grše demagogije, ki so jo uganjali pri nas, kakor je ona s — črnogorskimi princi o priliki, ko je bila v skupščini odglasovana odškodnina 42 milijonov dinarjev. Studilo se mi je, jemati v roke nekatere slovenske liste, ki so se cedili hinavščine in licemerstva v prav ostudne demagoške svrhe, ko so ropotali proti SLS zaradi tistega glasovanja: »Za te in one naše potrebne delavce niso imeli denarja, za prince pa so vrgli 42 milijonov. Naši reveži so oškodovani in morajo trpeti, dočim se bodo črnogorski princi mastili ob 42 milijonih itd. — Končno se je pokazalo, da je to vprašanje šele načelno spravljeno s sveta, a princi niso še nič dobili, torej ni mogel -biti nihče oškodovan.
Celo g. Pucelj se je moral obregniti ob prince, dasi mu to prav nič ne pristoja. Bil je že dovolj dolgo minister, da bi moral vedeti, kako je s temi princi. Dejal je na shodu: »Ob priliki sedanjih vremenskih nezgod ima ubogi minister za poljedelstvo en sa™ majhen milijonček za pomoč kmetom, radikali in SLS pa so izglasovali 42 milijonov
dinarjev za tri črnogorske prince, da se iaprehajajo po svetu.«
Ali g. Pucelj kot bivši minister ne ve in ne pojmi, da je bila častna dolžnost države tisto glasovanje? Kulturna Evropa je od naše države pričakovala take poravnave s princi, ki so vendar sinovi črnogorskega kralja, deda našega kralja, našega pesnika po milosti božji, ki je gotovo mogel svojini otrokom zapustiti 42 milijonov dinarjev. Česar on ni več mogel storiti, je bila dolžna storiti država. Primerjajte, kako so Nemci odpravili veliko število svojih princev. Kulturna država ne sme drugače delati. Nehajte torej že s takimi neslanostmi in liedelikatnostmi! O
vi	kavalirji!
O	zastonjkarstvo! Ko je dr. M. postal ge-rent v ljubljanski Mestni hranilnici, bi moral delati zastonj. Pošteno zasluženih 6000 Din so mu metali v oči ljudje, ki sami radi žive od sinekur. Poznanj nekatere take tiče, ki leta 1918 niso imeli počene pare, pa so danes težki milijonarji. Odkod to bogastvo, ko niti niso imeli nikakega trgovskega posla? — V Mariboru je ista z dr. Ravnikom pri tamošnji Mestni hranilnici. Toliko so ga hrulili, da je nagradi kar odpovedal. Mož je vendar advokat in hoče tudi kaj zaslužiti in ne delati »za božji Ion«, in to je edino prav in pošteno, samo lopovi se morejo obre-gati za tak zaslužek. In pri nas se pridno obregajo v resnici taki ljudje, ki sami služijo milijone, da pa nihče ne ve, kako prihajajo do tolikega bogastva, kakor ga nakrat imajo. Dr. Ravnik ni prav storil v interesu javne morale, da se je pošteni nagradi odpovedal in ako bi mogel kako nanj vplivati, bi ga prosil, naj svoj sklep prekliče. Vsak delavec je vreden plačila, in ako bo dr. Ravnik hotel, bo pozneje Kdaj ta zaslužek delil v dobrodelne svrhe. Mariborska in ljubljanska mestna hranilnica pa pač ne potrebujeta zastonjkarjev med svojimi delavci.
Često tudi sem čital očitke, kako se temu ali onemu sline cedijo po mastnih ministrskih stolčkih itd. — Ali so naši Slovenci izgubili že sleherno sled dostojnosti v polemiki in v politični borbi? Že pred vojno smo včasih čuli očitanje na naslov kandidatov, kako se tepejo za tistih deset goldinarjev dijet. To je bil dokaz naše malenkostnosti, naše inferjornosti pred vsemi drugimi narodi, ki so se politično udejstvovali. Človek bi mislil, da so taki žalostni časi že za nami. Pa ne, eto tudi v svobodni državi smešno žebernanje o ministrskih stolčkih in poslanskih dijetah. Verujte mi, nikjer na svetu ni tako majhnih ljudi, da bi se ponižali do tako smešnih argumentov v volilnem ali sploh političnem boju.
Ideal vsake politične stranke je, da pride do vrhunca moči, kar se pokaže s tem, da pride v vlado. Ali ne delajo tako vse stranke, tudi tiste, ki se drznejo povspeti do takih in enakih očitanj? Nehajte že enkrat za vselej s takimi podlostmi, ki so sposobne, da osmešijo ves naš narod, ki more roditi take vrste polititikarstre.	A.	G.
Politične vesti.
= V južni Srbiji ni postavila HSS niti eno
liste. Bila je sicer v kumanovskem okrožju ena vložena, na pritisk oblasti pa je večina vlagateljev svoje podpise preklicala in je bila nato lista razveljavljena.
V	Bosni in Hercegovini. Sarajevski okraj 7 list: 1. NRS (dr. Srskič), 2. soc., 3. JMO, 4. Zemljoradniki in SDS, 5. HSS, 6. KPS, 7. demokratska. — Tuzlanski Okraj ima 12 list in sicer: NRS, SDS, HSS, HPS', Nikič, srbska stranka, zemljoradniki, demokratska zajednica, komunistična, zemlj! disidenti, socialistična. — Mostarski okraj: komunistična, NRS, Laza Markovič, NRS (Ivaniševič), zemljoradnička, JMO, demokratska, HPS in’ HSS (Košetič). — V travniškem okraju: NRS, zemljoradniška, demokratska zajednica, HSS, Hrv. težačka stranka, H'PS.
= Vojaška vstaja v grški Macedoniji. V vzhodni Macedoniji, kjer dominira IX. grška divizija, je prišlo med vojaki do upora. Pod komunističnimi vplivi so vojaki zahtevali, da se jih takoj odpusti iz vojaške službe in pošlje domov. Vstaško IX. divizijo so takoj ukrotile vladne čete, čim so zagrozile s streljanjem. Divizija se je vdala brez prelivanja krvi. Glavni krivci in kolovodje so bili že aretirani.
Z izleta v Banjo Luko.
'Kaj vso JI o vek vidi in sliši v par dnevih, ako ima »oči, da vidi — in ušesa, da sliši.«
Prijatelji v Pnijedoru in Banji Luki (včasih smo pisali — v Banjaluki) so ,me povabili, naj jih o priliki posetim, ko sem kje v bližini, n. pr. v — Zagrebu, odkoder je do Hanje Luke samo osem ur vožnje po železnici z normalnim tirom, edini doslej v Bosni.
In res se je zgodilo, da sem se spomnii na to povabilo 'in ob enem mi je brnela po ušesih pesem:
Tam u Bosni zlati, tam so vsi kosmati, ker se nič ne brijejo, tam se nič ne bnijejo .. ki smo jo pobalini prepevali pred petde; setimi leti, ko so se naši fantje vrnili od okupacijskega »izleta z godbo na čelu do Sarajeva«, kakor je menil nezmotljiv diplomat. V resnici pa so znali našii vojaki mnogo pripovedovati o težavnih bojih s Turki in domačini vstaši, ki niso nič kaj marali za vsiljivega Švabo. In tista pesem je pnipove-dovala o junaštvih naših vojakov baš tam okoli Banje Luke doli do Jajca, in razkrila nam je obenem veliko resnico, zakaj da so Turki v Bosni zlati vsi kosmati.
Z večernim brzovlakom sem se odpeljal proti Zagrebu, kjer pa sem prestopil v osebni vlak, da bi v .Sunji ne moral čakati na vlalk za Banjo Luko cele tri ure. Tako senl skrajšal čakanje za dobro polovico na žalostni postaji, 'ki nima niti karbidne razsve-čave. Pač pa je v restavraciji brlela karbid-
dna luč in je brhka natakarica stregla s črno pravo tursko kavo zdehajočim gostom ki so čakali na vlak za Zagreb in Banjo Luko. 'Ni je kmalu dolgočasnejše postaje nego je ta Sunja, odkoder vozii vendar nor-malnotirna železnica v deželo pravih turških kosmatincev, ki so prav radi tega tako kosmati,... 'ker se nič ne brijejo, kakor nam priča narodna pesem iz leta 1878.
Končno je vendar prišla rešilna ura in odpeljal sem se v Bosno zlato, kjer še nisem bil, dočim poznam skoro vse važnejše kraje te interesantne zemlje. Ze v vlaku sem izvedel, da se na tej železnici veliko popravlja. Okoli 500 delavcev je zdaj tam zaposlenih in okroglo 20.000 Din je dnevnega potroška. Glavno delo je, da razširjajo Jn podaljšujejo vse postaje. — Sprevodnik, mi je mnogo pripovedoval o krajih, kamor sem se vozil, mi je obenem razkril svo-'.e rt1,a£0 ®lanje v tej službi. Ima namreč cenn -o dinarjev dnevnine, ker mi stalno nameščen, dasi služi že peto leto. iNi namreč budzetarne možnosti, da bi revež bil stalno nameščen. Tako imajo za norca moža, ki pošteno sluzi ze peto leto in ima ženo in tri otročiče. V Avstriji bi imeli vsake tri tedne generalni štrajk samo radi enega takega slučaja.
Dasi sem prišel v 'Prijedor še pred šesto uro zjutraj, so me prijatelji že čakali. Ali to niso kosmati Turčini, marveč ijekavski Srbi, ki največ z latinico pišejo, drugače povsem evropski ljudje, ki so pijonirji kulture in blagostanja v tej od Boga oblagodarjeni, od Beograda pa zapuščeni deželi.
Po kavi in daljšem razgovoru je že Čakal avto, da se odpeljemo na daljši izlet v oko-
lico, kjer bom videl naravno bogastvo in P®"-.strašno zaostalost ljudstva, ki vpije po dobrih vzgledih in učiteljih, ki jih noče biti od nikoder. Kar sem videl na tem izletu v tri mohamedanske vasi prijedorskega okraja ali sreza, ali okraja, mi ne pojde nitkdar več iz spomina. Nikdar ne bi bil mislil, da so mogoče take žalostne resn/ice v devetem letu po osvobojenju in leta 1927. po rojstvu Kristovem.
Mohamedanska vas Kozarac šteje tri tisoč prebivalcev, ki so vsi zakrknjeni Turčini najbolj ortodoksne strogosti. Vse njihovo duševno življenje je: Alah, Mohamed in koran. iKakor si slikamo Turke, kri so oblegali Dunaj in požigali po naših krajih, kako so naskakovali Sisek, v širolkih hlačah in turbanom na glavah, mrkih pogledov in s tisto tipično brado, — taki so možakarji in starci v Kozaracu, ki posedajo prfed svojimi kočami ali pred kaiano, proti kateri je vsaka naša vaška krčma dunajski Ringhotel.
»Sta traži ovaj kaurin kod nas?« so vprašali moje spremljevalce, ki so domačini in torej niso ikaurini, ki bi vzbujali nezaupanje in radovednost. In takoj so sklenili, da J0 Ceno sl'vam iza pola dinara.
Edino njihovo bogastvo so namreč češp-Ij® ‘J11 šljrive. 2e pred cvetjem jih hodijo ogledovat in potem je edini njihov trud ta, jim z ?gnii pomagajo cvesti in rasti. Da bi se kdaj dotaknili drevesa z nožem ali škar-jami, počistili malo nepotrebnega vejevja, ki ze morda samo gine in odpada, to jim nikdar ne pade v glavo. Čokatemu uMehme-du, ki nam je razkazoval svoj sadovnjak, kjer je v dosti lepem redu več sto češpelj,
sem omenil, zakaj da dreves malo ne oči-
stijo, pregoste veje odrežejo itd., pa me je
debelo gledal in je menil, da kaj takega na vsem božjem svetu ne delajo. Zato pa je sad tak, kakor ga Bog daje ... Letos doslej vsaj je sam drobiž, kii ni za prodaj. Ako ni
podjetnih tujcev, ki pokupijo cele sadovnjake ter češplje sami oberejo, puste sadež usodi, sami pa tarnajo, kako da so prišli nad nje slabi časi. Ne pade jim na um, da bi češplje sami obirali dn si tako sami zaslužili, kar podjetniki plačujejo za stotine in stotine tujih delavcev, — ne, raje posedajo, lenobo pasejo in semtertje svoj molek prebirajo. Njihovi otroei pa brezposelno letajo^ okrog in razkazujejo strašno revščino v svo-jih platnenih hlačah in razcapani jopi. Cigani tam iblizu so bolje opravljeni nego sinovi nekdaj imovitih Turkov. — Tudi jim je nepoznano sušenje češpelj, ki je sicer v Bosni glavni izvoz. Kuhanje žganja pojema vsled velikega davka.
V	celi vasi nisem videl niti ene ženske, ki so skrite v bornih kočah in hišah z razbitimi okni in podrepano streho, da mora deževati v sobe, ako zaslužijo tako ii)ie tiste luknje, ki sem jih videl tu pa tam pri ne-zastrtem oknu. Kakor zob časa gloje na tistih kočah, tako je in ostane, o kaketn popravljanju ni sledu. Od nekaj sto oken nisem videl deset celih šip. Skratka: vtis na tujca je strašen in kaže neizmerno revščino, ki pa tem krajem šele prav grozi. Zenske ne smejo delati, starejši moški nočejo, mladina ne zna delati, kaj naj bo iz tega ljudstva? In nikogar ni med te ljudi, da bi jih malo vspodbudil in poučil, da bi jim dal dobrih vzgledov, kako je treba delati, ako hočejo
Akcija Davidovičevih demokratov v mariborski oblasti.
Skupen nastop Davidovidevih demokratov in radikalov v mariborski oblasti za skupščinske volitve je opravičeno razburil naše samostojne demokrate, ki so imeli ravno zadnje čase velik apetit, stopiti radi oblasti in ministerskih stolčkov, nazaj v demokratsko stranko, katero so za časa PP vlade s Pribičevičem na čelu tako grdo zapustili.
SDS je ^topila že pred paktom med dr. Korošcem in Vukičevičem, v stik z radikali in Davidovičevimi demokrati in to za hrbtom svojega voditelja Pribičeviča, ter se ponujala, da stopi v vlado pod firmo naiprednega bloka.
G. Vukičevič je bil, da dobi zastopnike Slovencev vlado) prvotno naklonjen tej zamisli, na odločen nasvet slovenskih radikalov in na pojasnilo, da se pod to firmo skriva izdajalska in besedolomna SDS, ki je izdala za časa PP vlade matico stranko g. Davido-viča in z besedolomstvom odvzela mandat g. dr. Ravniharju, je pa g. Vukičevič opustil to misel in se je odločil za solidnejšo in zdra-vejšo politiko s SLS.
Ali SDS, ki je bila 7 let navaljena imeti vlado v svojih rokah, s policijo naganjati pristaše v svojo stranko, polniti svoje strankine kase z narodnim premoženjem in izvajati teror nad uradništvam in gospodarskimi krogi, ni popustila, temveč je skušala po vsej sili priti nazaj v matico Davidovičevo stranko, da bi se dokopala do oblasti.
V	to svrho si je hitro poiskala v Davido-vičevi stranki moža, ki naj bi forsiral to tezo in katerega bi lahko izkoriščala v svrho intrig v Davidovičevi stranki proti slovenskim davidovičevcem, ki so sklenili skupno kandidirati z radikali na listi radikalsko -demokratske zajednice.
Ta skupen nastop radikalov in Davidovi-
čevih demokratov našo SDS boli, ker ima pošten demokratski element v mariborski oblasti priliko, da se povrne nazaj v matično Davidovičevo stranko in s teni popravi izdajstvo, ki so ga zagrešili voditelji SDS-ar jev.
Ta moment se zdi samostojnim demokratom zelo opasen, zato so poklicali svojega eksponenta v Davidovičevi stranki pretekli teden v Slovenijo in v Uredništvu »Jutra« sialzificirali telegram iz Beograda, da kandidature davidovičevca dr. Pečovnika na listi Demokratsko - radikalske zajednice ne odobrava glavni odbor Davidovičeve demokratske stranke v Beogradu.
Čeprav je bilo jasno, da je ta telegram talsifikat. so se vendar obrnili iz previdnosti mariborski davidovičevci z daljšo spomenico na glavni odbor stranke in nato dobili o>l najodličnejših članov glavnega odbora izja-io, da je njihova politika v mariborski oblasti pravilna in da je glavni odbor njih kandidaturi potrdil.
S tem odgovorom glavnega odbora demokratske stranke je slovenski SDS, ki se je najprej ponujala radikalom, tudi danes popolnoma osamljena in čisto izključeno je, da bi mogli biti generali slovenskih esdeesarjev sprejeti nazaj v Davidovičevo stranko. Vse nade klike SDS so s tem splavale po vodi.
Posledice tega tudi niso izostale in že danes se čuti po mestih in na deželi, kako zapuščajo pristaši samostojne demokrate; nekateri tiho, drugi z odločnimi izjavami, da bodo volili peto skrinjico demokratsko radikalske zaijednice in se na ta način vrnili nazaj v pravo demokratsko stranko, katero so njihovi voditelji tako grdo izdali.
Neki.
Propodaoje Trsta pod Italijo.
z. ž. — V Trstu, 18. avgusta.
Odkar je Trst pod Italijo, ne le ni dosegel več tistega prometa, ki ga izkazuje zadnje predvojno leto, 1913, temveč je njegov promet, ki je tam-le v letu 1920 zopet začel rasti, po letu 1924 zopet krenil navzdol in odtlej pada in pada. In to nazadovanje je popolnoma razumljivo, če se pomisli, da je Trst s priklopitvijo k Italiji izgubil vse nekdanje zaledje, ki je, če ne že popolnoma, pa vendar v pretežni večini krenilo S svojim prometom po drugih, udobnejših in cenejših potih, ko si je, kakor n. pr. Jugoslavija, otvorilo svoje lastne izhode na morje, ali pa kakor Češkoslovaška, Avstrija, Madžarska in Poljska, znalo prej malo uporabljena rečna vodna pota in železniške tarifne ugodnosti neposrednega sosedstva izrabiti v svoje prometne namene. Trst s svojim položajem na skrajni severovzhodni meji Italije, ki ima za svoje potrebe že svojih pristanišč več ko preveč, je odrezan od zaledja in nima z ostalo Italijo skoraj nikakršnih trgovinskih stikov, ker mu z ene strani Benetke, z druge pa Genova odvzameta vsako možnost, da bi se uveljavil vsaj v severni Italiji, ker je nižje tam doli itak vse zavzeto po ostalih nešte-vilnih lukah in lučicah. Tako je torej popolnoma naravno, da tržaški promet^ ki je v prvih letih po vojni še nekako oživel, ker zaledje še ni bilo urejeno in je za svoj prek-morski promet posezalo po prvi najbližji luki, ki mu je bila na razpolago, ter so ga vezali nanjo stari spomini, po Trstu, sedaj tem dalje bolj pada, čimbolj se zaledje ureja samo v sebi in osamosvojuje v svojem prometu. Zato so pa tudi vsi napori tržaških prometnih in poslovnih krogov, da bi se tržaški promet povečal, popolnoma zaman, ker stoje činitelji, ki so odločilni v tem vprašanju, izven dosega Trsta in rimske vlade, s katere pomočjo računa Trst, v neodvisnem zaledju, ki si ureja svoj promet po svojih lastnih potrebah, ne pa po potrebah laškega Trsta in željah rimske vlade, pač tako, kakor je njemu prikladneje, udobneje, in kar najbolj prihaja v poštev, najceneje in na tak način, da izdatki za prometne stroške ostanejo doma in ne gredo v inozemstvo. Trst je zato neizogibno posvečen počasnemu propadanju, proti kateremu ni pomoči. To tudi le predobro živeti od svojega dela in na svoja rodovitni zemlji. Samo ob volitvah prihajajo drug za drugim po glasove, ,potem jih ni več videti do naslednjih volitev. — Take razmere vladajo po vseh mohamedanskih vaseh. Agrarna reJorma je storila tudi svojo dolžnost za obubožanje vseh slojev na sploh. Zdaj nimajo begi nič, ljudstvo pa še man]. To je vprašanje zase, ki bi zahtevalo par člankov za skromno sliko sedanjega stanja
v Bo«ni.
■Med tako ljudstvo so prihajali od vseh strani tujci, ki so iskali sreče in eksistence, >a so jo tu tudi našli. Tod so naselbine Ce-.iov in Nemoev še iz dobe stare Avstrije, ki je naseljevanje pospeševala z namenom, da bi se domače ljudstvo naučilo delati in zemljo racijonelno obdelovati. — Kjerkoli vidiš lepe in snažn« hiše, skrbno obdelana polja, tam so tujci kakor oaza sredi puščobe slabo obdelane in neizkoriščane zemlje domačinov. — Vsi mogoči narodi so zastopani med naseljenci v Bosni. V banjaluškem okraju tem zasledil vse vprek poleg Nemcev in Čehov tudi 'Poljake, Madjare, Holandce, Dance dn posebno veliko — Slovencev. V okolici Banje Luke je iz najnovejšega časa čez šestdeset rodbin goriških Slovencev, ki ne znajo zemljo le racijonelno, marveč intenzivno vrtnarski obdelovati in izkoriščati. Zato naši Slovenci pridelajo na desetih hektarjih več nego domačini na petdesetih, zato si naši rojaki tam hitro opomorejo ter služijo za vzor umnih gospodarjev daleč na okrog.
Samo v banjaluški oblasti je prostora za tisoče naših rojakov, tki doma ne najdejo kruha. Največja neumnost je, ako hodijo v Argentino in druge prekomorske kra e, ko je Bosna tako blizu. V banjaluški obla-
&
jasno dokazujejo številke tržaškega prometa, ki menda vendar ne lažejo.
Leta 1913 je znašal dovoz po železnici 14,882.096 kvintalov, po morju pa 23,130.178, skupaj torej 38,022.274 kvintalov. Izvoz pa je znašal po železnici 12,093.356, po morju 11,357.116, skupaj 23,450.472 kvintalov. Vse-vkupni promet je izkazoval 61,472.746 kvintalov.
Leto 1924, ki je bilo najboljše povojno leto, 'je izkazovalo naslednji promet: dovoz po železnici 14,059.584, po morju 18,709.192', skupaj 32,768.776 kvintalov; izvoz po železnici 15,785.294, po morju 9,860.243, skupaj 25,645.537 kvintalov. V celoti 58,414.313 kvintalov.
Promet v letu 1924 je zaostajal potemtakem za prometom 1. 1913 samo za 3,058.433 kvintalov, torej samo za okroglo 5%.
V naslednjih letih pa je Slo navzdol. Leto 1925 izkazuje 54,659.782 kvintalov prometa ali približno 89% prometa zadnjega predvojnega leta. Leto 1926 je bilo še slabše. Prometa je bilo le še 47,650.764 kvintalov, kar pomeni naprani letu 1913 samo še 77.5%.
Letošnje leto je v svojem začetku kazalo, da bo še znatno slabše od lanskega. Mesec za mesecem je izkazoval manjši promet ko odgovarjajoči mesec lanskega leta. Edino mesec april je bil za 8857 kvintalov boljši kot je bil lanski april, majnik pa je zopet padel. Končno je vendar mesec junij nekoliko popravil bilanco, ker je izkazoval 463.626 kvintalov več kot lanski mesec junij. Vkljub temu pa je vsevkupni promet letošnjega prvega poletja zaostajal za prometom prvega polletja in sicer za 293.577 kvintalov.
Te dni je tržaška trgovska zbornica objavila statistiko prometa za letošnji mesec julij. Dohod po železnici je znašal 817.650, po morju 1,519.702, skupaj 2,337.352 kvintalov napram 1,932.367 kvintalom lanskega meseca julija. Izvoz je znašal po železnici 765.981, po morju 518.406, skupaj 1,284.387 kvintalov napram 1,562.427 lanskega meseca julija. Vsevkupni promet letošnjega meseca julija je znašal 3,621.739 kvintalov napram 3,494.794 lanskega meseca julija in je torej porastel za 126.945 kvintalov. Ta porast
sti je zemlja veliko ceneja nego v Argentini, menda do desetkrat ceneja in — boljša. Podnebje je po priliki tako, kakor na Goriškem. Za zgodnje sadje, za šparglje, zelenjavo itd. je kakor nalašč. Na tisoče je hektarjev zemlje na prodaj za vsako ceno. Neverjetne reči sem slišal praviti. Pol dežele je na bobnu, ki pridno poje in oznanja splošen polom tajnošnjega dosedanjega gospodarstva. Povedali so mi vzglede, da je n. pr. tri sto hektarjev zemlje, kjer je na tisoče sliv ali češpelj (dreves seveda), sredi poslopje in hlevi za dvajset glav živine in trideset prešičev, a vse to pojde na dražbi za kakih 130.000 Din. Za 30 do 40 tisoč di: narjev bi si že mogli kupiti posestvo, ki bi divno redilo večjo družino. Celi nasadi breskev bi dali sadež že v treh do štirih letih in pridne roke bi mogle v nekaj letih doseči naravnost idealno deželo, po kateri bi se cedilo mleko in med. Vsak dan bi mogli voziti celi vlaki proti Dunaju najbolj zgodnje deželne pridelke. — Ako 'bi kdo or-ganizoval v tem delu Bosne sušilnice za češplje, bi napravil kolosalno dobroto ljudstvu in sebi bi zagotovil krasno življenje.
V soboto popoldne sem posetil svojega ljubega rojaka, bivšega 'ravnatelja slovenske kmetijske šole v Gorici g. Antona Štreklja, ki si je kupil večje posestvo v kotu ob Vr-basu tam za Banjo Luko. Arondirano lepo posestvo obliva skoro od treh strani divni Vrbas s svojo Savi in Soči podobno modrino, na sredi je čedno poslopje za evropski čutečega človeka, poleg gospodarskega poslopja, in tu gospodari in kmetuje naš bivši ravnatelj ob skrbnem sodelovanju vrle gospodinje gospe soproge, ki je po rodu Čehinja, a tudi tu v Bosni steber pošteno, slo-
je znatno manjši od porasta v mesecu juniju, tako da vsevkupni promet letošnjih prvih sedmih mesecev še vedno zaostaja za prometom odgovarjajoče dobe lanskega leta za 166.632 kvintalov. Vsevkupni promet letošnjih prvih sedmih mesecev je namreč znašal 28,141.047, lanskih pa 28,207.679 kvintalov.
Pripomniti pa je treba, da je bil porast v mesecih juniju in juliju le slučajen in nima prav čisto nič značaja stalnosti. Porast v mesecu 'juniju gre na račun lanske slabe letine v zaledju, vsled česar je zaledje uvozilo izredno veliko količino prekomorskega žita. Dohod po morju v tem mesecu namreč izkazuje 1,376.182 kvintalov napram lanskim 1,079.445, kakor potem tudi izvoz po železnici izkazuje velikansko razliko letošnjih
1,130.256 napram lanskim 755.418 kvintalov. Razlika med prekomorskim dovozom letošnjega in lanskega julija meseca je še večja ko v mesecu juniju, ker je lanskega meseca julija pomorski dovoz znašal samo 895.641, ali je treba tudi to razliko postaviti na račun uvoza v zaledje, samo z razločkom, da dovoz — večinoma koruza, naročena za Madžarsko in Avstrijo — leži še v tržaških skladiščih v svrho spekulacije (Madžari jo prodajajo zlasti v Jugoslavijo!).
Porast prometa je torej, kakor rečeno, samo slučajen, toda vkljub temu se mu v tržaških prometnih in poslovnih krogih pripisuje velika važnost in se zidajo nanj velike nade, češ, sedaj se je zopet odprlo in bodočnost bo boljša kot je bila preteklost. Tržačan je pač že tak, da tudi na take oblake zida gradove. Da bi jih bili videli, kako so veselja poskakovali, ko je bilo objavljeno ono poročilo beograjske trgovske zbornice o obupnih izgledih žetve v Srbiji! Vse je bilo prepričano, da v Jugoslaviji ne bo ne zrna žita, da se bodo morale uvažati ogromne količine in seveda predvsem preko Trsta. In Trst bo zopet delal in delal in živel in živel! Ko so potem začeli prihajati preklici, je bilo seveda zopet vse potrto in je vse zopet ječalo, da bo kmalu treba poginiti od lakote.
Stvar dejanski ni še tako daleč, toda resnica pa je, kakor sem dokazal dovolj jasno s številkami, da promet stalno pada in da je porast, ki se tupatam pojavi, le slučajen in brez trajne vrednosti. Sedaj prihajajo meseci, ko ima zaledje, pa naj bo žetev dobra ali slaba, vsaj za prvo potrebo dovolj svojega lastnega pridelka in ne potrebuje uvoza in je popolnoma naravno, da mora promet preko Trsta le še dalje padati. Ob koncu leta se pokaže brez dvoma, da je letošnje leto slabše od lanskega, ker se zaledje, ludi če v resnici potrebuje uvoza, vedno bolj umika Trstu in si svoj uvoz usmerjuje po svojih potih.
Seveda pa se vse to ne sme povedati Tržačanu, vsaj ne tako jasno in odkrito, kajti to bi po mnenju gospodujočih fašistovskih krogov pomenjalo vzbujanje in podkurjevanje nezadovoljstva in hujskanje proti režimu, češ da ne stori nič za povizdigo to se pravi, za rešitev Trsta. Treba mu je vedno le »izbrisavati oči«, da ne opazi, kako globoko že tiči v pogubi, in je v tem pogledu zlasti tržaški »Piccolo« naravnost nedosegljiv.
Tako je n. pr. ta list izrabil oni slučajni precejšnji porast prometa v letošnjem mesecu juniju v to, da je naslikal tržaškim »nezadovoljnežem« kar najsijajnejšo sliko o bodočem porastu prometa in ž njim zvezanim blagostanjem ter jim zagotovil, da »gospodarska politika, ki jo zasleduje nova Italija pod vodstvom »Duceja« in njegovih zaslužnih sotrudnikov popolnoma upravičuje te nade«. In veste, kako je utemeljil te hade?!
»Piccolo« pravi, da je sicer promet letošnjega prvega polletja sicer res za 293.577 manjši od lanjskega prvega poluletja, toda nasprotno pa da je v letošnjem poluletju ostalo 311.015 kvintalov manj blaga v Trstu, kot pa lani, da so se torej potrebe Trsta za toliko zmanjšale, da je Trst toliko prihranil. Promet naj le tako raste, kakor je zi astel v mesecu juniju, in potrebe naj se tako zmanjšujejo, kakor so se zmanjševale v prvem poluletju, pa je bodočnost Trsta zagotovljena !
Hm! Hm! Čudni zaključki! Zakaj pa Trst letos toliko manj porablja ko lani? Ker varčuje!? Smešno I Trst porablja letos zato manj kakor lani, ker manj zasluži! Tržaška industrija porab-
venjske rodbine. Celo »Narodna !Dnevnik« od prejšnjega dne sem tu čdtal. Gospod štre-kelj si je svoj čas veliko prizadeval, da so prihajali naši rojaki v tiste kraje, kjer so našli svojo drugo domovino in so pijonirji za racijonelno gospodarstvo. Gospod Štre-kelj pa je nekak konzul naše naselbine za vse nasvete dn potrebe. — V njegovi gostoljubni hiši sem preživel nekaj prijetnih ur. Naj bo blagoslovljeno njegovo delo v tej zanemarjeni deželi, kjer so taki strokovnjaki, ki gredo naprej s tako odličnimi vzgledi, silno redki in blagor za vso deželo.
Banja Luka je naravnost središče kontrasta med orijentom in kulturno Evropo. Večina je mohamedanska, ali na ulicah je malo videti turškega življa, zlasti ne ženstva. Zvečer na promenadi je bilo vse živo, prav elegantnega sveta se je drenjalo po drevoredu, mnogo srčkanih deklet — same bubi-glavice, često tako predrzno izzivajoče, da le s težavo izveš, ali je to fant ali dekle. Na kavarniškem vrtu pa sem videl ob godbi dunajske Damenkapelle tam po podu pravcate pariške pare, ki so razkazovali po ho-tentotski godbi najmodemdšo akrobatiko z nogami Krilca do kolen in celo krajša ?mo-gočajo polen užitek tistega modernega Malija po podu, ki ga zmerjajo s — Ple ' Kakor v kakem modernem dunajske	^
tako se vrtijo ludi v tem »redi«" Bosne mohamedanskega dela severo p slotine
-	Ako pomnimo, dabUzu tam^n ^ ^
Stoi^zamSiS okni zdihuje v ozko-srčr mohamedanski omejenosti, ne smejo ne svojih nožič ne obrazov grešnim Sim pogledom, tedaj nam bo toliko bolj zanimiva taka slika banjaluškega življenja.
lja manj, ker pač manj dela, tržaška trgovina rabi manj blaga, ker manj trguje, in Tržačan vobče porablja manj, ker se mu je zmanjšal zaslužek. Varčuje, da, varčuje, ker nima, da bi trošil! Je dvakrat na dan namesto trikrat, ker za tretje jelo ni cvenka! Prišel bo tudi čas, ko bo jedel samo po enkrat, ko bo
-	po »Piccolu« — še bolj varčeval, in ker »Piccolo« želi, da »naj količina blaga, ki si ga pridržuje Trst za svoje potrebe, postaja vedno manjša«, pride tudi čas, ko se ta^ količina zmanjša na barkovljenske in čožotske sardele, na nič in bo pač tedaj Trst v resnici rešen »po gospodarski politiki nove Italije pod vodstvom »Duceja« in njegovih zaslužnih sotrudnikov«!
Priprave za usmrtitev Sacca in Vanzettija.:
V Bostonu se že vrše priprave za usmrtitev obeh obsojenih italijanskih anarhistov Sacca in Vanzettija, ki se ima izvršiti v noči na torek. Branitelji obeh obsojencev si z velikim trudom prizadevajo justifikacijo še v zadnjem trenotku odgodititi. Pravnik svetnik Musmanno je vložil na gornji sodni dvor države Massachusette še novo vlago, da se obsojenca ne justificira.
Sodnik Morton, član zveznega sodišča države Massahusette je mnenja, da se bo priziv Sacca in Vanzettija na apelacijskem sodišču upošteval. Obrambni odbor se je za to odločil, da vnovič poizkusi s prošnjo na vrhovno zvezno sodišče v Washingtonu za dovolitev odgodilve justifikacije in za novo revizijsko razpravo proti Saccu in Vanzettiju. Sodni uradniki zgornjega zveznega sodišča v Washingtonu pa so izjavili, da razprava še ni zaključena in da procesni akti še niso dokončani in da akti nimajo niti predpisane oblike. Vrhovnemu Zveznemu sodišču bodo branitelji radi tega takoj poslali vse potrebne dokumente, da bi se eventuelno razpisal še enkrat nov- proces.
Glavni zagovornik Hill je obiskal guvernerja države Massachusetts, Fuilerja, da bi se justifikacija nesrečnih anarhistov še enkrat odgodila in da bi eventualno Fuller posredoval pri zveznemu sodišču v VVashingto-iiu, ki pa ni pristojno, da bi moglo obsodbo ali odgoditev smrtne obsodbe preprečiti ali odgoditi; zato so tudi izgubljene vse nade, da bi bila Sacco in Vanzetti pomiloščena.
Iz tega povsem izgleda, da za obsojena I*8' lijanska anarhista ni pričakovati nobene re-šitve Ln da se bo smrtna obsodba nad njin). v torek v istini — izvršila. Vsi poskusi OJ1 hovih braniteljev in zagovornikov so zaman-Braniteljski odbor je v soboto objavil daljšo izjavo, v kateri pravijo da so izgubili vsako nado, da bi rešili Sacca in Vanzettija. napredni ljudje iz celega sveta bodo s P^-'' rom gledali na državo Massahusetts in boao s spoštovanjem obdržali spomin na nesrečna Sacca in Vanzettija, ki sta padla kot žrtvi današnjega kapitalističnega režima.
Tudi senator Borah je mnenja, da se ju-stifikacija italijanskih anarhistov mora izvršiti. V nekem svojem pismu na slavno političarko Jano Addam je napisal, da bi bila figarija in slabost Amerike, ako bi mi popustili na pritisk protestov iz inozemstva in radi atentatov v Ameriki.
Sestra obsojenega Vanzettija, Luiga, je zaprosila za obisk pri svojem bratu v smrtni hiši, kateri obisk so tudi dovolili-
V	protest radi predstoječe justifikacije Sacca in Vanzettija se pripravljajo velike demonstracije strokovno in politično organiziranih delavcev po celem svetu. Ne samo komunistična internacionala, nego tudi socialistična strokovna internacionala bo pozvala, da njeni člani protestirajo po vsem svetu proti usmrtitvi Sacca in Vanzettija. Obrambni odbor za Sacca in Vanzettija je že poslal brzojavko tehničnemu uradu amsterdamske strokovne internacionale, ki šteje okoli J20 milijonov članov, naj pripravijo socialistični delavci po vsem svetu protestni štrajk zoper usmrtitev Sacca in Vanzettija.
Včeraj so se vršile velike protestne demonstracije proti usmrtivi Sacca in Vanze-ttija. Po Franciji se povsod vrše protestna zborovanja.
Dežela kontrastov med eleganco in najbolj žalostno zanemarjenostjo in bedo.
Drugi dan je bila napovedana skupščina Demokratske zajednice v hotelu »Bosna«. Plakati so bili natisnjeni v cirilici dn latinici, vsakih par vrst v drugem pismu. Napovedana sta bila tudi Davidovič in Spaho.
—	Čul sem čudne vesti, ki so baje enake iz vse dežele, in te pravijo; da bo sledilo
11.	septembra veliko presenečenje. Sp1^"? nezadovoljnost bo ob volilni svobodi, k> ln obeta, kazala naravnost 3uda. Radl,., bak-ne SDS ne bodo menda imeli Prlll*eSjcer pa
ljade in bankete na proslavo zmag-/b(j vsg_
pravijo o razočaranjih, morda ^ogljice SQ
eno banketov in b a ki j a a, _ ene škrinii-okrogle in rade tečejo,
ce v druK°-	ne po noči sem se odpe-
V	soboto o p^ Dunaji kamor sem prišel v reduTn brez revolte v nedeljo točno po m redu zvečer, da sem mogel še ra-poslušati čul sem najmanj dva tucata evropskih podtaj. Pred odhodom pa sem obljubil slovenskim rojakom, da se prav kmalu zopet vidimo. Prepričati se namreč hočem, ali se je med tem že ustanovila kmetijska izvozna zadruga in posojilnica, — kar je danes šele prav lep načrt. Ako se to ustanovi, bodo naši Slovenci dajali najlepše vzglede umnega gospodarstva... tam v Bosni zlati, kjer so vsi kosmati, ker se nič ne brijejo. Minulo je petdeset let, 'ko so nam slovenski fantje prinesli take vesti iz zgodovinske Banje Luke, a danes prihajajo zopet | vesti o naši koloniji, ki je tam pijonir evropske pulture in pametnega gospodarstva.
I	A.	G.
Dnevne -vesti.
G. »NEVTRALCU« IZ »JUTRA«.
V	»Jutru« razlaga neki nevtralec« svoje misli in opazovanja, ki so menda tako globoka, da so privedla slovensko politiko na razdobje.
Ker imamo poseben rešpekt pred ljudmi, ki mnogo govore, pa malo napravijo, vprašamo g. nevtralca, če mu je prav tale dogodek :
Bilo je po šušteršičevi smrti in »Slovenec« je javil v kratki notici »Slovenčevo« smrt. Gospod »nevtralec« se bo najbrže še spominjal', da ni bila notica ravno srečno stilizirana. Drugi dan se je nato vršila v uredništvu »Slovenca« seja urednikov, da se ti dogovore, kako bi bilo treba notico popraviti in o uvodniku, ki bi ga bilo treba napisati o pokojnem Šušteršiču. Bilo je tedaj s°glasno sklenjeno, da se ima tak uvodnik M vsak način napisati. Sedaj pa je nastalo vprašanje, kdo naj ta uvodnik napiše. In sklenjeno je bilo, da ga naj napiše neki gospod, ki ga mora g. nevtralec dobro poznati
Ta gospod pa, ki ni eden »od nas enih«, pa je tedaj razkril tako-le svojo duševno bogatijo: «Ja», pravi, »za tak uvodnik pa ri-bim tri do štiri dni. Tako stvar treba temeljito premisliti.«
Uvodnik je nato napisal v eni uri resničen novinar, ki pa seveda ne pravi o sebi, da je »od nas eden«.
Ali je g. «nevtralcu« morda ta dogodek znan?
To vprašanje pa samo tako mimogrede, da bo mogel g. »nevtralec« še ta dogodek uporabiti za svoja modrovanja in dokazati, da je prišla slovenska politika v resnici na r izdobje, ker so se v njej začeli pojavljati ljudje, ki vedo veliko svetovati drugim, a so drbrih nasvetov sami najbolj potrebni.
Jiisoslovaiiska akademija znanosti kra-
, 'Iugoslovenska akademija
aT, m ,umetnos > je poklonila kral u Aleksandru krasen album 8iik iz Strossmay-er;eve galerije.
— V prosvetnem ministrstvu so podpisani ukazi o gotovih izpremembah v ministrstvu samem.
— Ljubljanska in mariborska oblast je rešitev stanovanjskega vprašanja. Obe slovenski oblasti pripravljate, kakor poroča »Slovenec« veliko akcijo za rešitev stanovanjske bede. Oblasti bi predvsem oskrbele zasebnikom in stanovanjskim zadrugam cen kredit za zidanje hiš.
— Proračun in najetje 10-milijonskega posojila je finančni minister mariborski oblasti odobril. Oblastni odbor je tudi že dobil več ponudb za posojilo in bo tako mogla mariborska oblast pričeti s plodonosnim gospodarskim delom.
— Posojilo uprave državnih monopolov, uprava državnih monopolov je prejela več ponudb glede najetja posojila v znesku 500 milijonov dinarjev. Upravni odbor bo o ponudbah v kratkem sklepal.
— Načrt zakona o kmetijskih zadrugah. V ministrstvu poljoprivrede in voda je izdelan načrt zakona o kmetijskih zbornicah. Načrt se predloži jeseni novoizvoljeni narodni skupščini.
— Vpisovanje v srednje tehnične šole. Ministrstvo trgovine in industrije je odredilo, da se vrši vpisovanje v srednje tehnične šole od 28. do 30. avgusta.
— Budžet splitske samoupravne oblasti znižan. Finančni minister je budžet splitske samoupravne oblasti za cela dva milijona dinarjev znižal; obenem je anuliral več trošarin.
7T Krediti za regulacijo Mure in Savinje, poljedelsko ministrstvo je nakazalo mariborskemu velikemu županu 2,000.000 dinarjev za regulacijo Mure od Cmureka do meje mariborske oblasti ter 200.000 dinarjev za regulacijo Savinje v njenem gornjem teku.
— Zveza državnih nameščencev za Slovenijo lina izredni občni zbor v nedeljo, dne 18. septembra t. 1. ob 9. uri v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Dnevni red po členu 14, točka 1—5, pravil. Poleg tega volitev novega odbora in pregledovalcev računov po čl. -5 in 18 pravil. Glede občnega zbora opozarjamo na določbe čl. 13 pravil. — Za odbor: Joža Bekš, tajnik — Anton Svetek, načelnika I. namestnik.
— Kolo jahačev v Mariboru ima svoj ustanovni občni zbor v torek 30. avgusta, ob pol 21. uri v vrtni dvorani hotela »Zamorc« in se k temu uljudno vabijo vsi prijatelji ia-haškega Športa.
— Kongres Ferialnega Saveza V Novem Sadu se vrši dne 21. in 22. t! ni. kongres Fe. rialnega Saveza, ki se ga udeleže delegati iz vseh pokrajin države.	6
— Revijo slovenskih narodnih noš priredi slovensko ženstvo ob času jesenske razstave od 17. do 26. septembra v Ljubljani na velesejmu. Tekmovanje narodnih noš združeno z obhodom po mestu pa bo na nedeljo 18. septembra. Ta prireditev, ki mora biti iponos naših žena širom Slovenije in dokaz lepote in umetnin naših narodnih noš, bo gotovo kar najlepše uspela. Treba pa je, da se delavne prireditelje podpre z vseh strani in skrbi, da tudi moška narodna noša ne izostane. Štajerska, Koroška, Prekmurska, Tržaška okolica, Beneška, Belokrajina, ta dan je vaš, zastopajte ga častno! Vse prijave in dopise je nasloviti na Urad Ljubljanskega velesejma.
— Iz šolske službe. Za učitelja na vadnici moškega učiteljišča v Ljubljani sta imeoova-na Rado Grum in Andrej Sežun.'Na službovanje je prideljen istotja Viljem Držaj.
— Italijanska promocija. Stanko Punčuh iz Logatca je bil promoviran na visoki Šoli za ladjedelsko inženjerstvo v Genovi za doktorja ladjedelstva in strojnega inženjerstva.
— Blamaža splitske policije. Splitska policija je aretirala te dni' nekega poljskega
oficirja, ki se piše slučajno Zagorski kakor s tiralico zasledovani general. Izkazalo se je, da oficir z zasledovanim generalom ni identičen.
: Maščevanje varanega ženina. V Turinu se je odigrala te dni senzacionalna ljubezenska drama. Mlad aristokrat, ki se je imel v kratkem poročiti, je ugotovil, da ga njegova nevesta, ki je pripadala najboljšim krogom, že pred poroko vara. Na predvečer poroke je povahil svojo nevesto, da je napravila ž njim izlet v avtomobilu. Na avtomobil je naložil vso opremo svoje neveste in vsa poročna darila. Kakih trideset kilometrov od Turina, v bližini vile svojega tek-neca, se je ustavil. Prisilil je svojo nvesto, da je izstopila, jo vrgel na tla ter jo zvezal za roke in noge. Nato je zmetal okrog nje njeno opremo in poročna darila na kup, vse skupaj zažgal ter se odpeljal zopet v Turin. ,
V	par minutah se je vnela obleka nesrečne deklice. Po čudnem naključju se_ je deklica kljub vsemu vendarle rešila. Vžgale so se namreč vrvi, s katerimi je bila zvezana, nakar jih je raztrgala, si strgala gorečo obleko s telesa ter zbežala na pol gola v vilo svojega ljubimca. Njeno stanje je opasno.
: Strašne posledice praznoverja. Podeželsko prebivalstvo v Bolgariji je vsled suše, kd je uničila v mnogih krajih velilk del žetve, obupano. V Lopnici je šinila babjever-nim kmetom v glavo misel, da je suša kazen božja ter da utegnejo Boga potolažiti s tem, da žrtvujejo par svojih soobčanov, o katerih je bilo znano, da so razuzdanci in veliki grešniki. Kmetje so sestavili listo dozdevnih krivcev, jih obsodili na smrt ter določili morilce, ki so morali sodbo izvršiti. Eden od obsojencev je imel s svojo svakinjo nedovoljeno razmerje, drugi je prodajal v mesto z vodo zmešano mleko, tretji je zavajal svoje soobčane k hazardiranju. Ko so prišli umori do ušes oblasti, so bili vaški sodniki seveda aretirani in vrženi v ječo.
—Oficijelni katalog II. Pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« od 17. do 26. septembra t. 1. je zopet prevzelo v samozaložbo reklamno podjetje Saturn v Ljubljani. Ta tvrdka je že izdala letošnji sejmski katalog, ki je po svoji ličnosti, pestrosti in nadvse zanimivi vsebini žel splošno odobravanje. Našim tvrdkam se zopet nudi lepa priložnost, da obrnejo pozornost konzumentov nase. Naročila za oglase in vsa pojasnila daje : Saturn« ali pa Urad Ljubljanskega velesejma.
Ljubljana.
— Obrtništvu! Obrtniško društvo v Ljubljani bo praznovalo 28. t. m. 20 letnico obstoja in bo priredilo ob tej priliki o!b pol 11. dopoldne slavnostni občni zbor, popoldne pa zabavo z godbo na vrtu Narodnega doma. Na sporedu je tudi bogat srečolov, ples itd. Obrtništvo in njega prijatelje vabimo, da se zabave udeleže. Že letošnji obrtniški ples je pokazal, da so se obrtniške prireditve priljubile, zato pa pričakuje prireditveni odbor čim obilnejši poset.
— Ostro streljanje na Barju. 16. artilerijski polk iz Ljubljane bo vršil na dan 22. in 23. avgusta (samo dopoldne) ostro streljanje na prostoru, katerega omejuje: Državna cesta Ljubljana—Škofljica—Pijava gorica, Cesta na Ig—Planinice—Jezero—Podpeč in reka Ljubljanica. Vsled prošnje komande puka se to tudi javno razglaša s pozivom, da prebivalstvo predkrajev mestne občine ljubljanske: Ilovca, Hauptmanca in Črna vas naznačena dneva ne zapušča svojih domov, ne dela na svojih poljih in ne pase svoje živine na tem okrožju. Polk bo postavil svoje osi-gurače na važnejših pravcih, kakor tudi napise: »Pozor — ostro streljanje!«.
DR. IVAN PINTAR, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5 začasno rte ordinira.
»ŽENSKI SVET«.
Izšla je 8. številka »Ženskega Sveta«. Vse-bila je sledeča: Obrazi in duše. XLI. — Ma tilde Serao. (Marica Barutolova.) — Jutro. Pesem. (Ksaver -Meško.) — Junakinja zvestobe. Nadaljevanje. (Lea Faturjeva.) — Esfira. Nadaljevanje. (Angelo Cerkvenik.)
— Pismo. Pesem. (Mirko Kunčič.) — Slovanske umetnice: Zofija Borštnik-Zvonarje-va. (Ciril Debevec.) — C. Goljar: Njiva zori. (Gustav Strniša.) — Kaj je že tako dolgo? Pesem. (Janko Glaser.) — Vasovanje. Pesem. (Gustav Strniša.) — Vizija. (Vladimi-rova.) — Žena in zakon. (Gizela Majeva.) — Dvoje pomembnih ženskih zborovanj. — Iz-vestja: Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Gospodinjstvo. — Kuhinja. — O lepem vedenju. — Književnost in umetnost. — Ročno delo.
»PEVEC«.
Izšla je 7.-8. letošnja številka »Pevca«. Vsebina je sledeča: članki: Dr. A. Dolinar: f Jakob Aljaž, Dr. J. Čerin: Zgodovinski razvoj vojaških oziroma turških godb. Naši pevski tečaji — Vestnik P. Z.: I. koncert mariborskega pevskega okrožja. .Ljutomer
i	evski odsek Kat. prosvetnega društva v pv pri Stični. Med agilnesjšimi društvi
V	t ■ Je. Sotovo pevsko ruštvo z Ježice pm Ljubljani. Sv. Jedert nad Laškim. - V letošnjem avgustu. — v avgustu se vrči pev-ski tečaj. — Iz uredništva. — jz koncertnega življenja: Poseben dogodek je bil 50-letni jubilej, — V i>onedeljek 13. junija. — »Pevska zveza.« — Na binkoštne praznike.
— Koncert akademskega pevskega zbora. — Učiteljski zbor. — Razne vesti: V »Dotn in Svetu«. — »Pevec« v Ameriki. — v slovenskem delu Koroške. — Bratsko hrvatsko pevsko društvo »Kolo«. — Državni izpit iz glasbe za srednje šole. — .Doktorjem filozofije. — Naijvečje pevsko slavje nemškega 'naroda. — -Nove skladbe: Franc Marolt; Kraljici Slave. — Fr. Bernik: Evharistične ;
šmarnice. — Alojzij Mihelčič: Mašne pesmi. S
— Anton Jobst: Šest mašnih pesmi. — Iz glasbenih listov: »Cerkveni Glasbenik«. — »Sv. Cecilija«. — Glasbena priloga«. — »Glazbeni Vijesnik«. — »Jugoslov. Muzičar«. ;
— »Zbori.« — Priloga: Dr. A. Dolinar: Materi Milosti, moški zbor. — V. Mirk: Oj slovenska zemljica, moški zbor. — Dr. A. Sehwab: Ptička, moški zbor.
Športne vesti.
PRIČETEK TURNIRJA S. K. SLOVANA.
Hermes : Slavija 5:3.
Včeraj se je igralo I. kolo Slovanovega jubilejnega nogometnega turnirja.
Hermes, ki je dobil za nasprotnika Slavijo, je isto gladko odpravil z zgoraj omenjenim rezultatom. Bil je tehnično in taktično boljši od Slavije in je njegova zmaga popolnoma za-zaslužena. osobito ugaja njegov napadalni trio, ki pa je v streljanju vseeno preveč neodločen. Tudi njegova obramba je bila koli-kortoliko na mestu. Izvrsten je njegov vratar. — Slavija je nastopila oslabljena. Manjkal ji je Mihelič in še par drugih dobrih močij, ki smo jih videli v prvenstvenih tekmah. Igra bolj igro na prodore, ki pa se ne obnese vedno. — Sodnik g. Smole dober.
Po tekmi so zastopniki Hermesa, Slavije in Jadrana, ki je podaril Slovanu tudi lepo spominsko darilo, kratko čestitali k jubileju.
Slovan : Jadran 5:2.
V	nato sledeči tekmi je nastopil jubilant Slovan v svojih tradicionelnih barvah belo-
rudeče proti Jadranu. Bil je to posebno v pričetku trd boj, ki ga je pa Slovan s sigurnostjo izvojeval v svojo korist. Slovanov naskok Jadrana, je istemu takoj v početku zmešal vso kombinacijo, ga spravil iz tira in si tudi takoj v prvih 30 minutah zasigural s 4 zaporednimi goli zmago. Zmago je Slovan vsled svoje odločnosti in vztrajnosti v volji zaslužil. Jadran, ki je nastopil kompleten, to se pravi, ojačen z Rapetom, Ferencem in Zomerjem igral raztrgano brez prave medsebojne zveze. Vse njegove akcije so se ob izborni obrambi Slovana razbile že pred kazenskim prostorom in niso povzročale Slovanovemu vratarju absolutno nobenega dela. Za uspešen nastop v prvenstvenih tekmah bo treba Jadranu moštvo v resnici iztrenira-ti drugače, če ne, bo maščevanje. Sodnik g. Fink je sodil precelj ležerno.
Pri tej priliki pa ne moremo preiti preko dejstva, da je kljub temu, da je bilo ASK Primorje tudi vabljeno k proslavi, enako kd ostali ljubljanski krogi, priredilo kot konkurenčno prireditev tekmo njegovih A in B garnitur. Da je tako dejanje ob slični priliki nešportno, to je brez dvoma, kajti četudi je bila najavljena le trening tekma, drži to, da je taka trening tekma še bolje obiskana, ker ni vstopnine, in je bil tudi SK Slovan v tem oziru precej prizadet. Z ozirom na naslov, ki ga nosi Primorje, bi lahko pokazalo druge manire.
Mednarodni letalski miting v Curihu. Radi slabega vremena je sklenila juryja, da se
Modno pismo.
Ni večjega veselja kot prebiti poletje na deželi. Za te prilike so najbolj prikladne lahke, preproste obleke z ličnimi ornamenti na ovratniku in pasu. Te obleke, ki učinkujejo zelo chic, so izdelane navadno iz lahkega muslina, desiniranega z živahnimi barvami. Blago, ki se da prati, je najpri-kladnejše. Kdor hoče imeti kaj trajnega, naj uporabi crepe, ki ga lahko nosimo več sezon. Komur pa so ljubše moderne vrste blaga, ima na razpolago lahek svileni toile, desi-niran s cvetlicami, ali pa volneni toile, okrašen s cvetlicami in girlandami. Kdor pa je prijatelj originalnosti, se bo odločil za novosti s kubističnimi in geometričnimi vzorci. Naš model je iz muslina, osnovni ton je sivo-rožnat z okroglimi ornamenti raznih šati-rung od zlate do oranžne barve. Drugi model je iz foularda, ki je sestavljen iz dveh različnih šatirung ter je prav efekten. PlaSč je izdelan iz jerseya ali pa kashe. K krilu se nosi tudi jumper z zelo pisanimi šatirun-garni ali pa bluza iz crSpa de Chine s telovnikom, obrobljenim s svilo. K temu se nosi okoli vratu šal iz finega mehkega blaga.
pono? k. poleti preko Alp tako za vojaška le- ; tala (kup Echard) kakor tudi za prometna i letala (.kup Chavez - Ricler)
Za start se prijavijo vsi tekmovalci od četrtka; izločijo se seveda tisti, ki so morali radi defekta na motorju pristati; ki so: A-ruchart v 'tknti za ;'rometna letala, ter Schater in iiariscii v tekmi za vojaška letala. PrižMliuje-j(> tudi italijanskega pilota Serra, ki ;e pri-s:ai v M'ianu, in Švicarja Ackerni uun, ki je rr -tal >• l.Vii-8iiu.
Vojaški letalci, ki so dospeli v Pei’:n?.ono r-r:	Poijak	Cichocki,	Švicarja G^.iH.r n
\V'ulr’:u'nii, Čehoslovak Malko^Uv, Jugoslovan (iradišnik in Holandec Schott.
V	četrtek se je izvršila tudi določitev letalcev za mednarodno akrobatsko prvenstvo. Izžrebani so bili naslednji letalci: Jugoslovani Roubčič, Uzelac in Markičevit, Švicir stotnik Burkhard, Francoza Fronval in Do-ret, Italijan Nardini in Nemec Fieseher. Program, ki ga morajo absolvirati letalci, obstoji iz dveh loupingov, po en renversement le vo in desno, po en tonneau levo in de=no, po en tonneau levo in desno in eno vrille s
I	remi obrati levo in desno. Nato se izberejo najboljši za finale, kjer napravijo poljubne like v prosti tekmi.
Tekma, ki se je ponovila v soboto ‘20. i. m. je'imela sledeči rezultat: tekma vojaških leta^ 1. poročnik Schott (Holandska) 1 ura 41 minut, 2. poročnik Cichowsky (Poljska) 1 ura 45 min., 3. poročnik Burgliardt (Švica) 1.50,
4. Šnazel (Čehoslovaška) 1:51, 5. Baldy (Italija 1:53, 6. Divis (Francija) 1:53. — V tekmi za prometna letala ši je priboril Nemet: Roeder nagrado Chaver - Bider v znesku 30.000 frankov in srebrni pokal letalskega društva »Ziirich v vrednosti 10.000 frankov. | Roeder, ki je startal v tej kategoriji edini, ] je letel na trimotornem Junkers - letalu. Za j polet je rabil 4 ure 40 minut.
Rekordna prvenstva nemških telovadcev, j
V	Berlinu so se vršila te dni reikordna pr- ; venstva nemških telovadcev, pri katerih je bilo postavljenih 13 novih rekordov. Iz tega
je razvidno, da so se začela C udi telovadna društva zavedali velikega pomena lahkoatletskih vaj, ki so jih toliko časa zanemarjala in da so v mnogih disciplinah skoraj dosegla športna društva. S tem, da so se strnili športniki in telovadci, bo olimpska vrsta Nemčije veliko pridobila. Od doseženih uspehov navedemo sledeče: 100 m : Lammers 10.5 sek. — 200 m: Lammers 22 sek. — 400 m: Heymann 51 sek. — 800 m: VViechmann 1:56.6. — 1500 m: \Viechniann 4:06.8. — 5000 m: Schaumburg 15:37. — 4 krat 100 m: Berlin 43.6 — 4 krat 400 m: Berlin 3:26.5. — 3 ikrat 1000 m: Karlhorst 8:02.5. — skok v vis: Haag 1.82 m. — skok ob palici: Beutsch 3.70 m. — skok v daljavo: aMaak 7.05 m. — Troskok: Hopsel 14:24 metrov. — disk: Lingnau 39.91 m. — kopje: Mačke 55.58 m. — krogla: Uebler 13.30 m. Tudi telovadke so dosegle naravnost izborne uspehe: 100 m: Junkers 12.2 sek. — skok v dalj: iMiiller 5.47 m — skok v vis: Notle 1.534 m. — krogla: Lagersen 10.66 m — disk: Gollnitz: 35.05 m. — kopje: Schur-mann 37.11 m — 4 krat 100 m: iHamburg 51.2 sek.
Boksmatch Malone}- — Godirev. Jim.my Malonev, ki je bil še nedavno favorit za svetovno 'boksersko prvenstvo, je bil v Filadelfiji od Georga Godfreya že v ,1. rundi knockoul premagan in s tem njegova bok-sersika karijera (zapečatena. Godfry je velikanski zamorec, visok kakor Harry Wills in še 5 kg težji ter šele >25 let star. ,Vzl'ic temu pa je Godfrey eden najboljših ameriških bekserjev težke kategorije. Ogibali se ga niso samo beli, ampak tudi zamorski bok-serji in celo Harry \Vills, ki se je opravičeno pritoževal, da se mu Dpmpsey izmika, ni za nobeno ceno pristal na boksmatch z GodJreyem. Izgleda torej, da bo v doglednem času zopet zamorec si priboril naslov svetovnega bokserskega prvaka.
Delavska olimpijada na Dunaju. Na delavskem športnem kongresu v Helsingforsu se je razpravljalo tudi o prireditvi prihod-
nje olimpijade. Z veliko večino se je sklenilo, da se vrši prihodnja olimpijada leta 1931 na Dunaju.
Wightmanov pokal. V prvih teniških igrah za Wightmanov pofkal, ki se vrše v Forest Hil-lu v Ameriki med angleškimi in ameri-kanskimi prvakinjami, je podlegla Angležinja mis Joan Fry svetovni prvakinji mis Helen Willsovi 6 : 2, 6 : 0; ravno tako je bila premagana Angležinja Imrs iGoldfree od Američanke mrs Mallory 6 : 4, 6 : 2.
V	double pa sla premagali Angležinji mrs Joan Hill in mis Sierry Američanki mrs Chapin in mis Eleonor Goss 5 : 7, 7 : 5, 7 : 5.
Amaterji in profesionali ali pod eno. streho — pri teuisu. V Londonu so ustanovili angleško zvezo profesionalov. Njen namen je odstraniti zapreke ’med profesionalnimi in amaterskimi igrači in prirejati turnirje, ki so dostopni obema (kakor pri golfu). Predsednik nove zveze je zračni minister sir Samuel Hoare. Podpredsednik je naglašal v svojem otvoritvenem govoru, da ni več daleč čas, ko bo smel igrati v Angliji vsak profesijonal z vsakim amaterjem. Kakor znano, zastopa Anglija tudi v športu najbolj konservativno stališče. Tem pomembnejši je tedaj ustanovitev nove zveze in cilj, ki si ga je postavila.
Nurmi v krasni formi. Pri okrajnih prvenstvenih tekmah v Helsingforsu je teke.l Nurmi 1500 m v 3 : 57.7. V troskoku je zmagal Riivio s 14.80 m in v skoku v daljavo s 7.01 m. V skoku ob palici je dosegel Salo 3.65 m. Par dni poprej je tekel Nurmi v Dorpatu 3000 m v 8 : 43.3, v Revalu pa dve angleški milji (3218) v 9:15.2.
Okrožne tekme na Ševdskem so pokazale v nedeljo prav dobre uspehe. Eklof je tekel v Eskilstuna 5000 m v 14:58.2; Skjold je vrgel kladivo 49.63 m daleč. V Falkopinger je dosegel Svensson v skoku v daljavo 7.23 metrov. Ravnotam je zmagal Lindstrom v metu kopja s 60.66 m, potem ko je izven
konkurence vrgel kopje 64 m daleč. Hallberg pa je skočil 7.06 m daleč.
IZPOD TRIGLAVSKE STENE.
Precej je bilo pisanja, še več pa besedovanja o bajni sreči g. Edota Držaja in o junaštvu njene' spremljevalke ge. Mire Piberm-kove o priliki naskoka na triglavsko severno steno v smeri proti Zuplanji. Ok. 7. julija so prinašali naši dnevniki — po izvirnem poročilu ge. Mire Marko — podrobne opise lega dogodka v stilu žurnalističnih senzacij polnih občudovanja, meditacij in povzdigovanja. Ljudje, ki ljubijo in požirajo senzacije — a gora ne poznajo — so pri tej priliki doživljali hedonska ugodja. Zlasti tkzv. emancipiranke so imele svoj velesejem. Treznejši opazovalci, s katerimi je dobro končno tudi računati, so bili skeptični in kritični. Tako je bilo v dolini. Pod steno samo pa pripovedujejo oni, ki so bili zadevi precej blizu, da poročila o tem dogodku ne držijo popolnoma in da je zlasti pri navajanju daljave padca — po zanesljivem p?' ročilu — narasla ta daljava od 5 na celih 50 metrov.
Ker sodimo, da niso planine pripravna kuliserija za senzacijonalne povesti, priporočamo gospej Marko, da svoje prvotne izjave, ki so bile izpovedane najbrže v razburjenosti (sicer še dosti »stoično-), resni; ci na ljubo korigira. Tudi T. K. Skala bi v svojem okvirju naredil prav, če bi zadevo-podrobno preiskal in napravil konec takim neprijetnim zmotam, obenem pa navadit svoje junake dneva uljudnosti napram svo-jim rešiteljem — tako približno vsaj pravr morala. Še enkrat konstatiramo, da planine niso kraj za senzacije, pa tudi ne pot P? kateri pride človek najceneje do popularnost* in slave.	A-
lija Erenburg:	14
Ljubav Jeanne-e Ney.
(I* ruščine prevedel S. L.)
Po tem pogovoru je odšel gospod Ney v kabinet i ganjen i potrt. Tam ga je pa do konca razdražil severovzhodnik. Kako naj on zdaj piše poslovna pisma? >Pariz!« Pride-li vendar že enkrat tja, gospod Ney? On čuti svojo starost. Mučijo ga že stare bolečine v jetrih. Ali bo umrl v tej prokleti zemlji? Pariz! Še celo pokopališče Pfcre - Lachaisex z vrstami platan se mu je zazdelo ko obljubljena dežela. Pripravljen je bil, da se zdaj-pazdaj razjoka. Severovzhodnik je pa nad a-. ljeval svoje temno delo.
Nazadnje pa je gospod Ney vendar-le malo zbral svoje sile. Vzel je iz aktovke list, ki ga je bil dobil od urednika časopisa »Pravoslavni Zvon< in ga je z zanimanjem prebral. Prezirajoč Halibjeva, si gospod Ney ne le ni očital nič glede opravljenega s Halibje-vim poslom, ampak je ta svoj korak smatral za vreden vsega spoštovanja. Na vsak način je ta subjekt — Rus. Za petindvajset frankov po današnjem kurzu, je prodal svojo domovino. Med Rusi ni patriotov! Tudi »beli« so apaši! O tem je on že itak poročal v Pariz. Kar se tiče njega, Alfreda Ney-a, pa on sam varuje interese Francije, špijon-stvo je visoko in hvalevredno delo, če se seveda vrši v zaščito pravičnosti in morale. Na primer maljši brat gospoda Alfreda
Ney-a, gospod Raymond Ney — kako ga vsi v Parizu spoštujejo. On je ustanovitelj najboljšega zasebnega detektivskega zavoda na svetu. On čuva lastnino in družino. Gospod Alfred Ney pa zdaj izpolnjuje še višji dolg: kot vojak Velike Armade- stoji on sredi te divje dežele na stražnem mestu prekrasne Francije!
»Francija« — in spet je gospod Ney pozabil na vprašanja dolžnosti in visoke politike. Dehteče glicinije so mu planile v glavo, kakor so bile nekoč udirale iz okna hišice ob Loire-i. Žena! Ivonne! Kako ji je Jeanne podobna! Kako silno podobna! To ji bo povedal ...
Svoje misli gospod Ney ni dokonSal. Ko je
osuplo pogledal na vrata, skozi katera se je v sobo trgal severovzhodnik, je najprej zagledal dve nanj namerjeni cevi.
— Bodite tako ljubeznivi in nam oddajte vojne dokumente, ki ste jih danes zjutraj pridobili.
Gospod Ney je takoj odgovoril:
— Takoj jih dam.
Andrej je olajšano vzdihnil: vse se je dobro končalo. Nikita je od zadovoljstva požvižgal. Gospod Ney je odprl desni predal v pisalni mizi. V glavi se mu je podilo: Carnot, patrijot, Francija, Rusi — strahopetci, ne, za nobeno ceno!... Odnekod se je zaslišal še-lest lahkih korakov. Nikita se je ozrl na vrata. Isto sekundo je počil strel; to je gospod Ney, ki je urno pograbil v predalu
revolver, na licu mesta položil Nikito. Isti hip so pa tudi prsti Andreja, ne glava — kdaj naj bi bil sploh pomislil? — sami prsti torej, odgovorila na isti način. S slabotnim krikom je gospod Ney zdrsnil na preprogo.
Vse to se je godilo samo en hip. Ko se je Andrej zavedel, je videl dve trupli, med vratini pa belo Jeaenne-o. Oblečena je bila v nočno srajco do tal, v kateri je tonilo njeno malo telo. Oči so ji stale ko kazalci na številčnici narisane ure. Nihče ni dihal. Kakor da v velikem kabinetu sploh ni ljudi; namesto vseh pa je plakal, se kesal in prokli-njal zategli severovzhodnik.
Ko je zagledal Jeanne-iue oči, se je brezskrbni Andrej upognil, onemel in v migu
zgubil vso svojo silo. Bil je na tem da se
zvali na preprogo kot tretji mrlič. On ni čutil življenja. Nili poskusil ni, da bi spregovoril, da bi se ganil. Gledal je Jeanne-o, pa je ni mogel videti. Zdelo se je, da je on tudi mrtev in da samo še slučajno stoji.
Takrat pa je zazvenel glas Jeanne-e. To ni bil glas malega dekletca v srajčki do tal, dekletca, ki se je še pred eno uro spominjala s solzami v očeh, kako ji je mama nape-vala »dodo«. To je bil glas ženske, odrasle ženske, ki je bila s svojim gorjem bolj modra, ko ta človek, ki je prečital mnogo knjig, in s svojo ljubavjo bolj močna, ko on.
—	Bežite! Hitro bežite!...
Pokoreč se temu glasu, ne da bi se upal pogledati na Jeanne-o, boječ se njenih oči
bolj, ko smrti, je Andrej brez smisla zakorakal, ko vojščak, ki se ga navije. Stopil je na nabrežje, kjer je nanj že čakal rujoveči
severozahodnik.
Dve Jeanne-i.
Ljudje, ki se na kolodvorskih peronih, pred mostički parnikov poslavljajo od drugih ljudi — plačejo, samo Jeanne ni plakala. So še pogrebi —• takrat polagajo mrtve ljudi v mokro glino in se pri lem slavnostno kremžijo. Ampak Jeanne-o se je prištevalo še živim. Njeno stanje se lahko primerja z od-tujenjem težkega bolnika, ki leži po cele tedne z obrazom obrnjen v steno. On diha, spi, je v običajni svoji sobici, kjer je živel preje. Njegov svet sestavlja ogromna blodnja, neznosna, znana do blaznosti, ornamenti vpaža, ki so se kakor za večnost usidrali v 1 vnetih očeh, vročična krivulja, dan, ki ga nobena stvar več ne razdeljuje na ure, ali na dan in noč, glušeča tišina in obenem tako mrgolenje kričečih misli, da buči od njih v glavi, ko v sedemnadstropnem gledališču, nabitem do zadnjega kotička.
Nekaj podobnega je preživljala tudi Jeanne. Res, da ni ležala v postelji in da ji niso stavili termometra. Ne, držala se je junaško. Podpisovala je račune iz delavnice pogrebne opreme, vsako jutro je vestno postlala svojo posteljo in pila kavo, z zanimanjem je poslušala izraze sožalja in ogorčenja članov različnih misij. Jeanrie se namreč ni mogla obrniti z obrazom v zid. Ona je morala živeti.
 Carinsko posredniški in Spedicljiki bureau
» GROM
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 4H
Naslov brzojavkam t „GROM".	Telefon	2454.
Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlla vaa v te stroko spadajoče posle najhitreje In pod kulantnlmi pogoji.
Zastopniki druibe spalnih vos S. O. E. za ekspresne pollljke.
Za obilne dokaze srčnega sočutja ob priliki težke izgube našega soproga, sina, brata, svaka in strica, gospoda
Roberta Moskoviča
izrekamo tem potom vsem, ki so nam stali v teh težkih urah ob strani, naitoplejšo zahvalo.
Elza, Matilda In rodbina Feliks Moskovič.
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
naifinejši in najokusnejši namizni Ms iz vinskega kisa.
Zahtevajte ponudbo. m Telefon Itev. 2389. Tehniino in higijeniino najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna t Ljubljana, Dunajska cesta it. la, II. nadstr.
W E C K
fWEC*0	.
čaše in aparati za ukuhovanje so najcenejši, ker so najboljši. Znatno znižane cene. Ugodni pogoji! Tovarniška zaloga:
Krekov trg 10 pritvrdki Fruktus, Ljubljana.
- - Širite - -•Narodni Dnevnik"!
, irtktnitvo,
itITAR A SVETEK) k* lam i
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se plais 50 par. Za debelo tiskan«
pa Din 1.—.
Prodajalk«
dobra raoi v metanece blagu, teli premenlti m« *to. Cenj. dopise na »pravo tega lista pod iifro »Zanesljiv*«
KUPIMO
sledeče knjige — tudi rabljene: »Trije mušketirji«, »Dvajset let P°?£" je«, »Deset let p Jugoslovanska kni**™'
Lj»blj»n»-_
7 TsA A kaa
MERKUR
LJUBLJANA
SIMON ORBOORČIČBVA UL
Drva - Čebin
W«lfova l/n. - TsleJ, W
Dipl. pravnik
ieli nastopili primerno Isužbo. — Cenj. ponudbe pod šifro »Pravnik« n* upravo Usta.
V
se priporoča
za naročila o tiskarsko stroko spadajočih del.
Iodajatelj: Aleksander želesnikar. - Urejuje;	Svetek.	-	Za	tiskarno	»Merkur«	odgovore.:	Andrej	Sever.	V*i	v	Ljubljani.