NO. 75. — ŠTEV. 73. Velika noc. T Ameriki opazimo I« malo od moogoštevilnih praznikov, ktere slave ▼ evropskih državah redno še izza dobe malikovalskih časov in ktere so po tolmačenju raznih krščanskih ver preustrojili. Ti evropski prazniki tvorijo ravno toliko dni počitka, kolikor jih je t letu in so nekak vsako leto redno se ponavljajoč počitek t neprestanem vrvenju in mučenju vsakdanjega življenja, cegar vsebina ni druženja, nego mukotrpna borba za obstanek. Tudi v tem oziru se je t novejšem času mnogo spremenilo in bas kakor se božični praznik — kteri je bil še pred petdesetimi leti pri nas brezpomemben — dandanašnji tudi pri nas povsodi v smislu doseljencev obhaja, baš tako se v Ameriki sedaj tadi druge evropske praznike bolj vpoiteva, nego preje. Pri vsem tem je značilno le to, da se pri nas za veliki petek skoraj nihoe ne zmeni, izimši doseljencev, kteri ta dan — v kolikor go katoličani — proslave s tem, da se postijo. ▼ Angliji in drugod, kjer prevladujejo protestantje, je veliki petek že od nekdaj dan, ko počivajo vse ofici-jeltio dovoljene zabave, gledišča, koncerti itd. Tem bolj se pa ta dan vrše zasebne zabave in orgije, dasiravno je ta dan glasom legende umrl Kristus na križu; kajti človeška narava je vedno taka, da želi po onem, kar je zabranjeno. Iz tega je prav lahko izvajati, da na svetu s Človeškimi željami in naravo ni ničesar v večjem protislovju, nego cerkveno nasilje. * • • Kakor Rožič, tako se torej sedaj pri nas obhaja tudi praznik vstajenja narave ali probujenja pomladi, kakor se je slavil onostran Atlantika še v dobi, ko tam krščanstva ni bilo. In kedo naj bi ljudem zameril, ako se vesele po dolgih mesecih ledu in snega, viharjev in spanja narave, toplejših dni, ko se okrase poljane in gozdi s cvetkami in zelenjem. Ista č.uvstva, ktera so tem povodom navdajala vsako leto starodavna ljudstva, ponavljajo se sedaj tudi med nami, dasiravno ne veČ v tolikej meri, ker se nam vsled raznega mehkužnega (kulturnega) kom-forta ni več bati zime» tako, kakor v starodavnih časih. Vendar je pa želja po spomladi v človeškem srcu še vedno tako jaka kakor nekdaj, in bode ravno tako malo zginrla, kakor želja po sreči, kajti spomlad nam je simbol veselja, ljubavi in sreče, in na njo se sklicuje vsak pesnik, kadar hoče navesti najlepše in najboljše, kar more življenje nuditi človeku. Dasiravno v sedanjih časih ideja o Vstajenju nima več onega pomena, kakor nekdaj, ko je bila le vera podlaga življenju — ona čarobnost, ktero vzbudi prihod pomladi, je ostala. Človek pa, kteri brez veselja opazuje probujenje in vstajenje narave, je gotovo siromak z ozirom na svoje občutke. Tekom leta ni dneva,kteri bi bil bolj kot Vel. noč primeren za opaževanje valovečega življenja, ktero je pokrito takorekoč vedno z ledeno skorjo, ktero skuša vsakdo po svoje j moči prodreti. Vse kulturno delo ljudi ni družeča, neiro dobaviti v življenje vsakega f>osameznika več svetlobe, kajti i dandanašnji je še povsodi — in tudi nad nami, slovenskimi Američani, o-bilo teme in ledu. Prekrasen nauk o ljubezni ljudi med seboj, se danes povsodi razširja in na milijone ljudi ga posluša. Vendar pa ostane vedno le pri prn/nih 1*>< dah. Baš tako, kakor obUvVmo velikonočno obleko in ž njo tudi velikonočne inisli. vse to potem ' z«»iwt od'o/iiTHi. k<> milu- Velika noč • m /»• naslednji dan >e prične za nas, iiei/piosna in brezobzirna borba za obstanek. Kakor -<> to dogaja pri posamezniku. bas tako s*' dosraja tudi pri celih ljudstvih. Povsodi vidimo, da vlada sebičnost .ktere namen je, pridobiti le prednost zu samega sebe, ne oziraje se za druge. To je morala sedanjih časov. Ljudje gredo za Veliko noč v cerkev in ponovno poslušajo propovedi o trpljenju in vstajenju Krista. Takoj drugi dan pa gredo in kupčujejo v templju ter zlorabijo svoje moči in oblasti, da si nabavijo zakladov, kte-rih niti ne potrebujejo. Taki so vsi ljudje brez izjeme, kar nam zopet dokazuje, da vera še vedno ni prodrla v človeška srca in da se to tudi nikdar ne bode zgodilo. Radi tega se moramo zopet učiti znati ceniti bogastvo, ktero se ne da spremeniti v gotov denar; treba nam je več idealov in ozirati se moramo bo tj na nauke onega, če gar Vstajenje se bode ▼ nedeljo slavilo povsodi, kjer brvsjo krščanski ljudje. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 28, 1907. — V ČETRTEK, 28. 8TJ&GA, 1907. Vstal je! VOLUME XV. — LETNIK XV, "Ni se vama sanjalo, ni se sanjalo. Kako je bilo ime tvojemu prijatelju?" "Ti si ga (poznala. Bil je iz gradu, govorili so, da je graščakov. Ime mu je bilo Marijam, vem dobro." "Marijan, in jaz sem — Marija." • • • Bi.i so Veliki dnevi, in Anton je bil nezadovoljen sam s seboj. Mislil je na Marijo, pri nji je bila njegova ljubezen^. pri nji njegovo srce. Sam si ni več upal k njej. Sprevidel je, da jo njegova navzočnost vznemirja, da jo objame prečudovita ekstaza ob spominu na njegovo povest. Bila je svetla noč. Hodil je pod njenim oknom ves večer, ne da bi se slišal kak glas. B.eda svetloba je lila iz oken njenega stanovanja, naokoli čudovit mir. Hodil je po cesti in se vračal v njeno bližino. Kasno v noč je prišel domov, u-trujen sedel k mizi in začel pisati Mariji. Prosil jo je v pismu, naj mu oprosti, da je nevede porušil njen mir. Pozabi naj povest o nesrečnem prijatelju, ker to je bilo davno nekdaj v sanjah. "Marija, misli na najino poroko", jo je prosil, "ti si moja velikonočna roža, čisti cvet mojih miši." Naslonil je glavo na papir in zasanjal. Hodil je v sanjah ž njo po polju, ki je bilo vse posuto z belimi cvetlicami. Hodil je ž njo, in ljubila sta se kot nekdaj. Gledala je nanj s svojimi tihimi očmi, ga poljubljala in mu šepetala sladke Skrivnosti. Na-spfoti jima pride prijatelj Marijan in stopi k Mariji. Prijel jo je za rokoj. in odšla je ž njim po beli poljani. Zakričal je in se vzdramil. Solze so mu kapale na papir. Vstal je in šel k oknu. Zunaj js spala svetla noč, božji mir je plaval nad vrhovi in gori v jasnini so gorele svetle zvezde. Polnoč je minula in že se je začelo' velikonočno jutro. Zvonovi se še niso vzbudili, Bog js ležal v grobu. Obrnil se je in šel po sobi. Pri vratih pogleda zcnpet proti Oknu, in tedaj je Anton ostrmel Ln zatrepetal. Okolo njega je vse umrlo, in srce mu je zastalo. Skozi okno je plavala k njemu Marija, jasna in .prosojna. Obstala je tik pred njim. Razprostrl je roke, a tedaj je prikazen izginila zopet skozi okno. in bela. blesteča nit se je potegnila na zemljo. "Marija, Marija I" je zacepetal Anion in se zgrudil na tla. Zunaj so zmagoslavno in ponosno peli velikonočni zvonovi. » « * Zmagoslavno in ponosno so peli velikonočni zvonovi. Žuboreča, zvoneča reka je plavala po zraku, vihrala je pesem, svetla, čista kot solne e. "Marija je umrla", je slišal Anton drugi dan. "Ko so velikonočno jntro zapeli zvonovi, ko so se vlili prvi zvoki ees zemljo^, je zaspala in ugasnila." Zvonovi so naznanjali vstajenja dan in peli zadnjo pesem velikonočni roži. Velikonočna roža. Spisal Jaroslav. Ko je ]m» dolgem času zopet videl svojo zaročenko, se je zresni . Njegove misli so postale nejasne, nekaj hladnega, neskočno žalostnega je dihalo iz njih. Vso zimo ni videl svoje zaročenke i:i sedaj je začutil v svo-ji-in srcu do nje veliko usmiljenje. Po prvem pozdravu je uprla Marija vlažne in tihe svoje oči na zaročenca. Hote a mu je pogledati v du-šo, kaj se skriva v nji. A njegovo obličje se je zopet razvedrijo, in vesele besede so mu zatrepetale na ustnicah. "Ah, Marija, kakšna visoka gospodična si postala! Daj mi ustka, da te poljubim i" Nasmejala se je in dela dlan na usta. Stopil je k nji, ji narahlo od-stranilr oko in se ji bližal. A nenadoma se mu je zopet zasmiiLa. "Anton!" Samo poklicala ga je, plaho je izrekla njegovo ime. "Glej, kako sva sentimentalna, za naju pa sije solnce! Na sprehod greva!" M H •■/ScISf^ Sedela sta na divanxt in si zopet gledala v oči. "Na »prehod greva!" '1 Kako ljubeznivo je zapel tvoj glasek, cj. ti moja Marija!" Sedaj se je sklonil ves k nji in ji začel poljubljati roko. Skozi okno je padel val pomladnega solnca, in takoj sta vstala in se odpravila. Zunaj je dihala zemlja in v polnih požirkih srkala va-se gorikofto. Življenje je p iilo iz nje, zdravo, mlado življenje, beli zvončki so pozvanjali l>omladi, rdeči cveti so se bliščali v s^ncu kot rožna kri. *Vsa sta oživela pod solncem, ki je prve poljube stlalo na polje. Govori a sta o samih lepih stvareh. Anton je pripovedoval o svoji mladosti in o velikonočnih zvonovih. — "Nekaj bi ti povedal, dogodek iz mladih dni, a ti si danes prezami-šljena." ,, '' Zakaj ? Seveda, ker je tvoje srce tako t-uje." "Ne, res, j ako zanimivo", je zopet začel, ne da bi jo poslušal. "Kadar se tega spomnim, sem vedno zelo razburjen. Pomisli!'' Govoril je kot sam za-s^ ni se več menil za-njo in šel naglo dalje. Ko-maj ga je dohajala. "Daj, poslušaj, ti si me poznala še dijaka. Bil seen tedaj mlad, zelo mlad in. razposajen. — O Veliki noži sem »bil doma, in na Velikonočno so-| boto smo se domenili trije prijatelji, da pridemo v zvonik takoj po polu-. noči in zvonimo velikonočno jutro. 1 Velika sobota je minula. Bila je , ena ura ponoči, ko me pride prijatelj , klicat. Potrkal je na okno, vstanem in grem ž njim. Tretjega še ni bilo. Imela sva svečo in šla sama po temnih stopnicah stare naše cerkve. Prišla sva v zvonik in čaikala. Tretjega prijatelja še vedno ni. Postajala sva nemirna, zakaj (po drugih cer&vah naoko i so se že oglašali velikonočni zvonovi in v pokojni noči so se razlegali krasno ubrani zvoki. Tedaj nenadoma se pojavi pred nama tretji prijatelj, ne da bi ga bilo prej slišati, na stopnicah. f Stal je pred nama tako nem, tako 'bled, in ne da bi izpregovoril besedico, je planil skozi lino iz zvonika. Potegnila se je svetla nit na zemljo, in vse tiho. Naju je objela groza, v strahu sva se spustila po lestvah navzdol in po stopnieaih v cerkev in ven. Nisva si tega niti upala tolmačiti,, zakaj drugi dan je tretji prijatelj naju (pričakoval tpred cerkvijo. Povedala sva mu, Ikaj sva videla, postal je zamišljen, a le za trenotek. Bili smo še j ako mladi. Tako nekako čez osem dni pa je ta moj prijatelj umrl. Kako in zakaj, ae vem; bil sem že v mesto in več nisem izvedel nikoli." Zaročenec je končal in se zopet ozrl na svojo gospodično. "Kaj je to bilo, ne vem; zanimivo je..." • Marija ga je pogledala. "Zakaj pa mi greš to pravit t" Poln očitanje je bil njen glas, da se je Anton prestrašit. "Alh, 'kaj misliš, sebi v zabavo sem to pripovedoval. Ne mis.iva dalje na to, mogoče, da ni bilo vse nič res, kaj naju briga!" Nasmehnil se je in prijel njeno roko. Tako hladna se mu je zdela, (kot da je brez krvi. Tik pred njima se je vzdignil iz polja škrjanec. Pognal se je v zrak, kot da ga je omamilo pomladansko solnce, zažvrgolii in utihnil. Vedno višje je letel in tam gori se je razlila njegova pesem. "Prvi škrjančak, ki ga slišim letos"!, je omenila Marija s tihim glasom. Stala sta sredi pota in strmela navzgor, kjer je plavala in trepetala črna točka, odkoder so zveneli zvoki čisti in jasni. Vračala sta se proti domu, zakaj solnce je že padalo v zaton, a škr-jančeik je utihnil in se skril v polje. — • • * Velikonočni dnevi so vstajali in prinašali s seboj luč in veselje. Vsako jutro se je vzbujala zemlja, da (prejme vase božji blagoslov. Živ- ljenje je kipelo iz nje v polnih, solnč-nih curkih. Temno zeleno je ogrinjala trate in gaje, višnjevo je sijala nebeška plan, in po njem se je sprehajalo solnce in vsenaokoli delilo zlate žarke, razsipalo bogastvo in se veselilo sreče. Tedaj je Anton zopet obiskal svojo zaročenko. Našel jo je sloneco na divanu. Belo njeno lice je sijalo kot pomladna cvet.ica, in njene oči so gledale tiho in udano. V njem se je budila ljubezen, silna in močna, še nikoli ni tako ljubil svoje Marije, še nikoli ni videl na nje to iko nedolžne lepote in nebešiega čara. "Anton, pripoveduj še enkrat, ko si šel zvonit velikonočno jutro. Ne gre mi iz spomina tvoja povest." "Rajši pozabi^. misliva na najino poroko!'' "Ne, glej, vedno vidim tvojega prijatelja..." Vstala je, njena bela roka je zatrepetala v zraku in njen glas kot bi prihajal iz neznanih dalj. "Dejal si... Tiho, nenadoma je stal poleg naju pod zvonovi in planil skozi lino. Od zvonika na zemljo se je potegnila bela blesteča nit. In čez osem dnij je umrl prijatelj." "Prosim te, Marija, pusti! Kaj hočeš s tem! Saj vse ni res, in Bog bi znal, ali se nama ni sanjalo." Novi zakon o ljudskem šolstvu na Angležkem. Angležka vlada je sklenila, da predloži parlamentu nov zalkonski načrt o ljudskem šolstvu. Po tem zakonskem načrtu bi se imele na Angležkem uvesti na neki način inter-konfesijonalne ljudske šole. Nov češki dnevnik na Dunaju. Te dni so začeli Cehi na Dunaju izdajati dnevnik pod imejioan "Cesky Dennflc". To je nov znak napredovanja Cehov na prestolnem Dunaju. Novi predsednik dume. Predsednik nove dume Feodor Go-ovin je jeden najodličnejih članov kadetne stranke in objednem jeden najognjevitejih boriteljev v gibanju za svobodo. Sedaj mu je 40 let. Pra-voslovne nauke je dovršil na moskovskem vseučilišču. Od leta 1S91 naprej se je posvetil delovanju v zem- vu, kjer je delal za razvoj svobodne misli. Kmalo je prišel na glas. Politična darovitost in dar govora sta ga hitro storila popularnim ter je bil že leta 1898 izvoljen predsednikom zemstva. Tu je razvil sijajno delavnost. Ali njegovo največje delo je ustanovitev demokratske ustavne stranke. Na zadnjih volitvah v Moskvi je bil z ^veliko večina izvoljen poslancem v dumo, kteri je postal sedaj predsednik. The first Slovenic Daily in the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. rXLEFOH PUIAJfcNB: 1X7» 1EGTOB. Eater** m Aecoad-Glsas Matter, September U, 1908, a* the Pott OCloe at Venr Tack, V. Y„ ate tha Act of Ctangrea of Mart* S, 187». TELEFON PXSABNE: 117« XEOTOa Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. VESELO IN SREČKO Alelujo ŽELIM VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM! New York, 28. sušca, 1907. FRANK SAKSER. Iz delavskih krogov. Zapadni železničarji. OBRAVNAVE MED ŽELEZNIČNI-MI USLUŽBENCI IN VODSTVI ŽELEZNIC KON-6 A N E. Štrajk pri časopisih v Butte, Mont. V ALABAMI. Chicago, 111., 2S. marca. Obravnave mod uslužbenci zapadnih železnic in vodji železnic glede glede skrajšanja delavnega časa in povišanja plače so se nepričakovano končale. Vendar pa konferenca s tem še ni popolnoma končana in se najbrže jutri zopet prične. O vsebini konference se do sedaj javnosti ni ničesar sporočilo. * Znano je le toliko, da so železnice svojim uslužbencem ponudile povišanje plače za 7 odstotkov, ne pa v skrajšanje delavnega časa. Butte, Mont., 28. marca. Vse tukajšnje unije delavcev, uslužbepih pri časopisih. so se z lastniki poravnale, le , Stereotvpers' Union še ni sklenila miru. Člani te unije zahtevajo, da se določi stalno povišanje plače, v kar pa lastniki listov ne privolijo. Montgomery. Ala.. 28. marca. Uluž-benci tukajšnje ulične železnice so pričeli štrajkati, da si izposlujejo pri-pnznanje unije, Onmo dnevno delo. čas za ko>ilo izven vozov, 20 centov plače na uro v prvih Šestih mesecih in 22c na uro po šestih mesecih. Družba na te zahteve niti odgovoriti neče. Razstrslba tovarne * izdelovanja raketov. V GRANITEVILLE NA STATEN ISLANDU, N. Y., ZLETELA JE TOVARNA CONSOLIDATED FIREWORKS CO. v ZRAK. Poslovodji je pri reševanju deklet odneslo glavo. RANJENCI. Velikansko naseljevanje. 16.000 naseljencev. V NAŠO LUKO SO DOVEDLI PAR-NIKI 16,000 NASELJENCEV. Včeraj so dospe1! samo v Hoboken štirje veliki parniki. DELO NA ELLIS ISLANDU. Tekom zadnega tedna se je naseljevanje iz Evrope nepopisno povečalo. Od nedelje naprej dospelo je v New York nad 17,000 Evropejcev. Na Ellis Islandu so včeraj morali delati pozno v noč, toda kljub temu jim ni bito mogoče odpraviti velikanske množico. Več nego polovico doš ecev moralo je prenočevati na parnikih in ravno tako bode tudi danes, kajti vse naseljence budi danes ne bodo za-mogli odpraviti. Tudi carinski uradnilki so imeli včeraj obilo posla. Samo v Hoboken, N. J., so dospeli štirje veliki parniki s 1061 potniki kajite. Nad 100 carinarjev je bilo pri inšpekciji in vsi so imeli obilo posla. Iz Bremena sta dospela parnika Kaiser AY i helm der Grosse in Grosser Kurfuerst. Parnik Hamburg je priplul iz Genove in Noordam iz Rot-terdama. Medkrovja vseh parnikov so bila natlačeno polna naseljencev. Obravnava proti milijonarju Thawu. KOMISIJA, KTERA PREIŠČE NJEGOVO PAMET, PRIČNE DANES S PREISKAVO. Porotnike je sodišče odpustilo do prihodnjega ponedeljka. JAVNO PREISKOVANJE. V ('era .i so ;o v tovarni raket od Consolidate 1 Fireworks Co. v Gran it e-ville na Staten Islandu. X. Y., pripetila razstrelba raket, kteri so pognali tovarno v zrak. Razstrelba je nastala vsled tega, < ker je delavec Henrv Paul skušal zabiti v neko veliko raketo žebelj. Pri tem žeblja ni pogodil na glavo in takoj so pričele leteti iskre na okrog. Isti trenutek se je vnela tudi vsa ostala zaloga raket in poslopje je bilo slično pravemu vulkanu. Poslovodja Arnold Reuf je skušal rešiti delavke, toda pri tem so mu raketi odtrgali plavo. Delavec Paul in dekleti Helen Decker ter Macsrie Cuskey so bili ranjeni smrtno. Tet deklet je lahko ranjenih. Komisija, ktero je imenoval sodniik Fitzgerald v zadevi proti milijonarju Harry K. Tbawu, da preišče njegovo duševno stanje, se snide danes popolu-tlne ob 2. uri. Prva seja komisije bode javna in zatrjuje se, da bode tako tudi z drugimi sejami. Bivši soduik J. O'Brien, kteri bi moral komisiji predsedovali, je odstopil radi s a bega zdravja in obilega posla in potem je sodnik na njegovo mesto imenoval odvetnika D. MeClu-reja. Kako bode komisija pričela s preiskovanjem, še ni znano. Porotnike so do ponedejjka odslovili. Ošpice na oklopnici Georgia. Newport News, Ya., 26. marca. Na oklopnici Georgia je zbolelo nad 50 mornarjev za ošpicami, vsled česar ladija sedaj ne more odpluti v Guan-tanamo Bolne mornarje so prepeljali v bolnico v Portsmouthu, Va. Znižane cene. Denarje v staro domovino pošiljamo: zar $ 10.25 ............ 50 kron, za $ 20 40 ............ 100 kron, za $ 40.70 ............ 200 kron. za S 203.00 ............ 1000 kron za $1014.00 .,.......... 5000 kron. Poatarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačaj« brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. Co 12. dneh. Denarje nam poslati je najpriliž-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSEB OO., 109 Greenwich Stres«; New York. 6104 St. Clair Ave. NB., Cleveland, O. RAZSTRELBA DINAMITA Na kolodvoru v Atlanti, Ga.; štiri osobe ubite. Atlanta. Ga., 28. marca. Na tuikaj-šnjem kolodvoru Southern železnice razstreli.a se je velika količina dina-mita, kteri je bil v nekem tovornem vagonu. Pri tem so bili trije zamorci in jeden bel ubiti. Več osob je bilo težko ranjenih. VIHAR V COLORADU. Orkan, ki je divjal po zapadnih prerijah, je južno od Trinidada ustavil vlak. Trinidad^ Colo., 28. marca. V prvič v zgodovini zapadnih železnic se je včeraj pripetilo, da je veter ustavil -lak, kteri je vozil z vso hitrostjo. Proti severu vozeči potniški v.ak Santa Fe železnice je 100 milj južno od tu prišel v pot orkana, uteri ga je ustavil. Strojevodja je potreboval 10 minut, psredno je ime a lokomotivi: dovolj moči, da je zamogla kljubovati sili viharja. Meditem je prišlo v vagone vse polno prahu in postalo je tako tema, da so mora i prižgati luči. PARNIK WUERZBURG ZAKASNIL. V Newyork hi moral dospeti že dne 24. t. m. Parnik severonemškega Lloyda Wueraburg, kteri bi moral priti v New York že 24. marca, do danes Se vedno ni dospel in nihče ne ve, kje je. Na njem je 1300 potnikov. Iz Bremena je odplul dne 12. t. m. i Južne republike. Francije in Maroku. Bonilla dokončal.1 Francoski ultimatum. 1 KONZULI V HONDURAS ZAHTEVAJO, DA SE V TEGUCI-GALPI USTANOVI RED. Honduras se oživlja; njene čete so baje zopet osvojile mesto Trujillo. SALVADOR ŽELI MIRU. Washington, 28. marca. Državni oddelek je dobil naslednjo brzojavko od našega poslaništva iz Hondurasa: ''Mesto TegmcigaJjpo je hondurska vlada v nagliei. ostavila in zvečer so prišle nicaraguajske in hondurske vstaške čete semkaj. V času, lkio je bilo mesto brez reda, so vzdrževali inozemski konzuli mir. Vlada predsednika Bonilla več ne obstoji.'' New Orleans. La., 28. marca. Semkaj se zasebno poroča, da so hondurske čete zopet zasedle luko Trujillo, ktero mesto je bilo prvo, ki je prišlo Nicaragui v roke. Washington, 28. marca. Tukajšnji mehikanski poslanik potrjuje vest, da je republika Salvador naprosila Mexico za ustanovitev miru v Srednjej Ameriki. To znači, da je vojna dejanski končana, kajti Honduras ni dovolj jaka, da bi se bojevala sama. • * * Willemsitad, Curasao, 27. marca.— Tukajšnji venezuelski konzul je dobil rporočilo iz Caracas, Venezuela, da je bil vodja venezuelskih vstašev general Juan jPablo iPenalosa poražen. Sedaj ga zasledujejo vladine čete in pričakovati je, da ga kmalo vjamejo. Penalosa je napadel poikrajino Ta-chira. POŽAR V ROVU. Iz rova so prinesli 200 nezavestnih rudarjev na površje. Deadwood, S. D., 27. marca. V rudniku Homestake Mining Co. že 24 ur neprestano gori. Kmalo potem, ko je pričelo goreti, so prinesli na površje 200 nezavestnih rudarjev, kteri so se vsled. plinov in dima onesvestili. Požar se bode razširil najbrže po vsem rovu, v kterem je velika količina lesa. RAZSTRELBA TOVARNE SMODNIKA. Eksplozijo je bilo čutiti dvajset milj daleč. Cleveland, O., 27. marca. Včeraj je udarila strela v tovarno smodnika od Austin Powder Co. v Fal Junction, 20 milj daleč od tukaj. Tovarna je pokrivala osem oral veliko zemljišče. Štiri milje daleč na okrog so vse šipe pobite. Prebivalci v Chagrin Falls in Kentu so mislili, da je potres. Razstrelba je napravila za več tisoč dolarjev škode. Dva delavca sta bila ubita. NADZOROVANJE ŽELEZNIC. New jersey ska postavodaja je sprejela tozadevne predloge. Trentop, N. J., 27. marca. S 36 proti 24 glasovom je zbornica sprejela Wrightov protiželezniški 'predlog v svrho regulacije železnic v državi v državi New Jersey. Ta predlog je naj-radikalnejši, kar jih je bilo dosedaj v raznih državah sprejeto. Za predlog so glasovali demokratje, kakor tudi republikanci. Predlog določa, da mora ljudstvo izvoliti posebno železniško komisijo, ktera zamore poljubno obiskovati vse kolodvore in železniške urade, pregledovati knjige, urejevati in določati odškodnino in nadzorovati vse delo železniških ravnateljev. Za vsak prestopek bodo morale železnice plačati ipo $1000 kazni in ako se isti prestopek obnovi, zamorejo zgubiti charter. Rockefellerjev picnic. Lake wood, N. J., 28. marca. Mili-jardar John D. Rockefeller je včeraj pričel s sezono piknikov. Včeraj je povabil pevce tukajšnje cerkve baptistov na morsko obrežje k proatej zabavi, nakar jim je priredil v svojej hiši dobro večerjo. Pevce je naložil na dva avtomobila, nakar so se v Point Pleasanta gostili z njim Zajedno s — sladoledom. VLADA JE IZROČILA SULTANU MULET ABDUL AZIZU SVOJE ZAHTEVE. Okupacijske čete so odkorakale iz Al-giera v Maroko. PLENITVE. I Francija, 27. marca. V tukajšnjih viladinih krogih priznavajo, da je položaj z oziram na Maroko zelo resen, vein d ar so pa (mnenja, da bode nalogo gede tega vprašanja lahko rešiti talko, da ne pride Francija v konflikt z Nemčijo, to tem bolj, ker so vse evropske države izimši Nemčije in njene vazalke Avstrije, na strani Francije. Pričakovati je, da se bode ma-rokanski sultan udal vsem zahtevam Francije, kakor hitro se prepriča, da Francija svojega stališča ne spremeni. Glede okupacije marokanske oaze Udje tukajšnje ministerstvo se ni dotbilo kacih poročil. Tanger, Marokc\. 27. marca. Francoska oklopna križarka Jean d'Arc in križarka Lalande sta dospeli iz Toulotna semkaj. Poveljnik Jean d'Area je danes popoludne obiskal diplo-matienega zastopnika sultana. Mohamed el Torresa, in mu naznanil francoske zahteve. Položaj v Maroku postaja dan za dnevom slabši. Sovražne tolpe hodijo po ulicah in ni jeden Evropejec se ne upa na ulico brez spremstva. Oran, Algier, 27. marca. Francoz je "bodo najbrže jutri zasedli oazo Ud jo v Maroku. General Liaotey, poveljnik okupacijskih čet, se danes posvetuje s poveljnikom 19. kara, generalom Serviersom, Ikteri se mudi v južnem Algieru. Pričakovati je, da francoske čete ne bodo pri okupaciji naletele na upor. . Tanger, Maroko, '28. imarca. V mestu Maroko postaja položaj vedno bolj kritičen. Poveljnik semkaj do-šlega francoskega vojnega brodovja je odposlal sultanu francoski ultimatum. Francoski konzuli v notranjih pokrajinah so dobili nalog maroškim oblastim naznaniti, da bodo odgovorne za vsako nadlegovanje francoskih državljanov. Lalla Marnia, Algier, 28. marca. Francoska misija je ostavila mesto Ud j a in se vrnila semkaj. V mestu v.ada mir in tamošnje prebivalstvo še ne ve o bliža joče j se okupaciji. Tamošnia marokanska posadka je le majhna in upora ni pričakovati. Paris, 28. marca. Semkaj se poroča da so Maročani v Fesu oplenili glavni stan francoske misije. Okupacijska vojska se je napotila proti Udji. Švadrona Sphahijev je v skoku odjezdila iz Sidi Bel Abas proti Udji. kamor pride 30. marca. Baterija topništva in bataljon Zuavov odšla sta iz Tlemcena v Algieru v Lallo Mar-nijo. ■Šeststo mož 1. legije tujcev in pro-vijantna kolona odide danes iz Sidi Bel Abasa v Tlemcen in nadaljna baterija v Ouatiii je dobila povelje pridružiti se okupacijskej vojski. Državljanska vojna na Rumunskam. VSA RUMUNSKA JE VZRUJANA VSLED KMETSKE REVOLUCIJE. Kmetske čete nadaljujejo Svojo pot proti glavnemu mestu. KRALJ V STISKAH. ROCKEFELLER JE POVIŠAL — PLAČE. Potrebuje več delavcev za prenovitev svoje hiše v Lakewoodu. Lake woo d, N. J., 27. marca. Delavci, ki delajo v poletni hiši milijar-darja John D. Rockefellerja, so dobili danes povišanje plače in sicer za celih 15 centov na dan, tako da dobivajo — oujte in strmite — po $1.65 mesto po $1.50 dnevne plače! Rockefeller le težavno dobi delavce. Slednje potrebuje, da mu zasade krog hiše 1000 dreves in kake tri milje dolgo cesto po njegovem 600 oral velikem posetvu. Njegov oskrbnik William Forester je tekom minolega meseca iskal po okolici delavce, toda teh ni mogel dovolj dobiti. OBESILA JE SVOJO HČER. Truplo je spravila v zaboj in skušala mršiti samomor. Akron, O., 27. marca. V odsotnosti članov sv?je rodbine, je včeraj Mrs. James R. Hemphillova obesila svojo devetletno hčerko Heleno in skrila njeno truplo v zaboj. Ko se je njen mož vrnil domov, našel jo vrata zaklenjena in ko je končno prišel v stanovanje, je videl svojo ženo, kako se skuša obesiti. Nato mu je pripovedovala, da je poslala svoje dekletce v nebesa, kamor namerava tudi ona iti. Morilka jt> brezdvomno verski blazna, ker je čeatokrat zahajala v cerkev. Črnovci, Bukovina, 27. marca. Iz Rumunske se poroča, da uporni kmetje nadaljujejo svojo pot proti ru-munskemu glavnemu mestu in oblastim se do sedaj še ni posrečilo 4000 Iklmetov pregovoriti, da ne napadejo mesta. V Bukareštu vlada velikanska vzrujanost; vlada je posadko izdatno pomnožila v vseh IS. fortih krog mesta; tudi kraljeva palača je obkoljena z vojaštvom. ^ Kmebska vstaja se vedno bolj razširja in dobiva vedno bolj značaj državljanske vojne. Gibanje -ni naperjeno proti čifutom, temveč tudi proti krščanskim posestnikom ter se razprostira po vsej H-umuTiskL - Bukarešt, 27. marca. Po vladi predlagane zalkonske predloge, kterih namen je pomiriti kmete in storiti konec državljanskej vojni, bode vlada še danes objavila v uradnem Časopisu. Iz okraja Možaci se poroča, da je bilo tam v 'boju z vojaštvom 40. kmetov ubitih. Tamkaj so vstaši izvršili razne grozovitosti in so več svojih žrtev živih sežgali, druge pa jazsekali na komade. Vroč boj je divjal tudi na cesti, ki vodi v Gjurgjevo, 60 milj daleč od Bukarešta. Tam se je 4000 kmetov spoprijelo s konjico in pešei. Končno so morali topniearji streljati med kmete, predno so se slednji u-maknilL Sofija, Bolgarska, 27. marca. Semkaj došli ramfinski beguni naznanjajo razne grozovitosti državljanske vojne na Rumunskem. Mnogo posestnikov so zavili v seno in slaano ter žive sežgali. Celo otrokom se ne prizanaša in mnogo so jih razsekali pred očmi starišev. Bukarešt, 27. marea. ilunrunski kralj Karol je v velikem strahu. Danes je objavil v uradnem listu pro-klamacijo, s ktero poživlja ljudstvo, naj mu pomaga ustanoviti mir in red ter naznanja, da bi rad takoj odpravil neiktere velike davke. Poljedelska zemljišča naj v nadalje obdeluje vlada, ali pa naj jih da y najem direktno kmei'om. Ni jeden čifutski sindikat naj v nadalje ne dobi več, nego po S000 orail zemljišča v najem. V.ada tudi naznanja, da je izdelala zakonske predloge v svrho izboljšanja položaja kmetov ipri plačevanju najemnine. davčnih reform itd. Minister notranjih zadev naznanja, da se je položaj v Moldavi poboljšal, toda ta trditev je laž, ker se poročila o bojih vedno bolj množe. Iz Vlaši-cq Dambovice, Tekuče, Bužena, Do-lja, Olta in Te eormana prihajajo neprestano poročila o požiganju in iplenitvah. Vlada je uivedla strogo cenzuro, tako da .podrobnosti ni mogoče dobiti. Sedaj je pričelo vreti t.udi med delavci v okrajih petrolej-ske obrti. Bukarešt je poln vojaštva in slednje se po možnosti hitro razpošilja v revolucijoname kraje. Pod vodstvom t.reh dijalkiov je udrlo 2000 kmetov v mesto * Petreseu, kjer so op enili in razdejali mnogo hiš, kakor tudi palače kneza StLrbeya. V Vlašici m Teleormanu so ubili 23 posestnikov in požgali 42 vasi. Trga Zimnica in tudi Zarat sta razdejana. Jedmaka osoda je doletela tudi trg Ivči v Moldavi. 'Bukarešt, 28. marca. Nemiri na Ruimunskem so se razširili sedaj tudi na posesti kralja Karol a v Poljani, famor je vlada poslala vojaštvo. Pri Brajli in Papuleški je bilo mnogo kmetov ubitih. Uporniki so skušali udreti v mesto Galac, toda vojaštvo je napad odbilo; 20 kmetov je bilo nbitih. Krvavi boji so se vršili pri V las ti in Stareski, kakor tudi v Krajovi. Tekom včerajšnjega dne je bilo v bojili 'v Moldavi kacih 200 kmetov ubitih in število teh nesrečnikov vedno bo j narašča. Samo v Stareski je bilo 300 osob ubitih. Tudi v Masta-nestiru so se vršili krvavi boji. Poročnik. Jo ni lesen j«1 bL ubit, nakar so ga kmetje razkosali in plesali krog njega. Jeidnake grozovitosti se poročajo tu'di Dombrovice iiv Dolja, kjer so kmetje požgali vse vasi.x Vesti iz Rusije. Umor v Moskvi. NEK MORILEC JE NA ULICI V MOSKVI USTRELIL UREDNIKA "RUSKIH VJE-D O M O S T I." Ustreljeni urednik je bil član prve go-sudarstvene dume. BOJ "PO POMOTI". Moskva, 27. marca. Nek mladenič je danes na ulici umoril urednika lista "Ruskija Vjedomosti", ko je prišel iz svojega stanovanja. Urednik je na mestu obležal mrtev. Pokojnik je bil član prve gosudarstvene dume. Varšava, 28. marca. Včeraj so teroristi skušali umoriti polkovnika orožništva Utova. Pri tem se je pa nekaj čudnega zgodilo. Ko so teroristi, oboroženi z bombami, bili skriti pri sprednjih vratih neke čifutske hiše in čakali na polkovnika, prišli so skozi zadnja vrata tatovi v poslopje, da bi odnesli blagajno. Obe tolpi sta se opazili in pričeli z bojem. Več teroristov je bilo ubitih in bomba, namenjena polkovniku, se je razletela med tatovi. Jeden je bil ubit in šest je ranjenih. Petrograd, 28. marea. Kakor poroča "Novoje Vrernja"" zaplenila je ruska cenzura najnovejše Tolstojeve brošure 'O prosveti, vzgoji in pouku', "Mojemu bratu, kmetu", "Zadnje sredstvo". Vsa ta dela se po sodnem izreku uničijo. Razne novosti iz inozemstva. VELIK ŠTRAJK V ŠVICI; V KANTONU VAUD JE MORALO POSREDOVATI VOJAŠTVO. Ameriški tatovi v rokah londonske policije. SIAMSKI KRALJ V EVROPO. POLJUBLJEN SENATOR. Zagovornik Whyte je že 80krat uspešno zagovarjal morilce. Baltimore, Md., 27. marca. Včeraj popoludne je pri tukajšnjem porotnem sodišču Mrs. Josie Kelly poljubila senatorja William Pinknev Why-teja, kteri jo je kot njen odvetnik zagovarjal pri obravnavi radi umora. Josie Kelly je že osemdeseti morilec in morilka, ktero je zagovarjal Whyte Mr. Whyte je dosegel s tem znamenit rekord, da še nikdar v vseh svojih 80 zagovorih morilcev ni bil poražen. Dasiravno je star že 82 let, je obtoženo mlado ženo, ktera je ustrelila svojo sestro Ido Gaafovo v silo-branu, tako izvrstno zagovarjal, kakor kak nov zagovornik. Ko so porotniki naznanili, da je morilka nedolžna in ko jej je potem senator čestital, ga je objela in poljubila na lice. Senator se je smejal in pripomnil, da moški ni nikdar prestar za poljube. Mrs. Kelly je pričala, da je njena setra vedno letala za njenim možem in da jo je tedaj, ko jo je ustrelila, našla po noči pri svojem možu. Ko jej je ukazala, naj gre domov, tega ni hotela storiti, pač je pa pobrala velik kol in jo hotela napasti. Nato je Mrs. Kelly vzela možev revolver in ustrelila z namenom, da jo prestraši. Pri tem jo je seveda predobro pogodila. PEŠČENI VIHAR. Divjal je v Colorado Springs. Colorado Springs, Colo., 27. marca. Včeraj je tukaj in v okolici divjal grozen peščeni vihar, ki je prihajal iz jugozopodne puščave Liano Estacca-do in bregov Rio Colorado. Vihar je porušil mnogo oken, kajti divjal je s hitrostjo po 72 milj na uro. Nezgoda. na morja. Millville, N. J.^ 26. marca. Pri Dead Main's Shoals so našli jadranko Star plavati po morju obrneno narobe. Jadranka je plula iz Anglesea, N. J., semkaj in se je najbrže vsled velikih valov prevrnila. Na njej so bili le trije mornarji, kteri so najbrže utonili, kajti dosedaj Se niso ni jed-nmšli. Čudna kazen. V londonskem zavodu "Eton College" je vpeljal ravnatelj novo kazensko delo. Učenci, ki so zaradi česa obsojeni, da morajo prepisovati, delati ir.orajo to z levo roko. S tem se hoče doseči dvoje: izuriti levico ravno tako kakor desnico, obenem pa tudi povzdigniti delovanje leve strani mož-gan, ker je fiziologično dokazano, da se vsled izključne rabe desne roke zanemarjajo možgani na levi strani. Vozovi za ženitovanjsko potovanje. Angleška Midlandska železnica je uvedla na svojih železnicah posebne vozove za ženitovanjsko potovanje. Sredi voza prvega razreda je oddelek s samo dvema sedežema ter je od hodnika s posebnimi vratmi ločen. Baje se taki vozovi izborno izplačujejo. BM oameo jen ženo, otroke Lausanne, Švica, 28. marca. V kantonu Vaud je nastal splošni štrajk. Vsa podjetja počivajo in pretepi so na dnevnem redu. Vojaštvo mora posredovati. Razne francoske socijaliste so izgnali. Geneve, Švica, 28. marca. Tukaj so delavci uprizorili splošni štrajk v znak sočustva s štrajkarji v kantonu Vaud. London, 28. marca. Tukaj so areto-vali F. L. Larawaya iz Albany, N. Y. ker je obdolžen velike tatvine. Madrid, 27. marca. Vsi Španci so radovedni, bode li prvo dete kraljeve žene moškega ali ženskega spola. Tekom zadnjih 200 let so bili vsi prvorojenci španskih vladarjev deklice. Bangkok. Siam. 2". marca. Kralj Kulalongkorn I. odpotoval je danes v Evropo. Vlado je prevzel prestolonaslednik Mara Wajirawud. Cherbourg. Francija, 28. marca. Na torpedovki št. 147 se je razletel parni kotel. Dva mornarja sta bila smrtno ranjena. MARVINOV DEČEK SE VEDNO ZGUBLJEN. Farmerji iščejo dečka po gozdih v okolici. Dover, Del., 27. marca. Gozdove v okolic Kitt's Haminoeka preiskuje kacih sto farmerjev, v nadi, da bodo našli ljudi, kteri so ukradli štiriletnega sina dr. Horace Marvina. Ko je šla te dni učiteljica Miss Kil-len po gozdu kake dve milji daleč od Marvinove farme, slišala je v bližini moške razgovore o tatvini dečka. Kmalo na to jo je pa jeden moški o-pazil ter jej pričel pretiti z revolverjem. Naročil jej je, da mora molčati o vsem, kar je videla in slišala. Kakor hitro je prišla domov, je o tem naznanila D. K. Mooreju, pri katerem ona stanuje, in ta je takoj orga-nizoval četo, ktera je vso noč preiskovala gozde. Dr. Marvin je prišel danes v Dover in naložil v farmerski banki $1000, ktero svoto dobi vsakdo, kedor mu dovede otroka nazaj, ne da bi se mu bilo kaj bati. ali pa v Ameriko vze ' pili za pojasnila in voine cene na: FRANK SAKSE& 119 Greenwich SL, New York, N. Y, ker tu bode$ pestrešen. Fr. ■k vseh roepitnih parol KRETANJE PARNIKOV. Dospeli »a: Kaiser Wilhelm der Grosse 20. marca (že poročano) iz Bremena s 1123 potniki. Grosser Kurfuers>t 27. marca iz Bremena (že poročano) z 2136 potniki. Noordam 26. marca iz Rotterdama. (že poročano) z 2074 potniki. Hamburg 27. marca iz Genove s 1201 potniki. Dospeti imajo: Turkestan iz Hamburga. Bosnia iz Hamburga. Tropic iz Hamburga.. Wuerzburg iz Bremena. Astoria iz Glasgow a, Georgic iz Liverpoola. Teutonic iz Liverpoola. Koeni'g Albert iz Genove. St. Laurent iz Havre. Pallanza iz Hamburga, Graf "Waldersee iz Hamburga. Lucania iz Liveipoola. La Lorraine iz Havre. Erny iz Trsta. Frankfurt iz Bremena. Columbia iz Glas«owa. La Bretagne iz Havre. Celtic iz Genove. Kroonland iz Antwerpena. Cevic iz Liverpoola. Rvndam iz Rotterdama. Kaiser "Wilhelm II. iz Bremena. Caronia iz Liverpoola. Friedrich der Grosse iz Bremena. Slavonia iz Reke. Odpluli bo: La Provence 28. marca v Havre. Odpluli kodo: Zeeland 30. marca v Antwerpen. Etruria 30. marca v Liverpool. Philadelphia 30. marca v Southampton. Cretic 30. marca v Genovo. Hudič in Tom Walker. Potest iz Massachusetts. Nekoliko znilj od Bostona v Massachusetts s»e nahaja globok zaliv, ki se vije od Charles bay več milj daleč v notranjo debelo ter se koačuje v gosto zaraščeno močvirje ali barje. Na eni »tram tega zaliva je kraseu temen lug; ua nasprotni strani se pa suha zemlja od roba vode vzdiguje navpično do visokega grebena, na kterem raste nekoliko raztresenih hrastov, ki so zelo stari in neskončno naseljenci. Zgradili so tukaj neko vre to trdnjavice, ki so jo smatrali skoro kot nepremagljivo ter so jo rabili za pribežališče svojih žena in otrok. Od te indijanske utrdbe ni ostalo ničesar razun nekoliko nasipov, ki so se polagoma pogrezali do površine okolice in ki so bili deloma že poraščeni s hrasti in drugimi drevesi, kterih listje j« tvorilo precejšno nasprotje s temnimi smrekami in tro-belikami močvirja Bilo je pozno v mraku, ko je Tom Walker dospel do stare trdnjavice in tukaj se je za nekoliko časa ustavil, da so odpočije. Nikdo drugi ne bi hotel postajati na tem samotnem, ža- "To se pravi, ako Be ne motim," je rekel Tom pogumno, "po domače ae te imenuje: htidič." "Na uslugo sem, da, prav isti!" je odvrnil črni mož in se napol olikano priklonih « Tak je bil toraj, kakor pripoveduje stara pravljica, začetek tega pogovora, akoravno je skoraj preveč po domaČe prijazen, da bi bil verjeten. Vsakdo bi mislil, da bi moralo srečanje tako posebne osebnosti v te«n divjem in samotnem kraju pretresti živce vsakega človeka; toda Tom je bil trdne duše, ki se ni ustrašil vsake malenkosti ter je tako dolgo živel s skrajno prepirljivo žensko, da se niti hudiča J ... mmm lostnem kraju, kajti navadnim lju- ni bal. teh ki.u bli .or pripovedujejo »tare pravlji-lLioiski ropar Kidd pod euim rjaških dreves skril svoje za-Zaliv je bil takošen, da je bilo pripeljati denar v čoluu skri-4>o noči notri do samega vzno-iča. Vzvišenost celega kraja pa ala priliko, d,* se je moglo do-giedovati, da nikogar ni bilo mejtein ko so tvorila znamenita drevesa dobro znamenje, po kterem se je moglo z lahkoto zopet najti prostor. Stare pravljice pa nadalje Še pripovedujejo, da je pri skrivanju denarja predsedoval hudič, ki ga je vzel pod svoje varstvo; kaj tacega pa stori on, kakor je dobro znano, z zakopanim zakladom vedno, posebno, ako je bil na slab način pridobljen. Naj bode kakor že hoče, Kidd se nikdar ni povrnil po svoje bogastvo, ker je bil kuialu potem pri Bostonu vjet, poslan na Angleško in tamkaj kakor morski ropar obešen. Okoli leta 1727, ravno ob času, ko je bilo zelo veliko potresov v New England, ki so stresli marsikakega visokega grešnika doli na kolena, je živel blizu Jeira kraja ^uh in zloben Človek, p° imenu Tom Walker. Imel je ženo, ki je bila ravno tako hudobna, kakor ori sam; bila sta tako zelo hudobna, da >ta se zaklela, da bodeta drug drugega goljufala. Kamorkoli je ženska sploh mogla položiti svoje roke. je ona -krila; kokoš še ni ko-kodakala, ona pa je že bila na preži, da |>obere novoleženo jajce. Njen mož pa je vedno lazil okoli, da najde nje-" te zaklade, in mnogoštevilni so bili prepiri, ki so nastal: Lvari, ki bi morale biti last dem je bil na slabem glasu po pravljicah izza časa indijanskih bojev, ko >e je pravilo, da so divjaki tukaj za-klinjali ter žrtvovali hudobnemu duhu. Tom Walker pa nikakor ni bil Pripoveduje se, da sta po tem začetku imela onadva še dolg in resen pogovor, predno se je Tom vrnil proti domu. Črni mož mu je pravil o velikih svotah denarja, ki jih je zakopal po- kraj; dragi pa ao pravili, da jo je' "Ti moraš izsiliti poroStvo, -vzeti ftkužnjavec zvabil ▼ kak samoten del hipoteke, tirati trgovce do bankero-močvirja, ker so nekje nažli nje klo- ta-- buk. V večje potrdilo tega, ae je pri- "Tiral jih bo dem k vragu!" je povedovalo, da so pozno zvečer istega vpil Tom Walker vneto, dne videli nekega velikega črnega "Ti si oderuh za moj denar 1" je z moža s sekiro na rami priti iz moč- dopadajenjem rekel črnonogi. In ke-virja in ki je nosil culo povezano b daj hočeš začeti t" kariranim predpasnikom, na njego- "Velja!" je rekel hudič, vem obrazu pa je bilo opaziti neko su- "Še današnjo noč." rovo zadovoljnost. Najbolj razširjena'. "Velja!" je dejal Tom Walker, in verjetna pravljica pa opomni, da' Udarila sta si v roke in naredila je Tom Walker postal tako v skrbeh kupčijo. zaradi osode svoje žene in svoje last- l Nekoliko dni pozneje je bilo videti nine, da se je navsezadnje namenil Tom Walkerja sedeti za svojo pisal-iti oboje iskdt k stari indijanski utrd- no mizo v pisarni v Bostonu. Njegov bi. Nekega dolgega poletnega po pol- glas kot premožen mož, ki je priprav-j dneva je iskal okoli samotnega pro- Ijen izposojati denar za dobro odškod-stora, toda svoje ženske ni videl ni- nino, se je kmalu raznesel naokoli, kjer. Ponovno je klical njeno ime, to- Vsakdo se spominja dni guvernerja da od nobene strani je ni bilo slišati. Beleher, ko je bilo posebno malo de-Samo bukač se je oglasil na njegovo narja. Bil je čas papirnatega kredita, klicanje in vodna krota se je otožno Dežela je bila preplavljena z vlad ne in «"i vsle ol>el 7.\ la v in i la sla v noki hiši, ki se je vide-zapuščena, ki je stala samotna bila precej zanemarjena. Blizu nje je rast'o nekaj raztresenih dreves. ki so bila pravcata znamenja nerodovitno-^ i; nnlien dim se nikdar ni vil iz njenega dimnika in noben potnik se ni ustavil pri njenih vratih. Zanikrn konj, citrar rebra so bila tako očita kakor žice pri mreži, je taval okoli polju, na kterem je tenka plast mahu komaj skale, mučil in vari zakrivala ostre >voio lakoto in ter H ivmn« iz te a in na slal bila prej i—1«>ti11 svojo glavo prebil otožno mrri.oidoče r>*il, da bi se ira oprode lakote. ;i stanovalci so sploh glasu. Tomova žena ivka prve vrste, hude narave, glasnega jezika in močne roke. Njen glas je bilo pogosto čuti v besednih vojskah 7. njenim možem in njegov-obraz ie včasih kazal znamenja. da pri njunih prepirih ni ostalo samo pri besedah. Nikdo pa se ni u-pal posredovati mej njima; samotni popotnik se je zgrozil sani v sebi, ko je čul strasno vpitje in ravsanje, se j«1 ozrl po strani na gnezdo prepirov in hitel dalje svojo pot ter se je iz srca veselil, da je samec, ako ni bil o že njen. Nekega dne, ko se je bil Tom Walker podal nekam bolj daleč v soseščini, jo je na poti domov urezal proti domu po bližnjici, kakor je mislil. Kakor večina vseh takih bližnjic, je bila tudi to slal>o izbrana pot. Močvirje je bilo gosto zaraščeno z velikimi temotnimi smrekami in trob^-!iko, med kterimi so bila nektera drevesa do devetdeset čevljev visoka, ki so ga delala temnega opoldne ter so bila izvrstno zavetišče vseh sov iz soseščine. Bilo je j Milno jam in luž, deloma pokritih od dračja in mahu, kamor je zeleno površje pogosto zvabilo potnika v cel zaliv črno zakajenega blata; nahajale so se tudi temne in zastale luže, bivališče ponov-nice, velike žabe in povodne kače. in v kterih so ležala debla smrek in tro-belike napol potopljena v vodi, napol že gnjiia, videč se kakor aligatorji, ki spavajo v blatu. Tom je dolgo iskal svojo pot varno in previdno skozi ta izdajalski gozd; stopal je od šopa do šopa bičevja in korenin, ki so nudile Ie negotovo stojišče med globokimi lužami; ali pa je korakal skrbno kakor mačka med padlimi debli dreves, osupnil semintja vsled nenadnega vriščanja bukača ali gopotanja divje race, ki se je vzdignila iz kake samotne luže. Navsezadnje je dospel do kosa trdne zemlje, ki se je raztezal kakor polotok globoko v osrčje močvirja. To je bila ena izmed utrdb Indijancev sa čm* njihovih vojak s prvimi mož, da bi si s takimi strahovi delal morski ropar Kidd pod hrastovimi skrbi. ; drevesi na visokem grebenu ne daleč Odpočil se je za nekoliko časa na od barja. Vsi ti so bili pod njegovim deblu padle trobelike ter poslušal po- poveljstvom in varovani po njegovi raembno vpitje gozdne krote in po- moči, tako da jih nikdo ne bi mogel makal svojo palico v sredo črne kalu- i najti razun oni, kdor bi si pridobil že pred svojimi nogami. Ko je nehote ; njegovo naklonjenost. To je ponudil obračal zemljo, je njegova palica za- j Tom Walkerju tako, da jo bi mogel dela ob nekaj trdega. Izkopal je to lahko zadobiti, posebno ker se je ču-iz rastlinskega blata in glej, razcep- I til posebno prijaznega do njega, toda ljena lobanja, v kteri je globoko ti- to se je moglo zgoditi le pod gotovimi čal indijanski tomahawk, je ležala pogoji. pred njim. I{ja na orožju je pričala j Kakšni so utegnili biti ti pogoji, si o času, ki je pretekel, odkar je bil vsakdo lahko misli, akoravno jih Tom zadan ta smrtni udarec. Bil je to , ni nikdar razkril javno. Morali pa so strašen spomin na vroč boj, ki se je biti jako trdi, kajti potreboval je ča- drla od kake bližnje luže. nimi menicami; ustanovila se je slo- I Navsezadnje, se pripoveduje, ravno vita Land Bank; nastala je bila pra-; v mraku, ko začno sove skovikati in 1 va epidemija za špekulacije; ljudstvo ' netopirji frfotati naokoli, je njegova ! Je kar norelo za načrti za nove nasel- bil vršil v tej zaslombi indijanskih vojščakov. sa, da jih premisli, in on vendar ni bil mož, da bi se izpotikal nad malenkost- "Ilem!" je dejal Tom Walker, ko mi, kadar se je šlo za denar. Ko sta je s palico udaril po črepinji, da bi iztresel nesnago iz nje prišla do roba močvirja, se je tujec ustavil. i'Pusti lobanjo pri miru!" se je "Kakšno poroštvo pa imam jaz, da je vse to, kar si mi povedal, prava resnica?" je vprašal Tom. "Tu je moje znamenje," je rekel črni mož in pritisnil svoj prst na Tomovo čelo. Nato pa se je obrnil proti gošči močvirja in se je videl, kakor začul nek osoren glas. Tom je pogledal navzgor ter zapazil nekega velikega črnega moža, ki je sedel ravno njemu nasproti na pa-robku nekega drevesa. Kadi tega je bil zelo osupnjen. ker ni niti videl niti slišal nikogar bližati je Tom rekel, kakor da bi se pogrezal se; in bil je še bolj zbegan, ko je o- doli, doli, doli v zemljo, dokler ni po- pazil, v kolikor mu je bilo v narašča- polnoma izginil. jočem mraku mogoče, da tujec ni bil Ko je dospel Tam domov, je našel niti zamorec niti Indijanec. na svojem čelu užgano črno znamenje Resnica je, da je bil oblečen v su- prsta, česar ni moglo ničesar izbrisati, rovo indijansko nošo ter je imel nek Prva novica, ki mu jo je imela poru ■ leč pas ali prevezo okoli telesa, vedati njegova žena, je bila, da je toda njegov obraz ni bil niti črne niti bogati morski ropar Absalom Crown-bakrenorudeče barve, temveč črni- ( inshield nenadoma umrl. Tako so o-ka-t in umazan ter ves sajast, kakor znanjevali listi z običajnim poveliče-da bi bil navajen mučiti se okoli og- vanjem, da je umrl "velik mož v nja in kovačnic. Na glavi je imel šop Izraelu." grobih, črnih las, ki so mu štrlele na j Tom se je spomnil drevesa, ki ga vse strani. Na rami je nosil pa sekiro. | jp njegov črni prijatelj ravno posekal Za trenotek je hudo gledal Toma s ;n ki je bil ravno pripravljen za ogenj svojimi velikimi rudečimi očmi. j "Naj se peče ta ropar," je dejal Tom, * * Ivaj pa delaš na mojem ozemlju?" "kodo se briga za to!" Sedaj je bil pozornost vzbudila vpitje vranov, ki so plavali nad neko cipreso. Šel je pogledat in videl neko culo povezano v . kariran predpasnik, ki je visel na ve-: jah; zraven pa je sedel velik jastreb, kakor da bi ga stražil. Veselja je po-■ skočil, kajti spoznal je predpasnik I svoje žene ter menil, da se nahajajo v njem vse dragocenosti. "Vzemimo to lastnino," je dejal j tolažijivo sam pri sebi, "in skušali i bodemo, da jo bo demo imeli brez ženske." Ko je plezal po drevesu gori, je jastreb široko razprostrl svoja krila ter odletel vpijoč v globoke sence gozda. Tom je prijel za predpasnik, toda — grozen pogled! ni našel v njem ničesar drugega, kakor srce in jetra. To je bilo vse, kar se je našlo od Tomove žene, kakor pripoveduje najbolj verjetna pravljica. Najbrže je poskusila ravnati s črnim možem tako, kakor je bila navajena ravnati s je dejal črni mož s surovim, hrešče-čim glasom. "Vašem ozemlju?" je rekel Tom in se porogljivo nasmejal" "to ozemlje je ravno toliko vaše, kan.br je moje: ono je namreč last Deacon Pea-bodvja." prepričan, da ono, kar je videl in slišal, ni bila nikaka domišljija. Svoji ženi o vsem tem ničesar ni hotel povedati; ker pa je bila skrivnost vznemirljiva, ji je rad zaupal. Vsa njena lakomnost se je vzbudila, ko je omenil skrite zaklade, in silno "Deacon Pea body naj bode pro-1 nu, je pogovarjala, da se uda v po-klet in zavržen," je dejal tujec, "in'„0je črnega moža. da si pridobi ono, prav gotovo Imi. ako se ne bo bolj kar bi oba dva naredilo premožna za brigal za svoje lastne grehe in manj ee]0 življenje. Akoravno je bil Tom za grehe svojih sosedov. Poglej tja in videl bodeš, kuko se godi Deacon l *eabodyju.'' Tom je pogledal v ono smer, ki mu jo je pokazal tujec, ter je zapazil enega onih velikih dreves, ki je sicer na zunaj lep") cvetelo, pa je bilo znotraj popolnoma gnjilo ter se je videlo, da je bilo že skoro skoziinskozi pre-jedeno, tako da se je bilo bati, da ga prvi močnejši veter podere na tla. V skorjo drevesa pa je bilo urezano ime: Deacon Peabody. Ozrl se je sedaj naokoli ter je našel. da je večina velikih dreves zaznamovana z imeni nekoliko imenitnih mož naselbine ter vse več ali manj zaznamovane od sekire. Ono, na kterem je sedel on in ki je bilo ocividno pred kratkim posekano, je nosilo Crovvninshield; in on se je spomnil jako bogatega moža tega imena ki se je prav prostaško ponašal s svojim bogastvom, ki si ga je pa pridobil kot morski ropar, kakor so ljudje šepetali. "Ta je ravno pripravljen za ogenj!' je dejal črni mož zmagoslavno. "Kakor vidiš, bom imel za zimo precejšno zalogo kuriva." "Toda kakšno pravico imate vi," je rekel Tom, "sekati les Deacon Pea-bodyja?" "Ker sem imel prej pravico do njega." je odvrnil drugi. "Ta zemlja tukaj je bila moja last že dolgo, predno je eden vašega belokožnatega plemena l>oložil svojo nogo nanjo." "Prosim, kedo pa si ti, ako smem biti tako drzen?" je vprašal Tom. "O, znan sem pod različnimi imeni. V nekierih deželah sem divji lovec, v drugih pa črni rudar. Tukaj okoli sem znan pod imenom črni gozdar. Jaz sem oni, komur so rudečekožci posvetili ta kraj, komur na čast so semintja v prijetno dišeči daritvi pekli kakega belokožca. Odkar so bili rudečekožci iztrebljeni od vas, belih divjakov, se zabavam s tem, da predsedujem zasledovanjem kvekerjev in ana-baptistov; jaz sem veliki zaščitnik in pomočnik trgovcev a sužnji in veliki mojster salemskih coprnic." morebiti pripravljen prodati se hudiču. vseeno tega ni hotel storiti daS ne bi bil hvale dolžen svoji ženi; radi tega se je kar na kratko uprl iz samega nasprotovanja. Mnogi in hudi so bili prepiri, ki so nastali zaradi te zadeve. toda čim bolj je ona prigovarjala. tem bolj je bil Tom odločen, da se ne da ženi na ljubo pogubiti. Navsezadnje je ona sklenila, da sklene to kupčijo na svoj lastni račun ter obdržati ves dobiček čisto zase, ako bi imela srečo. Ker je bila ravno tako neustrašnega značaja kakor njen mož, se je proti koncu nekega poletnega večera podala proti stari indijanski utrdbi. Več ur je ni bilo nazaj. Ko pa se ie vrnila, je bila zelo malobesedna in čmer-na pri svojih odgovorih. Govorila je nekaj o nekem črnem možu, ki ga je srečala o polumraku, ko je obsekaval korenino nekega visokega drevesa. Bil je pa zelo slabe volje in ni hotel slišati o nobenih pogojih; zaradi tega je hotela še enkrat iti do njega s pogoji, ki mu bodo bolj ugajali; povedati pa ni hotela, kakšni so bili. Naslednjega večera se je podala toraj zopet proti močvirju in je imela svoj predpasnik težko obložen. Tom jo je čakal in čakal, toda zaman; polnoč je prišla, toda nje ni bilo videti; jutro, poldne, noč se je povrnila, toda nje ni bilo od nikoder. Tom se je začel bati za njeno varnost, posebno, ko je odkril, da je odnesla seboj v svojem predpasniku srebrno posodo za čaj in žlice in sploh vsako stvar, ki je bila kaj vredna in jo je bilo mogočp nesti. Minula je še ena noč in še eno jutro je prišlo; toda žene še vedno od nikoder. Z eno besedo: nikdar več ni' bilo slišati o njej. Kakšna^ je bila pravzaprav njena osoda, ne ve nikdo, akoravno jih hoče mnogo vedeti. To je ena onih stvari, ktere je cela množica pripovedovalcev popolnoma zmedla. Nekteri so zatrjevali, da je izgubila pot med zamotanim labirintom v močvirju in padla v kako jamo ali se pogreznila v blato; drugi, bolj neusmiljeni, so namiga-vali, da je pobegnila z dragoceno hišno opravo ter se napotila v kak drug bine, za gradnjo mest v divjini; zem-ljiščni agenti so hodili okoli z zemljevidi občin in eldoradov, ki so ležali Bog ve kje, ktere je bil pa vsak pripravljen kupiti. Z eno besedo, velika špekulant ska mrzlica, ki izbruhne vsako gotova vrsto let v deželi, je razsajala naravnost vznemirljivo in vsakdo je sanjal, kako si bode nenadoma pridobil bogastvo iz nič. Kakor je navadno, se je mrzlica polegla; sanje so izginile in z njimi domišljena bogastva; ostali pa so bolniki v usmiljenja vrednem stanju in cela dežela je odmevala od temu sledečega vpitja o "slabih časih". V tem ugodnem času javne bede se je Tom Walker ustanovil kot oderuh v Bostonu. Pri njegovih vratih se je kmalu vse trlo ljudi. Revež m pustolovec, visoko igrajoči špekulant, sanjajoči zemljiščni agent, razsipni kupec, trgovec brez kredita, na kratko vsakdo, ki je hotel obogoteti z obupnimi sredstvi in obupnimi žrtvami, je svojim njožem; toda, akoravno se sodi, hitel k Tom Walkerju splošno sodi, da je prepirljiva ženska j Tako je bil Tom Spi0gen prijatelj celo hudiču kos, v tem slučaju se vidi, ■ vseh revnih in je deloval kakor "prida se ji je slabo godilo. j jateIj v sili", to se pravi, on je vedno Soditi pa po onem delu, ki je ostal dosegel dobro plačilo in dobro var-nepremagan, je morala ona umreti še-; ščino. V razmerju z bedo prosilca so le po hudem boju. Pripoveduje se, da bili tudi pogoji trdi. Nabral si je poje v'del Tom vse polno utisov razcep- roštev in hipotek, polagoma je začel ijenih parkijev utisnjenih okoli dre- svoje ljudi vedno bolj in bolj stiskati vesa v zemljo in več šopov las; ki so ter jih navsezadnje suhe kakor goba se videli, kakor da bi bili izpuljeni od odslovil od svojih vrat. gozdarja. Tom je iz svoje lastne skuš- Na ta način si je pridobil mnogo nje poznal hrabrost svoje žene. Zmajal je z raTOO, ko je gledal znamenja vročega boja in ravsa. "Zares," je dejal sam pri sebi, "staremu zlodeju je morala prav huda presti pri tem!" Tom se je tolažil za zgubo svoje lastnine z izgubo svoje žene; bil je nemreč nekoliko modrijana. Čutil je celo nekaj kakor hvaležnost nasproti črnemu gozdarju, o kterem je menil, da mu je izkazal dobroto. Zaradi tega je skušal doseči, da se vnovič snide ž njim. toda nekoliko časa brez uspeha; stari črnuh se ni prikazal, kajti karkoli naj tudi mislijo ljudje, njega ni vedno dobiti, kadar bi se ga klicalo; on že ve, kako mu je igrati s svojimi kartami, posebno kadar je precej gotov svojega plena. Pripoveduje se, da je navsezadnje, ko je odlaganje spremenilo Tomovo vnetost v naglico ter gi naredilo, da bi raje privolil v vse, kakor pa da ne bi dobil obljubljenega zaklada, je nekega večera srečal črnega moža v njegovi navadni gozdarski opravi, z njegovo sekiro na raimi, ko je počasi hodil ob robu močvirja in mrmral neko pesem. Delal se je, kakor da se prav nič ne zmeni za Tomov obisk, odgovarjal prav na kratko in dalje mrmral svojo pesem. Polagoma pa ga je Tom pripravil do kupčije in začela sta tržiti glede pogojev, pod kterimi je bilo mogoče dobiti zaklad pomorskega roparja. En pogoj je bil tak, da ga nam ni treba posebej omenjati, ker je bil sam ob sebi umeven v vsakem slučaju, kadar zlodej izkaže kako dobroto; bili so pa še drugi pogoji, akoravno manj važni, glede kterih je bil neizprosno trdovraten. Obstojal je na tem, da naj se porabi njegov denar v njegovo korist. Radi tega je nasvetoval, da naj ga porabi za črno kupčijo — to je, da naj bi si ž njim pridobil suženjsko la-dijo. Temu pa se je Tom odločno u-stavil; bil je sicer hudoben človek v vsakem oziru, vendar ga ni mogel niti sam hudič pripraviti do tega, da bi postal trgovec s sužnji. Ko je sprevidel, da je Tom tako izbirčen v tej zadevi, ga ni več silil; namesto tega pa je nasvetoval, da naj postane oderuh; hudič skrbi namreč skrajno vneto za to, da se pomnoži število oderuhov, ki so njegovi posebni ljubljenci. Temu ni Tom prav nič ugovarjal, kajti bilo je prav po njegovem okusu. "Prihodnji mesec moraš odpreti mešetarsko pisarno v Bostonu," je dejal črni mož. "Ako hočeš, storim to že jutri/' je odgovoril Tom Walker. "Ti moraš izposojati denar na dva odstotka na meaee." "Zares, zahteval bodem štiri I" je odvrnil Tom Walker. denarja naenkrat; postal je bogat in da ▼ najhujši sili na njem pobegne hudiču. Vse to pa so najbrže same bajke starih ženic. Ako je v resnici ukrenil vse te varnostne priprave, so bile vse popolnoma odveč; tako namreč vsaj pravi zajamčena stara legenda, ki končuje svojo povest tako-le: Nekega vročega popoldneva v pasjih dnovih, ravno ko so se strašno črni oblaki bližali k nevihti, je sedel Tom v svoji pisarni v svilenem jutranjem oblačilu in z belo platneno čepico na glavi. Bil je ravno na tem, da iztirja nek dolg, kar bi popolnoma u-nieilo nekega nesrečnega zemljiščne-ga špekulanta, kteremu se je bil kazal največjega prijatelja. Ubogi človek ga je prosil, naj mu dovoli nekoliko mesecev odloga. Tom pa je postal svojeglaven in razburjen in mu ni hotel dovoliti novega roka. "Moja družina bo uničena popolnoma za vedno," je dejal zemljiščni agent. *'Usmiljenost se začne doma," je odgovoril Torn. "Jaz moram skrbeti za samega sebe v teh hudih časih." "Toliko denarja ste si naredili pri meni," je rekel špekulant. Tom je zgubil svojo potrpežljivost in svojo pobožnost. "Hudič naj me vzame," je dejal, "ako sem naredil le en belič!" Kavno v tem trenutku je nekdo trikrat glasno potrkal na glavna vrata. Stopil je vun, da pogleda, kdo da je tam. — Nek črn mož je držal črnega konja, ki je z veliko nepotrpežljivostjo rez-getal in udarjal ob tla. "Tom, po-te sem prišel!" je rekel črnuh osorno. Tom je hotel ves trepetajoč nazaj, toda prepozno. Pustil je svoje sveto pismo na dnu žepa svoje suknje, svoje veliko sveto pismo pa na pisalni mizi zakopano pod listino, s ktero je ravno hotel iztirjati dolg. Nikdar ni bil noben grešnik vjet bolj nepripravljen. Črni mož ga je kakor otroka potegnil na konja in oddirjala sta sredi groma in treska. Uradniki so utaknili svoje peresa za ušesa in začudeni gledali iz oken za njim. Tom Walker pa je dirjal po cesti proč in njegova bela čepica mu je skakala gori in doli in njegovo jutranje oblačilo je plapolalo v vetru in iskre so švigale izpod kopit konja pri vsakemu skoku. Ko so se uradniki ozrli po črnem možu, ga niso več videli. — Tom Walker se nikdar ni povrnil, • ■ • v v« lascica. Spisala Se Ima Lagerloef. Fran Fr. S. Preložil mogočen mož. Sezidal si je, kakor je da bi iztirjal oni dolg. Nek kmet, ki navadno v takih slučajih, veliko hišo, 1 je živel ob robu močvirja, je povedal, da se kaj pokaže; iz samega skopu-j je sredi največjega gromenja in štva pa jo je pustil večji del nedovr- treskanja zaslišal glasno peketanje šeno i ^ !Y1 »mi ibrictiaint Ln cr\ ctrmnrnn vw»_ 1 1 . dro. Mesto zlata in srebra pa je nje Mirni kristjaaii, ki so skromno, ponižno in vztrajno hodili proti Zionu, so si začeli očitati, ko so videli, da jih je ta novopečeni spreobrnjenec tako nenadoma prekosil. gova železna blagajna bila polna iverja in trsek; dvoje koščenih ogrodij je ležalo v hlevu namestu njegovih dveh pol sestradanih konj in prav Tom je bil v verskih zadevah ravno; naslednjega dne se je užgala njegova tako strog kakor v denarnih; bal J« j veiika hiša in pogorela notri do tal. resen nadzornik in grajalec svojih so- . m -rr- , . & ,J • Tak je bil konec Toma alkerja in sedov m se je zdelo, da misli, da po- . J . , D . J , ' ' .. \ niegrovega na slab način pridobljene- stane vsak greh zaznamovan na nji- j J ° ° _ ,, • „v , . , . . J 1 ga bogastva. Ta zgodba pa naj seze hov račun, njemu ugodna postavka na 6 0 . . ~ , ••____ • i \ • * - r. -i • i ! -o srca vsem onim, ki poželjivo gra-njegovi lastni strani. Govoril je celo, ^ .. . ,J * , . .. ... J . bijo denar. 0 njem resničnosti m dvo- da bi bilo primerno oživiti preganja-( J . , , , • - „ . , , . . . .. .y % miti. Ono jamo pod hrastovimi dre-nja kvekerjev m anabaptistov. Z eno . „,,.-• • i „i tt;j , , m v * . ■ , vesi, pod kterimi je on izkopal Kid- besedo, Tomova gorečnost je zašlo- ' t - vela tako kakor njegovo bogastvo. Kljub vse te vnete gorečnosti do zunanje oblike je pa imel Tom še vedno neznask strah, da ne bi navsezadnje hudič vseeno zadobil tega, kar mu gre. Da ga ne bi vzel nepričakovano, se pripoveduje, je zaradi tega vedno nosil seboj v žepu majhno sveto pismo. Ravno tako je imel veliko sveto pismo na svoji pisarniški mizi in pogosto so ga našli ljudje, ki so prišli v kupčijskih zadevah, kako ga je prebiral; v takem slučaju je položil svoja zeilena očala na knjigo doli, da zaznamuje v nji mesto, kjer je prenehal, nato pa se je obrnil naokoli, da naredi zopet kako oderuško kupčijo. Nekteri pripovedujejo, da je postal Tom na svoje stare dni nekoliko zmedene glave, ter da je domišljujoč si, da se bliža njegovltonec, dal svojega konja nanovo podkovati, osedlati in obuzdati ter pokopati z nogami navzgor; mislil si je namreč, da bode sodnjega dne cela zemlja prevmjena, v tem slučaju bode našel svojega konja stati na vsih Štirih priprav 1 jene- dov denar, se vidi še dandanašnji m po bližnjem močvirju in pri stari indijanski utrdbi v viharnih nočeh še sedaj straši neka postava na konju, v jutranjem oblačilu in z belo čepico na glavi in ki je brez dvoma nesrečni duh oderuha. In zares, ta povest je prišla v pregovor in je početek tega narodnega reka, ki je najbolj razširjen po New England skoziinskozi in ki pripoveduje o "hudiču in Tom Walkerju". Obletnica osvobojen j a Bolgarske. V torek dne 5. sušca so Bolgari praznovali tridesetletnico osvoboje-nja Bolgarske, v , "i 5 ^ Preosnova topništva. Z Dunaja poročajo, da nameravajo pri preosnovi topništva vsakemu ar-madnemu zboru prideliti dva nova taiyiiSka polka. Na ta način bi se ustanovila pri vsakem zboru nova top-ga, da ga zajaha, in bil je odločen, ni&ka brigada. , Bilo je v času, ko je naš Gospod ustvaril svet, ko ni ustvaril samo neba in zemSje, ampak tudi vse živali in rastline in jim je dal obenem imena. Veliko zgodb nam je znanih iz onega časa; in če bi vse vedeli, bi se ve-de.i tudi razlagati vse. kar nam je sedaj v svetu nerazumljivo. Takrat se je zgodilo nekega dne, da je naš Gospod sedel v raju in slikat tičke in pošle so mu barve, tako da bi bil iišček ostal brezbarven, če ne bi bil naš Gospod obrisal vseh čop i če v od njegovo perje. Iu takrat se je tudi zgodilo, da je osel dobil do.ga ušesa, ker si ni mogel zapomniti, kako mu je ime. Pre-cej je pozabil svoje ime, ko je naredil par korakov po rajskih livadah in trikrat je prišel nazaj in vprašal, kako mu je ime, tako da je bil Gospod že nevo jen in ga je zgrabil za ušesa in rekel: "Ime ti je osel, osel, osel." In pri tem ga je vlekel za ušesa in mu jih je nategnil, da bi bolje slišal in si zapomnil svoje ime. Isti dan se je tudi zgodilo, da je bila čebela kaznovana. Ko je bila u-stvarjena, je šla precej nabirat med, in živali in ljudje, ki so zapazi i, da je med sladek, so prišli in ga hoteli pokušati. A čebela je hotela vse obdržati za-se in je odpodila s svojim strupenim želom vse ki so se približali satovj-u. Ko je <"io~qH«l to videl, malo ' PreceJ P°klk'al k sebi in jo kaz- j nova!. "Dal sem ti opravilo, da na-] biraš med, ki je najslajše, kar je ustvarjenega", je rekel Gospod, "a j s tem ti nisem dal pravice, da robato | postopaš s svojim bližnjim. Vselej, ! kolikokrat boš koga zbodla, ki se bo ] hotel približati medu. boš mora a umreti!" Da, takrat je čriček postal slep, in mravlja je izgubila peruti; toliko čudnega se je zgodilo ta dan. Naš Gospod je sedel cel dan tu veličasten in mil in je ustvarjal in klicali v življenje, proti večeru pa mu pride na misel., da bi ustvaril še malega, rjavega tička. "Zapomni si. da se ti pravi taščica, taščica — da veš!" je rekel Gospod tičku, ko je bil dodelan. Postavil ga je na svojo dlan in ga izpustil. Toda iko je ptiček nekoliko časa letal okolo in si ogleda, lepo zemljo, na kteri bo moral živeti, mu je prišlo na misel, da bi se sam opazoval. Tedaj je videl, da je popolnoma rjav, da, celo grlo je rjavo. Taščica se je obrnila in vrtela ter og edovala v vodi, a nobenega rdečega peresa ni hotelo biti. In ptič je letel h Gospodu nazaj. Naš Gospod je sede. dober in mil na prestolu, iz rok pa so mu i>oleta-vali metuljčki, ki so mu letali okolo gave, goloibje so grulili okolo njegovih ram, in okolo njega so priraščale iz zem je vrtnice, lilije in druge kra-sotii-e med cvetlicami. Mlademu tičku je tolklo sree od tesnobe a vendar je letel v nežnem loku vedno bližje in bližje h Gospodu in je obsedel nazadnje na njegovi roki. In Gospod ga je vprašal, kaj želi. "Samo eno reč bi te rad vprašal", je rekel tiček. "Kij pa bi rad vede.?" je vprašal Gospod. "Zakaj nisi meni dal nobenega ru-dečega peresa? Tako rada bi bila tudi rdeča, kakor so mnogi drugi ptički." In tiček je proseče pogledal Gospoda s svojimi malimi, črnimi očmi in obrnil glavico. Okgli in okoli je videl fazane, čisto rdeče in potresene z zlatim praškom, papige z lahno ru-dečim vratom, peteline z rudečimi rožami, da molčim o metuljih, ribah zlaticah in cvetlicah. In prav gotovo si je takrat misfcla taščica, da bi samo mala kap'jica barve zadostovala in njene prsi bi bile rudeče iu ona bi bila lepa ptička? In taščica je čakala, da bi Gospod rekel: "Saj res, prijatelčrik, vidim, da sem pozabil tvoje prsi rudeče pobarvati; čakaj samo trenotek in vse se zgodi.'' A Gospod se je nežno posmejal in rekel: "Ti moraš sama gledati, da si rudeče prsi zaslužiš." S temi besedami je naš Gospod zopet dvignil roko in taščica je letela zopet v svet. Zamišljen je letel ptič doli v raj. Kaj pa naj stori tako majhen ptiček, da si zasluži rdeče perje ? Edino, kar je prišlo taščici na mi-selj je bilo to, da je spletla svoje gnezdeče v trnje. Zdelo se je, da hoče čakati, da ji pade cvetni list rože na grto in obstane tam, ter ji tako cUL svojo barvo. • * • Neskončno (mnogo let je preteklo od tega dne, ki se sme imenovati naj- (Nadaljevanje na 6. strani.) "GLAS NARODA" LUt atevcukn delavcev v Ameriki. »!oven«ko tiskovno društvo FRANK SAK El^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906. ia leto velja list za Ameriko . . . $3.0< 44 pol leta............. j.so Za Evropj, za vse ltto.......4.50 " pol k ta.......2.50 " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve __številki. »GLAS NA KODA" izhaja vsak dan ii-vzemši nedelj in praznikov. »GLAS NARODA" ("Voice of the People") ssued every day. except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the iLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. 7n og'ase do deset vrstic se plača 30 en tov. Donici brez podpisa in osobnosti se te natisnejo. ' > -vir naj se blagovoli pošiljati po \t n -v ' 'T<i\a vojska zasedla Tegucigalpo, glavno mesto Hondurasa, bode vojna tudi kmao končana i.n s tem Ixnle tudi ostalim republikam, v prve j vrsti pa Guntemali odvzeto veselje udeležiti se sedanje vojne na strani Hondurasa in Salvadorja. Na ta način tudi Zje-dinjenim državam ne lxwle treba v Srednjej Ameriki j>osredovati. Kakor znano, nastala je sedanja vojna vsled neke. na hondurskem o-zi-mlju ukradene — mule. Ta mu'a je morda kriva, da je počil ]>rvi strel, \-ekakor je pa bila ta tatvina predsedniku Santos Ze ava zelo ljuba. V i>-'a t m je pa stvar mnogo resneja in darjem in med temi le vojskovodjem. •Njihovi čini so postali prav lahko znani in radi tega so postali tudi oni popularni. Tako n. pr. je bil cesar Ivarol "Veliki", velik barbar v zatiranju Slavjanov in radi tega ga Nemci nazivljajo "Velikim". Profesor ali učenjak pa ne more nikdar dobiti taeega pridevka — k večjem ako je tako nervozen, da postane vsed tega smešen. Naše ljudstvo ne bode verjelo^ da je med njim najslavnejši nekdo, o kterem večina prebivalcev do sedaj niti slišala ni. Ai ■prestanim vojnam v Sred-ri.u -o jxivsem drugi ter jih > imenovati historične. Vse gibanje in bojevanje med jeriškimi republikami ni negu bol. ktera spremlja pone srednji ameriške države.! v tu k alt kot oalnea jxwhije -rodu sedaj genera Santos I i je že trinajst let predsed-■ague. « hi smatra sebe de-ikega Simona P.olivarja, kil ■ iil velik del Južne Amerike i jarma in ki je skušal v-e | e de/ene Srednje in Južne zjediniti v samo jeduo o-' ržav. . kar je pa moral pla-ntjo. Santos Zelaya skuša - oriti v Srednjej Ameriki: jim }H»tem i »a .1 »-e/.e ta cilj, so mu vsa sred-st a dobra. <>n je ost a vil liberalno stianko svoje domovine, d asi ravno m i je ta punagaln do državnega krmila. On je postal napadalec sosednjih držav in čuvaj revolucijonarjev v sosednjih repubikak, samo da si pripravi jx>t. On je tudi v HOndura-su uprizoril revolucijo, ktera mu je sedaj odprla pot v glavno mesto Tegucigalpa. Honduras je bila ona republika* ktera je eenitralizacijskim že jam Zelaye vodno najodločneje nasprotovala. Največji Američan. Sedem profesorjev vseučilišča Harvard je -dobilo nedavno vprašanje, koga smatrajo oni za največjega živečega Američana. Pet profesorjev se je izrek o za — profesorja vseučilišča Harvard Mr. Eliota in dva sta izjavila. da je Roosevelt najslavnejši med ž i v ee i m i A m e riča n i. Večina glasov, ktero je dobil Eliot, naravno ničesar ne pomenja. Pri tem je le zanimivo, da so harvardski pro-fe—»rji zoj»et dokazali, da vsakdo sodi judi po samem sebi. Učenjaki i- ,o najslavnejšega moža med učenja ri. vojaki med vojskovodji, umet-t r-i m« 1 imetniki, morilci med morilci in rojiarji med roparji. Radi t««ra ti»di učitelja in učenjaka. kakoršeu je E.iot, spl<«šno Ijud-- vo ne more nikdar smatrati kot naj-vi je_'a moža. Krog. kteremu se on dozdeva velifk, je premajhen. Ako hoče kedo vsemu ljudstvu veljati za velieega brez posebnega pridevka, mora biti dotičnik vsemu ljudstvu poznan. Radi tega je dala zgodovina pridevek "Veliki" večinoma le vla<- Slovenski Dowie. Chicago, 111., v marcu. Dowie. znani verski humbugar, je umrl. Ali izumrl ni rod Dowiejev! To nam dokazuje pan Konda s svojim socijalizmom. Dowie je ustvaril poleg druzih ver še posebno vero, ki je le njemu nesla. Tako je tudi Konda poleg znanstvenega socijaizma ustvaril svoj poseben socijalizem. ki ima rediti njegovo častito osobo. — Konda je malone vse poskusil v Ame riki. Bil je mežnar, pastir, agent, Ide likalni časnikar, bartender, nazad nje pa izdajatelj in lastnik "socialističnega" časnika. Vsak gleda za sebe, Konda pa tudi za sebe. Zakaj mu torej očitamo, da je Konda slovenski Dowie? Po|>o'.noma privatna zadeva bi bi.a za nas, če bi bil Konda res socijalist in listič "Glas Svobode" izdajal v smislu soeijalističnih načel. Vsak se lahko zveliča, kakor hoče. Torej tudi Konda. ako rabi dostojna sredstva. Konda je pa vse kaj druzega, kakor lositojen v sredstvih. V svojem lističu je oblajal vsakega, ikterega je smatra' svojim konkurentom; vsaeega, lid or se ga je drznii kritizirati le v mislih. Posebno slastno je pa zajemal blato iz farovških podiposteljnih loncev in oblival duhovnike ž njim, ker mu je to neslo. Plačilo za brskanje po podpostelj-nili .toncih ni izostalo. Konda je dobil za to umazano delo leto dni ječe. ktere mu najbrže tudi rekurzi ne bodo odvzeli. Ta razsodba je Kondata -ila raztogotila. Vsakega, kdor ga ne potniluje, ali mu neče pomagati z denarjem, da bi svojo glavico izmuznil iz zanjke, v lli t eno jo je prostovoljno vtaknil, zmerja in pa očita mu, da hoče porušiti S. N. P. J. V kakšni zvezi je vendar obsodba Kondata in Jednote? A* nobeni. S o venska N. P. Jednota bode stala trdo kot skala, magari, če Konda in njegovi apostli sede v dosmrtni ječi. Ta način Kondatove agitacije dokazuje. da je častivreden posnemovalec Dowieja. umrlega verskega hitmbu-garja. Konda upi je: Jednota je v nevar-ii. -ti če ])ojdetn na ričet v špeli-kamro. Dajte, rojaki, dajte! Zakaj dela Konda tako? Konda • e. če bi delal reklamo le za svoj žep. 'a iii roj aLi žepe tiščali, z Jednoto -e pa d;i narodu nasuti peska v oči, la tem rajše posežejo v svoje žepe. > mu od računi biro. Ker Konda pobira biro, nastane vprašanje: -Je-li lvonda vreden podpore? Zakaj je bil Konda obsojen v enoletno ječo ? Ali je res Konda branite j svobodne misli? Konda ni vreden centa podpore, ker je razširjeval med narod, m svinjske spise, da bi naredil "kšeft". S takimi spisi se narod podivja, ne pa vzgaja. Tako ne trdijo le drugi časniki., temveč tudi socijalist ični Konda naj bode vesel, da njegovega lističa ne razumejo socijalisti drugih narodov, ker bi jih bilo sram, da se ljudje a 1«. Konda imenujejo socija-liste. ker se s takimi spisi, kakoršne je priobčeval Konda, 'blati socialistična ideja. In kaj pa je Konda pravzaprav? Jugoslovanskih socijalis>tov ne trpi, katoličanov in pa duhovnikov tudi ne. Kdo je on? Bivši mežnar, raz-širjevalee pornografičnih (svinjskih) opisov, ki bi rad komandiral slovenske duhovnike v Ameriki in živel dobro na stroške slovenskega naroda v brezdelju, dasiravno se njegova na-obrazba prav nič ne loči od navadnega vaškega črednika, ker se ni nikdar toliko potrudil, da bi svoje pastirske manire vsaj nekoliko obtesal. Konda ostane Konda. To je dokazal njegov listič tekom zadnjih mesecev. Ko mu je voda v 'jrV> tekla, je slovesno naznanil, da je pero odložil iz svoje trudne .roke, da sta list prevzela Molek in Kraker. Ko je bil pa Kraker radi svinjskega, surovega »lopisa iz La SalU* obtožen, je zopet "Glas Svobode" prinesel, la se je Kraker i>ri|>oznal nekrivim. Kdo je lagal? Konda ali Kraker? O je Konda pisal resnico, je logično Isurai Kraker: če je Krafker govoril resnico pred sodiščem, so lagali v "Glasu Sv^ibode*' Konda, Kaker in Molek. Kaker vendar ni radi tega obtožen« če je d<«ični spis v " Glasu Svobode" resničen ali ne. Za to se ne gre. Kaker je bil kot lastnik "Glasa Svobode" obtožen, ker je razširjal nemoralne svinjarske spise. Ako je Kaker pred sodnikom Landi-sem izjavil, da se smatra nekrivim, ker je dopis priobčil (priobčil le kot -urednik, ker je resničen, tedaj je nalagal sodnika, če je lastnik lista od januarja tega leta. Ako pa Kaker ■ni lastnik lista, potem so Konda, Kaker, Molek nalagali Slovence v Ameriki in pa pošto Združenih držav. To je pribit fakt, bterega ne more nihče več utiajiti. Ameriška pošta ne zasleduje nikogar po zvezinih sodiščih radi tega, če je spis resničen ali ne. Pač pa zasleduje take tičke, ki iz nemoralnosti kujejo novce. Zadnja afera "Glasa Svobode "dokazuje, da so dopis iz La Salle dobili v roke svinjarji, ne pa časnikarji, kajti priobčen je bil v toliki obliki in takšnem tonuj ki je v navadi v bez-nicah in bordelih. V takem tonu se ne govori v dostojni družbi, še manj pa piše. Aiko se poroča o takih aferah, potem se piše v takem tonu, da se da list laliko vsakemu v roke, tudi otrokom. Spisom, ki so priobčeni v dostojni obliki in če so resnični, ne bodemo nasprotovai, ker kot časnikarji vemo, da je dostojna kritika povsod na mestu. Svinjarskiim dopisom, ki so pisani v bordelslkem tonu, bodemo pa vedno nasprotni. — Basta! J. G. Newyorska kronika. Dragi gospod urednik:— Ze dolgo niste ničesar slišali od mene. Mogoče ste že mislili, da me ni več na tem božjem svetu. V tolažbo vam povem, da sem še tukaj in da ga ne nameravam zapustiti še tako kmalu. Stvar je namreč taka: pozimi so prekratki dnevi. Zato sem Čakal, da se malo podaljšajo. Gospod urednik, prazniki so tukaj, tisti lepi prazniki, kterim pravimo Velikanoč. Oznanja jo narava; nima sicer še tistega prijetnega, oživljajoeega zelenja, ktero poraja novo življenje. Rjava je še in mrtva, a samo navidezno. Pod to skromno odejo žedt na milijone koreninic, ktere bode kmalu zvabilo prijetno pomladansko solnce. Oznanja jo žarko solnce. Raneje vstaja in pozneje lega k počitku. S svojimi ljubkimi žarki taja, drami svojo ljubko znanko zemljo. Šepeee ji kot zaljubljen mladenič o lepoti pomladnih in poletnih dni j ter jo objema neutrudno dan za dnem. Oznanja jo Človeštvo. Izginili so mrkli. temni obrazi, izginile težke suknje, naše zveste prijateljice zimskih dnij. Obrazi mlade, žare v objemu toplega solnca. Oči se gibljejo živahno po naravi, da bi ugledale ljubke oznanjevalke lepših dnij. Oznanja jo vse. Vse hiti, vse se prebuja, vse se oblači svatovsko, da povzdigne krasoto in pokaže svoje življenje. Velika noč — življenje. Leto za letom se povračaš. leto za letom kažeš v naravi, zakaj si tukaj, kaj pome-njaš. a vendar te ne razume takozva-na krona zemskega stvarjenja. Narava je menda vedela to: zato se je uredila tako, da prihaja leto za letom oznanjujoč vednole jedno in tisto. In kako je marljiva! Neumorno hiti, dan za dnevom napreduje, da pokaže človeku v kar se da kratkem času, kaj je njegova naloga, kako naj jo vrši, da bode lahko rekel: živel sem. in končal po svojih najboljših močeh dano nalogo. VelikanoČ je življenje, duševno življenje. Ne vidimo tistih skrivnih močij v naravi, a vidimo njih uspeh. Ali kažemo mi kake uspehe ? Majhne, silno majhne. Dan za dnem nas bodri "Glas Naroda", vabi in oživlja, kot solnce zimsko naravo. A mi ne kažemo tiste poslušnosti, kot jo kaže mrtva narava. Gibljemo se baš toliko, da ne spimo. Kak napredek beležimo od lanskega leta? Lep napredek — seveda primeroma — beležimo v tem, da vedno več čita-mo. Leto za leto se množi število naših čitateljev. Polahno se dviga sicer, a dviga se pa vendarle. To je vsekakor razveseljiv korak. Čitanje je dandanes taka potreba kot urana Kdor čita, tisti živi s časom, krl.T ne čita, ni vreden, da živi v stoletju prosvete Minuli so časi devetih dežel. Dandanes imamo izborne zveze po vsem svetu. V nekaj urah, pa imamo poročila iz vseh pet delov .-.veta. Čitatelju je svet poznat kot rojstni okraj. Kako prijetna zavest je, če živi v človeku prosvetljen duh, kteri se znajde v hipu povsod. Citanje je koristno za vsaeega. Kdor čita. ve. kake so delavske razmere in zaslužek po drugih krajih. Ta si lahko delo prebere. Ni mu ga treba iskati od kraja do kraja in trositi po nepotrebnem denar. Sede na vlak in se pelje naravnost t je. odkoder ima ugodnejša poročila. S čitanjem se širi človeško obzorje, s čitanjem ustaja duševno življenje, kot ustaja narava, spomlad. Namesto nekdanjih vraž in drugih zmedenih pojmov, pride čist, bister razum, kteri presodi vse, kaj in kako. Kar mu je bilo prej uganjka, to mu je zdaj jasno' Kar je pripisaval prej raznim višjim močem, to se mn zdi zdaj nekaj taeega, kar bi moral poj miti vsak človek. — Vsak? Da. Dandanes se stavijo v človeka druge zahteve kot pred desetletjem. Kdor hoče biti danes človek, ne sme imeti samo človeške podobe, ampak tudi človeško — pamet. Ni dovolj, da pozna svojo vas, ampak poznati mora ves svet. Ni dovolj, da govori s svojim sosedom o letini, o časih — treba je, da govori o modernih pridobitvah tiste sile, ktera ne pozna ne ovir ne mej — človeški razum. Vse to in še več prinaša časopisje. V zvezi je s celim svetom. Kjer se kaj važnega zgodi, se takoj sporoči po širnem svetu. Časopis človeka tolaži, bistri in ga podučuje. Časopis mora biti vsakemu človeku najzvestejši spremljevalec in najpotrebnejša hrana. Napredovali smo tudi društveno. Veliko novih društev imamo, a mnogo starejših se je povečalo. To je razveseljivo! V združenju je moč. Čim močnejše drevo, toliko bolj se lahko upira viharjem. Le združujmo se — ali se pridružimo sem ali tje, — to je vsejedno. Glavno je, da smo združeni, da smo drevo, pa naj si bode potem hrast ali breza. Prvi se upira viharju s svojo roočnostja, drugi s svojo gibčnostjo — upirata se pa le oba. Seveda je treba tudi na to polje pomladi, prave, oživljajoče pomladi. No — pa to pride. Z jednim zamahom se odseka drobno deblo, debelo je pa treba že bolj vztrajno sekati. To se godi. Sicer ne zaleže vsak mahljaj, ker imamo v naravi dan in noč. Ponoči se ne vidi, zato pa pade marsi-kteri mahljaj mimo. — Napredovali smo tudi gospodarsko. Dan za dnem čitamo, da si je ta ali oni rojak zgradil lasten dom, ali se poprijel trgovine. To je razveseljivo. Čimbolj smo samosvoji, tem močnejši smo. Je in ostane veljavno za vse čase, da je dobro gospodarsko stanje podlaga vsega napredka. Napredovali smo tudi v medsebojnem — 'ribanju'. Kot kronikar moram biti objektiven in pisati vse, dobro in slabo. Ali je to slabo? Nikakor ne! Vsako gibanje pomenja življenje ; če se malo med seboj zlasamo, ne škodi, kot mislijo nekteri. Naš star pregovor pravi: Če se hoče, da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona. To se vidi, da so tudi naši predniki govorili in ugovarjali ter sprevideli, da je to dobro. Celo življenje je borba. Bori se posameznik, bore se skupine, bore narodi. Kdor je močnejši, tisti ima pravico do obstoja. To vidimo v prebujajoči se naravi. Močnejša rastlina preraste slabšo in jo zamori. Velikanoč! Lepi spomini, lep pomen. Glejmo in trudimo se, da bode za leto dnij zabeležiti tudi lep — napredek. Nekoliko razmotrivanj poljskega beguna iz Varšave. IV. Brezpogojno je bilo potrebno, da bi se bi i popred provincijalni zbori — izvoljeni na podlagi splošne in enake volilne pravice — leme jito posvetovali o potrebnih reformah in o naj-primernejem i zveden ju istih za posamične pokrajine. Potem naj bi bili ti deželni zbori poslali svoje delegacije v Petrograd, kjer bi izvolili eksekutivo, ki bi na podlagi storjenih sklepov in izkustev določila, kako bi bilo sestaviti centralni parlament. Ce tudi ne morem odobravati prenagljenega izpuščenja dume, moram vendar priznati, da skrajna stranka s svojim prenaglim in premalo premišljenim zahtevangem reform ne le da ni pospešila dobre stvari, marveč jej provzročila najhujo škodo. Rešitev agrarnega vprašanja, kakor jo je ihotel en del razpuSčene dume izvesti s silo, ni bila prava, ker v tako orjaški državi ne morejo biti — kakor sem že prej omenil — razmere povtsddi iste. Zato bi se bilo moralo tudi porabiti sredstva, ki bi odgovarja a lokalnim razmeram v vsakem Ikraju. Kvota državnih dolgov bi se imela kontrolirata in ugotoviti ter določiti sredstva za pokritje. Dalje bi se morala ustanoviti redna kontrola nad državnimi dohodki in izdatki. Zagotoviti bi se morala osobna duševna svoboda iu .{»deliti tiskovna svoboda. Uravnati svoboden šoLski obisk. Po vsem tem bi še moralo priti agrarno vprašanje. Čudno. ali celo neumJjivo se bode zde'o marsikomu, da jaz kakor socijalist smatram raapueščenje dume za opravičeno. Da. duma je morala biti raziMjščesia zato,, ker je večina preveč napela vrv reformnih Izalrtev. 1'mevno je, da je ob zlorabab, trajajočih stoletja v orjaških dimenzijah saniranje odnosa je v, ozdravljenje države, možno ie ob zmernosti in medsebojnim zbliževanju. Brezpogojno pa mora vsafki svobodomiselni človek obsojati preganjanje bivših poslancev dame. Pogromd in protežiranje črnih band ostanejo na večne čase v sramoto za sedanje oblastnike v Rusiji. Razun tega je obsojati zavlačevanje z volitvami v dumo in samovoljo umirajočega, zarjavelega despo-' tizma. Kakor me na eni strani radosti, da na novih volitvah ni zmagal de-spotizem, ampak stranke svobode, tako se ne morem na drugi strani izne-biti težke skrbi za bodočnost zato, ker srednje stranke (stranka mirnega obnovi j en ja) ne bodo imele v dumi zadostnega števila, da bi mogle posredovalno delovati. Tudi novi dumi bržkone ni usojeno dolgo življenje. Ista utegne ponesrečiti na eni strani na prenapetih zahtevah članov na levi strani dume, na drugi strani pa na trmoglavosti in neodjenljivosti reak-cijonarne stranke, ki je v Rusiji mo-mentanno gospodovalna. Bati se je, da nova duma ne le ne zbistri položaja, ampalk da še bolj "zavozlja. Po razpuščenju — po mojem mnenju neizogibnem — druge dume se utegne razviti državljanska vojna v dosedaj nedoživljenih dimenzijah. Dokler ne padejo toliko vroče prenapete glave, voditelji revolucije} kolikor voditelji reakcije, ni po mojem mnenju niti misliti na mirno, postopno razreše-nje groznega položaja. Na obeh straneh bodo grozno krvave žrtve: prek krvi in mrtvih trupel bode vodila pot do svobode... Geslo v Rusiji je sedaj: ali smrt, ali svoboda! Se le potem pride čas za stranko mirnega razreševanja, ki u-stvari mirne in urejene odnošaje! DESET ZAPOVEDI ZA MLADINO. Šolska oblast v italijanskem mestu Reggio Emilia razdeljuje med šolsko mtladino pri izstopu iz šole sledečih deset zapovedi: 1. Ljubi svoje součence, ki bodo tvoji delavski tovariši v življenju. 2. Ljubi poučevanje, ki je duševni kruh; bodi hvaležen svojemu učitelju, očetu in svoji materi. 3. Posvečuj vse dni z dobrim in koristnim delom. 4. Spoštuj dobre ljudi, čislaj vse ljudi, a se nikomur ne klanjaj. 5. Ne sovraži nobenega človeka, ne žali nikogart ne maščuj se; toda zahtevaj svoje pravice ter se zoper-stavi ošabnežu. <6. Ne bodi bojazljiv. Bodi prijatelj slabih in ljubi pravičnost. 7. Zavedaj se, da prihaja vse posvetno blagostanje od dela; kdor ga uživa, ne da bi delal, krade delavnemu Ikruh. S. Opazuj in premišljuj, da spoznaš resnico: ne veruj ničesar, kar nasprotuje zdravi (pameti, ne slepi sebe ne drugih. 5). Ne misli, da ljubi domovino ti--ti. ki druge narode sovraži ali zaničuje. ali ki želi vojske, ki je pre-ost a nek ba rba rst va. 10. Želi si temuč dneva, ko bodo vsi ljudje žive.i v miru in pravično-s:i kot bratje, kot svobodni meščani domovine. 6lo vensk j katoiidk podp. društvo ji svete Barbare Zledlnjene države Severn© Ameriko, Sedež: Forest City", Pa. - 3». januarja I903 v državi ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duxyea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va FRANK SUNK, Luzerne, Pa. IPOROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City. Pa. IVAN SKODLAR, Forest Citv, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Fo-rest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Iz urada glavnega predsednika društva sv. Barbare. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Evelethu, Minn., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik MR. GEO. KOTZE, P. O. Box 541, Eveleth, Minn. Ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo. Frank Sakser Co. ZAHVALA. DR. E. C. COLLINS, M. L, New York Prečastiti g. profesor:— En par besedi hočem z Vami govoriti in mojo hvaležnost Vam od-Ikriti. Jaz Marija Teršelič se Vam iz celega mojega srca lepo zahvaljujem za Vaše ozdravljenje, ker sedaj sem popolnoma zdrava. Srčni pozdrav! Marija Teršelič, 944 4th St., La Salle, 111. KJE SO? J. ŠOLAR, ki je bival meseca aprila 1906 v West Charlestonu, W. Va. JOSIP DRAB ali DRAP, ki je bival meseca aprila 1906 v Darragh, Pa. B. SBTINA, ki je bival meseca marca 1906 v Cherokee, Kans. ANTON STERLE, doma iz Poljan pri Rakeku, ki je bival meseca novembra 1905 v O'Reilly, Miss. LEOPOLD LOVŠE, ki je bival meseca avgu9ta 1906 v Herminie, Pa. LUKA ZORMAN. ki je bival meseca aprila 1906 v Reitz, Pa. IVAN TURK ki je biva. meseca decembra 1905 v Cumberland!!. Wyo. FRAN OBRECTA. ki je bival meseca oktobra 1905 v Llovdellu, Pa. IVAN ORANIČ. ki je bival meseca septembra 1906 v Chambersville. Pa. Vsi tu označeni rojaki, ki so med tem časom premenili svoje naslove, naj nam nemudoma blagovolijo naznaniti svoje sedanje biva.išče. "Glas Naroda", 109 Greenwich St., New York, N. Y. (27-3—3-4) Dne 3. marca t. 1. bile so pregledane knjige glavnega tajnika in gl. blagajnika, ktere so bile popolnoma v redu. Vsled oddaljenosti in velikih stroškov se III. nadzornik g. Andrej Su-der ni udeležil pregledovanja knjig, radi tega je bil IV. nadzornik g. Fr. Sunk pooblaščen podpisati vse knjige tudi v imenu g. Suderja. Predsednik nadzornega odbora g. Ivan Draš-ler je bil baš tisti čas nevarno bolan in vsled tega ni zamogel biti navzoč pri pregledovanju. Na njegovo mesto smo postavili predsednika porotnega odbora g. Karola Zalarja, tako da je bil preg^ledovalen odbor popo-Len. Kakor razvidno iz računa za prete-čenih 6 mesecev, presezali so izdatki dohodke iste dobe in to vsled mnogo smrtnih slučajev, posebno pa radi bolniške podpore, ktera je bila v zadnjih šestih mesecih izvanredno velika in to radi neugodnega ozračja, ktero je napravilo mnogo članov nesposobne za delo in jih položilo v postelj za več mesecev. Da smo neko'iko nazadovali v financah možkega odde ka v zadnjih Šestih mesecih, nas to popolnoma nič ne razburja, kajti upamo, da se v bodoče društveno premoženje lepo pomnoži. Da zamoremo to upati in pričakovati, nam svedoči lepo napredovanje društva v postajah in članih; kajti kolikor več nas bode združenih, toliko ložje bodemo prenašali vse, kar nam stoji nasproti. Ženski iti otročji oddelek sta dobro napredovala v vseh ozirih. Vendar je pa še mnogo članov društvenikov, Ui so oženjeni. imajo ženo in otroke, kterih do sedaj še ni pri društvu. Vsi oni torej, ki niste dali vpisati vašiu žen in otrok v društvo, potrudile se in storite svojo dolžnost. Držite se izreka, ki pravi: "V druženju je moč!" Kako lepo in dobro je, če ima mož svojo ženo in otroke v društvu, si lahko misli vsak sam. Za bornih par centov, ki jih plačaš vsak mesec za svojo ženo, se ti izplača v slučaju njene smrti lepa svota $200. Pravtako tudi laliko pogrešiš onih 10 cemtov, ki jih plačaš na mesec za otrolka. Za slučaj, če ti umrje, pride ti le prav svota $50, ktero ti plača društvo za ranjkim. Vendar pa to še ni vise. Kako lepo in srce pretre-sujoče je, če vidiš, da ti spremlja lepo število članov in čianic tvoje ranjke k večnemu počitku. Vsak najmanjši kraj v Združenih državah,, kjer biva le 10 Slovencev, si lahko ustanove svojo postajo. Društvo sprejema v svojo sredo zdrave rojake od IS. do 45. leta. Torej rojaki Slovenci, kteri še niste pri dru- | štvu, .potrudite se in pristopite prej ko mogoče. Ne odlašajte, Ikajti nesreča ne počiva. Forest City, Pa., v sušen, 1007. Lepa prilika se nudi vsakteremu, da lahko pristopi društvu ter se preskrbi za slučaj nesreče, da lažje prenaša bolečine in gorje v bolezni. Kako žalostno mora. biti za onega, ki ni pri nobenem podpornem društvu, a ga zadene nesreča. Kako žalosten mora biti, ko vidi, da je prisiljen biti več mesecev v postelji! Vidi, da rabi d ravnika, zdravila in drugo potrebno, toda nobene pomoči od nikoder! Vidi. kako se dolg viša in viša, tako da bode moral več mesecev zopet delati, prej ko bode mogel zopet vse plačati, kar se je zadolžil v času svoje bolezni. V resnici obupno je stanje taeega ponesrečenca! Mnogokrat se s iši jx> časopisih: "Tukaj je umrl rojak N. N.„ kteri ni bil č'an nobenega podpornega društva. Med seboj smo pobirali milo-dare ter ranjkega pokopali po našej najboljšej moči." Rojaki moji, ni-li to žalostno za vsakega? Ne preseza-li tak slučaj vse meje? Človek zdrav, mlad. a ni pri nobenem podpornem društvu? Ali ne mis i popolnoma nič na prihodu j ost ? Da. v resnici ža ostno in obžalovanja vredno! Slovenci smo usmiljeni in rndodajui v takih slučajih. Vendar pa bode prišel čas, ko se bode vsaUteri odpovedal vodnemu nadlegovanju milodar«»v. V-ak treznomisleč človek bode vprašal ko-lektorja: "Je-i bil ponesrečenec pri kakem društvu a i ne.'" Kako težko bode odgovoriti kolektorju besedico: "Ne." Kajti mislil -i bode že v naprej. kaj bode dobil v < dgovor, namreč: "Ne dam ničesar za taeega ma-lobrižnega človeka." Iti kaj ostane kolektorju druzega. kakor iti. ml koder je prišel. Da se takiin in jednakiin slučajem izognemo, dragi mi Sl-venei, treba je, da pristopamo k podpornim društvom in delujemo z vsemi močmi "jeden za vse. vsi za jednega!" Radi tega priporočam organizacijo sv. Barbare vsakteremu, ki ni še član kakega podpornega društva, a i pa če je. Z malo vstopnino in malimi mesečnimi prispevki se ti izplača lepa podpora bodisi v slučaju bolezni ali Smrti. Vsem Slovencem Severne Amerike priporočam našo organizacijo; naj se torej zbere 10 Slovencev in pišejo na glavnega tajnika po vse potrebno in post-ajo imajo ustanovljeno. Vsem društvenim sobratom polagam na srce, naj se potrudijo kolikor mogoče^ da pridobijo novih članov, tako da se bode število članov do II. glavnega zborovanja, ki se bode vršilo v septembru letošnjega leta. lepo pomnožilo. K Oklepu pozdravljam vse člane in č iinice široru Amerike in ostajam vedno udani Vara sob rat JOSIP ZALAR, gl. predsednik. POZOR ROJAKI ! Pred nekoliko let) ustanovilo se je Slovensku-Hrvatsko zdra-višče, ktero je pod ravnateljstvom in nadzorstvom Vam dobro znanega vrlo izk&šenega zdravnika Dra. J. E. Tbompsona, vsled Cesar je eden najzanesljivejših zdravstvenih zavodov Severne Amerike. Na tem zdravišču zdravijo se vse še tako zastarele akutne, znotranje in zunanje, kakor tudi vse kronične bolezni. Zastrnpijeaje krvi • Sifilis - izzdravi se v najkračjem času in popolnoma. Ako Vam je tcaj potrebno zdravniške pomoči, idite a'i pa pišite na to zdravišče, kjer bodete gotovo našli najboljšo zdravniško pomoč in vso za Vaše zdravje potrebno postrežbo. Pišite v svojem materinem jeziku, ter pisma naslovite natanko tako: Slovensko-Hrvntsko Zdravišče DR. J. E. THOMPSON, 334 West 29th Street, New York, N. Y. Zdravišče je odprto ob delavnih dnevih od 9 zjutraj do 5 zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 11 predpoldne do 3 popoldne.* ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA NAJCENriJŠl DNEVNIKI V A.T VEČJI Gl i Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. janu^ija 1901 v državi Minnesota« Sedež v ELY, MINNESOTA. LTRADN iEJ: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7tfc St., Calumet, Micn., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. bo> 57. Braddoek, Pm. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PIf IMOZIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn IVAN KERŽ1SNIK, ITI. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4P24 P.Iarkberrv St., Pittsburp, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7tb St., Calumet, Mick JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem druirem. Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. % Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". OROBNOSri KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 12. marca se je odpeljalo z južnega, kolodvora v Ljub-lj;ini v Ameriko 174 Slovencev, 40 Macedoncev in 8 Hrvatov. Ponarejeni goldinarji. Na Dolenjskem je razširjena nova izdaja dve-kronskih (goldinarskih) tolarjev z letnico 1873. Doslej so jih dobili v Metliki, Bi>ljinu in na Brodu. Ponarejevalcu oziroma izdajatelju ne morejo priti na sled vkljub pridnemu zasledovanju. Mrtvega so našli 661etnega pre-v/itkarja Antona ArnŠka iz Trške gore pri Krškem. Zadela ga je kap. Strašen samomor. V Idriji se je 13. marca usmrtil z dinamitom upokojeni rudar Peter Lapa j ne. Zjutraj ob 7. uri je šel pred hišo, kjer je izvršil šali mor. X:i-ln -e ga je redečega s pre-kri/.anin.a i k. ina. a skoraj brez gla-ker nu jo je na drobne kosce razgrnil dinamit. Nesrečnik je bil udan alkoholu in je moiroce izvršil samomor v hipni blaznosti. Star je bil 62 lef. Program letošnjih cesarskih vaj. Z Dunaja -o poroča: letošnje cesarske vaje bosta izvajala 3. (giaški) in 14. (inonaoiki) armadni zl»or. Sklepne vaje se bodo vršile v rajonu Ljubljana-Gorica-Beljak-Celovec. 1*11 teh vajah bo >upozi<- ja na-dednja: Sovražnik se je polastil koroških obmejnih utrdb iti prehodov, vrgel nazaj avstrijske obmejne r-ete in nadaljnje svoje ofenzivne operacije v monarhiji sami. Vseira vojaštva Ihi: 8(J bataljonov (130 mož v stotniji), 18 eskadronov, 28 baterij, 10 gorskih baterij, 8 vojnih oddelkov strojnih pušk in 4 pijonir-ske sotnije. Vaj se bodo udeleževale tudi ozkotirne havhične baterije, zra-koplovni oddelek in oddelek za brezžični brzojav; poizkusili bodo novo napravo kuhinje na vozovih, avtomobile za osebni in tovorni promet ter oklopne avtomobile v svrlio poizvedovanja. Vaj se udeležijo tudi prostovoljno oglašeni avtomobilei ter obmejne gorske čete. Vsega moštva bo 60.000. Vršile se bodo tudi trdnjavske vaje. Vaje bodo najbrž zelo naporne; 3. pehotna divizija iz Linca bo morala čez Ture. Obesil se je v ponedeljek 11. marca okoli 9. ure zvečer, kakor se poroča iz St. Gotharda, po domače Kajžar iz Draževnika dobmvske župnije pri Ljub "mi, irrede iz Ixik pri Trbovljah s sejma. Posestnik iz Brezja pri Dobrovi, eden iz Lo*?a pri Brezovici in ponesrečenec so gonili vsak svoj kupljen par volov. Kajžarju pa je začel bt!/u Št. Gotharda jK*šati junec, da ga ni bilo več spraviti naprej. Brezjanje od/eno, ker je pihala huda burja in je bila živina .-eirreta, druge voli naprej v Trojane, kamor je bito le še 20 minut, |H)S«'>tnik iz Loga pa ostane pri Kajžarju, o]danski službi božji v zvonik farne cerkve v Črnem vrhu. Po dokončan«'m zvon jen ju so so fantje vračali iz zvonika na kor. kterega duri so bile odprte. Ker pa je Ilabe preveč trdo stopal, so ga fantje na to opozorili. Vsled tega. se je jel Habe jeziti in pridigati. češ. da se ne da od nikogar "rihtat". Ta hrup se je slišal po cerkvi tako, da so se jeli navzoči spogledovati, in je župnik propoved za nekaj r-tasa prekinil. Hal>e taji mu pod-tikano krivdo. Obsojen je bil na pet dni strogega zapora. Tatvina. Posetnikovi hčeri Ft. Burner v Postojni je 6. marca najbrže neki tujec, ki je tamkaj prenočil, u-kradel več zlatnine in srebrnine, vredne vec sto kron. Tujec se je vpisal Sigmund Klinger, konjski mešetar iz Radena pri Dunaju in je govoril nemški in slovenski v štajerskem narečju. Po tatvini je izginil. Star je okoli 35 k-1. K umoru na Ratežu. Dodatno k tozadevni notici se iz Novega mesta poroča: Danes, t. j. 12. marca popoldne, se je vršilo sodno raztelesenje pri napadu nad Ratežem umorjenega Škrb-ca. doma iz Rateža. To raztelesenje je doznalo, da je Škrbec preminul na iz-krvavljenju, povzročenem po zabodu z velikim ostrim nožem v žilo dovod-nico nad srcem (nad ključnico). Vrhu tega je umorjeni imel še eno rano na hrbtišču, ki pa sama zase ne bi bila smrtnonevama. Umor se je izvršil, kratkim stvarnim posnetkom iz oele afere sporočeno, na sledeči način: Sovraštvo med fanti okolice Rateža traja že dalje časa. Že dopoldne tistega dne se je neka drue prostega izpustili. PRIMORSKE NOVICE. Opekla se je v Longeri pri Trstu 14meseČna Josipina Grmeč, ki je prišla preblizu ognja, da so jo morali oddati v tržaško bolnišnico. Bombe v Trstu. Kakor je znano, so lani zasledili v italijanskem telovadnem društvu "Societa Ginnastica" v Trstu bombe in ga je oblast vsled tega razpustila. Sedaj se je zopet ustanovilo novo telovadno društvo pod imenom "Associazione Ginnastica" pod predsedstvom odvetnika dr. Mra-rdia. Že ime predsednika daje povod opravičenim sumnjam, da se bode stara ideja "osvojiti Trst", gojila tudi v novem društvu. Strela je ubila v Ajelu v Lahih nekoga Bujatija. Sedel je v kuhinji pri ognjišču in kosil, kar je udarila strela skozi dimnik in ga ubila. Neki ženski, ki je bila v-kuhinji, je ožgala lase. ŠTAJERSKE NOVICE. Trdovratni samomorilec. Kočar Janez Vabič v Marju si je 2. februarja zasadil nož za kruh v trebuh in si prerezal vrat. Prepeljali so ga v Maribor. kjer so «ra ozdravili. Dne 3. marca se je pa 631etni Vabič ustrelil. HRVATSKE NOVICE. Morilec se sam vjeL Dne 10. marca je v Zagrebu vlomil v okrajno blagajno Marko Maješič. Imel pa je smolo. Zalotil ga je sluga okrajne bolniške blagajne, zaprl ga v sobo in hitel po jKilicijo. Policija je vlomilca spravila na varno. Ko je bil Maješič na policiji zaslišan, spoznali so ondi, da se nanj popolnoma prilagodi opis morilca, ki je 14, februarja v Ljubljanici pri Zagrebu umoril starko Agato Biča nič in jo oropal. Po umoru je mori-lee uro Agate Bičanič prodal nekemu Marofu. Marof je bil takoj pokliean na policijo ter je Maješiča spoznal za onega moža. ki mu je prodal uro. Tudi druge zaslišane priče so spoznale v Maješiču onega moža, ki je bil 14. februarja v hiši Agate Bičanič. Napredna kandidatura v Dalmaciji. "Hrvatsko demokratsko društvo" v Splitu je priredilo 10. marca zaupni shod, na kterem se je proglasil za kandidata "Hrvatske ljudske napredne stranke" v splitskem volilnem o-kraju odvetnik dr. Josip Smodlaka, glavni urednik "Svobode". Kakor poroča "Pokret", ima kandidatura dr. Smodlaka mnogo nade na uspeh. Ako prodre pri volitvah dr. Smodlaka, ki je odločen pristaš napredne in jugoslovanske ideje, bo Šušteršičev klub izgubil zopet enega pristaša. Ker v Trstu in Istri izvoljeni poslanci najbrže ne bodo pristopili klerikalnemu klubu in ker bodo Malorusi in klerikalni Moravani osnovali svoje klube, se bo "lepi klub" znatno skrčil. BALKANSKE NOVICI:. Politični umor. V Gjnrgjevu na Ru-munskem je Macedonec Nikola ustrelil grškega milijonarja Konstandoto-sa, ker je daroval za grško propagando v Macedoniji veliek vsote. Srbsko časopisje. Preteklo leto so imeli Srbi 225 listov. V Srbiji se jih je tiskalo 141, v Črni gori 6, v druigih srbskih deželah 65, v Ameriki pa 13. V Belgradu samem je izhajalo 96 listov, med temi 27 političnih in 5 književnih, v notranji Srbiji pa 44 listov. Po strofeah je bilo 98 političnih listov, 15 književnih, 10 pedagoških, 9 trgov-sko-obrtnih, 8 kmetijskih, 11 cerkvenih, 3 pravniški, 3 ženski, 3 športni in 3 otroški listi Pred petimi leti so imeli Srbi komaj 100 listov. Boji bolgarskih in srbekih ustašev v Macedoniji Belgrad, 12. marca V Starem gradu je srbska četa odvedla T — Štiri Bolgare. Dne 23. februarja so p« bolgarski ustaši v Bankovcu (okraj Palanka) umorili dva duhovnika, ki sta prestopila iz eksarhata v patrijar-hat. Istega dne so Bolgari v Sopištu pri Skopljn zažgali neko srbsko hišo, da so zgoreli v njej trije Srbi. Sploh se opaža z bližajočo spomladjo na celi črti podvojeno gibanje in staro sovraštvo med oBlgari in Srbi. RAZNOTEROSTI. Verski fanatizem. ,V Fontignanu je umrl kmet, ki je bil odločen nasprotnik klerikalizma ter je odganjal od sebe vsako duhovniško pomoč. Izrekel je zadnjo željo, naj se njegovo truplo sežge. Ko so hoteli njegovi sorodniki v ta namen pokojnikovo truplo prepeljati v Peruggijo, kjer je krem-atorij, naščuvali so duhovniki množico, da se je postavila pred mrtvaški voz ter ga ni pustila naprej. Prihiiteti so morali orožniki, ki so voz spremljali. Množica je žvižgala, duhovniki pa so dali zvoniti z vsemi vozovi, kakor za najveselejši praznik. Drevesa, ki nimajo žuželk. Ena izmed čudežnih naravnih posebnosti Južne Afrike je takozvano "kihalno drevo", ki je dobilo svoje ime od tod, ker ga ne more nihče prepiliti, da bi ne moral kihniti, kajti njegov prah deluje prav tako kakor tobak za nju-hanje. Nobena žuželka, noben črv se drevesu ne približa; njegovo perje ima zelo grenek okus in njegov les se v vodi potopi. Japonci in Kuropatkinova knjiga. Kakor javljajo iz Vladivostok^, ruskemu listu "Novemu Vremenu", si je dal japonski list v Toki ju "Hodži Shimlbun" brzojavnim potom priobčiti vsebino najnoveje Kuropatkinove knjige "O rusko-japonski vojski". Ta brzojavka, ki je stala nekoliko tisoč rubljev, izpolnila je ves japonski list. Vsi japonski listi strogo obsojajo knjigo Kuropatkinovo, ki je dala po voda, da so ugledni japonski listi že drugi dan prinesli interesantne razgovore z generali Nodzu, Oku in No-gijem. KI I IE TUB, Rdeli Gentleman je izšel in se dobi I. zvezek z« 40c., L in II. zvezek pa za 75c. s pošto vred. Upravništvo "filas Naroda" 109 6raenwich St., New York. VABILO. Tem potom se naznanja vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Imperial^. Pa., in okolici, da priredi društvo sv. Jožefa št. 29 JSKJ. v Imperialu, Pa., v velikonočni ponedeljek, 1. apr. 1907 VELIKO VESELICO, in sicer v korist društvene blagajne. Vstopnina $1.00, dame proste. Za obilen obisk se priporoča (25.27.2S—3) ODBOR. Mr. Anton Gerzin, kteri je odšel iz Hibbinga, Minn., je naprošen, da hitro poravna svoje 'zadeve, drugače si bode sam imel pripisati nasledke. Več prizadetih. s« i Iščem brata IVANA IHAN. Pred dvema leti je bival v Magadore. Ohio. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga b'ago voli naznaniti — Anthony Than, 0418 Monroe StT Spokane. Wash. (27-2S—3)) DELO DOBE SLOVENSKI DELAVCI TAKOJ. Plača je $1.65 na dan. Dela je za jedno leto ali še več pri: BESSEMER LIMESTONE COMP., Bessemer. La-wrence Co., Pa., blizo železniške postaje Lowellville. Mah Co., Ohio. (27-28—3) POZOR, ROJAKI! Varujte se pred ničvrednim Fran Turkom, doma iz Brusnic. Do.enjsko. Tukaj je bival več let in se bal delati, pač pa je bil mojster za tepež in pijančevanje, zato je imel vedno dovolj posla s sodnijo. Od tukajšnjih rojakov izposodil si je večje svote denarja in jednemu še celo ukradel 130 dolarjev ter jo odkuril ne ve se kam. Pozna se omenjeni m adenie lahko po dveh znamenjih pod levim očesom, k t era si je prilastil pri tepežu z nožem. Rojaki, čuvajte se tega tičlka. ker nikjer ne bode učinil kaj dobrega. Anton Brešnik, 715 Haugh St., Indianapolis, Ind. (27-3—3-4) Msgr. Seb. Kaelpp. Ako kailjai, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati; ne odlašaj pisati takoj po knjižico: dopošiješ poStno znamko i za poštnino. "NAVODILO IN CENIK (K ne i p novih) Knaipovih zdravil" katero dobiš zastonj ako dop za dva cen ta Knajpova zdravila so poznata in odobrena o celem svetu in se uporabljajo z dobi i ni uspehom pri vsih naprednih narodih. Knajpova iznaidba je neprece jI jive vrednosti, p' avi blagoslov za vse trpeče človešt o in ni kaka sleparija, katerih je dandanes nogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSENIK, 1146—40th St.. Brooklyn, N. Y. ^ VABILO na VELIKO PLESNO VESELICO, ktero priredi društvo sv. Cirila in Metoda št. 16 J. S. K. J. v Johnstownu, Pa., v velikonočni ponedeljek, 1. apr. 1907 v svoji lastni dvorani na 8. cesti. Tem potom vabimo vse rojake in rojakinje iz mesta kakor tudi iz okolice, da nas na omenjeni večer polno-številno posetiti blagovolijo. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za možke 25 c., ženske vstopnine proste. Za fino postrežbo in dobro zabavo skrbel bode ODBOR. 26-30—3) Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 10c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za. golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsako mu $500. Jakob Wahcic, 229 SOUTH FRONT STREET, STEELTON, PA. Iščejo se SPOSOBNI SLOVENCI ALI SLOVENKE, da nas zastopajo pri svojem narodu. Prilika za velik in lahek zaslužek; nikaka sleparija, temveč fina prilika pri dobri in eni največji družbi za prodajo zemljišč v New Yorku. — Oglasite se ali pišite na: Geo. T. Ritchings, Mgr., Room 21, 60 Liberty St., New York. (26-3—1-4) Išče se MIHAEL BUTAIA iz Tanče gore št. 52 pri Črnomlju. Pied tremi leti bival je na Caliunetu. Mich., ter odšel ne ve se kam. Tu zapušča neko svoto denarja. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. Joseph Stukel, 205 Sth St., Calumet, Mich. . (19-3—19-4) 4 Naznanilo, Rojakom Slovencem in Hrvatom kteri potujejo čez Dnluth, Minn., pri poročamo našega zastopnika g. Josip Scharabon=a, 409 WEST MICHIGAN »T, DULUTH, MINN., kteri ima evoj !SALOON prav blizu kolodvora. Vsak rojak j-pri njemn najbolje postrežen. Poiilja denarje v at aro domovin* najceneje ia najhitreje po naiem j* sredo vanju. Zastopa nas v vseh po slik; torej pazite, da se ne vaedet« na lim laskavim besedam ničvredne že v, kterih v Duluthu tudi ne manjka Spoštovanjem FSAHK BAKfffim CO Zdravju najprimernejša pijača je ♦♦LBISY PIVO^ ktero je varjeno iz najboljšega importiranega b i n t ;. !a; itjr naj nikdone zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih. pivo je najbolj priljubljeno ter se dcLi v vsel loljšil. gostilnah. Vse podrobnosti xvesle pri (fes. Travoikar-ja 6102 St. Clair A\c. K.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY CLEVELAND, O- ROJAKI SLOVENCI PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO Novih 50.000 iztisov ZDRAVJE" se zastonj razdeli med Slovence iKisrcnra-A. »ZID^A/VCTIE" katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega DR E. G. COLLINS MEDICAL INSTITUTE Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad ,,ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali. Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko In sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih bolezni j ostane tajno. Ozdravljen: reumati. ma v rokah, nogah in križu. V dokaz nekaj najnovejših zahval: MIKE NOVAK, 1253 Mchlen Aveauc, Pueblo Colo. Ljubi moj prijatelj Dr. E. C. COLLINS M. I. Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivŠi Vašo željo Vam pošilam mojo sliko, katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi posilali, kt-r jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem vt-6 zdravil. Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Y;s priporočujoč, ostajam Vaš prijatelj MIKE NOVAK. Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je trt ba zdrav-jniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega S zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite jsvojo bolezen v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko Ičasa traja bolezen in vse druge podrobnost i, ali pišite po knjigo ka-.Itero dobite zastonj, ako pismu pr.ložite nekoliko poštnih zdamk za ; poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov: h':i> \H Vith «f c v »./'tisi flew York N. Y. in smete mirne duše b:t? ~?"e;">r:L:ani v kra;- :em norr ' >zara \ l."ieixja. Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane "MARUACELJSKE KAPLJICE". Kdor jih je nil>il, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za ti-te, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, plahem jm-bavljanju in t, i težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zgi- ^fj^t^-^ T nejo navadno bolečine. Naj jih torej nobena -' družina ne pogreša. Cena za o steklenice $1.SU, za Gttekl. $2.75, za 12stekl. £o.00. ČUDODELNO MAZILO ZA LASE. Po zdravnikih novo pronaslo in naj'»olje Frea danje las po.spešuje ra-t, oh rani čisto kožo, ter daje prijeten hla-l. 1 škatulja$l.oO, 3 Skat. $4.00. Marijaeeljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja: , IVI« RENYI, Box 32, Sta. D. * New York, N. Y. KOLIKO JE URA? To Tam Elgin ali Watham ure vedno najtočnejše kažejo ! Veliki ce-nik, opremljen z več sto slikami teh ur in drnge različne zlatnine po naj-nižih nenah se dobi brezplačno in poštnine prosto od "SLAVIA" Watch & Jewelry Co. 27 THAMES STREET, NEW YORK, N. Y. Pilite takoj po njega! Dfl I A k' I f krijte se sami in pri . . tem si bodete pri- hranili na denarju, kakor tudi času. Naročite si vsled tega britveni stroj "Patent Gem||Junior" z 7 klinami, katere so iz najboljšega jekla izdelane. Ta Stroj, omogoči vsakemu se-briti, brez da bi se moral znati, ali pa v britju razumeti. Sestavljen je tako da se pri brijenju nikakor ni mogoče urezati; kline istega se na jermenu ravnotako lahko nabrusijo, kakor pri navadni britvi. Z britvenim strojem "Patent Gem Junior" je človek v 2 minutah obrit tako ko | od briyca. Stroj stane samo $2,00. pri naročitvah pošljite 50c v znamkah, a ostalo svoto plačali bodete na expresu. .Kdor pa pošlje znesek $2, v naprej, temu (pošljemo stroj po pošti, poštnine prosto. Ako kedo z strojem ni zadovoljen ga zamore pri prijemu takoj nazaj poslati, nakar mu denar povrnemo.) PIAIte na L. Guardia & Co. 210-214 E. 112 St., New York, N. Y. (Nadaljevanje e 3. strani.) veaelejii dan za zemljo. Od takrat ■o Tai ljudje in vse živali zapustile raj ia se razširile po zemlji. In ljudje so fce toliko napredovali, da so cnali obdela, vati po je, da so se vozili morju, delali so obleike in okraske, da, znali so že zidati velike tejnpelj-ne in mogočna mesta, kakor Tliebe, Him in Jeruza em. In na»po<:il je nov dan, ki tudi dolgo ne bode pozabljen v zgodovini zemlje, in v jutro istega dne je sedela taščica na nizkem p» em gričku pod jeruzalemskim obzidjem in je pela svojim mladičem, ki jih je imela v malem gnezdecu med trnjem. Taščica je pripovedovala svojim mladičem o čudnem dnevu st varjenja, kakor je tako vsaka taščica pripovedovala od prve da je ki je slišala božjo besedo in je izšla iz božje roke. "In glejte", je žalostno končala, "toliko let je preteklo od dneva st varjenja dalje, toliko rož je cvetelo, -toliko mladih tiče v se je že zleg.o iz jajec, da jih nihče ne more prešteti, a taščica je še vedno tist majhni, rjavi ptiček in ni se mu še posrečilo zaslužiti si rdečega gr.a." Mladiči so široko odprli svoje kljune in so vprašali, če niso njihovi predniki nikoli poskusili izvršiti kako tako velikansko delo, s kterim bi si bi.i pridobili dragocena rdeča pe-resea. "Vsi smo storili., kolikor smo mogli", je rek»a mati, "a vsem se je še ponesrečilo. Precej prva taščica je našla druzega ptička, ki ji je bil čisto podoben in vzljubila ga je s tako močno ljubeznjijo, da je čutila, kako so žarele v nji njene prsi. In mislila si je: Sedaj pa že razumem. Ljubi Bog hoče tako vroče ljubim, da se bode moje perje pobarvalo od ljubezenskega plamena, ki gori v mojem srcu. A ponesrečilo se ji je, kakor se je j>onesrečilo vsem in se bode tudi vam." Mladiči so žalostno začivkali in so začeli že žalovati radi tega, ker ne bode nikdar dieila rdeča barva njihovih prsi. "Tudi od petja smo nekaj upali", je govorila mati z zategnjenim glasom. "Že prva taščica je tako pe.a. da so prsi pliile od navdušenja, in ?->pet je začela upati. Mislila si je: veselje do petja, ki biva v mojih prsih. mi bode dalo rdečo barvo. A motila se je, kakor so se motili tudi pozneje vsi. in se bodete motili tudi • j > _ Zopet .-e je začulo žalostno čivka-nje iz mladih grl. "Tudi od naše drznosti in hrabrosti smo marsikaj upali", je rekla mati. "Že piva taščica se je hrabro bojevala med drugimi ptiči in njene prsi so gorele bojaželjnosti. Mislila si je: Moje grlo se pordeči od boja-žejnosti. ki jo n«r-un v prsih. A ni se ji posrečilo, in posrečilo se tudi ni naslednikom, in se tudi vam ne posreči.'' Mladiči so zotpet začivkali. da vendar hočejo tudi oni poskusit, a starka jim je žalostno rekla, da je to nemogoče. Kako bi mogli oni upati, če i se je to ikoni ne posrečilo ? Kaj hočejo več storiti, kakor ljubiti, peti Ln bojevati ? Kaj bi mogli--- Tica je utihnila kar sredi stavka; pri nekih jeruzalemskih vratih je pries.a ven velika množica, ki se je napotila na hrib, kjer je taščica gnezdila. Tu so bili jezdeci na ponosnih konjih. vojaki s sulicami, r a bel j ni z žeblji in kladivi, tu so bili duhovni, ki so častit jivo stopali, soduiki, jokajoče žene. piel vsemi temi pa divje ljudstvo, cel narod i>otepuhov. ki so grozno upili. Ptiček je sedel tresoč se na robu svojega gnezda. Vsak trenotek se je mora. bati, da ko stopi v trnje in pohodi njegovo gnezdo z mladiči vred. "Pazite", je zaklical svojim mladičem, "stisnite se skupaj in bodite mirni! Sedaj prihaja konj, ki gre ravno čez nas! Sedaj prihaja vojak z železnokovauimi sandali! Sedaj prihaja vsa divja množica* kakor nevihta!" Naenkrat pa je ptiček obmolknil in je pozabil -ivoro na nevarnost, ki mu je preti a. llitro je skodpiral glavo z bujnimi lasmi, je bila tako drobna in suha, da jo je bilo žalost pogledati. V njegovih laseh so se že sre-brile sive nitke in če si pog.edal na starikavo, velo lice, nisi nikakor mogel verjeti, da ima komaj štirideset et. Spal je___ Pred njegovo sklonjeno glavo je ležal na mizi list papirja. iki je bilo napisano na njem •nekaj z drobno pisavo. "Pomilovanja vredni človek!" je mis.il bankir. "On spi in skoro gotovo vidi v sanjah milijone. In meni je treba samo prijeti tega polo-mrtiveca, ga vreči na postelj, lahno ga stisniti za vrat in najnatančneja preiskava ne najde nasilne smrti. Vendar preberem poprej, kaj je napisal" Bankir je vzel list iz mize in bral sledeče: '' Jutri opoldan dobim svobodo in pravico občevanja z ljudmi. Vendar si štejem v dolžnost, prej ko zapustim to sobo in zagledam solnce, Vam povedati nekoliko besed. S čisto vestjo in kakor pred Bogom Vam naznanjam, da jaz preziram svobodo, življenje, zdravje in vse*. kar se v Vaših knjigah imenuje dobrota sveta. — Petnajst let sam temeljito protiča-val zamejsko življenje. Resnica je, da nisem videl zemlje in ljudi,, a v Vaših knjigah sem pil aromatna vina, sem ljubil, ^em pel pesmi, blodil ipo gozdovih za jeleni in divjimi ne-resci... Krasot ice fantazije, kakor oblak, porojene v čarovniskih dušah velikih ženialnih poetov, so me obiskovale po noči in mi šepetale čudovite pravljice, od kterih se je opijanila moja glava. V Vaših knjigah sem se povgpel na vrh Elbrusa in Mont Blanc^ in videl sem odtod, kako je zjutraj vzhajalo solnce in kako je zvečer zalivalo neibo ocean in najvišje vrhunce z žametastim zlatom; odtod sem videl, kaiko so nad menoj — drobeči točo — švigali bliski; videl sem zelene gozdove, polja, reke, jezera, mesta, — slišal sem petje siren in veselo igro pastirskih piščali, tipal sem peruti prelepih duhov, ki so prihajali k meni besedovat o Bogu.... V Vaših knjigah sem letel t propasti ■ .__l^Z. • ^ - t" " • - : brez dna, delal sem čudeže, ubijal, požigal mesta, širil nove vere, oevoje-val eele države. Vaše knjige so mi dale modrost. Kar je v stoletjih našla neutrudljiva človeška misel, vse to je spravljeno v moji črepinjji v majhni kepi. Jaz vem, da sem razumnejši nego Vi. In jaz preziram Vaše knjige, Vaše dobrote svete in modrost. Vse je min-ljivof. prsteno, lahko ko zrak in nezanesljivo kakor fata morgana. Bodite oiholi, modri in prekrasni, smrt Vas pobere z obraza zemlje kakor zemele kakor zemeljske miši, in Vaše potomstvo. Zgodovina, nesmrtnost Vaših ženijev zmrzne ali zgori Zajedno z zemeljsko Obdo. •Vi ste ibrez uma in ne hodite brez pravi poti. Laž sprejemate za resnico in gnusobo za lepoto. Vi bi se čudili, če bi po kakoršnihkoli zakonih na jablanah in alpesinah namesto sadu nenadoma zrastle žabe -ali kuščarji, ali pa če bi dajale rože od sebe vonj potnega konja; tako se čudim jaz Vam, ki ste zamenili nebo z zemljo. Jaz Vas nečem razumeti! Da Vam tudi v dejanju pokažem, da preziram ta način Vašega življenja, se odpovem dvema milijonoma, ki sem o njih včasih sanjari kakor o raju in ki ju sedaj preziram. Da izgubim vsako pravico do njih, pojdem odtod pet ur pred dogovorjenim rokom in tako uničim dogovor... " Ko je bankir to prebral, je položil pismo nazaj na mizo, poljubil čudnega človeka na glavo, zajokal in izšel iz sobe. Nikdar, še celo pri velikih izgubah na borzi ni občutil takega preziranja do samega sebe, kakor v tem trenotku. Prišedši domov je legel v posteilj, a razburjenje in solze rmt dolgo niso dale' zaspati... Drugo jutro so na vse zgodaj pri-bežali bledi stražniki in mu povedali, da so videli, kako je v hiši živi Človek zlezel skozi okno na vrt, stopil k vratom in se nato bogve kam skril. Bankir se je takoj odpravil s služabniki v hišo in res dognal beg svojega jetnika. Da ne bi nastale nepotrebne govorice, je vzel z mize list z od rečen jem in, vrnivši se v svojo sobo, ga je zaprl v neizgorljivo omaro. RED STAR LINE PrakoBorska paroiirodna družba »Rudača zvezda" posreduje redno vožnjo 8 poštnimi p*rr»H med New Yorkom in Antwerpeooia ^ ♦ * * ♦ ♦ ♦ ♦ Philadelphia in Antwerpeaom Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^' Zmodernim kogljiščem. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izboru a. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, III. potftifc-; t sledečimi nohtnimi parni k? „ MDERUND in »ilaka 12017 tcn.jKROGHLAND........... 12760 ton, ZEELAND.............ton. t FINNLANC..............I27S0 ton PofebSetae, dota™ druge dele Avstrije. ^^ ^ i« NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto od 10:30 ur* doDO. Jodne od pomola štev. 14 ob vznožji Fulton Street. — Iz PHILADeU PnWt vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street, Glede vpražan-; ali kupovania vožnilh listkov ^e je obrniti na- JDFFICE 9, BRO/toWAY, NEW YORK CITY. ~ Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS. _21 Po«t Street. SAN FRANCISCO ali na njene zastopnike. MARKO KOFALT,* 249|So. Front St,j STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobrotine listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. NAZNANILO. Rojakom ▼ Chicago, El., in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj naš zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, 111., vsled Česar ga vsem toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". Samo IOO iztisov je še na razpolago AMEBJKANSKO SLOVENSKEGA KOLEDARJA za to leto. .Kdor rojakov ga še nima. naj seže po njem, dokler ga je kaj ▼ zalogi. Upravništvo "Glasa Naroda". rr Nižje podpisana priporo- • Čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........ SALOON 107=109 Greenwich Street, 0000 NEW YORK 0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich Sl.f New York. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. IS A PRODAJ NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA. Dobro Črno in belo vina od 35 do 45 eentov galoua. Staro belo ali črno vino 50 centov t?alona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. D rožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem ŠTEFAN JAKŠE, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal. :--- Za vsebino inseratov ni odgovorno , ne uredništvo niti upravništvo. Upravništvo "Glasa Naroda". Kje je najbolj varno naložen denar ? ? Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 8OO.OOO.— kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema tiloge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseli alog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premožen jem in z vso svojo davčno močjo. Varnost j« toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar maloletnili otrok iu varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICifH. «ai zaapalk v Združenih državah je te več let umi rojak FRANK SAKSER, 109 Greenwich St^ NEW YORK, N. Y. 6104 Saint Clair Ave. N. E. CLEVELAND, O. J Šestmesečni račun slovenskega katoliškega podpornega društva svete Barbare v Forest City/ Pa. od 1. septembra 1906 do 28. febraarja 1907. I. Proračun med Jednoto In postajami. Postaje kraj D O H O D IC I z a m o š k i ddelek a 4 5 ni 71 s; 9 i0i H, 12 13| 14 15 16 171 18, 19 20 121 22 231 25 26 27 2 s 29 30 31 32 33 34 36 37 38j 39! Forest City, Pa. Jennj* Lind, Ark. Moon Kun, Pa. Luzerne, Pa. Deuuinp, Ark. Cleveland, O. La Salle, IIL •lohnstowu, Pa. Weir City, Kans. Coketon, W. Va. Dnryea, Pa. Allegheny, Pa. E. Mineral, Kans. Hlacton, Ala. Huntington, Ark. Willock, Pa. Brougbton, Pa. Fleming, Kana. Bridgeport, O. Claridge, Pa. Little Falls, N. Y. Imperial, Pa. Springfield, IIL So pri s, Colo. Jenny Lind, Ark. Collin wood, O. Yale, Kans. S. Lorain. O. Eock Spring. Wjo. Eveleth, Minn. Calumet, Mieh. Braddoek, Pa. Cleveland, O. VandJing, Pa. Balphton, Pa. Dietz, Wyo. K. Pittsburg, Kans, Charleston, W. Va. Unity, Pa. pristopnina Meseč-nina knjižice znaki Tc F-i t-e kazni "ti c k c S C S C * c s! C 44; ' 458 10 l1 75 2 70 4 40 8 50 41 201 40 1 50 1 35 120; 467 70 10 40 6: 1 50 21 115 55 1 50 158, 420 40 5 4 95 1320 10 163195 50 1 80 3 30 101! 303 95 5 7 65 5 50 159! 831 7t» 6 25 108 206 20 5 10 80 50 58! 109 L'0 0 25 2 4320 218i 514 90 9 5 20 29 70 2 12 97 80 25 7 108 90 25 6:1 268:30 2 75 10 80 157 39540 6 75 10 80 7 70 8 50 275 5 1 50 47 86 35 2 52 245 30 250 3 15 11 30 50 44 131 75 2 2 70 6 60 5 66 25 1 17 81 60 41 167 30 2 4 5 50 192 2 50 ■ ■ 12 1 45 80 0 25 1 80 93 323 40 4 25 11 80 61 100 70 2 75 7 20 23 95 80 1 10 57 130 50 90 . - 105 94 85 4 50 1 80 90 90 50 7 50 9 I ' 40 59 70 4 50 6 75 11 37 65 50 84 51J30 82 10.30 3i5( 55 1 c 75 g«; <. »>25 0 75 s r, 11 m 4 175 1 Za rezervni zaklad Oporoke $ I C 19 9 17 2 5 16 5 13 38 9 4 2 IS 4 4 12 17 13 8 80 10 80 80 30 80 50 10 10 80 10 40 50 70 30 30 90 540 5|50 2j70 3|50 7 30 8 70 4 14 5 50 20 2 20 2j70 2 4 1 1 10 Za ženski oddelek 50 Za otročji oddelek $ je 53 2 10 11 13 7 3 3 4 15 4 40 80 90 50 70 60 70 60 80 30 1 20 9 80 2432 •»i |7049 75| 104 75| I05;20|8li70|39j \ 298|lo| 2]75) 150 80 70 IZDATKI 70 70 20 40 70 50 11 €0 5 60 60 80 70 e v i 1 o S/c i > 0 T3 za moški oddelek 1« O s-> v v 15*1 i « O) Za O TS ara« M "O-2 u rS. 0 « Bolniška Smrtna razno rt T3 Ž.2 c •š > 0. £ podpora podpora NJ 0 O a rt ' c iS M , O ■ $ | C 8 ® 1 C 35 | e * | e * | c t O 662 25 263 200j 1050 513 10 109 49 .110 256 35 305 90 305 9i' 49 611 90 706 81 706 81 121 - > - s • 76 80 28 200 1 2 229 2 15 2 1 143 35 122 40 122 40 28 621 15 495 6 25 501 25 116 2 198 15 165 , 1 10 166 10 38 9 3 444 60 388 200 1 75 589 75 76 12 1048 15 630 200 4 85 1 20 836 5 200 8 2 340 10 98 200 78 298 78 59 -196 45 45 129 50 129 50 31 11 10 30 51 51 10 816 666 600 2 50 1268 50 142 6 16 118 25 69 1 70 28 3 125 95 75 86 75;86 26 3 2 366 468 96 468j 96 65 4 4 6 >6 5 217 1 5 218 5 113 12 12 335 10 348 200 1 65 549 65 70 3 9 142 85 6 • - 98 * 6 98 28 6 323 15 220 1 40 221 40 59 1 3 202 35 59 1 50 "60 50 35 8 74 95 248 65 248 65 17 102 10 52 50 52 50 20 221 65 163 200 63 363 63 33 274 20 298 78 298 78 51 133 55 67 - 3 8 70 8 24 449 75 467 1 90 468 90 89 2 176 85 150 90 150 90 30 122 57 1 25 58 25 , 23 71 40 43 78 43 78 13 208 15 309 56 309 56 : 33 207 20 153 -v' 153 ■ 36 114 45 17 70 •17 70 ; 21 2 58 95 11 4 8 135 30 47 47 21 96 40 40 17 61 75 15 77 11 102 15 Ime In naslov tajnika 801 132 ;45|l0387j50j7579| |2000| |42|49|5l!20|9672j09ll898| L27f'200|22i25 268 49 m m 28 118 50 88 210 59 52 10 164 31 31 73 137 82 84 63 43 17 20 33 51 24 91 -30 23 13 33 .36 23 231 21 17 15 11 15 ' - Josip Bnceneli, Forest City, Pa. Box 591. Alojz Ocepek, Jenny Lind, Ark. Box 153. John Telban, Moon Bun, Pa. Box 157. Urban Ahalic, Lucerne, Pa. Box 75. Valentin Šare, Alix, Ark. Box 2. Anton Oštir, Cleveland, O., 1143—60th St. Josip Gorišek, La Salle, 111., 1203—4th St. Jos. Intibar, Johnstown, Pa., 519 Power St. Panl Obregar, P. O. Weir City, Kans. Ivan TJrbas, Thomas, W. Va. Box 38. Jakob Brecelnik, Duryea, Pa. Box 318. Frank Gorišek, Allegheny, Pa., 907 So. Canal St. Frank Auguštm, West Mineral, Kans. Bo$ 466, John Kestner, Piper, Ala. Box 116. Martin Pucelj, Huntington, Ark, Box 17. Valentin Lukaneič, Willock, Pa. Box 173. Stefan Stncio, Broughton, Pa. Box 161. Jakob Gukjati, Fleming, Kans. Box 135. Andrej Hočevar, Bridgeport, O. Box. 12J. Anton Jerina, Claridge, Pa. Box 204. > Frank Pohleven, Little Falls, 1ST. Y. 10 Seeley St. Anton Tavželj, Imperial, Pa. Box 62. John Peternel, Springfield, 111., 928 S. 15th St. Aleš Lanišek, Primero* Colo. Box 324. Anton Stermec, Fort Smith j Ark. R. F. D. No, 3. John Glavan, Collinwood, O. Box 646. Math. Izlakar, Yale, Kans. Box 101. Frank Ostanek, So. Lorain, O. 504—loth Ave. Peter Starman, Bock Springs, Wyo. BOx 253. John Jarc, Eveleth, Minn. Box 572. Alojz Košmerl, Calumet, Mich., 550 Seclay St. Frank Knafelc, Braddock, Pa. 909 Braddock Ave. John Suštaršich, Cleveland, C., 3579—82nd St. S.E. Frank Leben, Vandling, Pa. Box 84. John Dedič, Balphton, Pa. Somerset Co. Frank Furlan, Dietz, Wyo. Box 130. Alex Cukjati, R. Pittsburg, Kans. R. R. No. I. Mihael Zupančič, Charleston, W \ a. Box 247. M.Peternel, R. F. D.No. 1. Box 130 Wilk'sbg Sta. Pa. M 3 M %ž Slovencem in Hrvatom pri- poiočam svoj SALOON v obilen pose t. Točim vedno sveže pivo, dobra vinu in whiskey ter imam v zalogi leo fin© smodke. Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino za "Glas Naroda". V zvezi sem x gg. Fmnk Sakser Co. v New Yorku. Z velespoštevanjem Ivan Govže, Ely, Minn. s» JOHN KRACKER EUCLID, O. Priperož* rojakom »roja izvrstni VJJCA, ktera t kakovosti nadfcrilju-jejo T8» droga ameriška vina. Jtudec« vino (Coneord) prodajam po 60c g&lono; belo vino (Catawba) po 70c galoao. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VUC0 JE 50 QAXiON. BRIN JE VE C, za kterega eem import ir al orinj« iz Kranjske, velja 11 steklenic sedaj f 13.00. TB0PIN0VE0 $3.50 gaiona D ROŽNIK |2.76 ga-lona. — Najmanj« posode za žganj« ao 4Vi galone. Naročilo*, je priložiti denar. Za obila naročila ae priporoma JOHN KRAKER Euclid. O hi®. Debet II. PREGLED JEDNOTINEGA IMETJA. Credit 1907 februar Marc 28 Račun moškega oddelka: Gotovina dne 1. septembra 1906 S 4846.50 Dohodki od l.sept. li)06do2Sfebr. 1007 810104.2.1 814930.75 Račun ženskega oddelka: Gotovina dne 1. septembra 1000 $ 635.42 Dohodki od 1. sept. 1906 do 28 febr. 1907 8 150 80 $ 7S6.22 Račun otročjega oddelka: Gotovina dne 1. septembra 1906 8 403.17 Dohodki od 1. sept. 1906 do 28 febr. 1907 8 132.45 8 535.62 Račun Jednotinega inventarja: Pisalna miza....................................21.— Shramba za listine ...............................10.75 « oporoke................................" 20.35 Glavne knjige.................................... " 85.— Knjitre za postaje................................." 28.— liegali je ........................................" 27.— Pisalni stroj......................................." 85.— Bazne potrebščine................................." 45.— a 16272 Račun premoženja: Inventar...........................................$ 322.10 Gotovina........................................." 5868.54 322 6190 59 1907 februar 28 10 64 Račun moškega oddelka: Izdatki od 1. sept. 1906 do 28. febr. 1907 .............$ 9621.49 Račun ženskega oddelka: Izdatki od 1. sept. 1906 do 28 febr. 1907 ........... Račun otročjega oddelka: Izdatki od 1. sept. 1906 do 28 febr. 1907 ........... Račun upravnih stroškov: 1 - Pregled o valcem knjig za stroške in zamudo..........$ 16.95 Glavnim uradnikom za posebni čas.................." 16.80 Glasilu Jednote "Glasa Naroda" ...................." 50.00 List "Glas Naroda" za postajne tajnike.............." 94.40 Tiskovine in društveni pečati......................." 193.66 Glavnemu tajniku polletna plača..................." 188.33 Blagajniku polletna plača..........................." 60.— Poštarina in drugo................................" 58.22 Za regalije........................................" 51.— Razne drobnosti.................................. " 2.— Račun premoženja: Inventar..................................-.......* 322.10 Gotovima dne 28 febr. 1907 ........................" 5868.54 731 36 6190 Hi 11 >~v 1 ž*— -fv ['Jt??\ * 5:\• te pRSM, Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj izvrstna DOMAČA VTNA, bodisi bela ali črna. Cena je 40c galona s posodo vred in pri naročili izpod 50 galon računam za posodo $2.00. Z naročilom naj se pošlje polovico zneska in ostanek se vlača pri sprejemu vina. Za obilna naročila se toplo priporočam. Prank: Stefanich, posestnik vinogradov, R. R. No. 7, Box 34, Fresno, CaL Forest ^ity, P*.'feferuar*28 1907. Predsednik: Josip Zalar l.r. s. e. e. o. Tajnik: Ivan Telban I. r. Blagajnik: Martin MuhiC I. r. Velika zaloga vina in žganja Matija Ghh; Prodaja belo vino j>o 70c gs .'Ion „ črno „ „ 5<»c „ Orožnik 4 g;>Ilone za.......811.00 Br;nje\e*-. 12 sreklcir«: n «12.00 ali 4 gall, (s «l«Vk) /.n.......81«'. Z,« obilno naroČilo ««5 priportje Ma*iia. 1S48 St. Clair St. CLEVELAND O. j' I Pregledano in najdeno v popolnem soglasju z glavnimi in pomožnimi knjigami Alojzij Zaverl 1. r. Frank Sunk 1. r. Za gospodarski odbor: Andrej Sander p. p. Frank Sunk Anton Pirnat Karol Zalar Ivan Drašler. SMEŠNICE. A tako. "Kako morete živeti, ker prodajate vaše ure tako eenol" "Kaj lahko. Tudi če bi jih -mislil plačati, bi še nekaj naredil pri njih." Ni nova. "Kot slišim, imate novo stenogra- finjo." * * Nova baš ni, ker ima še — tri križe na hrbtu." Njegova želja. Mati: "Ivan, jutri je tvoj god!" Ivan: "Vem, mama!" Mati: "Kaj si najbolj želiš za god t" Ivan: "Da bi šola pogorela." Ni zadovoljen. Sodnik: "Pred šestimi meseci sem vas obsodil nazadnje. Danes ste pa zopet pred sodnijot" Obtoženec: "Kaj morem za to, da ste me obsodili za tako kratek čas." Vzdih stare device. "Danes praznujem trideseto leto. Oh, zakaj se nista oee in mati deset let pozneje vzela!" Nemogoče. Zdravnik: " Vi imate vodenico.'' Bolnik: "Ni mogoče, gospod zdravnik." Zdravnik: "Zakaj oef" Bolnik: "Ker nisem že deset let poskusil vode." Ponesrečen poklon. Ona: "Moja mati je bila lepotica prve vrste." On: "Nekaj sledov se še na vas vidi." Ljubček ▼ omari. Gospa: "Meni se vedno zdi, da se v naši omari nekaj premice." Kuharica: "Ah — saj ni nič. Mogoče je še tasta kokoš, ki sem jo do-poOdne spekta, malo pri življenju.'' čudna hvala. "No, kako je kaj bilo v Afriki?" "Izvrstno, samo ponoči ni bilo nikdar .miru. Vsakih pet minut smo morali vstati in pregledati, če nas niso še levi požnli." Nepremišljeno. Sinček: "Oče, ali je res, da izhajamo mi od opief" Oče: "Tepec neumni! Ti mogoče že, jas p« ne." Rojakom V Pittsburgu, Pa. in okolici r.aznan{dm, da j, za tamošnji okraj moj i edini pooblaščeni zastopniK za vse posle 1 4824 Blackberry Alley* Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od £7. do ure, ter ob sobotah do * 8. ure zvečer. i gin mj]M«. pb^pu&tie&iD. Frank Sakser. mk in* II ntk M *" I jfti "Winnetou, rdeči gentleman Spisal Karl Maj. Priredil za "Glaa Naroda" R M "Mislim, da je t odi pran (Nadaljevanje.) "Načrt je dober," pritrdi Bernard Mar&hall. edini, kterega lahko speljemo brez naše Škode.'' "Dobro! Pojdimo precej po drva za ogenj predno se stemni, fi«a in ustane. "Sedi!" odvrnem. "Ali res misliš, da se lahko spoprimeŠ na tak način s dvajsetimi t" "Zakaj ne? Že pri prvih strelih bodo zbežali, ker ne bodo mogli vedeti, kot * imajo za seboj." "Pa če je kapitan tako prebrisan, da uganet Potem pridemo v slab položaj. Lahko nas potoleejo kljub naši obrambi." "Na kaj taeega mora biti lovec recimo vsak dan pripravljen!" "Potem bodeš moral pustiti tudi oba Morgana!" "Behold, to je res! Ti misliš torej, da bi jo potihoma odkurili, ne da bi uničili delovanje teh lopovov t Če storimo kaj taoega, nam ne odpusti ne Bog ne noben pošten človek na svetu!" '4 Ne mislim tako, kot ti misliš! Jaz imam drug in — kot se mi zdi — fcoljži načrt." "Povej ga!" "Medtem, ko nas bodo iskali tukaj, pojdimo mi v njihov hide spot (skrivališče), polastimo se konj in naropane zaloge. "Good lack! To je res. Toda — hm — ti praviš: konj! Ali pridejo peš sem?" "Da. Iz tega sklepam, da pojdejo dve uri pred polnočjo iz taborišča. Teliko namreč rabijo, če hočejo priti pravočasno sem.'' "Ali si dobro pazil t" "To se razume! Če jih pričakujemo tukaj, je v nevarnosti naše življenje; če jim pa poberemo živež, streljivo in konje, ne bodo mogli precej dolgo opravljati svojega vražjega posla. Vse to se zgodi, ne da bi jedeo-krat ustrelili." "Toda nastavili bodo straže!" "Poznam kraj in vem, kod je straža." "Zasledovali nas bodo!" "To bi storili tudi, če bi jih čakali tukaj; saj bi morali v tem slučaju prav tako bežati." "Dobro, naj obvelja tvoja. Kdaj odpotujemo T" "Lahko v četrt ure; tedaj bode že zadosti temno." "Oh, to bode lepo!" pravi Bob. "Bob gre z vami in pobere vse, kar imajo roparji. To je bolje, kot pa ostati tukaj, kjer ustrele lahko Boba!" Postane tako temno, da se vidi komaj devet korakov pred nami. Za-jahamo; jaz jaham prvi, ostali pa za menoj in sicer v vrsti drug za drugim kot Indijanci. Seveda ne gremo naravnost proti skrivališču, ampak kar se da v velikem ovinku. Na ta način pridemo jedno miljo od skrivališča do grmovja. Spuemo konje in gremo peš do hide spota. Ni Marshall ni zamorec nimata nobene vaje v plavanju. Vendar se nam posreči priti neopaženo do roba t&ate plan ice, v ktere sredini je roparsko skrivališče. Priplazimo se baš na nasprotnem kraju straže, ktera mora biti postavljena tam kot prej. Svetel sij nad skrivališčem dokazuje, da gori v njem ogenj ali vsaj baklja. Krog nas je taka tema, da grem brez skrbi pokonci preko planice. Takoj najdem tisto mesto, kjer sem prej poslušal pogovor. Predno se sklo-n«m, zaslišim od znotraj glas vodje. Splazim se pri tfleh in vidim, da stoje T»i na sredi skrivališča; vsi so oboroženi in pripravljeni za odhod. Baš govori kapitan: "Če ba bili dobili najmanjši sled, bi mislili, da je bil jeden izmed lovcev tukaj in da nas je poslušal. Kam je neki prišel samokres T Mogoče sem ga zgubil pri jahanju danes dopoldne, ne da bi zapazil to, ko sem odkladal pas. Hoblyn, ti si torej videl sedeti vse štiri skupaj t" "Da, vse štiri. Trije beli so, pa jeden črn. Konji so prav poleg. Jeden izmed njih nima nobenega repa in je tak kot kozel brez rogov." "To je Sans-earjeva kobila, ktera je pravtako znamenita kot on. Saj te men ia zapaiziliT" "Ne z Williarrsonom sem jahal same tako daleč, dokler sem bil varen. Potem sem razjahal in se plazil po zemlji tako daleč, da sem vse natančno videl." • \ \ Učenec starega Floremonta je bil vendarle tako previden, da je poslal ogleduhe. Sreča za nas, da se je dogodilo baš tedaj, ko sem se bil že vrnil-"Potem pojde vse dobro! Williams, ti si truden. Ti ostaneš tukaj. Hoblyn bode pa stražil. Drugi pa dalje!" Pri svitu ne baš velikega ognja vidim, da se odpre uhod. Devetnajst jih odide, druga dva pa ostaneta v skrivališču. Komaj zginejo, že sem pri Saum. — "Kako je, Charlie? Meni se zdi, da odhajajo!" "Da. Dva sta ostala doma; prvi pojde na stražo, Williams pa ostane v skrivališču, Williams ni oborožen. Stražnik pa ima že puško v rokah. Mi ne smemo še ničesar začeti; utegne se kdo vrniti, če bi slučajno kaj pozabil. Toda pripravimo se! Pojdi, Sam! . Vidva ostanita tukaj, dokler vaju ne pokličem ali pridem iskat!'' Splaziva se do sledu in čakava skoro četrt ure, predno se prikaže stražnik. Leno se premiče; vse kaže, da se čuti popolnoma varnega. Za nekaj trenutkov se začne bližati nama. Zdaj se ni več bati, da bi se kdo vrnil; zato ni treba več odlašati. Jaz ostanem na tej strani, Sam se pa plazi na ono. V trenutku, ko hoče iti mimo, ga zgrabi Sam za goltanec. Jaz mu strgam precejšen del obleke, ga zganem in mu «ja zrinem v usta. Nato ga zveževa z njegovim lasom ter ga priveževa k grmu. "Zdaj dalje!" Greva k uhodu, kjer odrinem viseč hmelj. Williams sedi sklonjen pri ognju in peče kos mesa. Kaže mi hrbet. Zato se mu približam, ne da bi me taipazil. "Držite kos višje, Master Williams, drugače se vam lahko prismodi!" pravim. Zravna se in otrdi, ko me zagleda. 4 4 Dober večer! Skoro bi bil pozabil pozdraviti vas! Z vaše vrste gentlemani ni človek nikdar preuljuden." * ' O — O — Old Shat — Shatterhand!" iztisne in me debelo gleda. "Kaj iščete tukaj?" "Vrniti moram kapitanov sataokres, kterga sem vzel, ko sem vas zalezoval danes zvečer." Slovi noge, kot bi hotel ustati ter pogleduje okrog sebe, če je kje kaka puška. Tcda samo volovski nož leži poleg. ••Sedite mirno, Maan.okn*s vnšm*a kapitana, drugič pa vam je treba pogledati -an.o proti uhodu, da se prepričate, da je več krogel j na razpolago!" Obrne >e in zagleda Sama. kteri meri z nabito puško nanj. 4' Thunderstorm — jaz zgubljen!" "Mogoče še ne. če se udaste v svojo osodo. — Bernard, Bob, sem!" Kmalu se fx kažeta imenovana med uhodom. "Pri sedlih vise lasi. Bob! Vzemi jedkega in zveži tega moža!" " Vrag in pol. Živega me ne dobite več v roke!" Pri teh besedah poseže bliskovito po nožu in si ga zasadi v srce; takoj se zgrudi mrtev, "Končal je," pravim. "Naj! Ta lopov ima mogoče več kot sto človeških življenj na svoji vesti," pTipomni temno Sam. "Zelo umesten konec!" "Sam se je sodil," dostavim. "Prav je, da ni treba biti nam za sodnika." Bobu pravim, naj gre po Hoblyna. Kmalu leži pred nami. Odvzamem mu mašilo iz ust, na kar se globoko oddihne. Ves prestrašen zre na truplo svojega tovariša. "Ti ne ujdeš smrti, ee nam ne poveš vsega po pravici." "Jaz vam povem vse," pravi boječe. "Kje je torej zlato skrito*" . "Tam je zakopano pod vrečami." ! (Dalje prihodnjih) V slučajih nesreče isrfjefljft udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. ribi to takoj Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller. On suši, zdravi in dobavi udobnost. Imejte ga vedno dama in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na eti-, keti. T vseh lekarnah po 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & CO. »iS Pearl Street, Mew York. vite pr 4»1 U JOHN VENZEL, 1117 E. *2ad Street. N"E-, Clcvclaad, 0Ue [izdelovaleCjkranjskih in nemških HARM ONIK. ranic i kov. Cene so primerno nizke, trpeino in dobro. Trivrstni od $45. F I' Delo napravim na zahtevan i e naročni-Cene so primerno nizke, a too in dobro. Trivrstni od $2 Plošče sa iz najboljiega cinka. Izdelujem tudi ploSCe is aluminija, nikelja delo |22 do Iz- ali medenine. $45 do $80. Cena trivrstni m je od r a l y fc^-: j Ako hočeft dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oerdiča, 301.303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo: Tudi naznanjam, da imam T zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: 1 klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih obilni obisk. TELEPHONE i 1370 RECTOR, FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St, NEW YORK, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O. Sajakt naročajta m as "Glas Ms-roda", največji ia sajconejii dasvaik. Cupapie Generale Tiansatlantipe. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA CRM DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. Poštni parniki so: ''L* Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih moči' l^Savoie" ,, „ „ .................12,000 „ 25,000 L* Lorraine" „ „ „ .................12(000 „ 25,000 LaJouratne" „ „ „ .................10,000 12 000 tL'Aquitaine' „ .....................10,000 \\ 12 000 " "i* ™eugnc v,............................s*000 » 9'°oo Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St, Chesebrough Building. Parniki odplojejo od sedsj naprej redno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča St 42 North Biver, ob Morton St., N. T. LA PROVENCE 28. marca, 1907. La Gascogne 20. apr. 1007. •LA LORRAINE 4. apr. 1007. •LA PROVENCE 25. apr. 1907. * Bretagne 6. apr. 1907. *LA LORRAINE 2. maja 1907. •LA SAVOIE 1L apr. 1907. La Bretagne 4. maja 1907. •LA TOURAINE 18. apr. 1907. m .i Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Al. w. Kozmlnski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, 111. ADSTBO-AIBBICAH LINE Regularni potni parniki "Sofia Hohenberg" odpluje 27. marca. vozijo mad Naw Yorkum, Tratom In Rele o. o NajpnpravnejSa in najcenejša parobrodna Črta[ |v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. C& Co., General Agents, ^^^^Waehlngton St, New York. ^ cunardt3^" f>arimik:i plujejo mho TRSTOM, REKO IN NEW Y0 M 5 '«." 3 PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN TOKIU! PROSTOR >a KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA lUZtiEDA. odplnje iz New Yorka dne 28. marca. MPATB14 MflSlA ULT0H1A Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino. Denarne pošil j atve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejilml poboji. Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4£ odstotke r varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Edin! zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje. Prodaja parobrodne listke za vso prekomorske družbe; vsak potnik dobi originalen listek, ne pa ničvredni papir. Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino denarji vedno varni. m so Za obila naroč la in zaupanje se rojakom p-iporoča FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y. RQJAKi, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI I> NAJCENEJŠI DNEVNIKI Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredniitvo niti upravništvo. Upravništvo "Glaaa Naroda". ROJAJLL MAASCAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI odplnje iz New Yorka dne 11. aprila. odplnje lz Nen Yorka (Lie '25. aprila. potni kom pri TTLT0NIA, SLAVONI* jaka. Ti parniki so napravljeni po za tretji razred; JEDILA so dobra' mizi postrež na Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a*entje in The Cunarfl Steamship Co., LI BOSTON t MINNEAPOLIS! CHICAGO > 36 State St. Guaranty Building. 67 Dearborn St. 31-24 STATE ST.* NBW YORK. BOLNIKOM NA ZNANJE.: Stem svarimo vse bolnike kateri ee zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih, zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da niBmo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medica! Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodih naših zdravnikov zdravila. _ $500 plačamo za uspešno odsodbo, tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila. J? Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje 1 & Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. — Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co. - Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi? '= Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in mi Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas. drogi zdravnik Vam nemore take garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mil Zato bolniki pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili. Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar. Tistim kateri trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih! Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ako se v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popol«( noma ozdraviti morejo. * » • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! • • • Samo še kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse mo4 Sode bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da pusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen; ] bila tako obširna kakor bode naša, kjer _ w _____ _ _ _ _ kako bolezen da Ima. Vsald dan dospejo mnoga zahvalna piBma ali prostor nam ne dopušča da bi vse oznanili, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost ne pridejo. Mi pošiljamo tudi v staro domovino sdravila in Kno O-dravili samo v mesecu Novembru S sto 54 Uradnikov, oficirjov, učitelje In trgovcev kakor tudi mnogo v.ai Truzega stanu iz Btare domovine in to je dober dokaz, da bo nafti zdravili neprekoslivi in da so priepeL do največjega Človeškega znanja. Vsaki kateri nam pošljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, doki« plains NA SLOVENSKI ODDELEK: Maši po celem svetu slavni profesorji. ler bode velka ljiga izgotovljena. AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York." 10A 1l mm 4a wvwaUm m*. ▼ eaWJo oA Ml do 1.