Delenje Sp Do 35 LIST 1998 352(497.4 Šoštanj) III i? S3 5 « "P S" m Q si BT04 9000625.11 POLICIJSKA PISARNA V ŠOŠTANJU ODPRTA II začetku novembra je vrata odprla Policijska pisarna Šoštanj, ki smo ■ jo v prejšnjem Listu že predstavili. Odprtje pisarne je plod razgo-I vorov med Občino Šoštanj in Policijsko postajo Velenje. Prostori nove pisarne so v pritličju občinske zgradbe, na Trgu svobode 12 v Šoštanju. Policisti, ki bodo delali v tej pisarni, bodo vsak mesec za List strnili dogodke iz modro bele kronike, ki se bodo zgodili na našem področju, hkrati pa dodali še kakšen nasvet za varnejšo vožnjo in življenje nasploh. Policijska pisarna je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 9 do 12. ure in v torek in četrtek od 16 do 18. ure. Prvi prispek naših policistov pa preberite v posebni rubriki na 2. strani. V. M. PREDSTAVITVI KANDIDATA ZA ŽUPANA, USTE SDS ZA SVET OBČINE ŠOŠTANJ SDS IN KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KS Četrtek, IZ 11., ob 18. uri - Šentvid, Andrejev dom ■M« Petek, 13.1 L, ob 18. uri - kavne, stara šola • M e Sobota, li 11., ob 18. uri - Skorno - Florjan, dom krajanov a> Nedelja, 15.11., ob 9. uri - Bele Vode, šola 1 Nedeljo, 15.11., ob 11. uri-Zavodnje, dom krajanov 8 Ponedeljek, 16.11, ob 18. uri-Gaberke, dvorana KS P ^ i Jorek, /7. / /., ob 18. uri ■ Šoštanj, Mestna galerija ft ® 1 Sreda, 18.11., ob 18. uri - iokovica, dom krajanov M Četrtek, 19.11., ob 18 uri ■ Jopolšica, dom krajanov 8 •■■m Z a u p a n j e ! £ PRODAJNA MESTA LISTA: Blagovnico DOLINA, Šoštanj Delikatesa DOLINA, Kajuhovo, Šoštanj Market TOPLICA, Topolšico Trgovino MARINA, S k o r n o Prednostne liste za stanovanja ivna razpisa za stanovanj stran 3 Pogovor s poveljnikom civilne zaščite Petrom Itadojo stran 1 in 5 Pred lokalnimi volitvami Predstavite) kandidatov za župana in občinski svet stran 8 1 Srebrna medalja barmanoma Janko Poločnik in Mitja Acman uspešno mešala pijače O B C I 1 » N E ŠOŠTANJ MESEC POZAME VARNOSTI ktober, mesec požarne varnosti, so tudi v naši občini zaznamovale povečane aktivnosti gasilcev. PGD Šoštanj je izvedlo dve vaji. V prvi, ki je potekala pri kovinarstvu Sovič, je šlo za reševanje pri razlitju. Na vaji so sodelovali štirje avtomobili in 28 gasilcev. Drugo vajo je izvedlo poveljstvo občine Šoštanj, na njej pa sta sodelovali prostovoljni društvi iz Lokovice in Šoštanja, ki imata s TES posebni pogodbi. Vaja je tako potekala v Termoelektrarni, reševali pa so primer razlitja cisterne z nafto. Tudi v ostalih društvih so v tein mesecu izvedli vsaj cro vajo. PGD Šoštanj pa je ob mesecu požarne varnosti v zanimivo urejeni in osvetljeni vitrini na Trgu bratov Mravljak 6 razstavilo staro tehniko za daljinsko gašenje. V mimoidočih so zanimanje vzbudili predmeti iz gasilskega življenja, ki jih danes nadomešča povsem drugačna, moderna mehanizacija. Takoj v začetku novembra pa so se morali gasilci žal spoprijeti z resničnimi težavami, nevarnostmi in velikimi količinami vode ob neurju, ki je v noči na 5. november zajelo naše kraje. Številne intervencije, ki so bile potrebne ponoči in naslednji dan, so opravili odlično, hitro, zelo požrtvovalno in po svojih najboljših močeh. U. M. POSLEDICE NEURJA lJgreznjeno dvorišče v četrtek zjutraj adnje obilno deževje, ki je pred kratkim zajelo tudi občino Šoštanj, kot mnogo drugim poslopjem in mostovom, ni prizaneslo hiši Tesovnikovih, na Cesti talcev v Šoštanju, kjer drsenje zemlje ogroža poleg njihove hiše tudi nekaj sosednjih hiš. Zjutraj je nabiranje vode pod hišo in drsenje zemlje povzročilo trganje dovodnih elektro kablov. Zaradi posledic naliva se je dvorišče pred hišnimi vrati ugreznilo za okrog 70 cm. Nesreča je stanovalcem hiše, kot sta povedala Franc in Igor Tesovnik, dodobra nagnala strahu v kosti in jim povzročila nemalo skrbi ter škode. V četrtek zjutraj so jih prehudih poki isker, ki so zaradi poškodovane električne napeljave začele pršeti pred hišo. Medtem ko je starejši Tesovnik. Franc, hitel klicat na pomoč elektro in gasilsko službo, je sin Igor iz garaže za las odpeljal avto. Reševalci, ki so vso noč preživeli na terenu, so se tudi na ta klic kar najhitreje odzvali. Hiter prihod električarjev in gasilcev je Tesovnikom dal občutek varnosti, čeprav rešalci niso mogli ukrepati. Počakati je bilo treba, kaj bo v prihodnjem koraku storila narava. Ves konec tedna so od jutra do mraka odstranjevali zemljo in preusmerjali vodo. Zemlja seje začasno umirila, ostaja pa negotovost v primeru novih nalivov. R. B., U. M. Igor Tesovnik kaže poveljniku CZ Petru Radoji, kako teče voda pod zemeljsko plastjo ADVENTNI CAS JE PRED VRATI & liža se adventni čas. Zopet bodo v mestu posijale luči in polepšale sivi vsakdan. V teh dneh vzdušje postaja bolj praznično, nekoliko bolj nemirno. Na ulicah se čutijo priprave na božič; v vrvežu nakupovanj, najbolj pa v ljudeh samih. Bliže smo si in nekoliko prijaznejši drug do drugega. Vzamemo si celo več časa za postanek na ulici in pogovor s prijateljem. Slavnostni pričetek se bo zgodil že na prvo adventno nedeljo, 29. novembra, ko bo ob 15. uri na glavnem trgu blagoslov adventnih venčkov. Kot vsako leto, bomo tudi letos trg okrasili z venci, izdelanimi v naših cerkvah. Ponosno se bodo dvigali nad trg in tam ostali štiri adventne tedne. PRIHOD MIKLAVŽA Nekaj posebnega se bo zgoddov soboto, 5. decembra, ob 17. uri, ko bo naše mesto obiskal Miklavž. Na predvečer njegovega goda nas bo nagovoril s svojim spremstvom. Dobrodušno pa bov verjetno razveselil tudi prenekaterega malčka z majhnim darilcem. Co ima kdo kakšno posebno željo, naj brž napiše Miklavžu pismo in ga čez noč pusti na oknu. Gotovo bo prišlo v jirave roke, samo prezahtevno naj ne bo. Turistično olepševalno društvo Šoštanj Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. list RS 22/98), ki nalaga lokalni skupnosti, da izvajalca športnih programov izbere z javnim razpisom, občina ŠOŠTANJ objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa za leto 1999, ki so v javnem interesu in jih bo v tem letu občina sofinancirala iz občinskega proračuna I. Na razpisu lahko sodelujejo športna društva, njihova združenja in drugi subjekti, ustanovljeni na podlagi Zakona o zavodih in Zakona o gospodarskih družbah, če imajo v svoji dejavnosti registrirano izvajanje športnih dejavnosti. II. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali naslednji programi: 1. Interesne športne dejavnosti predšolskih otrok: - program športne značke "Zlati sonček", - plavalni tečaji za male šolarje, - športne delavnice. 2. Interesne športne dejavnosti šoloobveznih otrok: - dejavnosti v okviru programa športne značke " Zlati sonček " (1. in 2. razred OŠ), - Športna značka (3.in 4.razred OŠ), - tečaji plavanja in smučanja, - občinska, medobčinska in državna športna tekmovanja po programu, - in drage programe, ki bodo vzpodbujab aktivno športno udejstvovanje otrok in mladine zlasti v počitniškem času . 3. šport mladine in odraslih, usmerjen v kakovostni in vrhunski šport, ki ima značaj rednega športnega treniranja: - dogovorjene programe individualnih športnih panog, - dogovorjene programe kolektivnih športnih panog, - organizacijo večjih športnih prireditev, ki imajo tekmovalni značaj. 4. Športnorekreativna dejavnost odraslih: - organizirano strokovno vadbo odraslih po dogovorjenem programu, zlasti vadbo žensk, družin in starejših občanov. - organizacijo množičnih športnorekreativnih akcij in prireditev. III. Druge za šport pomembne programe. Predlagatelji programov morajo posredovati natančen opis programa s predvidenim številom udeležencev, krajem izvajanja programa in urnikom ter navedbo odgovorne osebe. Programi morajo biti finančno ovrednoteni in navedeni viri financiranja. Predlagatelji morajo programu priložiti natančno izpolnjen vprašalnik, ki ga dobijo na Upravi Občine Šoštanj, Notranja organizacijska enota za družbene dejavnosti. Šoštanj, Trg svobode 12/ Il.nadstropje. Izbrani programi bodo sofinancirani na podlagi meril in kriterijev za financiranje športnih programov iz občinskega proračuna. Kandidirajo lahko zavodi, društva, zveze in druge neprofitne organizacije, ki imajo sedež v Občini Šoštanj in sta od njihove registracije že pretekli dve leti. Prednost pri izboru bodo imeli izvajalci, ki opravljajo športno dejavnost neprofitno. Rok za prijavo na razpis je 5.1.1999. Prijave s pripisom "Javni razpis - šport"je treba poslati na naslov: Občina Šoštanj, Trg Svobode 12, 3325 Šoštanj, Notranja organizacijska enota za družbene dejavnosti. Občina Šoštanj SMRTI V času od 19. 10. do 9. 11. 1998 sta umrla Janez MEDVED, Tekavčeva 12, Šoštanj, Olga BRINOVŠEK, Cesta heroja Gašperja 2, Šoštanj POROKE I' času od 19. 10. do 9. 11. 1998 so se poročili Mateja TURINEKj Vodnikova 1, Šoštanj in Sašo DREŠČEK, Parižlje 59 Martina LIJKANC, Veliki vrh 35 a in Marko ZAVERŠNIK, Primorska 5, Šoštanj KRSTI \ mesecu oktobru so bili krščeni JAKOB. LOVRO, VERONIKA, TADEJ, ANJA, MOJCA, TADEJA in UROŠ. CINE Zaključena sta javna razpisa za dodelitev socialnih in negrofltnih stanovanj f * mesecu avgustu sta bila v časopisu List občine Šoštanj objavljena javna razpisa za dodelitev socialnih in neprofitnih stanovanj v najem. Na razpis, ki je trajal od 27. 08. 1998 do 28. 09.1998, so se lahko prijavili vsi občani, ki imajo stalno prebivališče v občini Šoštanj in so na tem naslovu v času razpisa dejansko prebivali najmanj dve leti pred objavo razpisa ter hkrati izpolnjevali tudi ostale z razpisom določene pogoje. A V razpisanem roku je za dodelitev socialnega oziroma neprofitnega stanovanja v najem zaprosilo 51 prosilcev. Pri pregledu in proučitvi prispelih vlog je bilo ugotovljeno, da je za dodelitev oz. zamenjavo socialnih stanovanj upravičenih 31 prosilcev, za dodelitev- oz. zamenjavo neprofitnih stanovanj pa 16 prosilcev. Hkrati je bilo ugotovljeno, da 4 prosilci niso izpolnjevali razpisanih pogojev, zaradi česar je bilo treba njihove vloge zavreči. V mesecu oktobru 1998 so bili opravlj eni ogledi stanovanjskih razmer prosilcev in ugotovljene tudi druge okoliščine, pomembne za uvrstitev udeležencev razpisa na prednosti red zaidodelitev socialnih in neprofitnih stanovanj. Komisiji, ki sta te oglede opravljali, sta pri tem upoštevali merila in točkovnike za dodelitev oz zamenjavo socialnih in neprofitnih stanovanj, določene v veljavnem Pravilniku za dodelitev socialnih stanovanj v najem (Uradni list občine Šoštanj št. 4/98) in Pravilniku o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list občine Šoštanj st. 5/98). Vrstni red upravičencev je razviden iz prednostnih seznamov. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. GORIŠEK Matjaža MŠIROVIČ Nevres RADIVOJEVIČ Ljubica 1BRA1HM0VIČ Hasan STANIČ Mirjana VIDMAR Branko RADULOVIČ Ranko POTOČNIK Suzana JURKIČ Luca BOŽIČ Luca MALIČEVIČ Ružica VENGUST Branka Cesta talcev 2 a, Šoštanj 410 Lole Ribarja 10, Šoštanj 390 Kajuhova 12, Šoštanj 380 Kajuhova 13, Šoštanj 380 Trg br. Mravljak 15, Šoštanj 370 KoroškftjjO, Šoštanj 370 Trgbr. Mravljak6, Šoštanj 340 Topolšica 81, Topolšica' 250 Koroška 3, Šoštanj 220 Cesta talcev 15, Šoštanj .^200 Tekavčeva 3, Šoštanj Tekavčeva 3, Šoštanj 150 RANG 1. 2. 3. 4. 6. Priimek in ime * OSMIČ Vahid SRNO VRŠNIK Vojko GLOBAČNIK Tanja LASLO Gizela MRAK Kristina LAMPRET Ivanka Naslov Primorska 1, Šoštanj Kajuhova 3, Šoštanj frrešernov trg 11, Šoštanj Primorska 3, Šoštanj Trg svobode 3, Šoštanj Kajuhova 3, Šoštanj št. točk 330 240 240 210 200 140 RANG Priimek in ime Naslov št. točk 1. FIJAVZ Helena Medeče 60, Šoštanj 570 2. JAVORNIK Branko ^ Šlandrova pot 2, Šoštanj 540 3. ZAGER Romana Medeče 20, Šoštanj 530 4. ROJ Boris Lokovica 84 a, Šoštanj 530 5. PINTARIČ Gabriela Prešernov trg If : Šoštanj 510 6. NAPOTNIK Silva Gaberke 186, Šoštanj 490 7. STROPNIK Justina Topolšica 189, Topolšica 470 8. ŠTRUC Andreja Lokovica 85, Šoštanj 470 9. HRIBERŠEK Katarina Koroška 1 a, Šoštanj 470 10. KATANEC Ivan Medeče 49, Šoštanj 450 10. DELOPST Cirila Topolšica 203 b, Šoštanj 450 12. LASLO Antal Primorska 3, Šoštanj 430 13. LAZAR Peter ml. Tekavčeva 13, Šoštanj 430 RANG Priimek in ime Naslov št. točk 01. MAKARI Simona Šoštanj, Kajuhova 3 360 02. GRABNER Alenka Šoštanj, Zavodnje 13 a 335 03. ŽNIDAR Ivan Šoštanj, Trg J. Lampreta 2 330 04. ^ACIRKOVNIK Janko Šoštanj, Prešernov trg 11 315 05. f LESNIK Branko Šoštanj, Tekavčeva 13 295 06. KOŽELJNIK Janez Šoštanj, Topolšica 178 305 07. MEH Radivoj Šoštanj, Gaberke 228 260 08. APATIČ Bojan Šoštanj, Cankarjeva 23 240 09. OVNIK Gvido Šoštanj, Tovarniška pot 2 c 230 10. ŠLEBINGER Veronika Šoštanj, Kajuhova 3 230 11. JUVAN Emil Šoštanj, Lokovica 144 b 200 12. LASLO Atila Šoštanj, Prešernov trg 4 200 13. MLAKAR-VASIČ Nataša Topolšica 71, Topolšica 180 14. VERLIČ Marija Šoštanj, Cankarjeva 1 160 15. MUMANOVIČ Zumreta Šoštanj, Cankarjeva 1 140 RANG Priimek in ime 01. PIREČNIK Jožefa Naslov št. točk Šoštanj, Prešernov trg 11 120 B‘t!iciiska Modro bela kronika V noči iz 7. na 8. november je neznani storilec na Trgu bratov Mravljak v Šoštanju z ostrim predmetom prerezal pnevmatike na treh parkiranih vozilih in s tem oškodovancem povzročil materialno škodo. Prav tako je neznani storilec v istem času vlomil v parkirani osebni avtomobil in iz njega odtujil športno torbo in loparje za tenis. Za stordcem obeh kaznivih dejanj še zbiramo obvestila. V noči na 10. november je neznani storilec v Topolšici na parkirnem prostoru hotela Vesna z osebnega vozila znamke Renault Clio demontiral in odnesel vsa štiri kolesa. S tem dejanjem je lastnika K. S. oškodoval za okoli 60.000 SIT. Nasvet DA NAS SNEG NE BO PRESENETIL Pred pričetkom prave zime in zasneženosti cest je dobro vedeti, kaj štejemo pod zimsko opremo na vozilu, katerega vozimo. Po veljavnem zakonu se šteje za zimsko opremo naslednje: - če ima avto dve zimski gumi na pogonskih kolesih - če ima avtomobil vse štiri poletne radialne gume. vendar profil gume ne sme biti manjši kot 4 mm in verige v prtljažniku - vozila s štirikoleniin pogonom in z ustreznimi gumami Z vidika največje varnosti je najbolje, da so zimske gume nameščene na vseh štirih kolesih, kar preprečuje zdrs zadnjega dela vozila ob zaviranju oz. vožnji skozi ovinek. J layer jeva vila - otvoritev razstave Petek. 13. november ob 18. uri -slik Jožeta Svetine Planinsko društvo Šoštanj organizira Sobota, 14. november - Izlet v neznano - vodi Tamše Območno združenje Rdečega križa organizira od torka. 17. novembra, do petka. 20. novembra, med 7. in 14. uro- Dom učencev Velenje - krvodajalska akcija Nedelja. 22. november - lokalne volitve POSEBNA PONUDBA Ji NOVEMBER IS i NEURJU NAJBOLJ NI LAHKO POMAGAMO NAMI Pogovor s poveljnikom Občinskega štaba za civilno zaščito, Petrom Radojo Č etrtega novembra, po sedmi uri zvečer ni deževalo samo zunaj hiš, ampak tudi v prostorih šoštanjske občine, ko so v štab civilne zaščite začeli deževati številni klici na pomoč. Velik naliv, ki je med drugimi področji Slovenije zajel tudi občino Šoštanj, je sprožil vrsto nesreč, prizadejal precej škode in prestrašil prebivalce. Nekaj sto gasilcev, pripadnikov civilne zaščite je nemudoma stopilo v akcijo. Kakšna je bila in kakšne težave je prinesla s seboj, nam je povedal poveljnik Občinskega štaba civilne zaščite Peter Radoja. Kakšne posledice je imelo zadnje neurje, katere dele občine je najbolj prizadelo in kako je Občinski štab civilne zaščite ukrepal? Plaz pri Urbancu v Gaberkah Zaradi močnega deževja smo takoj aktivirali štiri prostovoljna gasilska društva v občini, Šoštanj, Gaberke, Topolšica in Lokovica. Vsako je pričelo z reševanjem na svojem koncu. Ko so začeli naraščati pritoki reke Pake in ko je poplavilo celotno njeno sotočje, smo reševali povsod, kjer so se pokazale potrebe. Sodelovalo je približno 130 gasilcev, uporabili smo šest rovokopačev, nekaj tovornjakov in traktorjev, ki so jih ponudili domačini. Poplavilo je okrog 60, 70 stanovanjskih hiš ter pet manjših, zasebnih, podjetij. Po zadnjih podatkih smo zabeležili 46 plazov; skoraj polovico precej velikih, z obsegom 300 do 500 kubičnih metrov zemlje, ogromno je odtrganih cest in neprehodnih poti. V soteski Penk je voda odnesla most in osamila hišo Danila Obreze iz Lokovice. Zgodil se je celo manjši požar. Uro po pričetku delovanja gasilcev smo sklicali občinski štab civilne zaščite, prevzeli smo za takšne primere predvidene mere, začeli zbirati podatke in iz štaba vodili celotno akcijo. Kako visoka je bila v tem primeru stopnja pripravljenosti? Voda v jezeru je narasla do višine 40 cm, do roba jezu v Šoštanju. Če bi zrasla še za 20 cm, bi to pomenilo najvišjo stopnjo nevarnosti in bi bila potrebna evakuacija prebivalstva vzdolž reke Pake. Ker pa se je na jezeru pokazalo, da je voda nehala naraščati, ni bilo potrebno ukrepati na najvišji stopnji. Ali ste že ocenili, kolikšno škodo je povzročilo to neurje? Do sedaj ocenjena škoda znaša 183 milijonov tolarjev. Zemlja še vedno drsi, plazovi se še sproščajo, dobivamo vedno nove in nove prijave škod... Kako je s prebivalci, kako se oni odzivajo v primeru naravne nesreče? Občina je izdala odlok o čiščenju voda in rečnih nabrežin, z dopisi smo opozarjali lastnike vodnih nabrežin, naj počistijo svoja zemljšča, vendar tega nikoli niso dovolj upoštevali. Če bi bili v primeru takšnih nalivov, kot je bil zadnji, vodotoki očiščeni, bi bilo 60 odstotkov manj nevšečnosti pri odpravljanju posledic deževja. Zaradi plavajočega lesa in ostale nesnage, so se zabili skoraj vsi mostovi. Večino hiš, ki jih je tam največ, je ravno zato voda za meter ali več bolj zalila. Zato krivdo pripisujemo splošnemu neredu na tem področju. Velikokrat občani v takšnih primerih pričakujejo, da jim bo v trenutku nekdo priletel na pomoč in jih rešil, kar pa ni mogoče. Stotero tukajšnjih gasilcev v takšnih primerih lahko Bečovnica je podrla bregove v Ravnah pomeni samo kapljo v morju. Občani bi se morali zavedati, da občinske službe in gasilci ne morejo napraviti vsega. Največ si lahko pomagajo sami. če pravočasno in preventivno ukrepajo. Namesto da do zadnjega trenutka čakajo, kaj bo, lahko, recimo, preventivno rešijo iz nižjih prostorov v višje svojo imovino ali ljudi. Potem ko voda že zalije stanovanjske prostore - tudi med zadnjo ujmo smo imeli veliko klicev za črpanje vode - in nima kam odteči, je nesmiselno vsako črpanje. To bi bilo smiselno v kakšni bolnišnici, z več črpalkami, kjer bi bila ogrožena življenja, sicer pa ne. Zato ljudem svetujemo, naj raje odnesejo, kar je odnesti še mogoče. Včasih jim tega ne moremo dopovedati in pride do velikih zamer. Ali lahko prizadeti prebivalci pričakujejo tudi denarno pomoč, kako je z razmerjem med potrebami ogroženega prebivalstva in republiškimi sredstvi? Pred naravnimi nesrečami je človek nemočen. Krivde ne gre iskati samo v naravi, ampak tudi v človeku, ki je nepravilno posegal v naravo. Ce bi se pri gradnji upoštevalo vse predpise, bi bilo veliko manj nevšečnosti. Tako se pogosto zgodi, da je tarča napadov občina sama. Občina Šoštanj je majhna, z majhnim številom uradnikov. Zato v takšnih primerih župan ukrepa, kot je potrebno. Tudi tokrat je bil takoj, ko smo sklicali krizni štab. ves čas prisoten. Ko je videl, da se stvar umirja, je sklical petnajstčlansko komisijo za popis škode. Kar zadeva republiški denar za sanacijo po elementarnih nesrečah, lahko povem toliko, da s to vsoto ne bi mogli sanirati niti ene manjše ulice v Celju. Kje so potem manjši kraji. Tu država ne dela usluge občini, ki z že tako okleščenim proračunom ne zmore speljati vsega. Kako je s popisom škode, kolikšna je in kaj zdaj? Petnajstčlanska komisija se je razdelila na štiri dele, po področjih in zbira potrebno dokumentacijo. Izpolnjene obrazce, ki jih predpisuje vlada, že pošiljamo na Ministrstvo za okolje in prostor. Tam bodo sklenili, če bodo odobrena finančna sredstva. Mi pa medtem ukrepamo sami. Usposobili smo cesto v sotesko Penk, ki je bila zaprta zaradi nanosa mulja. Že v noči s četrtega na peti november smo odprli cesto v Zavodnje, ki ni bila prevozna. Takoj smo poslali razpoložljivo tehniko v Velunjo, ki je bila po mnogih ocenah ogrožena na najširši lokaciji. To čiščenje in vzpostavljanje zasilne prehodnosti je trajalo od jutra do večera. Aktivirali smo vse razpoložljive tehnične sile. Na vrsti so razne lokalne ceste, ki niso povezavne, dovažamo veliko nasipnega materiala. Na večje posege pa bomo morali počakati. V zadnjih štirih, petih letih se je tukaj zgodilo že kar nekaj nesreč. Je glede na dosedanje izkušnje, ki jih imate pri podobnih posegih, pri odpravljanju posledic nesreč in pomoči zanje stanje zaskrbljujoče? Po razcepitvi občine Velenje smo se znašli na začetku. Nanovo smo morali vzpostaviti upravo in s tem tudi sistem zaščite in reševanja. Postavili smo nov štab CZ in formirali nove gasilske enote, jih okarakterizirali. V celoti gledano je služba zaščite in reševanja zelo dobro opremljena in podučena z bolj ali manj dobro tehniko. Edini problem je trenutno gasilska avtolestev. Stara je neuporabna, za novo pa iščemo denar ali pa najboljšega ponudnika. Rezervna sredstva za elementarne nesreče se gibljejo cca. v višini dveh milijonov. V minulih letih je ta vsota lahko tudi zadostovala, ker se ni takorekoč nič zgodilo. Ko pa pride do podobnih nesreč, Pravnim osebam in samostojnim podjetnikom nudimo kratkoročne kredite do 6 mesecev, po obrestni meri od T + 3,0 % letno dalje. Pogoj: Kreditojemalec v času koriščenja kredita zagotovi izvajanje plačilnega prometa s tujino preko naše banke v znesku, ki je enak višini odobrenega kredita. Veljavnost ponudbe: do 31.12.1998 Neto izvoznikom nudimo tudi možnost črpanja kratkoročnih kreditov v kombinaciji: 50 % tolarski kredit, 50 % pa kredit z valutno klavzulo. Za podrobnejše intormacije smo Vam na voljo na telefonskih številkah: - v Sektorju poslovanja z družbami: 854-251 int. 220 in 223 - v ekspozituri Mozirje: 832-433 int. 26 € ) banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Povodenj je podrlo most pri Danilu Obrezi v Penku kot je bila zadnja, in stroški narastejo na več deset milijonov, je to mnogo premalo. Pred dvema letoma denimo, se je utrgal Coparjev plaz v Šentvidu, širok več kot 70 m, 50 m dolg in precej globok, presul je gospodarsko poslopje in stanovanjsko hišo. Potrebno ga je bilo sanirati z raznimi podpornimi stebri, kot je to potrebno v podobnih razmerah. Zahteval je ogromna sredstva in jih od Republike tudi dobil. Vendar pa mora Občina pri vsakem takšnem projektu odšteti milijon ali dva. Ko smo nazadnje na Ministrstvu za obrambo zaprosili za pomoč v primeru poškodovanega mostu v Penku, smo ugotovili, da si s strani republike ne gre veliko obetati, tudi kar zadeva pomoč vojske. Zato smo v občini prišli do sklepa, da si najbolj lahko pomagamo sami. Kajti če vsem preti ista nevarnost, se na nikogar ne gre zanašati. To je najbolj učinkovita rešitev. Romina Bešič Velunja je ponovno preplavila cesto. Vzdržal je le zaščitni zid, ki je bil saniran po prejšnjih poplavah v O STRM D 12. IVEMBEI LITVE Predstavitev kandidatov za ŽUPANA OBČINE ŠOŠTANJ Matjaž MK Kojen 4. 11. 1933 v Šoštanju Naslov: Aškerčeva 12, Šoštanj Izobrazba: predmetni učitelj Stan: poročen Otroci: 2 hčerki Poklicna kariera: 28 let ravnatelj OŠ Bibe Roecka, 9 let predsednik Sveta KS Šoštanj Sedanje delo: upokojenec Politična usmeritev: kandidat ZLSD Šoštanj Moj program: Aktivno si želim prizadevati za splošni razvoj občine, za boljši socialni razvoj, kulture, športa, gospodarstva - skratka za vse tisto, kar ljudi povezuje ne glede na politično pripadnost. Politika naj služi ljudem, ne [ta razprtijam, ki ločujejo ljudi. N/' Rojen 1. 12. 1943 v Ribnici na Pohorju Naslov: Lokovica 102 c, Šoštanj Izobrazba: elektrotehnik Stan: poročen Otroci: 2 hčerki Poklicna kariera: elektronadzornik na Premogovniku Velenje do upokojitve Sedanje delo: upokojenec Politična usmeritev: član stranke DeSUS Moj program: 1. Gospodarski razvoj (možnosti zaposlovanja in šolanja v občini). 2. Da bo v občini več solidarnosti in manj revščine - domovi za starejše občane. 3. Prizadeval si bom za povrnitev škode, ki je nastala z rudarjenjem in proizvodnjo električne energije in s tem omogočil, da bo vsako gospodinjstvo imelo zdravo pitno vodo, ceste, telefonijo, kabelsko TV in toplovod. 4. Krajevne skupnosti naj zopet zaživijo in same odločajo o svoji infrastrukturi - pravična razdelitev sredstev iz proračuna. 5. Zavzemal se bom povsod, kjer bo to v skupno dobro in v dobro razcveta našega mesta z okolico (gospodarstvo, kmetijstvo, kultura, šport). 6. Demokracija brez žaljivk in zmerjanja. Milan KOPUŠAR Rojen 9. 12. 1960 v Celju Naslov: Gaberke 24, Šoštanj Izobrazba: ekonomist Stan: poročen z Matejo Otroci: dve hčeri, Tjaša ima 6 let, Manja 2 leti Sedanje delo: vodja premoženjsko pravnih zadev v Komunalnem podjetju Velenje Politična usmeritev: LDS Moj program: - približati delovanje občinske in državne uprave našim občanom in občankam - skladno s KS skrbeti za enakomeren razvoj mesta in vasi; že doslej sem si prizadeval in uspel, da so krajevne skupnosti dobile status pravnih oseb. - združiti vse potenciale občine, obdržati mlade kadre doma in ustvariti pogoje za razvoj drobnega gospodarstva in turizma; ne bom se zapiral v ozke politične kroge. S svojim znanjem, voljo, energijo in mladostjo bom poskrbel za nov zagon šoštanjskega prostora. - urediti mesto Šoštanj, da dobi izgled in sloves, kot ga je imelo nekoč; poskrbel bom za parkirišča v Šoštanju, za graditev nove šole in otroških igrišč, samostojni zdravstveni center ter sistem socialnega in kulturnega statusa. Cvetka TIMIIER Rojena 1. 4. 1957 v Šoštanju Naslov: Kajuhova 7 a, Šoštanj Izobrazba: magistra managementa, dipl. pravnica Stan: poročna Otroci: sin Rikardo je star 21 let in je študent računalništva, hči Dunja pa je stara 10 let in obiskuje 4. razred OŠ Bibe Roecka Poklicna kariera: direktorica sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva Sedanje delo: podjetnica Politična usmeritev: nisem članica nobene politične stranke Moj program: Vse sile bom usmerila v razvoj in spodbujanje podjetništva, obrti in podeželja. S TEŠ bom vzpostavila partnerski odnos. Hitrejšo sanacijo naše občine bomo lahko izvedli tudi na račun odškodnine za škodo, kije nastala zaradi rudarjenja. Za vedno bom preprečila odpiranje jame Šoštanj. Za razvoj mesta in podeželja bom skrbela enakopravno, zato bom skozi štiriletno načrtovanje proračuna vsem KS zagotovila vpliv na oblikovanje proračuna. Med mestom in okolico bomo spletli močno mrežo. Povezali ju bomo s pitno vodo, z vročo vodo in z urejenimi cestami; vsi skupaj pa se bomo povezali s svetom s telefonskim in kabelskim omrežjem. Mestu bomo vrnili meščanski sijaj. Naše otroke bomo obdržali doma. Priskrbeli jim bomo delo in stanovanja. Bogdan MENIH Rojen 7. 10. 1938 v Topolšici Naslov: Topolšica 50 c Izobrazba: doktor medicine, spec. spl. med. Stan: poročen Otroci: 2 hčerki Poklicna kariera: 30 let zdravnik in vodja Z Sedanje delo: župan Politična usmeritev: socialno-demokratska Moj program: Še naprej bom skrbel za enakomerni razvoj mesta in podeželja. Dokončal bom začete ekološke programe, kanalizacijo, toplovod in vodovod ter vsem omogočil oskrbo z zdravo pitno vodo. V skladu s plani krajevnih skupnostih bomo gradili in vzdrževali ceste. Zgradili bomo novo šolo, ki bo vsem otrokom nudila enake pogoje za izobraževanje in šport. Sprejeli bomo dolgoročne prostorske akte, s čimer bomo preprečili odpiranje jame Šoštanj in pridobili prostor za podjetništvo. S predlogom zakona o renti zaradi posledic rudarjenja sem dosegel, da bo morala država zakonsko urediti nadomestilo za posledice dolgoletnega izkoriščanja našega rudnega bogastva. Z odprtjem Mestne galerije aprila letos in z obnovo kulturnega doma bomo razširili možnosti za pestrejšo kulturno ponudbo. Marjan JAKOB Rojen 29. 6.1954 Naslov: Topolšica 39 a Izobrazba: dipl. ing. kmetijstva Stan: razvezan Otroci: ena hči Sedanje delo: direktor Kmetijke zadruge Šaleška dolina, predsednik NS mlekarne Celeia, član upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in koordinator celjske regije ZZS Politična usmeritev: Slovenska ljudska stranka Moj program: - večji poudarek uveljavljanja interesov krajevnih skupnosti - učinkovitejši razvoj mesta Šoštanja s poudarkom na oživitvi mestnega jedra - okrepiti vzgojo in varstvo mladine pred raznimi oblikami zasvojenosti - omogočiti podeželjskim otrokom in mladini odraščanje v domačem okolju - ohraniti podeželjske šole in vrtce - dobro sodelovanje med občino in gospodarstvom, kjer so naši občani zaposleni - uveljavljanje kmetijske politike na občinski ravni, ki bo zaščitila naše kmetije pred vstopom Slovenije v EU - načelo dobrega gospodarja naj dobi domovinsko pravilo na vseh področjih: gospodarsko, turizma, kmetijstva, malega gospodarstva, zdravstva, šolstva in regionalnega razvoja 5 ,12. STRAN LITVE N/ N/ VOLITVE ČLANOV SVETA OBČINE ŠOŠTANJ Na lokalnih volitvah, 22. novembra, homo poleg župana volili tudi nove člane občinskega sveta. Za sedeže v svetu se poteguje dvanajst list. V Listu želimo predstaviti, katera je po mnenju hst in njihov kandidatov aktualna problematika in za katere eilje se bodo kandidati, če bodo izvoljeni, najprej zavzemali. Želeli smo, da bi bila ta predstavitev kar najbolj popolna. K sodelovanju smo povabili vseh štirinajst hst in jim zastavili pet konkretnih vprašanj. Odgovore nam je poslalo osem strank, ki spodaj predstavljajo svoja mnenja in vizije. Za sodelovanje se niso odločile naslednje liste: SLS, ZLSD, Vladimir Videmšek nestrankarski kandidat, SNS, Republikanci Slovenije in Demokrati Slovenije. Imen kandidatov ne objavljamo, ker je vsaka družina v občini Šoštanj prejela na dom brezplačen Uradni list občine Šoštanj št. 9/98, v katerem je Občinska volilna komisija objavila vse uradne kandidate za župana, člane občinskega sveta in člane sveta krajevne skupnosti. V tem Uradnem listu boste lahko tudi prebrali, kako boste volili.Kdaj in kje pa boste vobb, bo napisano na vabilih na volitve, ki jih prejmejo vsi volivci, ki so vpisani v volilnem imeniku. Kako so na zastavljena vprašanja Lista občine Šoštanj odgovorili Lista za razvoj mesta in vasi, Neodvisna lista za obnovo in razvoj občine Šoštanj, SKD, DeSUŠ, Viktor Cešnovar, LDS, ŠDS in Zeleni preberite na tej strani, ki je namenjena predvoblni predstavitvi. Naša vprašanja: 1. Katera je po vašem mnenju aktualna problematika v občini Šoštanj? 2. Ali imute v svojem programu to problematiko vključeno? 3. Kakšno je mnenje vaše liste o “Predlogu zakona o renti”, Ali menite, da je občina Šoštanj upravičena do rente? 4. Ce bo “Zakon o renti” sprejet, komu bi prvenstveno namenili prednost pri dodeljevanju? 5. Ce boste izvoljeni v občinski svet, za katere naloge se boste najprej zavzemali? LISTA ZA RAZVOJ MESTA IN VASI 1. Aktualna problematika: To so predstavili vsi, ki kandidirajo. Pri vsakem je nekaj dobrih in nekaj slabih programov za razvoj mesta in vasi. Podpirali in predlagali bomo dobre programe, vse ostalo pa ostro zavračali. 2. Občinska problematika se mora reševati in izvajati po volji občanov. Treba je znati prisluhniti gospodarski stroki. Nikakor ne more gospodariti politika, ta mora prisluhniti stroki, svet pa sprejemati dobre in predvsem dolgoročne programe. 3. Zakon o renti je vreden podpore. Ta zakon je predlagal nič kolikokrat svetnik Marjan Vrtačnik - Cigler. 4. Vsi imamo škodo, vsi smo občani občine Šoštanj, zato prednosti nikomur. Ce pa prednost, potem tistemu, ki dokazuje večjo škodo. 5. Pravičnost, racionalnost in hitrejši razvoj. NEODVISNA LISTA ZA OBNOVO IN RAZVOJ OBČINE ŠOŠTANJ VIKTOR CEŠNOVAR 1. Aktualna problematika: Prisotnost rudnika na območju mesta Šoštanj, ob tem se pojavlja problem, kot je. Šolstvo, stanovanjska izgradnja, zaposlovanje, zdravstveno varstvo in nadaljnji razvoj Šoštanja kot mesta. 2. Da, podpiral bom programe, ki so za dobrobit občine in KS. 3. Moje mnenje je pozitivno, vendar na osnovi dejstev in dokazih strokovnjakov. 4. pri dodeljevanju bi namenil predvsem tistim, ki so dalj časa izpostavljeni tem vplivom in imajo zdravstvene ter socialne težave. 5. med ostalimi po programu zastavljenimi nalogami: - za nadaljnji razvoj KS Skorno - Florjan, iz katere izhajam - dokončanje že začetih programov - dosledno spoštovanje aktov Občine Šoštanj - temeljiti nadzor porabe proračunskih sredstev - za dokončno uveljavitev KS za njihovo potrditev kot pravne osebe 1. Aktualna problematika: Naša lista smatra, da je najbolj aktualna problematika naše občine prostorska in gospodarska prizadetost kot posledica rudarjenja. 2. Aktualna problematika predstavlja osrčje programa naše liste. 3. Občina Šoštanj je bila žrtvovana za širše družbene interese, zato ji je slovenska družba dolžna poravnati odškodnino. 4. Odškodnina za posledice rudarjenja je namenska, zato se mora namensko uporabiti, torej za odpravo posledic rudarjenja. 5. Naša lista se bo najprej zavzela za pravično določitev meje med občino Šoštanj in Velenje ter za priznanje odškodnine za odpravo posledic rudarjenja. Program liste so prejele v kritično presojo vse občanke in občani naše občine. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. Aktualna problematika: - oživitev delovanja krajevnih skupnosti po določbah dopolnjenega statuta občine Šoštanj - spremembe meje med občinana Šoštanj in Velenje - čimprejšnje sprejetje sprememb in dopolnitev srednjeročnih in dolgoročnih prostorskih aktov občine Šoštanj - izgradnja nove centralne osnovne šole - rešitev prometnega režima v mestu 2. da 3. Velik del občine je prizadet zaradi direktne in posredne škode zaradi izkopavanja premoga in pridobivanja električne energije. Nastala škoda mora biti ustrezno sanirana. 4. Občinski svet mora pridobiti in potrditi kriterije. 5. Zagotoviti vsem občanom osnovne komunalne dobrine. Oživiti in povezati kulturno dejavnost v občini. DeSES OBMOČNA ENOTA ŠOŠTANJ 1. Aktualna problematika: Zaposlovanje, delovna mesta, denar, infrastruktura. 2. Da. 3. Vsekakor smo upravičeni do odškodnine, saj dajemo elektriko vsej državi. 4. Krajevnim skupnostim za sanacijo škode. 5. - gospodarski razvoj in možnosti zaposlovanja, nova delovna mesta, - zbrati ves denar, ki pripada občini, ga obogatiti in pošteno porabiti tudi v obrobju mesta - za državo in občino solidarnosti - brez revščine - zagotavljanje pravic upokojencem in invalidom - možnosti za zdravljenje brez omejevanja - enake možnosti za šolanje - demokracijo brez žaljivk in zmerjanja - zagotoviti občanom čim lepše življenje. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Aktualna problematika: Zaradi predvidenega odpiranja jame Šoštanj se je v mesto in okolico vlagalo zelo malo. 2. Sestavih smo listo, ki lahko s svojim znanjem to problematiko razreši. Podpirali bomo vse tiste predloge, ki bodo zadovoljili čim širši krog občanov. 3. LDS nasprotuje zakonu o renti, saj menimo, da je naša občina v preveliki ekonomski odvisnosti od Premogovnika in Termoelektrarne. Zavzemali pa se bomo, da pripeljemo v občino kapital, ki ne bo neposredno bremenil izkopanega premoga. 4. Ce renta bo, se je potrebno prej dogovoriti, kdo je do nje upravičen. 5. Za: - postavitev nove sodobne šole - ureditev športnih in otroških igrišč ter mladinskega centra - posodobitev logistike v civilni zaščiti in gasilstvu - nadaljnje vlaganje v komunalno infrastrukturo po KS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. Aktualna problematika: Neenak položaj občine Šoštanj v primerjavi z vsemi drugimi občinami v Sloveniji. Po Ustavi in Zakonu o lokalni samoupravi bi morala gospodariti samostojno z danim ji prostorom. To pravico ji krati stari Zakon o rudarjenju in vlada RS, ki še zmeraj nima programa o energetskem razvoju Slovenije. 2. SDS ima celovito vključeno problematiko v svojem programu. 3. Predlog zakona o renti je naša ideja. V celoti smo ga pripravili v stranki SDS in ga vložili v parlamentarno proceduro. 4. Zakon bi pričeli izvajati takoj po sprejetju v parlamentu, po prioriteti, ki je programsko opredeljena. 5. Programom predvidene tehniške sanacije poškodb, povzročenih po rudarjenju, komunalne infrastrukture in javnih objektov. ZELENI Zaradi skromno odmerjenega prostora v časopisu, vam bomo Zeleni Šoštanja odgovore na vsa vprašanja posredovali v knjigi Zeleni, ki jo boste prejeli na dom. STRAY O o , 12. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE S POSVETOVANJA 0 PREHRANI HOMANU ŽIVALI Konec oktobra je v Radencih potekalo 7. posvetovanje o prehrani domačih živali. V dveh dneh smo slišali vrsto zanimivih referatov. V uvodnem predavanju je bil predstavljen vpliv krme na kakovost živil živalskega izvora. Porabniki se pogosto zelo kritično in odklonilno obnašamo do živil živalskega izvora, predvsem zaradi maščob in holesterola, ki jih vsebujejo. Živinorejska proizvodnja v vseh razvitih deželah si prizadeva za prirejo mesa, mleka in jajc, ki hi vselx>vali čim manjši delež maščob in holesterola in katerih maščobe hi imele za zdravje čim ugodnejšo maščobno-kislinsko sestavo. Na to lahko vplivamo s prehrano živali. Pii neprežvekovalcih lahko s kvaliteto maščob v krmi zelo spremenimo sestavo živalskih maščob. Pri prašičih bi lahko vplival na boljšo kvaliteto maščob z uporabi zelene krme in suhe lucerne, detelje al trave, ker je možno pri manj intenzivni reji. Ugotovljeno je tudi, da imajo jajca kokoši, ki imajo dostop do zelene krme, precej boljšo sestavo maščob kot jajca kokoši, ki so krmljene z običajnimi krmil. Pri prežvekovalcih je znan ugoden vpliv zelene krme na kakovost mlečnih maščob. V zimskem obdobju krmljenja krav pa kvaliteto mlečnih maščob lahko izboljšamo z dodajanjem semena oljaric npr. sončničnih tropin. Dognano je, da ugodnejšo sestavo mlečnih maščob dosežemo z zeleno krmo ter pri obrokih z večjim deležem voluminozne krme. Prehrana vplva tudi na sestavo telesnih maščob oz. mesa prežvekovalcev. Ugotovil so, da ima meso prežvekovalcev, posebno tistih s paše, ugodno sestavo maščob. S pomočjo teh ugotovitev lahko proizvajalci živil živalskega izvora tud spremenijo tehnologijo reje in se približajo zahtevam ptrošnikov po bolj zdravi hrani. Precej časa je bilo namenjenega predstavitvi raziskav o konzerviranju krme, Na kmetijskem inštitutu v Gumpensteinu so opravil analizo stroškov pridelovanja krme na travinju. Ker zaslužek pri prodaji kmetijskih proizvodov pada, je edini način ohranjanja primerne ravni dohodka znižanje stroškov. Na površinah z večjim nagibom je potrebno več ročnega dela in uporaba mehanizacije, Id je prilagojena delu v takšnih razmerah. V ravnini je za spravilo potrebno manj ročnega dela in tudi stroji za spravilo so cenejši. Na podagi tega in še dingih kazalcev na travnikih z večjim nagibom (35 - ,50 %) priporočajo siliranje trave, v ravnim pa sušenje. K znižanju stroškov precej prispeva souporaba kmetijske mehanizacije v okviru strojnega krožka. Na univerzi v Hohenheimu so proučeval vplv silmega dodatka na temelju mlečnokislinskih bakterij na kakovost travne silaže, njeno prebavljivost, ješčnost in mlečnost pri kravah. Ugotovili so, da je bila pH vrednost pri silaži z silimim dodatkom nižja, v vsebnosti energije pa ni razlik. Prav tako niso ugotovil razlik v prebavljivosti silaž. Ko so ugotavljal vplive na ješčnost krav. pa so ugotovil, da krave jKjjedo več silaže s silimim dodatkom, posledca tega pa je predvsem pridobivanje na telesni teži in ne toliko povečanje proizvodnje mleka. Ugotavljal so tudi učinek raznih silimih dodatkov v travni silaži. Med njim niso ugotovil bistvenih razlik v delovanju. S silimimi dodatki izboljšamo oziroma ohranlno kvaliteto mokrih in rizičnih silaž, ker dosežemo nižjo pH vrednost silaže. Večja je kislost silaže, manjša je verjetnost, da se bo silaža pokvarila. Oh dobrih pogojih siliranja, silimih dodatkov ni potrebno dodajati. Siimi dodatki ne morejo nadomestiti osnovnih pravil siliranja. Zo|iet so bile predstavljene najpogostejše napake, ki jih delamo pri siliranju trave: pre|H>zna košnja, ki se kaže v grobi krmi z malo sladkorja in se da slabo stlačiti. Zaradi tega je taka silaža nagnjena k pksnenju in gretju. Stroji za košnjo so nastavljeni prenizko in s tem se poveča onesnaženost krme z zemljo. Pri siliranju onesnaženost krme povzroča neželjeno fermentacijo in zmanjšuje energetsko vrednost silaže. Kosilnice morajo biti nastavljene na delovno višino 5 do 7 cm. Zaradi slabega tlačenja ostaja v silažnem materialu preveč zraka. V m3 silosa moramo spraviti vsaj 500 kg siHme mase, ki ima 40 % sušine (to je tudi optimalna ovenelost). Pokrov silosa mora biti zračno tesen, da preprečimo vsakršen vdor zraka v silos. Tudi s področja prehrane prežvekovalcev so nam strokovnjaki predstavih nekaj zanimivih izsledkov. Želimo si, da bi prežvekovalci krmo, Id jo imajo na voljo, čim bolje izkoristili. Znano je, da je izkoristek beljakovin v krmi lsiljši. če so v njej takšne beljakovine, Id se prebavijo v tankem črevesju. To dognanje so preverjali tudi za škrob in ugotovil isto. V poskusu so tud primerjali med seboj prebavljivost koruzne silaže trdink in zobank. Iz trdink se več škroba prebavi v nijem delu prebavnega trakta, iz zobank pa več v vampu in zato nastajajo večje izgulie energije. Vedeti pa moramo, da imajo trdinke nekoliko nižji pridelek sdirne mase. izvedi poskus, kjer so raziskoval vplv osnovne krme (ekstenzivno in intenzivno pi nivo preskrbe močne krme na količino zaužite krme. prirejo mleka in spremembo telesne teže. Kakovost osnovne krme na konzumacijo ni vplvala. Nasprotno so ugotovili pri močni krmi. Velike kolčine močne krme so izpodrivale osnovno krmo in žival so se zredle. Plodnost je bila boljša pri živalih, ki so bile krmljene po normativih. Osnovna krma na to ni vplvala. Življenjska doba krav, Id so jedle ekstenzivno pridelano krmo in velike kolčine močne krme je bila krajša od ostalih. Ugotovitev je bila, da je najbolje krave krmiti s kvaltetno osnovno krmo in manjšimi kolčinami močnih krmil, ker s tem dosežemo dobro proizvodnjo mleka, dolgo življenjsko dobo in potrebujemo tako manj plemenskih tele za remont. Izbira te možnosti pa je odvisna od stroškov pridelave kvaltetne osnovne krme in cen močnih krmil. V drugem pskusu so medselxijno primerjal tri načine krmljenja - enovita mešanica skozi vso laktacijo, obrok glede na tri nivoje mlečnosti in običajno računaltiško odmerjanje močne krme od izravnanem osnovnem obroku. Razlike med načini krmljenja nastajajo v kolčini zaužite krme. Največ so žival pojedle, ko so močno krmo dodajal ločeno od osnovnega obroka (računalniško odmerjanje), najmanj pa pri obroku glede na tri nivoje mlečnosti. Krave, ki so dobivale močno krmo ločeno, so tudi bistveno hitreje dosegle svoj prvotni nivo zauživanja krme in tud imele najMjšo oskrlio z energijo v prvi tretjini laktacije. Krmljenje z enotnim mešanim obrokom skozi vso laktacijo je [Kivzročilo presežke energije v drugi piovici laktacije. Pri skupini krav, ki so bile krmljene na treh proizvodnih nivojih, je bila prilagodite ptrebam p energiji boljša, menjava obroka pa je pvzročila padec proizvodnje mleka. Za črede krav, ki imajo različno mlečnost, je najboljše ločeno krmljenje močne krme. Enovit mešan obrok skozi celo laktacijo pa pride v pštev pri čredah z visoko mlečnostjo, s tem da presušene krave krmimo glede na njihove potrebe. Zagotovljena pa mora biti kvaltetna osnovna kima, da zagotovimo ustrezno koncentracijo energije v takem obroku. Lidja DiMič, inž. krnet. liso z i v L j e m j e List - tovarna življenja J esen, ta prečudoviti čas prepletanja barv in senc, nabiranja plodov in pripravljanja na zimo, že počasi odhaja. Drevesa so že skoraj popolnoma gola. Pa kljub temu še marsikje sončno jutro, ki posije na gozd, pričara ta živopisani splet barvnih odtenkov in kar zastanemo ob tej čarobni igri narave. Drevo je od pomladi ustvarjalo, se trudilo pridobiti čimveč hranilnih snovi za svojo rast, proizvesti čimveč lesa, proizvesti čimveč kisika. Sedaj tudi zanj prihaja čas počitka, mirovanja. Eden izmed nosilcev razvoja pri drevesu je list. List je najpomembnejša in najpopolnejša tovarna v naravi. Za svoje delovanje potrebuje sončno energijo, ki jo lovi in predeluje. V listnih tkivih poteka fotosinteza, proces, v katerem nastajajo organske snovi, ki se lahko naprej spreminjajo v sestavine, potrebne živalskim organizmom. Za ta enkraten proces so potrebna specializirana listna tkiva, sestavljena iz celic, ki vsebujejo različna rastlinska barvila. Najpomembnejše med temi je klorofil, ki je značilen le za zelene rastline. Klorofil najdemo v zelenih strukturah - kloroplastih. Ima to sposobnost, da prestreza sončno svetlobo, v fotokemični reakciji pa z njeno pomočjo iz ogljikovega dioksida, ki ga sprejema iz ozračja, in enostavnih kemičnih snovi, ki jih rastlina črpa iz tal, sintetizira organske snovi, kot so sladkorji in beljakovine. Normalno poteka fotosinteza v listih, če pa listov zaradi raznih vzrokov ni ali so zreducirani, spremenjeni, pa njihovo vlogo prevzamejo zeleni listni peclji ali steblo. V naravi ima vsak organizem, njegov organ in vsak proces svoje točno določeno mesto. Vsak umetni vpliv (vpliv človeka) lahko povzroči motnjo ali v skrajnem primeru celo katastrofo (posek gozda na občutljivih tleh - plazovi, hudourniki...). Listi so izrastki stebla, iz katerega poganjajo na točno določenih mestih, ki se imenujejo kolenca ali nodiji. Prostor na nodiju, na katerem je pritrjen list, pa imenujemo pazduha. Na teh mestih se najprej pojavijo izbokline - brsti. Brsti zrastejo v liste in stranske poganjke, medtem ko se brst glavnega poganjka razvije na vrhu stebla in od njega je odvisna rast v višino. Ko listi dosežejo določeno razvojno stopnjo nastane v njihovi pazduhi nov brst, ki lahko ostane dalj časa v mirujočem stanju ali pa se razvije v novo vejico z novimi listi. Poznamo še druge vrste brstov, iz katerih nastanejo cvetovi in socvetja. To so cvetni popki. Rastlina tvori senčne in sončne liste. S tem je dana možnost, da se prilagaja zmanjšani svetlobi in pri tej še ekonomično asimilira. Menjava senčnih s sončnimi listi je možna šele z novim olistanjem in zato nenadna sprostitev dreves s senčnimi listi (drevesa pod zastorom) le-te večkrat privede do šoka, ki ima za posledico manjši prirastek. Z naraščanjem starosti dreves dobiva njihovo listje karakter sončnih listov. Pri fotosintezi imajo sončni Usti 4-5 krat večjo asimilacijo, kot senčni listi. List tudi diha. To pomeni, da sprejema kisik, sprošča pa ogljikov dioksid in energijo. Ta proces teče podnevi in ponoči, toda pri zelenih rastlinah ga opazimo samo ponoči, kajti podnevi je fotosinteza tako intenzivna, da dihanje kar zakrije. Dihanje je najmočnejše pri rastlinah z velikimi, mehkimi listi, pri iglavcih pa minimalno. Pred atmosferskimi in podnebnimi dejavniki se rastlina zavaruje na različne načine; iglavci preživijo v zelo hladnem podnebju po zaslugi svojih igličastih listov, ki dobro prenašajo skoraj popolno mirovanje in jim ne sneg ne zmrzal ne moreta do živega. V drugačnih podnebnih razmerah rastline počivajo v sušnih obdobjih, ko ni dovolj vode. Tam, kjer pa so vlažnost, toplota in svetloba konstantne (tropski gozd), pa življenjski ritem ne pozna predaha in listi so zimzeleni, veliki in nežni. Ko se približa zima, se številni listi listavcev obarvajo in odpadejo. Tako drevesa do skrajnosti zmanjšajo svoje osnovne življenjske funkcije in na ta način preživijo zimo. Kako listi odpadejo? Listopadna drevesa jeseni na bazah listnih pecljev, (kjer je list pritrjen na steblo), razvijejo posebno tkivo (ločitveni periderm). Zmanjša se sinteza (proizvodnja) rastnih hormonov (auksin), poveča pa se sinteza etena (pospešuje staranje). Zmanjšana koncentracija auksina in povečana koncentracija etena pospešita staranje listov in pretvorbo ne-topljivih snovi (poligalakturonskih kislin) v steni ločitvenega periderma v topljive snovi (pektine). Stene v ločitvenem peridermu se zmehčajo in listi odpadejo. Se posebej pa nas jeseni pritegnejo žive barve listov. To je čudovit prikaz estetskega bogastva narave, preden se ta potopi v zimsko mirovanje. Kot da bi nas hotela še enkrat spomniti na vso njeno lepoto, pestrost in enkratnost. Ze prej sem govoril o zelenem barvilu rastlin, klorofilu, ki se nahaja v kloroplastih. Jeseni se kloroplasti s klorofilom razgradijo. Snovi v celičnem soku listov (ksantofili in karatinoidi) se pri reakciji z maščobnimi kislinami spremenijo v barvne voske (rumeno, rdeče). Tako se listi obarvajo rumeno, rdeče. Jesenska porjavitev listov pa je posledica smrti listov. Mrtva plazma izloča v celične stene rjave snovi, ki dajo listu rjavo barvo (flobafene). Nekatere stvari in izrazi se vam bodo mogoče zdeli težko razumljivi. Ijjudje smo delovanje narave spravili v številne izraze, definicije. Važno pa je le eno; da v tem hitrem tempu življenja opazimo to enkratno spreminjanje narave, da jo doživimo. Saj nas hoče samo opozoriti, da je tu, da obstaja, pa če tudi prevečkrat pozabimo nanjo in na njene razvojne zakonitosti. Damjan Rožič, dipl. ing. gozd. Tetka Z velikim klobukom k nam je prišla preprosta gospa. Najprej odšla je na vrh Goric in kar naenkrat je bilo tam prepolno kostanjevih bodic. Pisani plašč je razgrnila in nas v svoje barve potopila. Rdeče, rjave in rumene, vmes pa nekaj še zelene. In seveda nas v sivo barvo je ovila, saj to za tetko staro je pravo razvedrilo. Pri nas pustila je te lepote prave, čez polja jo je mahnila, da vidi kaj narave. Še grozdja ni pozabila in sadja tega leta in rekla nam je še: “Veliko gob se nam obeta.” Sandra Ceru, 5.b v v OS KD Kajuha Šoštanj TETKA JESEN Ko pride tetka jesen v vas, nam ceste vse pomete, kakor bi nam česala las. Živali v gozdu počasi spravi spat, jih poboža, jim zapoje in jim zaželi snidenje še velikokrat. Še liste pobarva, jih na tla položi in na njih sladko zopet za celo leto zaspi. Vanja Kr e tič, 6.b JESENSKI (JAS PESEM Pesem se ni rodila, kar tako nekje v meni Ko jesenski veter pripihlja, vse z obloženih dreves je umrla. Groba težka misel spevnost je zatrla. pomeče nam na tla. Otroci to komaj čakamo, brž v gozd jo “pobrišemo”, Želja ni bila dovolj velika, ni si utrla poti na svet. Spet je polna moja duša, spet osamljen je poet. nabiramo šipek, kostanje za naše večerno rajanje. Sonce je ostalo za oblaki, ni se dalo mu megle pregnati... kaj bi dajalo svetlobo duši vsaki. Ob ognju, kostanju in moštu smo vsi veseli. Oh, da bi le čim več takšnih dni imeli. Roka je ostala mirna, Niso prsti prijeli pero, Hrepenenje se je izgubilo, kar tako neznano je odšlo. Vanja Kretič, 6.b OS Bibe Roecka Zbogom pesem, moj embrio. Milojka SPORT ORZAVI FIALE V ODBOJKI NA MIVKI • • • • • • • • • • • • ••••••••••••••• • • • • v Učenke OS Karla Destovnika Kajuha tretje v Sloveniji udi sedaj, ko sedim tukaj in mislim na tekmo, mi telo spreletavajo mravljinci. Vsi občutki so isti kot tisto odločilo tekmo. In če vas zanima, vas popeljem čez tančico spominov tistih dni. Ko smo prispele v Piran, je bila na Tartinijevem trgu svečana otvoritev državnega finala v odbojki na mivki. Spoznale smo vse svoje nasprotnice in takoj nam je postalo jasno, da se bomo morale za zmago zelo potruditi. Ko smo čakale na svojo prvo tekmo, smo opazovale igro ekipe, s katero naj bi igrale. Bile smo prepričane, da bo zmaga naša, toda zgodilo se je drugače. Igralke OS Dobrovo so nas premagale in zapravile smo možnost za prvo mesto. Ta dan smo zaključile s tekmovanji, preostale tekme so nas čakale v soboto. Kljub neprespani noči zaradi močnega grmenja in deževja smo se zbudile razpoložene in prepričane vase. Vsi skupaj smo bili malo razočarani, ko smo zjutraj prispeli v Simonov zaliv, saj sta bili obe igrišči dobesedno pod vodo. Z veliko zamudo se je le pričel naš dvoboj z OS Piran, ki pa smo ga brez težav dobile. Tako smo si priborile možnost za tretje mesto v državi. Odločilna tekma z OS Vič iz Ljubljane nam je zopet pognala strah v kosti, toda sreča je bila na naši strani in zmagale smo. Hura! Od veselja smo se zagnale v morje in kar tam proslavile tretje mesto v državi. Druga je bila ekipa OS Dobrovo, iskrene čestitke pa učenkam OS Toneta Čufarja iz Maribora za osvojeno prvo mesto. Vzklila so tudi nova prijateljstva, nekaj zaljubljenih pogledov in nova življenjska spoznanja; skratka bilo nam je lepo. Jasna Šumnik OS Karla Destovnika Kajuha Šoštanj Trenerka Nataša Stevančevič, Brina Melanšek, Jasna Šumnik, Zala Ročnik, Mateja Tajnik in Anja Plesnik Old'àhki udbor I J)S Šoštanj v» valli na predstavitve kandidata za žnpuia. fete za svet občine in kandidatov za člane sveta krajevnih sku|mosti. konvencije ImmIo v: H VAA Gaberkah dom krajanov petek, 13.11., ob 19. uri Zavodnjah gostišče Pri Vidi nedelja, 15.11., ob 11. uri Belili Vodah gostišče Pri Savineku ponedeljek, 16.11., ob 19. uri Skomem - Florjanu dom krajanov torek. 17.11., ob 18. uri Lokovici dom krajanov torek, 17.11., ob 20. uri Topolšici dom krajanov sreda, 18.11., ob 19. uri Ravnali dom krajanov četrtek, 19.11., oh 19. uri Šoštanju sejna dvorana petek, 20.11., ob 19. uri Prisrčno vabljeni! LDS ZA DANES, ZA JUTRI, ZA OBČINO ŠOŠTANJ! Uspešni šahisti Soštanjski šahisti so uspešno začeli tekmovanje v 2. državni ligi. V 1. kolu je ekipa Šoštanja v Lajšah premagala ekipo Gorišnice pri Ptuju s 31/2:21/2. Zmagali so R. Podlipnik, G. Rupnik, S. Kneževič, remiziral pa je D. Šumnik. V 2. kolu so naši s 0:6 izgubili proti Celjanom. V 3. kolu so zmagali brez boja. To soboto pa se odpravljajo v Radlje ob Dravi, kjer se bosta na sporedu 4, in 5. kolo 2. državne lige. Sotanjčani upajo na ugodne izide. M klltll ŠOŠTANJ BO NADALJEVAL ZMAGAMI soboto, 31. oktobra, je prva ženska ekipa OK Kajuh Šoštanj gostovala v Ljubljani. V 4. kolu so igrale z ekipo OK Asics Tabor in po borbeni igri na žalost izgubile. Ne glede na rezultat so naše igralke dobro igrale, le da jim je na trenutke koncentracija preveč popustila, kar je nasprotna ekipa s pridom izkoristila. Tako so nasprotnice slavile zmago z rezultatom 3:1 (15:4,12:15,15:4,15:3). Doma so imele naše igralke več sreče. 7. novembra so gostile ekipo OK Prevalje in zmagale s 3:0 (15:13, 15:8, • •••••••••••••••••• 15:11). Upam, da bo ta rezultat prekinil niz razočaranj in da nas bodo naše igralke odslej razveseljevale s podobnimi rezultati. V četrtek, 12. novembra, bodo naše odbojkarice igrale z lanskoletnimi državnimi prvakinjami, z ekipo INFOND-a Branika. Čeprav se ne nadejajo zmage, upam, da jih boste prišli spodbujat v telovadnico OS Karla Destovnika Kajuha. H. V. KOŠARKARSKI UTRIP V ŠOŠTANJU Elektra uspešneje v nadaljevanju M ošarkarje Elektre je po četrtem kolu zapustil eden ključnih igralcev, Darko Mirt, ki je sprejel vlogo trenerja pri mariborskem prvoligašu ZM Lumarju. Prvo tekmo brez njega so Šoštanjčani odigrali v Sežani na četrtfinalnem turnirju za pokal Slovenije. Po pričakovanju so visoko izgubili proti trenutno četrtouvrščeni ekipi državnega prvenstva Krki iz Novega mesta, ki uspešno nastopa tudi v Koračevem pokalu, z rezultatom 53:84. Že sama uvrstitev na ta turnir pa je zelo velik uspeh. Državno prvenstvo v 1. B SKL pa so nadaljevali v Ljubljani pri Iliriji, kjer so v 5. kolu izgubili z rezultatom 78:68. V prvem polčasu so še ogrožali domačine, s slabim začetkom v drugem pa so si zapravili možnosti za zmago. Slab skok in slaba realizacija meta sta bila znova glavna razloga za poraz. Tekmo šestega kola v domači dvorani proti ßanexu iz Slovenskih Konjic so zaradi nekaj neuspehov vsi pričakovali nekoliko s strahom. Tokrat so košarkarji Elektre prikazali veliko boljšo igro, niso na vsak način poskušali z meti od daleč, ampak so več igrali pod košem, bolje pa so tudi skakali tako v napadu kot v obrambi, kar pa je zadostovalo za zmago s tremi točkami razlike - 71:68. Z odlično igro Rizmana in Medveška, ki je bil pred nekaj leti član Banexa (takrat Cometa), so si priigrali pomembno zmago, ki daje upanje na uspešnejše nadaljevanje. Prvenstvo se bo nadaljevalo že v soboto, ko Elektra gos- tuje v Krškem. Do konca leta igrajo košarkarji Elektre še dve tekmi v domači dvorani: - sobota, 21. novembra ob 18.00: Elektra : GD Hrastnik - sobota, 5. decembra ob 18.00: Elektra : Zagorje (trenutno še brez poraza) Minuli vikend mlajše kategorije košarkarjev Elektre žal niso bile preveč uspešne. Kadeti so v soboto dopoldne izgubili proti ekipi Maribora Branika z rezultatom 73:76, a so vseeno na tretjem mestu 1. SKL. Mladinci so v nedeljo dopoldne izgubili proti vrstnikom iz Rogaške Slatine z rezultatom 74:85. Mladinci so člani 2. SKL in so pri dnu lestvice. Pionirji pa so na gostovanju v Črnomlju zmagali s 43:71 in le še utrdili vodstvo na lestvici 1. SKL v svoji skupini. Tudi na tekmah mlajših selekcij zna biti zelo zanimivo, saj so fantje zelo borbeni in imajo že veliko košarkarskega znanja. Pridite in se prepričajte; to nedeljo (15. novembra) v šoštanjski dvorani ob 10. uri igrajo pionirji proti ekipi Grosuplja, mladinci pa ob 12. uri proti vrstnikom iz Celja. Tudi v letošnjem letu uspešno deluje Košarkarska šola Elektre pod vodstvom Aleša Reharja. Skupaj s pomočnikom Maličevičem navdušujeta nad košarko približno trideset otrok starih od 6 do 11 let in jim vcepljata osnovno košarkarsko znanje. Po besedah trenerjev so novi člani vedno dobrodošli, vpis pa je ob torkih in četrtkih v času treningov (15.30 - 17.00) v dvorani OS Bibe Rocka. Tjaša Rehar Meif ŠOŠTANJ Podoba popolne občine USTAVA ZAKON O LOKALNI SAMOUPRAVI oliFlL Kje so vzroki za neuspeh dbojkarji Šoštanj-Topolšice so kljub nekaterim spremembam v klubu po petih kolih v 1. A odbojkarski državni ligi se vedno brez zmage. / V določenih trenutkih njihova igra celo navdušuje, v ključnih momentih pa jim manjka odgovornosti in želje po dokazovanju. Treba se bo pač naučiti tudi zmagovati. Kandidat za župana dipl. m9. JAKOB MARJAN direktor Kmetijske zadruge Šaleške doline. mm Na glasovnici obkrožile št. 3! Ljubljana, 24.10., Olimpija : Šoštanj - Topolšica 3:0 (2, 5, 9) Topolščani so po dobri igri proti Kamniku, željni zmage, odšli v Ljubljano. Tam pa sojih pričakali razigrani domačini in v pičli uri opravili z njimi. Ljubljančani so dominirali prav v vseh elementih odbojkarske igre. igralcem Šoštanja - Topolšice pa ni šlo od rok prav nie. Nekaj odpora so nudili le v tretjem nizu, ki je gostujoči trener dal priložnost tudi rezervnim igralcem s klopi. Šoštanj, 31.10., Šoštanj - Topolšica : Zužemlmrg 2:3 (6,1,-10, -13,-14) V derbiju dna lestvice so domači odlično začeli, saj so v prvih dveh nizih gostom oddali samo sedem točk. V tretjem nizu pa so neverjetno popustih in začela se je mora. Zmage željni Zužemberčani so dobili krila in izenačili izid v nizih na 2:2. V tie breaku je bil rezultat vseskozi tesen, izenačen na 13. točki, v konici pa začetniške napake Topolščanov in adijo točke. Gostje se morajo za zmago zahvaliti svojim navijačem, ki so jih bučno vzpodbujali skozi vso tekmo. Radovljica, 7.11., Bled : Šoštanj - Topolšica 3:0 (4, 9, 13) Prvi niz je zaradi bolj zbrane igre, manj lastnih napak in slabega sojenja pripadel Blejcem. V drugem so ti močno povedli (6:0), Topolščani so jih skušah ujeti, a so domačini predobro servirah in tako onemogočili njihov napad. Kljub vodstvu 9:0 v tretjem nizu je gostom uspel preobrat na 10:11 in kazalo je že na osvojitev vsaj enega niza. Domači pa so nadoknadili zaostanek in zasluženo zmagah. Postava: Medved, Žilnik, Verbič, Zulič, Čokovič, D. in S. Sevčnikar, Kugovnič, Pavič; trenerja: Pajnik, Jerončič Lestvic ■a: Kamnik 5 5:0 10 Fužinar 54:1 8 Bled 53:2 6 Maribor 53:2 6 Pomgrad 53:2 6 Salonit 53:2 6 Olimpija 53:2 6 Žužemberg 51:4 2 S. - Topolšica 5 0:5 0 Krka 50:5 0 POKALNO TEKMOVANJE V pokalnem tekmovanju gre odbojkarjem Šoštanja -Topolšice bolje, saj so premagali drugo ekipo Maribora najprej v domači dvorani, nato pa še v gosteh, obakrat z rezultatom 3:0 v nizih. Tako so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kjer jih čaka ekipa ravenskega Fužinarja. Prva tekma je bila včeraj, v sredo, 11. novembra. Robi Kugovnič V prejšnji številki smo poročali kako so se prijetno družili starejši krajani Skorna in Florjana. Pod sliko je tiskarski škrat zamenjal številki 8 in 9 in tako postaral gospo Štefko Golavšek, ki je v resnici stara 89 let in gospoda Miho Videmška, ki jih ima 79. Kljub neljubi napaki jima želimo, da bi čez 9 let prav tako veselo zaplesala kot letos. Pogovor z vojakom civilistom v Šestindvajsetletni Marko Perovec je bil prvi, ki je v prvi polovici letošnjega leta v okviru slovenskega Centra za multiplosklerozo v Topolšici civilno služil vojaški rok. Za njim sta prišla še dva prostovoljca in pokazalo se je, da tovrstne pomoči nikoli ni preveč. Marko nam je posebej za List pripovedoval o svojih izkušnjah. mirni poti, brez razkazovanja sile. Morda se kdo hoče tudi nekoliko izogniti vojski in išče preprostejše poti. Ko se odločiš za civilno služenje, moraš pred Komisijo za ugovor vesti v Ljubljani navesti, iz katerega razloga si se za to odločil. Zaradi filozofskega prepričanja, humanitarnega ali verskega. Na kakšen način je v občini še mogoče civilno služiti vojaški rok in kaj bi s tem lahko pridobili? Kaj pomeni civilno služenje vojaškega roka in kakšne so v tem primeru vaše dolžnosti? Ko sem se odločil za civilno služenje vojaškega roka, sem imel možnost služiti v okviru Karitas v Ljubljani ali v Centru za multiplosklerozo v Topolšici. Odločil sem se za zadnjo. Bil sem prvi vojak, ki je začel tu služiti, zato so se tudi oni znašli v novi situaciji. Tako smo skupaj, glede na potrebe, ki so se kazale s strani osebja in gostov centra, sestavili program mojih dolžnosti in jih poslali na Ministrstvo za obrambo. Osebje in gosti so me zelo dobro sprejeli. Na začetku smo se resda nekoliko lovili. Nekoliko sem bil tudi razočaran, ko so mi rekli, da bom zadolžen za komunikacijo in prosti čas, torej bolj za razvedrilo. Potem ti postane všeč, sprevidiš, da tudi tako lahko ljudem veliko pomagaš. Med počitnicami v zdraviliškem kraju imajo bolniki precej terapij, na prvem mestu pa je sprostitev in druženje, saj se med sebi enakimi bolj sprostijo kot pa v okoljih, kjer bivajo. V centru sprejmejo do petinštirideset ljudi. Večinoma je polno obiskan. Med njimi je navadno pet do deset ljudi hromih in njim se bolj posvečaš. Predstavljajte si, da ne morete premikati rok in si želite odpreti knjigo, utišati radio ali napisati pismo. Težko jim je prositi koga, da jim napiše pismo. Sčasoma pa teh ljudi ne jemlješ več kot bolnike, kot ljudi, ki se ti smilijo, ampak jih sprejmeš takšne, kot so. Včasih se je treba tudi pošaliti. Zakaj ste se odločili za takšno služenje vojaškega roka? Za takšno služenje sem se odločil zato, ker sem si že od nekdaj želel pomagati ljudem. Zanimanje za to mi je zbudila že moja mama; kot bolniška sestra mi je povedala veliko stvari. In če že moraš odslužiti šest, sedem mesecev vojske, potem lahko narediš to tudi na bolj koristen način, kot je običajno služenje v vojski. Ko si starejši, tudi na vojsko gledaš drugače. Po prepričanju sem pacifist in menim, da se lahko težave uredijo tudi po Marsikje bi bilo na ta način mogoče veliko postoriti, na različnih področjih humanitarne pomoči. Potrebno se je zavedati, da gre v teh primerih za visoko motivirano osebje. Tisti, ki se odločijo za civilno služenje vojaškega roka, so navadno izobraženi ali pa študirajo. Če imate sedem mesecev na razpolago nekoga, ki je visoko kvalificiran, si lahko predstavljate, koliko takšen posameznik lahko da. In pri tem do njega nimate plačilne obveznosti. Vendar je vse to pri nas še precej v povojih, čeprav je tega vedno več. Lahko služiš tudi kot gasilec, policist ali v domu za ostarele, v zavodu za duševno prizadete otroke, lahko delaš z narkomani. Na komisiji v Ljubljani, na Beethovnovi 3, imajo seznam vseh možnosti za civilno služenje, potem se sam odločiš. Čeprav potrebe po takšnih ljudeh obstajajo, so težave s plačevanjem. Sam pripadam generaciji, kjer tovrstnih težav še ni bilo toliko. Zdaj pa slišim, da ministrstvo društvu za plače civilnih vojakov ne plačuje. Ponekod potem vojake izplačajo institucije same, drugje pa jih postavijo pred dejstvo, naj se znajdejo sami. To je včasih tudi problem, saj vojaki sami nimajo dohodkov in si nimajo s čim plačevati hrane. Ker sem sam služil v okviru hotela, takšnih izkušenj nisem imel. Romina Bešič P e s tra d e j a v n os t RK Srečanje starejših občanov V petek, 23. oktobra, je v Ravnah potekalo srečanje starejših občanov, ki ga vsako leto organizira krajevna organizacija RK Ravne. Ob prijetni glasbi je večer minil v Obisk v toplem domu Pungartnikovih prijateljskem vzdušju, pri tem pa je bilo obujenih mnogo lepih spominov. Srečanje krvodajalcev Itavne - Zavodnje V Šaleški dolini je krvodajalstvo že dodobra zakoreninjano. Vsako leto se ljudje z veliko mero humanosti odzovejo na odvzeme krvi. Dve izmed takšnih, ki se aktivno vključujeta v krvodajalske akcije, sta tudi KO RK Ravne in Zavodnje. Zato vsako leto pripravijo srečanje obeh krajevnih organizacij. Letošnje je potekalo v soboto, 7. novembra, v stari šoli v Ravnah. Poleg družabnih iger in srečelova so se udeleženci lahko zavrteli ob prijetnih zvokih domačih viž. Srečanja sta se udeležila tudi sekretarka in predsednik OZ RK Velenja, gospa Darinka Herman in g. Bogdan Menih, ki sta podelila priznanja aktivistom za dolgoletno delo in krvodajalcem, ki so kri darovali več kot petindvajsetkrat. Med dobitniki pa je treba omeniti g. Edvarda Kodruna, ki je kri daroval že več kot 70 krat. Mladi člani RK Počitnic je konec in mladi člani RK so zopet pričeli s svojimi srečanji. V krožek so vključeni učenci skoraj vseh OS Šaleške doline. Na srečanjih se člani pogovarjajo o aktualni problematiki, ki zadeva mladostnike, rišejo, izdelujejo plakate, se igrajo ter hodijo na izlete v bližnjo okolico. V mesecu oktobru je beseda tekla predvsem o zgodovini RK. Ker je november mesec boja proti odvisnosti, so na to temo izdelali nekaj plakatov. Obisk pri Pungartniku Minilo je natanko leto dni, od kar je v Ravnah zrasel nov, topel dom za Toniko in Simona Pungartnik. Ob tej priložnosti so ju obiskali predstavniki Rdečega križa s šoštanjskim županom, ki je tudi predsednik območnega združenja RK Velenje, g. Bogdanom Menihom. Rogaški Slatini se je v drugi polovici oktobra odvijal 45. gostinsko turistični zbor. Na tem zboru se zberejo gostinci iz vse Slovenije in se pomerijo v raznih disciplinah. kot so priprava pogrinjka, kuhanje golaža, tekmovanje receptorjev, tekmovanje v točenju piva, ... in tekmovanje v mešanju pijač. Kot že nekaj let poprej sta se tekmovanja v mešanju pijač tudi letos udeležila Janko Potočnik, natakar v hotelu Vesna v Topolšici, in Mitja Acman iz družinskega gostišča v Skornem. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz dveh delov: teoretični in praktični. V teoretičnem delu tekmovalci odgovarjajo na vprašanja, ki se navezujejo na mešanje pijač. Zatem vsak tekmovalec dobi ime enega od znanih cocktailov, ki so bili vnaprej izbrani. Na list napiše pravilno recepturo, zatem pa se za nas začne najbolj zanimivi del tekmovanja, kjer tekmovalci v praktičnem delu, s tremo ali brez nje, pokažejo, kako se pravilno zmeša, dekorira in postreže cocktail. Celotno tekmovanje poteka pod budnimi očesi strokovne komisije, ki ne spregledajo niti najmanjše napake. Vendar niti trema, komisija in številno občinstvo niso zmedli Janka in Mitja, ki sta na koncu tekmovanja osvojila odlično drugo mesto in srebrno medaljo. Ob koncu čaka še podelitev kolajn in plaket ter povabilo k v ponovnemu snidenju čez eno leto. Med tem časom pa želimo Janku in Mitju čim več zmešanih cocktailov in še veliko uspehov v nadaljnjih tekmovanjih. Rajko M. Janko Potočnik pri mešanju cocktaila Nagrada Rdečega Arbenu Gashiju križa RS jubilejnem letu, ko praznujemo 45. obletnico prostovoljnega, anonimnega in neplačanega krvodajalstva, sta Rdeči križ Slovenije in Zavod RS za transfuzijo krvi razpisala nagradni natečaj za najboljši plakat z motivacijskim sloganom na temo motiviranja ljudi za dajanje krvi. Zelja organizatorjev je bila, da bi učenci ob izdelovanju plakatov nekaj časa namenili tudi krvodajalstvu. Dajanje krvi kot nenadomestljivega zdravila, je namreč izraz največje pripravljenosti pomagati sočloveku. Na natečaj se je prijavilo 74 osnovnih šol, ki so oddale 295 prispevkov, dela 740 avtorjev in 88 mentorjev. Med njimi je bila tudi OŠ Bibe Roecka iz Šoštanja. Učenci so pri likovnem pouku z likovno pedagoginjo Mijo Žagar začeli plakate izdelovati že v šestem razredu. Leto kasneje so dodali še besedilo. Arben Gashi, kije danes učenec 8. razreda, je zapisal slogan “Danes jaz, jutri ti!” Letos je v okviru obeleževanja 45. obletnice prostovoljnega, anonimnega in neplačanega krvodajalstva Telekom izdal dve posebni promocijski telefonski kartici. Oblikoval ju je A. Drakulič, slogan “Danes jaz, jutri ti!” pa je prispeval Arben. 25 impulzna kartica je izšla v nakladi 1100, 50 impulzna pa v nakladi 10.000 izvodov. Arbenu sta darilo RK Slovenije izročila sekretarka in predsednik OZ RK Velenje, gospa Darinka Herman in gospod Bogdan Menih. Ob čestitkah je dr. Menih izrazil občutke ponosa in veselja nad ustvarjalnostjo mladih, ki s svojimi idejami, izdelki in projekti uspešno širijo ime svoje šole, kraja in občine Šoštanj po vsej državi. Izrazil je upanje, da se bodo mladi po končanem šolanju vrnili v domače mesto, ki bo v prihodnje nudilo več možnosti kot v preteklosti. U. M. Arben Gashi in likovna pedagoginja Mija Žagar: ’’Plakat smo dopolnjevali dve leti. ” LEPA CESTA PRAVO MESTO NAJDE NASA MLADA BARMANA ZOPET USPEŠNA OASES JAZ, JETRI TI! Gospod Apat nas je opozoril, da na področju porušenih hiš v Družmirju brezvestni občani odlagajo smeti in s tem kazijo podobo okolice jezera. Vprašanje je, če bo lastnik zemljišča to divje odlagališče sploh odstranil, preden se bo le-to pogreznilo in ga bo zalila voda. 268 strani trda vezava format A5 Delo Franca Hribernika “Mesto Šoštanj, zgodovinski oris” - ki je izšlo v dveh zvezkih v letih 1930 in 1932, tretji, zaključni del, pa je žal ostal v rokopisu -, je ostalo do danes edini poskus prikaza popolne slike preteklosti Šoštanja, oz. bolje, zahodnega dela Šaleške doline. Zato je seveda pomen tega dela za Šoštanj in okolico, pa tudi za celotno Šaleško dolino neprecenljiv. Tone Ravnikar Knjigo lahko kupite v Papirnici Pero, Aškerčeva, Šoštanj ali naročite z izpolnjeno naročilnico. Cena 3.900 SIT (plačljivo v dveh mesečnih obrokih) Nepreklicno naročam__________izvod(ov) knjige “MESTO ŠOŠTANJ” Ime in priimek Naslov Podpis Naročilo na: Ust občine Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj 0 dveh kapelah v Gaberkah Je leto 190$ daleč! Ob praznovanju 650 letnice trških pravic Šoštanja Občina Šoštanj izdaja knjigo Franca Hribernika MESTO ŠOŠTANJ. Spremno besedo in opombe je napisal prof. Tone Ravnikar. Knjiga je obvezno berilo za vsakega prebivalca zahodnega dela Šaleške doline, ki želi spoznati sebe, svojo zgodovino, svoje prednike in njihovo življenje. v rt isto zares me je imelo, da bi imela svoj časopis. Imenovala bi V ga preprosto Šoštanjske čveke in vsem bi bilo jasno, kaj bodo brali v njem. In zakaj ga nimam? Ministrstvo za kulturo je reklo, da ni problema, pokrovitelje bi tudi našla, prispevkov bi se kar trlo in naklada bi bila ravno tolikšna, da bi časopis služil samo kot časopis. Nimam ga zato, ker so me prehiteli in mi je torej na voljo samo List občine Šoštanj, kamor lahko brez skrbi in brez cenzure (vsaj zaenkrat) zapišem svoja razmišljanja. Kot vsi vemo, je novinarstvo zbiranje informacij z namenom posredovanja le-teh določeni populaciji ljudi. Kot četrta svetovna sila je torej dokaj pomembna v našem vsakdanjiku, tako rekoč je del nas. In ravno to me je odvrnilo od misli, da bi imela Šoštanjske čveke. Teh zasledimo že v različnih časopisih dovolj in ti časopisi nosijo čisto drugače zveneča imena. Preprosto zato, ker čutim, da ljudje ne iščejo le slabega, zdrah, natolcevanj in podtikanj, se ne bom šla te igre. Raje bom tu in tam kaj zapisala, tako nikomur v škodo in kakšni neobremenjeni duši v korist. Pa verjamem, da bom imela vseeno bralcev dovolj. Milojka Pri Jeriču v Gaberkah so v začetku jeseni blagoslovili novo kapelo. Zaradi posledic rudarjenja so morali Spitalovi preseliti svojo kmetijo z obrobja Družmirskega jezera v Gaberke. S stare kmetije so na novo posestvo prenesli staro ime in željo, da se tudi tu ob hiši postavi kapela, kjer prosijo svetnike za dober pridelek, zdravje ter varno delo in poti. Kapelo je poslikal ljudski umetnik Jože Napotnik. Na svečanem blagoslovu pa se je zbralo veliko število Gaberčanov. MaM Pepca Kotnik: “Srečna sem!” mlin, lyer sem ostala eno noč. Naslednji dan je pome prišel rešilni avto iz Celja. Sele čez nekaj dni, ko je bilo že vse za mano, sem se zavedela, kaj se mi je pravzaprav zgodilo. Pravi čudež je, da sem preživela. Moje delovne prijateljice so utonile. Angela Pevec je bila doma iz Prelog, Magda Rihter iz Gaberk, Tilka Vajdel iz Metleč, jaz pa iz Sv. Florjana. Posledice poškodb občutim še danes. Kasneje sem rodila še dva sinova. Eden izmed njiju, Ivč Kotnik, danes odkriva najvišje gore sveta. Vse tri sinove, z njihovimi družinami vred, enako ljubim. Kljub svoji bolezni sem zdaj, petdeset let kasneje, srečna. Hvala vam, ker ste brali te vrstice. Pepca Kotnik, Sv. Florjan Pri Spitalovih se je zbralo Gaberčanov in sorodnikov Bolj žalostna je usoda Herlahove kapele. Na poti iz Gaberk v Velunjski graben iz dneva v dan propada. Ker starejši lastnik ne more skrbeti zanjo in za njeno obnovo, bi si morda katera od gaberških krajevnih oz. kulturnih organizacij v svojem programu lahko zadala za nalogo popravilo tega verskega in kulturnega spomenika, ki bi lahko bil v okras kraju. ospa Pepca Kotnik je pred petdesetimi leti čudežno preživela tragično prometno nesrečo. Tri njene sodelavke in voznik kamiona nesreče niso preživeli. Danes se z ganjenostjo v srcu spominja tega dogodka in zadovoljno dodaja, da se je takrat nanovo rodila... Kaj pomeni 50. obletnica rojstva, poroke, smrti ali pa morda kakšnega drugega dogodka? Moja zgodba se je zgodila pred petdesetimi leti: 26. novembra 1948, ob pol sedmih zvečer. Štiri dekleta smo delala pri Gradisu, ki je takrat gradil elektrarno, danes ponos Slovenije. Ob reki Savinji smo natovarjale vodni pesek, od jutra do večera. Delo je bilo zelo težko, zlasti za ženske. Tistega dne je šel pravi voznik v Ljubljano in je naročil, naj tovornjak ostane v garaži. Ker so delavci potrebovali pesek, nas je na delo peljal nekdo, ki je bil sicer pilot. Malo nas je bilo strah, vendar smo se tolažile z mislijo, da je več let pomagal pri vožnji. Zvečer, ko smo se vračale domov, je bilo zelo mrzlo. Da nas zadaj na pesku ne bi zeblo, nam je voznik dovolil sesti v kabino. Pri Mozirju nas je ustavil neki možakar, ker mu je odpovedalo kolo. Naš voznik mu je pomagal na pesek in mu dal kolo. Možakar je bil Lužnik iz Metleč. Ker je nekaj dni prej močno deževalo, je voda segala do višine ceste. Zato je bilo težko razločiti, kje pelje cesta, posebej še, če področja nisi poznal. Naenkrat je tovornjak zdrsnil s ceste. Ostali štirje so ostali v kabini, jaz pa sem skozi sprednje steklo padla ven. Voda mi je segala do vratu. Gez čas sem se zavedla in se oprijela vrbja ob vodi. Ko sem dvignila glavo, sem na nebu videla zvezde. “Ljubi bog, pomagajte mi”, sem vzkliknila. Ce ne bi bilo gospoda Lužnika, se ne bi nikoli rešila iz vode. Opazil je moje roke, ki so migotale iz vode, in me potegnil ven. Odpeljali so me k doktor Medicu v Briški nagajati, vsak dan ri Drevu v Lokovici smo nazdravili 90 letnici mame Terezije, ki jo vsi kličejo kar orna. Živi pri sinu Marjanu. Za svoja leta je neverjetno čila, pravi da zato, ker ji nikoli ni prav dobro šlo. Sedaj ji seveda prav ničesar ne manjka, le zdravje je začelo Toda tega pravzaprav ni videti, saj oma dobro vidi in dobro sliši, hodi k precej oddaljenemu sosedu po mleko in skrbi za svojo kozo. Pravi, da jo ima bolj za družbo in zato, ker človek pač mora nekaj delat. Zelo rada in veliko bere, predvsem Družino in reklame, ki so zanimive zato, ker so tako “okranclane”. Župan ji je nazdravil s kozarcem belega, saj oma pravi, da ji rdeči škodi. Fotografirati se sprva ni hotela, ko pa ji je fotograf povedal, da je poslikal že vsa lokoviška dekleta, se mu je prijazno n mehnila tudi ona. Še veliko lepega zdravja vam želimo! nas- ul ČETRTEK, 12. NOVEMBER 1198 IVA NO VO ROJEVA Preblisk POSEG V PROSTOR 1 nekaj zadnjih številkah našega LlST-a ste lahko prebirali razmišljanje o različnih oblikah prostorskih pravnih aktov (PIAN, HZ, ZN, UN, LN, in PUP), ki na nivoju občine določajo pogoje za morebitne posege v občinski prostor. Ob vseh teh številnih prostorskih aktih se kot občani moramo vprašati, kakšen je njihov smisel. Bi se, mogoče, v prostor dalo posegati tudi brez njih? Nobena skrivnost ni, da nekateri to počnejo tudi brez ustreznih dovoljenj. Zakaj se zdi, da gresta praksa in teorija urejanja prostora vsaka svojo pot? Glede na razpršeno pozidanost slovenskega prostora, pri čemer naša občina ni izjema, se lahko upravičeno vprašamo, če omenjena pravna regulativa sploh deluje. Preden poskušamo odgovoriti na zastavljena vprašanja, je treba vedeti, da zapletena pravna regulativa v bistvu predstavlja skupek pravil obnašanja v prostoru, za katera smo se kot državljani in občani predhodno dogovorili. Ta PRAVILA so prvenstveno namenjena državnim uradnikom, ki vodijo upravne postopke za izdajo ustreznih dovoljenj. Občanu v načelu torej ni treba poznati omenjenih pravil, saj lahko za konkreten poseg v prostor (na primer gradnjo hiše) zaprosi uradno osebo države, da mu le-ta odgovori v obliki ODLOČBE. Država pa je preko upravnega postopka dolžna zagotoviti, da ima vsak državljan, ki ni zadovoljen z odgovorom, možnost s pritožbo poiskati mnenje drugega državnega organa. Pritožbe se lahko vlagajo vse do vrhovnega, ter danes vse bolj popularnega evropskega sodišča. Z UPRAVNIM POSTOPKOM, kot obliki komuniciranja med državo in državljani, torej ni nič narobe. Podoben sistem komuniciranja imajo vse pravno urejene države. Emi od razlag za tako (katastrofalno) stanje v prostoru, bi lahko bila skrita v starem socialističnem sistemu vrednost, ko je bil PRAVNI SISTEM še zgolj sredstvo za dosego cilja ene, edine, vladajoče skupine. Le-ta je svojemu ljudstvu ponudila predhodno nacionalizirano zemljišče, poceni denar (kredit), cement in tipske projekte. Razvilo se je posebno ljudsko GRADITELJSTVO, ki je v bistvu svetovnifenomen (kakor je bil tudi samoupravni socializem). LJUDSTVO je tako vso svojo energijo, čas in privarčevani denar vložilo v svoje male gradove, OBLAST pa je tako dobila poslušne, delovne in varčne podanike. Zal pa ta zgodba, ki še vedno traja, za Ijiulstvo ne bo imela srečnega konca. Potem ko se je oblast odločila, da se bo po pol stoletja vrnila na pot tržno tekmovalnega gospodarstva, kjer si gradnjo hiše lahko privošči le tisti, ki mu v tej globalni gospodarski tekmi še uspe zmagovati. Kaj bo z ljudstvom, kije zdaj postalo ujetnik svojih malih gradov? Hiše, zgrajene na socialistični kredit, se ne splača prodati, za redno vzdrževanje pa je predraga. Najslabše v tej zgodbi pa bodo odnesli tisti, ki si v skladu z inercijo bivšegu režima šele danes vzamejo razne kredite in sposojeni kapital vlagajo v mrtve zidove novih objektov. Primer posega v prostor, ki ga pravni sistem še ni uspel ujeti. Zdaj, v pogojih tržnega gospodarstva, ko je prostor (nepremičnina) spet postal pomembna materialna dobrina, je oživel pomen prvotne zakonodaje^ ki je vsa ta leta “spala” na policah bivše državne uprave. Ko prostor postane IGRIŠČE kapitalskih preigravanj in bojev zasebnih interesov, je potreben tudi SODNIK, ki bo skrbel za red. RED pri poseganju v prostorje zato zdaj potreben bolj kot kdaj koli prej. Zanimivo, da hkrati z zavestjo o pravicah lastnikov nepremičnin raste tudi ekološka “zavest”, ali bolje rečeno ekološki interes za zdravo in lepo okolje. Seveda, tudi LEPOTA in ZDRIVJE sta postala še kako pomembni vrednoti. V samem kapitalsko tržnem sistemu, ki je očitno “globalni sistemski zmagovalec”, je torej vgrajena tudi ekološka komponenta. V splošni urbanizaciji prostora ima torej prostor, ki ima ZDRAVO OKOLJE, visoko ceno. Slovenija še ima nekaj dragocenih kotičkov takega prostora in ttuli naša občina, če pomislim na Bele Vode, Lom, Zavodnje, ni brez potencialov. Kdo se teh potencialov v smislu eko-turizma sploh zaveda, pa je drugo vprašanje. Če torej dovoljevanje posegov v bivši državi res ni imelo posebne teže, (kar pričajo številne (črnel gradnje), je danes toliko bolj pomembno, da se v prostor poseže le tako, da se skozi številne pravne akte in nenazadnje skozi upravni postopek ščitijo pravice Ijiuli, ki si želijo živeti v zdravem okolju. Zato bi odgovor na v začetku postavljena vprašanja moral biti naslednji: če kdaj, potem je zdaj pomembno, da s pravo prostorsko politiko zaščitimo in izboljšujemo naše življenjsko okolje. Pri tem ne gre le za varstvo narave. VARA 14, razumljena kot celotno vesolje, ni ogrožena in tudi človek je ne more uničiti (še z jedersko vojno ne). Lahko pa človek dokaj hitro uniči svoj življenjski prostor, torej sebe in svoje potomce. Poskrbimo, da se to ne bo zgodilo! Edi VUČINA !ETRTEk, 12. NOVEMBER 1991 Dekle premišljuje o fantu, kaj želi. Morda prav tisto, česar ona nima... Lepo postavo, modre oči, temne lase in bistro glavo! Ob misli na vse to se razžalosti, kajti ima le dobro srce. Boris Ovčjak, 6.c OS Karla Destovnika Kajuha Ko ljubezen te dobi, obraz zardi in v glavi vse se vrti. Zmeraj dobre volje si, ponosen na deklico, ki dobi na 3x3. Ko sva skupaj, je veselo, ure z njo so kot čudeži v pravljici. Jure Tamše, 6.c OS Karla Destovnika Kajuha V nedeljo na Uršljo goro Na začetku stoletja so ljudje imeli za v gore čevlje, podkovane z žeblji; ženske pa so morale nositi krila... V današnjem času smo oblečeni in obuti udobneje. V nedeljo smo se odločili, da gremo na Uršljo goro. Pešpot nas je najprej vodila do Slemena. Srečevali smo planince, ki so se vračali v dolino. Ustavili smo se pri prvem izviru. Pot nas je po ravnem pripeljala do strmega pobočja. Vzpeli smo se po njem. Z očetom sva hodila spredaj, mami in sestra Eva pa zadaj. Eva je kar naprej komentirala, in sicer: “Jaz grem samo do prve gostilne.” Mami pa se ji je zasmejala, ker je prva gostilna šele na vrhu. Eva je dodala: “Do prvega drevesa...” Gez nekaj časa pa: “Oh, kakšen je ta svet!” Med hojo mi je oče povedal, od kod me je pred devetimi leti nesel do koče. Prispeli smo na vrh. Pogledala sem v prepad in se zgrozda. Videla sem ploščo v spomin planincu, ki je padel v globino. Z mamo sva odšli do oddajnika. Opazili sva škofa Šusterja, ki je vstopil v helikopter. Vračali smo se v dolino in mami mi je povedala zgodbico... Urška je pred Turki pribežala na goro. Noga se ji je vdrla v kamen, zato je rekla: “Ge je že kamenje tako mehko, kako mehki in dobri so šele ljudje.” Prispeli smo do avtomobila in se odpeljali na sadno kupo. Zala Gumzej, 5.c OS Karlu Destovnika Kajuha SOLSKf imam.. Lepo je ljubiti in imeti nekoga rad. Še lepše pa je biti ljubljen... Rad imam prijatelje, sošolce, najraje pa svoje starše in brata. Mojemu bratu je ime jure in kmalu bo star devet let. Ima svetle lase ter rjave oči. Kadar gleda televizijo ali piše nalogo, nosi očala. Takrat je podoben malemu profesorju. Zelo rad riše in sestavlja lego kocke, v čemer je pravi mojster. Imava se rada, vendar si neštetokrat skočiva v lase. Takrat mami ter očetu popustijo živci in potem je joj. Midva pa odgovoriva: “To je bratovska ljubezen!” Luka Videmšek, 6.b v 7 OS Karla Destovnika Kajuha Mozirski gaj in Rotovnikova jama Prvi naravoslovni dan za petošolce jutro, obsijano s prvimi sončnimi žarki... Petošolci smo se z avtobusom odpeljali izpred naše šole. Mozirski gaj Velik prostor, povsod samo cvetje različnih barv, vodomet, petje ptic - bogastvo narave! Posebej so mi bile všeč cvetlične figure: medvedki, veverice, zajčki. Čeprav zaradi bolezni nismo imeli vodičev, smo se veseli odpravili naprej po gaju. Klopotanje mlinčka in šumenje bistre vode... Bližnja cvetoča drevesa so se ogledovala v vodni gladini... Rotovnikova jama Smola! Popolna tema. Zmanjkalo je elektrike, a le za kratek čas. 60 m poti. kapniški rov. Pozdravljali so nas kapniki različnih barv, dolžin ter oblik. Ježki z nežnimi bodicami so bili prava posebnost! Kratek zapis, a nepozabni doživljaji! Danijela Božič, S.c OS Karla Destovnika Kajuha SOLA V MRAVI “Pa smo dočakali!” je bil naš pozdrav v ponedeljkov deževen dan. Najverjetneje se sprašujete, kaj smo tako dolgo in nestrpno čakali? Odgovor je preprost. Šolo v naravi namreč. Preživeli smo teden dni brez kontrolk in vsakdanjih domačih nalog. Z avtobusom smo se odpravili iz našega onesnaženega mesta. Na poti do cilja smo se ustavili v Slovenski Bistrici, kjer smo si ogledah grad. V njem so bile mnoge zbirke, veliko dvoran, grajska kapelica. A kaj, ko smo našo vodičko skozi grad poslušali le z enim ušesom. Naša nestrpnost je bila prevelika. Bili smo polni pričakovanj, kako bomo preživeli teden dni v naravi. “Prispeli smo”, se je zaslišalo iz sprednjega dela avtobusa. Vsi hkrati smo želeh izstopiti iz avtobusa, ustavil nas ni niti mraz. Vsak je hotel le eno, čim prej dobiti svojo sobo. Sledili so zanimivi dnevi v naravi. Odpravili smo se na mnogo daljših, pa tudi krajših pohodov. Čeprav je bilo slednjih manj. smo se imeli vseeno čudovito. Cez teden smo obiskali mnogo znamenitosti Pohorja, med njimi je bilo tudi partizanska bolnišnica Jesen, Crno jezero, Maroltova jelka, Osankarica, bojišče iz druge svetovne vojne ter slap Šumik. Najbolj pa se mi je v spomin zapisal nočni pohod. Odpravili smo se na najvišji vrh v okolici. Teden je hitro minil. Sedaj, ko smo strnili spomine, lahko rečem, da smo se imeli prečudovito, zabavah in sprostili smo se, večer pa preživljali ob zanimivih igrah. Letošnje šole v naravi, ki smo jo preživeh na Pohorju, ne bom nikoli pozabila, mogoče tudi zato, ker smo bik s sošolci in sošolkami ter razredniki zadnjič skupaj! Za konec pa naj velja pregovor “Vse kar je lepo, hitro mine”. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Petra Praznik, 8. c Šli smo, šh smo na planince, tja na daljno Pohorje, ko prišh smo na te hribce, je bilo začudenje. Tam lepote bile so vse, kar jih svet premore, čudovit razgled, ki tam je bil, je kakor iz pravljice. Ponoči, ko zaspah smo, strahu seveda ni bilo, kajti poleg drevja in cerkve nas dom varoval je. Zjutraj sončni žarki zbudili so nas in nas opozorili, kohko je čas. A po zajtrku pohodov nikoh zmanjkalo ni, zato smo se precej nahodili. Ko smo v petek posteljo zadnjič prekrili, se še zavedah nismo, da so dnevi tako hitro minili. Ampak vse to se je končalo takrat, ko so nas opomnili, da moramo pakirat'. \ I S -v©' Diana Jovičič, 8. c I \ K \ 0 ° 1 L* N 1 i V NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME_________________PRIIMEK________ NASLOV ____________________________ LETNA NAROČNINA 1000 SIT Jé Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg svobode 12, p.p. 4, 3325 Šoštanj • tel.: (063) 40-310 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠULA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d. Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka. ite Tiskano na recikliranem papirju