Če v januarju drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka. Murska Sobota, 1. januar 2004, leto LVI, št. 1, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Vreme Oblačno bo s padavinami^ * možen tudi sneg. Str. 10 - Terme 3000 - Potemkinova vas Prodajali vstopnice na svojo roko Srečno in uspešno novo leto! uredništvo Zaslužili 50 milijonov tolarjev Prijateljsko srečanje na meji Na mejnem prehodu Kobilje • Nemesnep so včeraj pripravili tradicionalno prijateljsko srečanje, ki je izraz dolgoletnega dobrega sodelovanja in življenja ob meji in za njo. Srečanje sta organizirali občina Kobilje in Dobrovnik ter s tem pokazali, da želita živeti in delati skupaj tudi v prihodnje Vanja Poljanec Božič, polnočnice in voščila Božič velja med ljudmi, zlasti med otroki, za najbolj priljubljen krščanski in ljudski praznik. Njegova značilnost je tudi polnočnica, ki je v katoliških cerkvah, evangeličani pa Imajo zgodnje božično bogoslužje. Letošnje je iz cerkve v Gornjih Petrovcih prenašala TV Slovenija. Na Razkrižju pa so tudi letos pripravili božično noč pri izviru sv. Janeza. V katoliški cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti (posnetek) pa je bila v zgodnjem večernem času otroška »polnočnica«. Značilnost božičnih praznikov so javna voščila cerkvenih dostojanstvenikov in državnih voditeljev. Papež Janez Pavel II. je tudi tokrat prebral tradicionalno poslanico Urbi et Orbi (Mestu in svetu) in Jezusa zaprosil, naj reši svet pred vojnami, terorizmom in med pomanjkanjem poguma pri iskanju miru. - Slovenski nadškof in metropolit dr. Franc Rode je v poslanici zaželel, »naj bo božič praznik radosti in upanja tudi za vas. Bog naj nakloni vse dobro« in dodal, da rojstvo božjega Sina ni samo dogodek izpred 2000 let, ampak presega Čas in nas nagovarja tudi danes. - Evangeličanski škof mag. Geza ErniŠa je želel; »Na božič rojen Odrešenik naj nas tudi v prihodnje obdarja z novo močjo. Potrudimo se, da bo na svetu čim manj žalostnih, osamljenih, nesrečnih...»- Ob božiču (res da samo na spletni strani) se je oglasil tudi predsednik Slovenije dr. Janez Drnovšek in zapisat, da je to: »Čas prijaznih misli, veselja, dobrote in pozitivne energije. In čas, ko posameznik še bolj kot druge dni v letu začuti, da pripada: družini, družbi in narodu Š. S., foto: N. J. Str, 6 - Sedanjost s prihodnostjo ali brez nje Čas naprej Str. 7 - Pisateljica Karolina Kolmanič Lepote se globoko zarežejo v dušo Str. 8-Tudi v pokrajini ob Muri Sveti Štefan blagoslovil konje Str. 13-Utrip iz Vojvodine Sombor NAROČNIK M Mercator FIT EXOTIC LIGHT 1.5 litra, Vino Brežice 99.- FRUPI FORA - kivi, banana 1.5 litra. Vital Mestinje 99.- ČOKOLADA DREAM 90 g, mlečna, drobljeni lešniki, rozine,.. Mercator 89 ČOKOLADA MILKA 300 g, s celimi lešniki Mercator 449 Dffioapetesj §®£)®QaD Plese 1 ČOKOLADA MILKA 300 g, z rozinami in lešniki, Mercator 439,- 1.099.- Posebna ponudba NIVEA DARILNI SET v kovinski škatli 2 vrsti; Wellness, Kremni. Beiersdorf, Ljubljana POMARANČE cena za kg, Mercator 129,- Ponudba «elja do prodaje zalog. 5 i 1 i£ AKTUALNO Vstop v EU bodo Gomejradgončani proslavili zelo odmevno 1. januar 2004-VESTNIK Vanja Režonja - zaposlena v Bruslju, dela v Sloveniji petimtajsct stopimo skupaj in ur dogodkov . . r J za petindvajset članic izkoristimo možnosti Že pred meseci se je na enem od sestankov med pomurskimi župani in župani iz sosednje Avstrije govorilo, da je treba vstop Slovenije zaznamovati s slavnostnimi prireditvami. Tako je prišla pred dnevi z občine Gornja Radgona tudi informacija o tem, kakšen naj bi bil program prireditev. Kot so povedali na občini, so z veseljem sprejeli povabilo Vlade Republike Slovenije, da bi imeli naslednje leto ob vstopu v Evropsko unijo ravno pri njih osrednjo državno prireditev na meji s sosednjo Avstrijo. Poleg Gornje Radgone bodo osrednje državne prireditve še v Novi Gorici na meji z Italijo, na Hodošu na meji z Madžarsko in v Ljubljani. Scenarij oz program za Gornjo Radgono ki ga je predstavil na zadnji seji občinskega sveta podžupan Dušan Zagorc, ki vodi organizacijski odbor, je zelo obsežen. Glav- - —------- na prizorišča naj bi bila: Kulturni dom v Gornji Radgoni, kjer bo slavnostna akademija; avtobusna postaja in del Partizanske ceste, kjer bodo likovne delavnice in športni dogodki; grajski breg in stopnišče na grad, kjer bosta kresovanje in ognjemet; grajsko dvorišče in grajski prostori, kjer bodo slavnostni koncerti in različni »Izkoristiti moramo možnosti, ki jih ponuja Evropska unija,« je prepričana Vanja Režonja, ki je kot predstavnica SMS-a svetnica v občinskem svetu v Turnišču, od julija pa je kot svetovalka na področju širitve EU zaposlena v poslanski skupini Zelenih - Evropska svobodna zveza v evropskem parlamentu v Bruslju. Delo Režonjeve je namenjeno povezovanju Slovenije in SMS-a s to poslansko skupino Zelenih, poročanju o politični situaciji v Sloveniji, o projektih, ki se izvajajo, in še čem. Ta evropska koalicija ne deluje samo pogovori; most na reki Muri, kjer bo množično srečanje ljudi z obeh strani Mure in simbolični stisk rok državnikov, ter Še mnoga druga prizorišča z mnogimi drugimi prireditvami in dejavnostmi. Dogajanje naj bi se začelo zadnjega aprila in nadaljevalo prvega maja, ko bo tudi uraden vstop Slovenije v EU. Nepretrgoma 25 ur torej, kar tudi simbolizira število članic EU. Dogodka naj bi se udeležili tudi predsednika obeh držav, predsednika vlad, ministri, poslanci in župani. Stroški prireditev naj bi znašali okrog dvajset milijonov tolarjev, kako pa si jih bosta delili država in občina, se zaenkrat še dogovarjajo C. K. Občina Razkrižje sprejela proračun za leto 2004 LDS ni uspela Običajna praksa v razkriški občini je, da pošljejo vsakoletni osnutek občinskega proračuna v javno razpravo. Tako je bilo tudi letos. Prejšnji ponedeljek pa ga je občinski svet potrdil. Kot smo že poročali, je predvideno, da bodo v letu 2004 znašali prihodki 274,9 milijona tolarjev, odhodki pa bodo za 2,3 milijona tolarjev višji. Največ, 58 odstotkov, bodo vložili v posodabljanje cest, začetek gradnje kanalizacijskega sistema, ureditev Slomškovega mlina in zdravstvene postaje na Razkritju, adaptacijo kletnih prostorov v kulturnem domu, za vodooskrbo na Gibini, javno razsvetljavo idr. Po besedah župana se je tudi tokrat pokazalo, da so apetiti posameznih javnih zavodov, ki jih sofinancirajo iz občinskega proračuna, večji, kot so njihove finančne možnosti, zato so jim tudi vnaprej postavili svoje okvire. na okoljevarstvenih področjih, ampak tudi na področju človekovih pravic, enakih možnosti za vse ter za mednarodno povezovanje. V okviru okoljevarstvenih vprašanj opozarjajo, da Slovenija še ni izpolnila kjotskega protokola, saj so emisije v zraku še vedno prevelike. Velik poudarek dajejo Človekovim pravicam in se ukvarjajo z enakimi možnosti žensk in moških po starosti, po slojih in podobnem. »Poslanska skupina Zelenih v evropskem parlamentu, ki ima v vsaki državi pristopnici zaposlenega svojega predstavnika, v vseh Članicah apelira, da imajo v odločilnih organih moškega in ženskega predstavnika. Razmišljanje moških je drugačno od razmišljanja žensk. Ženske ne bodo nikoli enake kot moški, prizadevamo pa si, da bi bile ženske enake glede na možnosti,« pravi Režonjeva. Čeprav je v službi v Bruslju, svoje delo opravlja največ v Ljubljani. »Moja funkcija je koordinacijska, pripravljam prireditve, J. G. Vanja Režonja: Delati v evropskem parlamentu je velika priložnost, ki bi jo mladi morali zagrabiti. Pridobiš veliko izkušenj, spoznavaš ljudi, naučiš se znajti in delati v okolju; prepredenem z ljudmi iz različnih držav in kultur, različnim načinom komuniciranja, razmišljanja. Velika umetnost je, da daš vse to povezati v skupek in da ima na koncu poslanska skupina skupno mnenje, ki ga zastopa pred javnostjo. Še pomembneje pa je, da deluješ mednarodno, svoje izkušnje pa skušaš prenesti na lokalno raven. , x -j—p* J UJCIi mednarodne obiske delegacij loge, ter novinarske in tematske kon- nizacijami v Sloveniji in tujini. . »V Bruslju se dobimo enkrat, dvakrat mesečno na sestankih, kjer poročamo o dogajanju, usklajujemo mnenja in razdelimo na- Glede na to, da EFGP sesta- _____________________________ na iv, ud crur sesta ference. Aktivno se vključujemo vljajo poslanci različnih držav, pri izobraževanju mladih, med- ] prihajajo iz različnih kultur, je narodnih izmenjavah mladih, prava umetnost ustvariti enotno sodelujemo z nevladnimi orga- mnenje poslanske skupine. Skrbijo tudi za povezovanje med državami, da naši člani sodelujejo s Člani podobnih strank po Evropi. »Pri tem se veliko naučimo, kakšne izkušnje imajo z Evropsko unijo, kako naj se obnašaš v institucijah in sferah, nakažejo ti zaveznike in kateri to niso, kdo ima več vpliva in na koga naj se obrneš.« Prizadevanja za decentralizacijo Njihova poslanska skupina si prizadeva tudi za decentralizacijo in intenzivno dela pri povezovanju in koordinaciji povezovanj pokrajin ob mejah. Režonj eva poudarja; »Avstrijci pravijo, da je EU veliko prispevala k decentralizaciji razvoja. Dobili so več informacij o razpisih in s tem je prišlo v obmejne pokrajine več sredstev. Žal informacije o razpisih ne pridejo do nas, zato moramo v Pomurju usposobiti in izobraziti strokovnjake, ki si želijo delati pri projektih, ter jih seznaniti, kako sredstva pridobiti iz tujine in iz Slovenije. Včasih je še lažje priti do sredstev iz tujine. Tretji problem pa sta lastni delež in kreditiranje, ki se zahteva na razpisih.« Poleg tega pripravljajo teren za evropske volitve. »Upam, da bodo tisti, ki bodo izvoljeni kot poslanci v evropskem parlamentu, znali lobirati in se ne bodo izgubili po poslanskih skupinah. Želim si, da bi sodelovali kot slovenski poslanci in bi komunicirali med seboj. Odvisno od voli-tcv pa je, kdo bo to in ali bo tudi naša koalicija SMS-a imela svo-jega predstavnika v poslanski skupini.« Ali so Slovenci in Pomurci v Bruslju povezani? »Enkrat ali dvakrat na mesec imamo Slovenci, ki delamo v evropski komisiji in evropskem parlamentu, srečanje. Sama večkrat potujem v Prago, Luksemburg in Dunaj, tako da se vseh ne morem udeležiti. In kaj lahko naredijo za Pomurje? Vsakemu zainteresiranemu za mednarodne povezave in pro jekte, ki so grajeni na podlagi partnerstva dveh ali več držav, lahko posredujemo veliko informacij in pomagamo najti kontakte. Za Prekmurje bi se dalo veliko narediti, vsi pa moramo stopiti skupaj in izkoristiti možnosti, ki so nam dane. A. Nana Rituper Rodei S štipendijami stimulirati za Pomurec na čelu mariborske študentske organizacije - Odnosi z univerzo so čedalje boljši, zato lahko pričakujemo dobro sodelovanje Vedno več Pomurcev zaseda pomembne funkcije v organizacijah, ki se ukvarjajo predvsem s šolajočo se mladino. Tako smo pred kratkim poročali o dijaku murskosoboške gimnazije, ki je postal predsednik Dijaške organizacije Slovenije, pred dnevi pa so za predsednika Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) izvolili absolventa Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Zdenka Škrabana iz Dokležovja. Nekateri študentski časopisi so ga že opisali kot »za to mesto najboljša izbira«, zato smo ga tudi mi povprašali, kakšne ideje ima in kakšni so problemi Študentov, ki jih bo v prihodnje reševal z ekipo. Kdo lahko postane predsednik ŠOUM-a in alf ima ta zadosti pristojnosti? »Predsednik takšne organizacije lahko postane vsak, ki ima status študenta Univerze v Mariboru m ga izvoli študentski parlament za obdobje dveh let. Ve- rjetno pa je nekaj prednosti v izkušnjah, ki sem si jih pridobil, saj znotraj organizacije že dobri dve leti delujem na področju socialnih vprašanj. Funkcija predsednika je sicer, da vodi vse funkcionarje ŠOUM-a, medtem ko imamo Še direktorja, ki pa vodi strokovne službe, in mislim, da ima pri tem predsednik zadosti velike pristojnosti, da lahko vodi in rešuje Študentsko problematiko.« Kakšni so tvoji cilji, ki si jih tudi predstavil v svojem programu ob kandidaturi? »Prvi takšen cilj je zagotavljanje kvalitete visokošolskega izobraževanja po Bolonjski deklaraciji, ki med drugim tudi predvideva oblikovanje skupnega evropskega visokošolskega prostora, drugo je dokončna izgradnja novih študentskih domov, ki so VESTNIK- 1. januar 2004 AKTUALNO 3 Brezovica novoletno osvetljena Bojazen je bila odveč Pet jih je umrlo, novorojenčka pa nobenega V nedeljo popoldne je bilo vsekakor lepo med domačini in gosti, ki so se zbrali pri gasilskem domu, da pri proslavili novo delovno zmago - namenu so predali javno razsvetljavo. Marsikje drugje tega sploh niso slavili kot pomembno pridobitev, Brezovičani pa so želeli pokazati, da jim to zares veliko pomeni. Ne le da so pripravili krajšo proslavo s kulturnim programom, ampak so vse udeležence tudi pogostili z bogračem, pereči in domačo potico. Med tistimi, ki so bili še posebej zadovoljni, da je končno prišel ta dan, je bil predsednik gradbenega odbora Alojz Denša, ki je izrazil zadovoljstvo, da so uspeli urediti razsvetljavo tudi v zaselku Vučja Jama in pn vaški kapeli. Kasneje nam je dejal, da bo Brezovica sedaj lahko razsvetljena tudi ob prehodu starega v novo leto Seveda je ob takšnih priložnostih navada, da spregovori tudi župan. Za Andreja Lebarja je bila to prva formalna otvoritev ob novi pridobitvi v njegovem enoletnem mandatu. Z zadnje seje rogašovskih svetnikov Občina ima prvega podžupana Še pred prazniki so rogašo-vski svetniki na svoji seji sp-rejeli proračun za leto 2004 ’n imenovali podžupana. Kot kaže, stvari v zadnjem Času v občini potekajo nekoliko bolj gladko, čeprav so se s takšnimi zadevami znali vča-s’h zelo dolgo ukvarjati. Že pred tedni, ko je bila prva obravnava, smo poročali, da Proračun ne dopušča skorajda n'Č manevrskega prostora za poklice, ki so v regiji potrebni potrebni, ter tretji takšen je ureditev štipendiranja na-Jhesto s pravilnikom z zakonom, "11 jc zanesljiveje, pa še določe-°blike štipendij bi se dale krediti.« ^edno so bili največji pro-blenti glede študentskih po- in prehrane. Kako so sfdaj tukaj stvari urejene kaj se še da storiti? . Področje prehrane se je s spre-(-l|V|u novega zakona zelo uredi-’ saj tako urejenega sistema ni ‘ °8°Če zaslediti nikjer v Evro Pl. , . eano pa se da še kaj spre-. Piti, kot na primer zmanjša-p tkalnih vrst pri prodaji bo-, naročanje bonov prek in-.h'11 ta in podobne tehnične h *T| sr pi hlc Študentskih « je v začetku novembra mi-^S(er Gaber položi) temeljni "'"h s čimer se je začel ure- V Brezovici je malo otrok. Letos ni bilo nobenega novorojenčka. Kljub vsemu so mladi uspeli pripraviti krajši kulturni pro gram, v katerem sta se izkazala ritmična skupina Lisičke in harmonikar Denis Raj. Foto: J. G. »Današnja otvoritev ima več pomenov. Dokazuje, da so bile odveč bojazni, da bo Brezovica zaradi tega, ker v občinskem svetu nima svetnika, zapostavljena. Krajani Brezovice pa so dokazali, da prostovoljno delo na srečo ni stvar preteklosti, ter s tem občini prihranili zelo potrebna finančna sredstva. Dokazuje tudi, da smo občani in nove investicije, saj je prioriteta odplačevanje obveznosti za novo šolo. S tem so se svetniki sprijaznili, zato tokrat, ob drugi obravnavi, večjih sprememb ni bilo in so proračun v višini 342 milijonov tolarjev tudi sprejeli. Končno pa so imenovali tudi podžupana Končno zaradi tega, ker so že pred leti dobili iz Službe za lokalno samoupravo opozorilo, ker še nimajo podžupana sničevati projekt zagotavljanja študentskih postelj, kar se obljublja že nekaj časa « Kakšen je odnos na relaciji ŠOUM - Univerza v Mariboru - država? »Odkar je bil izvoljen novi rektor, so se odnosi z univerzo precej izboljšali. V prihodnje bomo z njimi sodelovali vsak mesec na sestankih, kjer se bomo dogovarjali in izmenjali informacije. Z državo pa Študentje komuniciramo prek Sveta vlade za študentska vprašanja. So pa seveda pri komuniciranju z državo in pristojnimi ministrstvi dolge procedure, tako da moramo biti vztrajni in trmasti, če bomo hoteli doseči še kaj več. Predvsem morajo vse Študentske organizacije v državi nastopati skupno, s čimer smo močnejši sogovornik« občinski organi skupaj sposobni doseči zastavljene cilje ter da občinska uprava in člani občinskega sveta ne zastopajo samo lokalnih interesov vasi, iz katerih so, temveč je razmišljanje in delovanje zastavljeno širše v smislu enakomernega razvoja cele občine,« je med drugim poudaril župan Andrej Lebar. Omenil je tudi, da je stala naložba sko- Takrat sta bila pripravljena dva predloga, vendar je bila opozicija v občinskem svetu vedno proti obema kandidatoma za podžupana, ki jih ju je predlagal župan Janko Halb Zaradi tega so, kljub opozorilom države, za nekaj časa prenehali iskati podžupana. Na srečo sankcij ni bilo, ker je Šlo zgolj za opozorilo. Razmere v občinskem svetu pa so se lansko leto po lokalnih volitvah Pred leti je imela vaša organizacija tudi med študenti nasprotnike v gibanju, imenovano Novi val, ki so vam očitali, da ne delujete dobro. Kako je sedaj s tem? »Novi val je bilo gibanje za pravice študentov, ki je zamrlo. Gibanje je želelo očrniti naše delo, zato so obljubljali študentom stvari, za katere niso imeli nobenih podlag. Ko pa bi morali narediti kaj konkretnega, so naleteli na težave. V tem Času pa je naša organizacija v javnosti pridobila ugled, predvsem s konkretnimi reševanji študentskih vprašanj, kar je verjetno tudi razlog, da je gibanje zamrlo, saj ni imelo več argumentov za nasprotovanje.« ŠOUM torej skrbi za to, da imajo študentje vse možnosti za kakovostno izobra raj štiri milijone tolarjev, da so jo uspeli izvesti v sodelovanju s podjetjema Elektro Maribor in Gradnja Ljutomer, da bodo v Brezovici prihodnje leto gradili mrliško vežico in da je prepričan tudi o realizaciji največjega projekta v velikopolanski občini -zgraditvi kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave. Jože Graj nekoliko umirile, vlogi opozicije in pozicije v občinskem svetu sta se zamenjali, zato so bile sedaj dobre možnosti za nov predlog in imenovanje podžupana. To jim je tokrat uspelo in prvi podžupan občine Rogašo-vci je postal občinski svetnik iz vrst SDS Stanislav Stoti, sicer inženir strojništva, doma od Sv. Jurija. C. K. ževanje, toda ali tudi razmišljate o tem, kaj se dogaja s študenti, ko končajo Študij in se znajdejo na zavodih za zaposlovanje? Po tem je pomurski prostor še kako značilen, »Že kot sekretar za socialna vprašanja sem aktivno delal na področju zaposlovanja mladih. Konkretno za Pomurje sem iskal rešitve v novem zakonu o štipendiranju Nekakšna rešitev je v kombiniranih štipendijah, kjer denar prispevata tako država kot delodajalci. Te štipendije pa bi nato morale upoštevati specifičnosti določene regije, torej bi se podeljevale za tiste panoge, ki so v določenih regijah in imajo perspektivo. Tako bi mlade stimulirali, da bi se odločili za tiste študije, ki so za določene regije potrebni. Delodajalci pa bi bili verjetno tudi zainteresirani, da se V Veliki Polani nekaj zadnjih odločitev Največ šolskih točk Kanalizacija: najprej zbiranje ponudb za izdelavo študije Po letu dni dela velikopolanskega občinskega sveta, ki ga vodi in usmerja novi župan Andrej Lebar, lahko ugotovimo, da je šlo doslej vse gladko. Ker se o večini pomembnejših zadev, o katerih odločajo na sejah, predhodno pogovorijo in dogovorijo na občinskih odborih ali kako drugače, trajajo zasedanja sveta največkrat kakšni dve uri. Nikomur pa ni za brezplodne razprave. Na zadnji letošnji seji ob koncu decembra so imeli na dnevnem redu največ šolskih točk. Potrdili so sistemizacijo delovnih mest v velikopolanskem vrtcu, kot narekujejo normativi, kar med drugim pomeni, da so določili tudi 0,12 faktorja za ravnateljico osnovne šole. Gre za Marijo Horvat, ki so jo prav tako povabili na zadnjo letošnjo sejo, da so se skupaj z njo lažje odločili še o novi ekonomski ceni za vrtec in obračunavanje plačila stroškov za otroke, ko so odsotni zaradi bolezni ali iz drugih razlogov. Še prej se jim je Horvatova zahvalila za zaupanje, ki so ji ga izkazali v občinskem svetu ob imenovanju za ravnateljico, in tudi za pomoč občine pri dosedanjem delu Svetniki pa so potrdili sklep, da bo znašala ekonomska cena po novem 79-254 tolarjev (za 12 mesecev) oziroma 73.089 tolarjev preračunano na 11 mesecev, kolikor položnic bodo prejeli stafši. Stanislav Šteti, novi podžupan občine Rogašovci. Foto: N. J. kader, v katerega vlagajo, tudi vrne. Skratka, začetki reševanja tega problema so v stimulaciji za tiste poklice, za katera mesta v regiji so, zato tudi naša organizacija želi biti zraven, ko se bodo reševali ti problemi, ki so v naši regiji še kako očitni « Funkcija, ki si jo pridobil pred kratkim, seje pri nekaterih že pokazala kot dobra odskočna deska v politiki. Ali misliš v prihodnje nadaljevati prav tam? »S politiko se zaenkrat še ne nameravam ukvarjati, ker mi bo vzela funkcija predsednika veliko časa. Če pa se bodo v prihodnje ponudile kakšne priložnosti, pa ne vidim, zakaj jih ne bi izkoristil. Škoda bi hilo zavreči vse znanje in izkušnje, ki si jih človek lahko pridobi s to funkcijo.« C. K„ foto: N. J. Gre za 10-odstotno povišanje glede na letošnji februar, ko so nazadnje določili ekonomsko ceno. Poraba živil na enega otroka znaša dnevno 246 tolarjev. Prvi dan otrokove odsotnosti tega zneska ne bodo odračunali, razen med počitnicami, ko starši vnaprej najavijo, da otroka ne bo v vrtec. V primeru odsotnosti otroka do pet delovnih dni bodo odračunali stroške živil, za daljšo Odsotnost, če bodo starši predložili zdravniško potrdilo, pa bodo upoštevali ceno oskrbnega dneva in to razliko zaračunali občini Za odsotnost otroka za več kot en mesec (potrebno je zdravniško potrdilo) pa bodo obračunali staršem 25 odstotkov od njihovega deleža. Tudi v tem primeru razliko poravna občina Ker se je OS Miška Kranjca Velika Polana odločila, da se vključi v mrežo ekošol, je najprej treba ustanoviti programski svet, v katerem so poleg učencev, učiteljev in staršev tudi predstavniki lokalne skupnosti Občino bo zastopal Štefan Prša (ni nekdanji župan), ki je kandidiral za svetnika na listi Slovenskega ekološkega gibanja. Med odločitvami z zadnje seje vsekakor velja omeniti tudi sklep o začetku postopka za zbiranje ponudb za izdelavo študije za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave Ker je tako rekoč že sedaj znano, da tega projekta ne bodo mogli izvesti z lastnimi sredstvi, so predvidene tri variante, in sicer da bi šlo za koncesijo za zgraditev dela kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave ali ustanovitev mešanega podjetja med občino in koncesionarjem ali da bi vse skupaj izpeljali na »leasing« J. G. LOKALNA SCENA VESTNIK Ciril KavaŠ (I), Odranci: »Bil sem v Ameriki. Tam plačujejo mesečno za štiri are Stavbnega zemljišča 120 dolarjev, Še zadnjič letos v Odrancih Zemljišča in vrtec Seznanili so se tudi z informacijo o pripravah na gradnjo zvonikov parcela pa sploh ni njihova last. Če bomo mi morali po novem plačevati 10.000 tolarjev letno, to ne bo tako hudo K Odrancih nimamo gozdne ceste, ki bi jo morali vzdrževati. To je dobro za nas. Jaz imam tudi 20-arsko parcelo gozda na Dolnji Bistrici. Ne vem, kakšna je, ker že dvajset let nisem bil tam.« Ivan Markoja, župan: »Težko je biti glede odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča pošten oz. pravičen. Če izločimo siromašne, bodo mo- rali vse plačali bogatejši. Denar je treba dobiti. Čez dve leti pa tega ne bo več, ampak bo država uvedla davek na nepremičnine. Sele takrat bo prava katastrofa za naš narod. Zgradil sije velike hiše, v katerih živi malo ljudi. To Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča je bil med temami, ki so v zadnjem času najbolj »okupirale« odranske svetnike. Naposled so rekli zadnjo besedo, kako in kaj z »dodatkom«, in da bodo zadeve spremenili, če se bo izkazalo, da je to potrebno. Nekateri so izražali bojazen, da bo med ljudmi zavladalo precejšnje nezadovoljstvo, ko bodo zvedeli, da bodo prispevki precej višji, in še zlasti, da bo treba plačevati tudi za stavbna zemljišča, na katerih ni hiš, in tudi za parcele, na katerih stojijo prazne hiše. Če naj bi zbrali iz tega naslova blizu 12 milijonov tolarjev, kolikor je predvidela država, bi to lahko znašalo v povprečju na posamezno gospodinjstvo po 30.000 tolarjev letno, kajti če bo znašal ta prispevek v povprečju le okrog 7.000 tolarjev, bo zbranih samo 2,8 milijona tolarjev, je ugotavljal Jožef Kociper. Župan Ivan Markoja je pojasnil, da je matematično res tako, vendar bodo državi dokazali, da je skupen znesek očitno previsok, saj bo treba odšteti nadomestila tistih, ki bodo po zakonu oproščeni. Gre za lastnike pri katerih skupni mesečni prejemki na družinskega člana ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka. Poleg takšnih primerov bo mogoča oprostitev plačila tudi v primeru elementarnih in drugih nesreč, ali če bo ugotovljeno, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezančeve družine Odločili so se tudi, da se od skupne površine stavbnega zemljišča odšteje v vseh primerih po šest arov, kar se bo štelo kot gradbena parcela s funkcionalnim zemljiščem, preostale površine pa bo- do obravnavali kot nezazidane stavbne parcele (nižji prispevki). Občinski svet je na zadnji letošnji seji sprejel tudi sklep o 10,6-odstotnem povišanju ekonomske cene za otroški vrtec, tako da bo znašala po novem 66.070 oziroma 71.543 tolarjev preračunano na enajst mesecev. Starši bodo namreč dobili letno samo enajst položnic, za dvanajsti mesec pa jim bodo zaračunali le prehrano, ki znaša mesečno 5.880 ro- larjev na otroka. Sprejem tega sklepa pa so »pospremili« z ugotovitvami, da je več staršev zaradi socialnega položaja oproščenih plačevanja prispevkov za vrtec, zato morajo toliko več sredstev zagotoviti v občinskem proračunu. V bogatih občinah so gledej^ga veliko na boljšem. Seznanili so se tudi z informacijo, kako je s pripravami na gradnjo zvonikov pri odranski cerkvi Jožef Kociper, ki je član cerkvenega gradbenega odbora, je med drugim povedal, da bo znašala vrednost naložbe okrog 180 milijonov tolarjev, realizirati pa jo nameravajo do novem bra 2004. Župnijski svet pobira mesečne prispevke po 3 000 tolarjev, v občinskem proračunu je planiranih 10 milijonov, računajo pa, da bo kulturno ministrstvo v celoti odobrilo zaprošen znesek. Prav tako računajo na sofinanciranje iz občinskega proračuna še v nekaj prihodnjih letih ter na sponzorska sredstva. Jože Graj Soboški svetniki poredko sejejo Naj izvoljeni položijo svoje račune Tik pred koncem leta so si svetniki mestne občine Murska Sobota spet vzeli čas za sejo, od poletnih počitnic je bila ta namreč komaj druga seja. Še pred novim letom so se dotaknili odlokov o zazidalnih in lokacijskih načrtih, ustanavljanja javnih zavodov in dali soglasja k imenovanju direktorjev javnih zavodov ter določitvi uspešnosti. Bolj proti koncu seje je šlo, bolj se je razprava razvijala in proti koncu dosegla vrhunec. Ogenj in iskrice pa so svetniki gasili po koncu seje. Obravnavali so odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu stavbnih zemljišč v mestni občini. Gre za nadgradnjo sedanje ureditve, ki natančneje opredeljuje načine določanji površin za odmero nadomestila od nezazidanih stavbnih zemljišč in definira zemljišča, od katerih ni mogoče odmerjati nadomestila. Svetnike je ob tem zanimalo, kakšen je konkreten izračun po novem, Dr Igo Ružič z oddelka za infrastrukturo, okolje, prostor in gospodarske zadeve pa jim je odgovoril, da gre le za uskladitev odloka in ne pomeni korenitega posega pri plačilu. Za nepozidano 5-arsko parcelo bodo izstavili račun v višini 10 tisoč tolarjev. Sprejeli so odlok o ustanovitvi javnega zavoda Galerija in Pokrajinski muzej M Sobota. S tem odlokom sta ustanoviteljici jih bo ubijalo.* Štefan Prša, svetnik veliko-polanske občine: »Država bi morala imeti večji interes, da bi podpirala n Soboška evangeličanska občina obdarja Obdarili so otroke in starejše alternativne vire energije. Imamo Polanski log. Potreben je le stroj za sekance, kotel in stvar je končana. Lahko bi ogrevali šolo. Jaz sem nekaj poskušal, a sem nazadnje vse vrgel vstran « Alojz Jerebic, svetnik Občine Velika Polana: »Pustiti je treba, naj bo noč - noč. Brez zveze je, da luči gorijo do polnoči« Ciril ZajnkoviČ, podžupan Občine Razkrižje: •■Odločili smo se. da bomo razvijali drobno obrt in turizem Za kaj drugega nimamo možnosti. Janez 3 to tl, soboški svetnik: »Nekdanjega direktorja Študijske knjižnice nismo odstavili, ampak ga nismo imenovali za direktorja.« Anton Slavic, župan MOMS o praznični razsvetlitvi mesta: »Ko sem jaz pred slabimi desetimi leti prišel na občino, je bila ta v čisti temi.« V teh prazničnih je vse v znamenju obdarovanja, praznovanja in predpraznične mrzlice. Veliko pa je takih, ki se v teh najbolj veselih dneh počutijo osamljene in pozabljene zavodov Galerija M. Sobota ter Pokrajinski muzej dve občini - Mestna občina, ki razpolaga s 76 odstotki, in občina M. Toplice s 24-odstotnim deležem - preosta- lih deset občin pa je ustanoviteljstvo preneslo Za financiranje delovanja zagotavlja 60 odstotkov državni proračun, 20 odstotkov sedežna občina, 20 odstotkov Janko Halb, župan občine Roga-sovci o zakonih: »Če najdeš luknjo. boš tako dolgo vrtal v njo, da prideš skoz.« Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota si prizadeva, da ravno v teh dneh obišče svoje vernike in vernice in tudi druge, ki bi lahko bili njihovega obiska še posebno veseli. Vsako leto se v teh dneh spomnijo svojih vernikov in vernic, ki so starejši od 75 let, pa tudi mlajših, ki praznikov ne bodo preživeli doma v krogu domačih. Vsako leto starejše vernike po nedeljskem bogoslužju skupaj s prezbiterijem in predstavnikom cerkvene občine povabijo na slavnostno kosilo. Letos se jih je zbralo okoli sto petdeset, sto osemdeset vernikov, ki se več ne mo- Sončkov Božiček Sonček Murska Sobota, ki združuje Varstveno-delovni center in Pomursko društvo za cerebralno paralizo, je za otroke društva, stare do petnajst let, pripravil božič-kovanje. Darila, ki jim jih je prinesel Božiček, je prispevalo društvo, za pogostitev pa so poskrbele njihove mame. Veselega praznovanja se je udeležilo okoli sedemdeset članov društva, njihovih sorodnikov in prijateljev. Sonček pa se je ves december predstavljal tudi z razstavo božičnih izdelkov, ki so jih izdelali varovanci Varstveno-delovnega centra. Na ogled so jih postavili v izložbenem oknu podjetja Fering na Slovenski ulici v Murski Soboti. M. H. rejo udeleževati bogoslužja, pa so obiskali na domu in jih simbolično obdarili. Poleg tega se Evangeličanska cerkvena občina vsako leto spomni tudi vseh varovancev Dijaškega doma v Murski Soboti. Dvanajst varovancev iz socialno šibkejših družin jih je letos že nestrpno pričakovalo, pa ne toliko zaradi drobnih daril, ampak tudi zaradi veselja, ki so ga prinesli v njihova življenja. Na kratki prireditvi je ob tej priložnosti zapel otroški pevski zbor, ki ga vodi gospa Suzana Kodila. V predprazničnih dneh pa so obiskali in obdarili tudi otroke, ki se zdravijo na otroškem oddelku bolnišnice v Rakičanu in letošnjih božičnih praznikov ne bodo mogli preživeti v krogu svoje družine. V teh dneh se za darila zapravijo milijoni, v nepreglednosti podarjenega marsikdo pozabi, kaj je od koga dobil, so pa ljudje, ki jim stisk roke in drobna pozornost polepšata in osmislita praznike. A. N. R. R. pa druge občine. Svetniki so razpravljali o nagradi za uspešnost zaposlenim Galerije in jo tudi odobrili, čeprav je bil Marko Martinuzzi ob tem mnenja, češ kako se jim lahko dodeli nagrada za uspešnost, ko pa so z vstopninami v enem letu zaslužili 70 tisoč tolarjev. Svetniki so podali tudi soglasje k imenovanju direktorja Zdravstvenega doma, tako ga bo tudi v prihodnjih štirih letih vodil Jože Felkar, dr. med. Svetnik Martinuzzi pa je ob predstavitvi pričakoval tudi prikaz, kako se bo zmanjševala izguba Zdravstvenega doma iz prejšnjih let. Judi imenovanje Suzane Szabo Pahič, univ. dipl, nov, za direktorico Pokrajinske in študijske knjižnice ni bilo brez pripomb. Anton Rous se je ob tem spomnil na občinsko Refinanciranje izgradnje knjižnice ter odstavitev nekdanjega direktorja. Pa ga je predsednik KVl' AZ-a Janez Stoti popravil, da ni slo za odstavitev, ampak neimenovanje, na koncu pa so Pahičevi dali soglasje k imenovanju Svetniki so se tudi zavzeli, da se v prihodnosti delovni čas razširi in s tem omogoči boljši dostop do literature. A. N. R- R- a VESTNIK - 1 ja »ar 2004 LOKALNA SCENA Dom starejših občanov Ljutomer Domačnost, strokovnost in odprtost Postati želijo center celovite skrbi za starejše Ob drugi obletnici delovanja Doma starejših občanov Ljutomer je njegovo vodstvo pripravilo posvet s predstavniki različnih ustanov pa tudi mnogimi drugimi, ki prihajajo v dom prostovoljno, da stanovalcem in sebi popestrijo življenje. Pogovarjali so se o tem, ali je dom izpolnil pričakovanja in kako naprej. Udeleženci posveta so bili mnenja, da je dom v okolju zelo dobro zaživel, da se s svojimi vsebinami vključuje v lokalno skupnost in da ni moteč. pravi direktor doma Boris Šunko To pomeni, da želijo preseči institucionalno varstvo starejših ljudi in usmerjenost zgolj k stanovalcem doma, ter v skrbi za starejše ljudi delovati širše, To pa bodo lahko gradili na že postavljenih temeljih in na ustvarjenem zaupanju stanovalcev in okolice, ki so si ga pridobili s kakovostnimi storitvami Čeprav je bila prvo leto delovanja pozornost namenjena predvsem sprejemanju stanovalcev, so zelo zgodaj začeli mislili tudi na vsebine, ki bi prispevale k bolj razgibanemu življenju. »Naš »Postati želimo center celovite skrbi za starejše v okolju s ponudbo raznolikih in kar se da posamezniku prilagojenih storitev. Vizija temelji na treh že znanih ključnih besedah: domačnost (prijaznost), strokovnost in odprtost.« In kako naprej? »Postati želi •Do center celovite skrbi za starejše v okolju s ponudbo raznolikih m kar se da posamezniku Prilagojenih storitev. Vizija te-tielji na treh že znanih ključnih besedah: domačnost (prijaz-»ost), strokovnost in odprtost,« pevski zbor je začel peti zelo zgodaj, hitro so se začele sestaja- ti skupine za samopomoč in bila je vrsta prireditev, izletov in krožkov v okviru delovne terapije, kar je prispevalo h kakovosti življenja v domu. Zanimivo pa je tudi, da so nam veliko prireditev ponudili od zunaj,« je povedal sogovornik. Gre torej za pomembno prepletanje med tistim, kar je »znotraj« in kar je »zunaj«, kar dom resnično umešča v okolje. Ljutomerski dom starejših pa se lahko predstavi tudi z uspešnim poslovanjem. Polno zasedeni so bili že v letu in pol od odprtja, kar je uspelo le redkim, to pa zaradi dobrega sodelovanja s centri za socialno delo in občinami, pozitivno pa so poslovali že prvo leto. »... čeprav mi na oskrbni dan dobimo manj od povprečja prihodkov slovenskih domov, To pomeni, da smo to lahko dosegli le z obvladovanjem stroškov in racionalnim zaposlovanjem v pnem letu,« je povedal sogovornik Dom starejših občanov Ljutomer je tri četr- tine zaposlenih sprejel iz vrst brezposelnih ali brez daljših delovnih izkušenj, saj je bila povprečna delovna doba zaposlenih komaj deset let. Po nekaterih začetniških težavah sedaj že predstavljajo izkušeno in strokovno ekipo. V prvem letu delovanja pa so se veliko ukvarjali tudi z odpravljanjem pomanjkljivosti v stavbi, sami pa so tudi morali preuredili del prostorov v varovani oddelek za dementne stanovalce. »Škoda, da novi domovi, in v zadnjem času jih je bilo z državnim denarjem zgrajenih deset, nimajo zanje prilagojenih prostorov, da bi potem tudi delo z njimi bilo veliko lažje. Drug naš problem pa je, da imamo premalo enoposteljnih sob. Ob tem da smo dve dvoposteljni sobi spremenili v enoposteljne, jih imamo samo šestnajst, potreb pa je veliko več. S tem pa sta povezana tudi struktura stanovalcev in njihovo zadovoljstvo, saj so ti, preden so prišli k nam, živeli sami in niso navajeni deliti svojih intimnih prostorov z nekom drugim,« je povedal sogovornik. Dom ni ograjen in to je, kot pravi njegov sogovornik, velika prednost, ki je ne nameravajo spreminjati. Vendar pa ima ta odprtost v park ob koncih tedna tudi določene neprijetnosti. »Petkove noči so včasih glasne in moteče za naše stanovalce, včasih pa nam tudi kaj poškodujejo. Enkrat so nam zaradi onesnaženja poginile tudi ribice v ribniku, kar vse vznemirja naše stanovalce,« je povedal direktor doma Boris Sunka. Opozori! pa je tudi na velik problem parkiranja pred domom, saj je zaradi tega ovirana dostava in včasih celo prihod reševalnega vozila. M. H. Razstava slovenskih ekošol v Lendavi Ekološka zavest v prednovoletnem času V avli hotela Lipa Term Lendava so odprli razstavo del natečaja ne temo Prednovoletni čas, na katerem so s svojimi likovnimi deli sodelovali šolarji ekošol iz vse Slovenije. Natečaj sta organizirala Nacionalna koordinacija Eko šola kot način življenja in Pomurski ekološki center. Na otvoritvi razstave Prednovoletni čas so pripravili kulturni program šolarji lendavske dvojezične osnovne šole 1, Pri organizaciji sklepne prireditve v Lendavi, na kateri so dvanajstim po mnenju komisije najbpljšim izdelkom podelili priznanja, so sodelovale tudi Terme Lendava, v kulturnem programu pa so nastopili šolarji Dvojezične osnovne šole 1 iz Lendave. Na natečaju je sodelovalo 57 slovenskih ekošol, med prispelimi izdelki pa so izbrali 70 risb, ki jih sedaj razstavljajo. Te risbe bodo na ogled v avli hotela Lipa v Lendavi do 12. januarja, nagrajeni motivi, ki ob prednovoletnem razpoloženju izražajo tudi ekološko zavest, pa bodo uporabili tudi kot motiv za božično-novo-letne voščilnice. Med dvanajstimi nagrajenci so tudi trije iz Pomurja, in sicer Andrej Kreslin z OŠ Prežihovega Voranca Bistrica, Sandi Špilak iz Dvojezične OŠ 1 Lendava in Vanja Kapun iz OŠ 2 Murska Sobota. Ob priznanjih in nagradah avtorjem likovnih del so podelili priznanja tudi njihovim men tor jem. J. G a. Petkove noči so včasih glasne in moteče za naše stanovalce, včasih pa nam tudi kaj poškodujejo. Enkrat so nam zaradi onesnaženja poginile tudi ribice v ribniku, kar vse vznemirja naše stanovalce.« Programske usmeritve pomurskih upokojencev S pokrajinsko zvezo do večje učinkovitosti zadnji seji upravnega ^bora Pomurske pokrajin-s*e zveze društev upokojen-v letu 2003, ki je bila v "’’zski Soboti, so najprej ob-ravnavali spremembe in do-P°lnitve pravil Zveze dru-n' 1 upokojencev Slovenije. rtaipomembnejša novost je, b a bodo zaradi čimbolj učin-uspešnega in usk-lenega delovanja povsod ° državi ustanovili pokra-: 2veze društev upoko- trnCev' ^h je za zdaj devet, 1 Pa so še v ustanavljanju. Ustavljali bodo vmesni n,lL3 ’,lt J dr"' j. * upokojencev, ki jih je v Hrulil že t54. in Zvezo H* tev upokojencev Slove-lot>n ^atcre bodo poglavitne na-iipzveze društev hoj' encev na določenem ob-v Prvi vrsti naj bi orga-Pokrajinska srečanja °lencev širšega pomena, Pev. i 'l"jnru srečanja, revije Zborov ter druge kul- turne in umetniške prireditve. Poleg tega bodo organizirali razprave o socialnem, pokojninsko-invalidskem m zdravstvenem položaju upokojencev, V tej zvezi so tudi sprejete programske usmeritve in finančni načrt Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev za leto 2004. Ker je naša država potrdila pomemben nacionalni program, ki zadeva socialno varnost starejše populacije, ga bodo skušali vsebinsko obogatiti s kvaliteto življenja starejših. V prihodnjem letu bo aktivnost usmerjena tudi na področje zavarovanja zdravja po predloženi zdravstveni reformi. Nič manjši pomen pa ne pripisujejo organiziranosti pomurske pokrajinske zveze, v katero je vključenih 26-658 upokojencev ali le 56,1 odstotka vseh, zato bo ena od prednostnih nalog pritegnitev novih članov. Na stanovanjskem področju nameravajo hitreje graditi t. i. varovana stanovanja in domove za starejše, saj po številu starostnikov Pomurje izstopa v slovenskem merilu. Glede zdravstvenega varstva pa se po- murski upokojenci zavzemajo za pravičnejšo porazdelitev finančnih sredstev po regijah. Govor je bil tudi o možnostih mednarodnega sodelovanja na pokrajinski ravni, zlasti še s sosednjimi državami Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko. Ker bo leta 2005 v Ljubljani kongres EU-RAG-a (združenja starejših Evrope), bodo priprave na ta veliki dogodek potekale že v letu 2004. V ta namen bodo izvedli tudi anketo o položaju starejših v Pomurju. Milan Jerše Predpraznično srečanje na maloobmejnem prehodu v Gerlincih Občina Cankova na področju družabnih srečanj žc nekaj časa sodeluje z občino Kioch iz sosednje Avstrije To sodelovanje se je v prazničnih dneh še poglobilo, saj so bili ob začetku adventa cankovski občani na ogledu jaslic v KLochu, kjer so se tudi dogovorili, da bodo advent sklenili s srečanjem na meji. Tako so se zadnjo nedeljo v adventu zbrali na maloobmejnem prehodu Gerlinci - Polten, kjer so si sodelujoči izmenjali luč miru Zbranim, kljub slabemu vremenu jih je bilo veliko, sta tudi spregovorila župana obeh občin. Srečanje so sklenili z besednim bogoslužjem v obeh jezikih in pozneje še s čajem in kuhanim vinom. Padla je ideja, da bi se lahko na ta način srečevali vsako leto ob teh praznikih. C. K. Občina Veržej - Jih bo Sapard uslišal? Na zadnji seji veržejskega občinskega sveta v letu 2003 so svetniki v drugi obravnavi sprejeli odlok o občinskem proračunu za leto 2004. Po njem bodo znašali skupni prihodki nekaj več kot 241 milijonov, odhodki pa dobrih 256 milijonov tolarjev. ' Pri tem so z dokaj veliko razumevanja potrdili nekatere večje spremembe v proračunu za prihodnje leto, ki so v bistvu posledica načrtovanja dveh velikih investicij, to je obnove vodovodnega omrežja Banovci- Veržej-Bunčani in gradnje novih občinskih cest. Samo za vodovod načrtujejo skoraj 70 milijonov tolarjev, pri čemer računajo, da bodo dobili iz programa Sapard vsaj 75 odstotkov nepovratnih sredstev. Če bodo uspeli na razpisu, se iz državnih virov nadejajo več kot 40 milijonov tolarjev. Podobno je pri predvideni gradnji novih občinskih cest, za kar bodo prihodnje leto namenili več kot 42 milijonov tolarjev. Od tega bo delež države 27 milijonov, preostali denar pa bo zagotovljen iz lastnih virov Seveda so se na ta račun morali odreči nekaterim drugim posegom, so pa svetniki soglašali z amandmajem Andreja Srake za določeno zmanjšanje sredstev pri tekočem vzdrževanju komunikacijske opreme in računalnikov ter stroškov uradnih objav. Soglasno je bila sprejeta tudi pobuda Janeza Ferenca, da bi 250.000 tolarjev namenili kulturi za nakup nujno potrebnega glasbenega instrumenta za potrebe pevskega ztora Na seji so potrdili tudi lemi program ravnanja s komunalnimi odpadki ter. pripombe in predloge iz javne obravnave glede predloga državnega lokacijskega načrta za sanacijo in gradnjo visokovo dnih nasipov ob desnem bregu reke Mure od C vena do VuČje vasi. Cilj tega posega je izboljšanje poplavne varnosti na poselitvenem območju in urejanje vodnega režima. Milan Jerše Občina Beltinci - Zelena luč za stavbno nadomestilo V ospredju pozornosti na zadnji seji občinskega sveta v Beltincih v letu 2003 so bile spremembe in dopolnitve odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Pri tem so v celoti upoštevali predloge odbora za proračun, finance in davčno politiko, ki ga vodi Štefan Ferenčak. Po izračunu pristojnega ministrstva bi morali v beltinski občini v letu 2004 na ta račun zbrati 59 milijonov tolarjev. In katere so poglavitne spremembe, ki so dobile med svetniki zeleno luč? Tako so med drugim sklenili, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča zaračunava le od 600 kvadratnih metrov, ne glede na velikost zemljiške parcele. V18. členu omenjenega odloka je dodano besedilo, po katerem bodo za gostinske terase zaračunavali nadomestilo le za pol leta. Spremenjen je tudi korekcijski faktor, in sicer od prejšnjih 0,1 na zdajšnjih 0,007. Izjema so seveda gostinske terase, za katere velja korekcijski faktor 0,50, ne glede na tlorisno velikost takšne terase. Zatem so beltinski svetniki v prvi obravnavi, čeprav je bilo izraženih nekaj pomislekov, podprli odlok o ustanovitvi javnega zavoda za turizem in kulturo »Marko« Beltinci. Ugotavljajo namreč, da sta v beltinski občini ti dve dejavnosti premalo povezani, čeprav se številne turistične in kulturne prireditve močno prepletajo. Pestra dejavnost številnih kulturnih in turističnih društev, ki so se že doslej dovolj izkazala, po mnenju večine razpravljalcev naravnost sili k ustanovitvi javnega zavoda. Od njega namreč pričakujejo večje tematsko povezovanje, pod okriljem Zavoda za turizem in kulturo pa si obetajo tudi večjo promocijo občine Beltinci. Milan Jerše GOSPODARSTVO 1 januar 2004- VESTNIK Borzna dogajanja Pregled letnega dogajanja Za iztekajoče se leto lahko ugotovim, da je bilo zelo radodarno do vlagateljev tako na naši Ljubljanski borzi kot na svetovnih borzah. Osrednji slovenski borzni indeks SBI 20 je pridobil na letnem nivoju 18,3 odstotka, indeks pidov PEK pa beleži slabih 25 odstotkov rasti. Na uradnem trgu A izstopajo po rasti delnice Luke Koper, ki beležijo rast v višini 56,5 odstotka. Omenjena delnica je tudi po donosu dividende med vodilnimi na slovenskem borznem trgu Zelo zadovoljni so lahko tudi lastniki delnic naftne družbe Petrol, saj je lastnikom omogočila zaslužek v višini 42 odstotkov. Razveselila je tudi družba Radenska, katere delnice so pridobile 31 odstotkov. Novomeška Krka pa sledi s 2+odstotno rastjo, kar tudi m zanemarljivo Med razočaranji naj omenim delnice Živil. Save in Term 3000. Kot vidimo iz tabele, so delnice Term 3000 kotirale v začetku leta pri vrednosti 2.300 sit. sedanja tržna cena je malenkost nižja, o prevzemni ceni pa se neuradno govori, da je 2.200 sit. Smešno? Najverjetneje večinski lastniki ne bodo privolili v prevzem po ponujeni ceni Na prostem trgu naj omenim rast delnic Pomurske pooblaščene investicijske družbe, ki so pridobile 46 odstotkov, sledijo Triglav steber 1 z 28-odstot-no rastjo in delnice Juteksa, ki so dražje 23 odstotkov Rasti pa niso VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 6.1.200$ 24 J 2.2 0031 razlita v odstotkih Borzna kotanja Gorenje. d.dJtdeme 4.400,2$ 4282.5$ 11» Intereuropa, d.d .Koper 5.189.95 5-300,59 2,13 Krka.d.d, Novo mesto 423'i 16 4.50151 52.44’^5 23.78 Luka Koper, d.d, Koper 7.049.8.3 as Mercator, d. d.. Ljubljana 24.495,22 330t9 64 55,00 Petrol, d d.. Ljubljana 39481,82 56.722,62 41,8’ Pivovarna Laško d.d. Laško 6 273.60 7272,16 15,92 Radenska, d.d ^Radenci 14^.tg 1.8763« jl21 Sava d.d Kranj 28371,43 2’643.09 257 Terme 3000, d.d.. Moravske Toplice 2.J0O.0O 2.280.00 0,87 Živila Kranj, d d Naklo 16.340,02 14.000.00 -14,32 Prosti trg jute k s dd., Žalec 22233 53 27300,001 22.79 KD Holding d.d. Ljubljana - redne 6 ’00,61 7 JZ8,52 18J3 KI> Holding d.d., Ljubljana -prean 6.002.70 5 356,65 ■10.76’ Ltv Postojna, d.d.. Postojna 17. 12132 14.100,05 17.64 Obveznice na prostem trgu Sl Odškodninski sklad 2 izdaja 97,92 102.83 5,01 Prosti trg invesUrijske družbe Infond ID, d.d.. Maribor 1 917.86 2033.38 6.02 KD1D d.d. Ljubljana 143.7} 12,11 NFDl.dd. Ljubljana 194.92 i&l 22'2 fnglav steber l. ID. d d. Ljubi) a na 224,14 286^ 27,78 Zlata Moneta 1. ID. d.d L Maribor 182,14 ^08.7 uš Prosti trg - delnice PID PM1N, d.d., Murska Sobota 222,07 258.19 15.80 PPIR d.d. Murska Sobou 22113 4628 INDEKSI Slovenski borzni indeks SBI2O 332055 3.930.60' 18,3’ Indeks delnic PIDov PIK J'Ob.Ud 24,67 sledile delnice Liva iz Postojne, ki so se pocenile za 18 odstotkov. Za pogumnejše in informirane investitorje je na voljo tudi investiranje na tujih borzah, kjer je neprimerno več vrednostnih papirjev z možnimi večjimi donosi in, moram omeniti, tudi izgubami. Ampak zadnje leto je bilo tudi na tujih borzah zelo radodarno za vlagatelje Naj naštejem nekatere zmagovalce z nem- škega borznega trga. Družba izdelovalca gum Continental vam je obogatila žep za 116 odstotkov, bančna delnica Commerzbank vas je razveselila z donosom 106 odstotkov, družba MAN s 95 odstotki, SAP z 78 odstotki in Deutsche Post s 70 odstotki. Razočarali pa sta pozavarovalnica Munche-ner Ruck z minus 16,5 odstotka in farmacevtska družba Schering, Sedanjost s prihodnostjo ali brez nje Čas naprej Začetek novih zgodb Nova prodajalna v Gornjih Petrovcih S kratko slovesnostjo so v Gornjih Petrovcih odprli novo Mercatorjevo prodajalno. Trgovina ima hišno številko 40 na območju, kjer so že banka, pošta, zavarovalnica, mesnica in diskont, ima 140 kvadratnih metrov prodajne površine, ponujala pa bo živila in blago splošne porabe. Čez teden je odprta od 7.30 do 18. ure, v soboto pa od 7. do 12. ure. - T. K. ki na letnem nivoju ni doživela spremembe .Na ameriškem tehnološkem sektorju Nasdaq naj omenim znani družbi Amazon, ki je pridobila 129 odstotkov, in Yahoo, ki sledi z rastjo 117 odstotkov Zagotovo mamljivi podatki, hkrati pa opozarjam, da v nekem prihodnjem obdobju lahko dobijo tudi negativen predznak Kdor je investiral v zlato, je oplemenitil svoje prihranke za 18,6 odstotka, evro pa je proti ameriškemu zelencu pridobil dobrih 18 odstotkov. Tendenca v prihodnje pa je še vedno na manj vrednem dolarju, hkrati pa lahko pričakujemo dražje zlato. Za konec vam želim še veliko poslovnih uspehov in uspešnega investiranja v prihajajočem novem letu. SREČNO! (Prispevek izraža osebno mnenje avtorja.) Borzni posrednik ŠTEFAN KERČMAR Letošnje leto prinaša v našo nacionalno zgodovino novo dimenzijo. Postajamo polnopravni člani Evropske unije in Nata. Kam se je v času priprav na ta korak umestilo Pomurje kot regija? Vprašanje je, kakšna izhodišča za prihodnost smo si ustvarili. Je bil obmurski prostor dovolj aktiven, da lahko čaka na zanesljivo prihodnost? Zdi se, da bo kljub močnemu retoričnemu naboju, ki ga je čutiti na eni strani, regijo na valu inertne sedanjosti poneslo v prihodnost. Vse pa le ni tako črno, če se ozremo na drugo stran. Gre za vprašanje, koliko je pokrajini uspelo zavedanje, ki ga prinašajo grožnje prihodnosti in globalizacije, kako se bo rešila dediščine delovno intenzivne tekstilne panoge, ki jo še naprej poriva v slepo ulico. Vprašanje je, kako spremeniti krhko in navidez brezperspektivno sedanjost. Če sledimo eni medijsko poudarjeni liniji, potem bi lahko rekli, da se vrtimo v labirintu brez izhoda, kjer se ponavljajo naučene zgodbe o pomanjkanju kadrov, preslabi podjetniški pobudi, premalo državnega denarja za razvoj, vzporedno s tem pa se zapirajo vse poti, da bi to raven presegli. Podjetniški center nam kaže to dovolj nazorno, saj v njem spet ni nobenega novega podjetnika, ampak se vrtijo že znana imena, ki so na tak ali drugačen način že ves čas abonirana na državne bonitete. Konference in tarnanja se vrtijo ves čas v istem krogu in porivajo naprej zmeraj iste. In četudi so v tem, recimo mu konferenčnem krogu, probleme zaznali, nimajo ne interesa in ne moči, da bi jih odpravili. Se bodo abonenti umaknili To je ena plat zgodbe, ki pa je na srečo dobila svojo protiutež in znotraj katere bi v prihodnje morale tudi lokalne skupnosti ali na koncu regija, če do nje pride, videti svojo perspektivo Teh krogov je kar nekaj, toda, če jih poskušam lokalno definirati, sta brez dvoma najmočnejša v radgonskem. pa tu nimam v mislih Radenske, in soboškem koncu. Lendavski del žal še vse preveč obremenjuje »državni sesalec« Nafta V Ljutomeru pa je po uspešnem tranzicijskem zagonu večina podjetnikov - ali pa vsaj tisti, ki bi lahko pomenili razvojno perspektivo - poniknila ah jih je odneslo v neke druge »mešetarske vode«. V Radgoni je dobro, da se je na pogorišču nekdanjega Ekada in Avtoradgone dvignilo nekaj feniksov, ki z današnjim razvojem in obsegom proizvodnje postopo- ma ustvarjajo možnosti za razvoj nove podjetniške strukture, ki bo postopoma sanirala socialne posledice prej omenjenih gigantov. V soboškem okolju se je zgodba začela vrteti okrog nekoč že odpisanega gradbeništva, kmetijstva, nov zagon z napovedanimi povezavami pa dobiva tudi turizem, ki s »tujim kapitalom« povezuje tisto, kar je že bilo povezano, m cilja predvsem na evropski trg Turizem z zadnjo projekcijo prostorske ureditve, ki je predstavljena v Cankarjevem domu dobiva novo dodatno razvojno vizijo. Ne samo vizijo, ampak kar realno podobo. V tem krogu, recimo mu kar Polaničev krog, v nasprotju s prej omenjenim, ki ga sedaj tudi lahko kar imenujemo Cipotov krog, namreč brez konferenc in tarnanj uresničujejo zastavljeno vizijo in se počasi vpenjajo v evropski prostor V Ljubljano in nazaj V Ljubljani je predstavljen projekt ureditve Soboškega jezera, za katerim stojijo trije tvorci: arheolog dr. Mitja Guštin, investitor Stanko Polanič in arhitekt Andrej Kalamar. Podrobneje je projekt že bil predstavljen. Ob tem je pomembneje poudariti, kako naj bi prišlo do uresničitve projekta. Ta naj bi bil izveden v partnerstvu z Ministrstvom za kulturo, Darsom in skupnostjo prekmurskih občin ter delno financiran iz evropskih sredstev Ker gre za projekt, ki potrebuje evropsko finančno podporo, je pot, kako priti do kapitala, zanimiva. Za idejo je treba prepričati potencialne ključne partnerje, a ti niso v Prekmurju, ampak v Ljubljani, prav tako ne samo predstavnike domačih, ampak tudi evropskih institucij. Prav zato je to velik korak k temu, da bo projekt zaživel. Če bi ga začeli predstavljati doma, bi se to verjetno spet vrtelo v krogu domačih razpravljalcev in brez pravega učinka na tiste, ki naj bi sodelovali kot sofinancerji. Je pa Še nekaj, ko se bo projekt »pojavil« pred domačo javnostjo, bi bilo treba predvsem strniti sile in s projektom začeti živeti. Tu pa smo že pri neki drugi zgodbi. Doslej se je namreč ves čas govorilo o pomanjkanju tujega kapitala in tujih investitorjev, toda tudi ti ne točijo meda in mleka, zato bi bilo dobro, če bi se začeli zgledovati po nekaterih uspešnih domačih modelih. Ni treba posebej omenjati, kaj vse se je dogajalo s smučiščem na Gol teh, ko so ga prevzeli tujci. Na koncu so ti dvignili roke in odšli Pobudo za ponovno oživitev in kapitalsko udeležbo je zagotovil Rudnik Velenje, v konzorcij pa so sc aktivno vključile lokalne skupnosti - občine - in smučišče je dan pred božičem začelo obratovati. Upajmo da bodo tudi domače lokalne skupnosti v projektu videle izziv in ga aktivno podprle J. V. Puconska občina dala besedo mladim Zanimanje za pogovor Po novem nismo več na robu Slovenije, ampak v srcu Evrope Občina Puconci je že v prejšnjih tednih pozivala mlade študente, ki želijo v prihodnosti delati v domačem kraju, da naj se najavijo v občinski upravi, sedaj pa je prešla na še konkretnejšo dejanje. Na Španovi domačiji v Mo-ščancih je pripravila pozgo-vor na temo Občina Puconci jutri in vključevanje mladih v razvoj. Pokazalo se je, da mladim v občini Puconci (in tudi v sosednjih občinah) nikakor ni vseeno. kakšna bo prihodnost v njihovem domačem okolju, saj jih je prišlo na razgovor kljub običajno »mrtvemu« času zgodnjega sobotnega popoldneva skoraj dvajset. Še prijetnejše presenečenje je bilo ob njihovi lastni predstavitvi, saj se je izkazalo, da je večina od njih že delala pri kakšnem projektu ali pa je vanj vključena, nekateri so se izobraževali že tudi v tujini, njihovo področje izobraževanja pa zaobjema velik spekter, od agro notnije, konfekcijske tehnologije in gozdarstva do gospodarstva, prava, gradbeništva, turizma, oblikovanja, pedagogike, informatike in geodezije. Darko ' Serec, Andrej Sapač, Darja Čerp-njak, Jernej Ščančar, Denis Špa-raš, Urška Cipot, Nataša Kuzma, Sabina Kuzma, Marina Car, Polona Gujtman, Boštjan Zelko, Boris Smodiš, Lea Vlaj, Matej Šd-van, Bojan Panker, Janez Žekš, Zinka Zadravec. Stanka Veren in mag. Igor Šantavec so presenetili z lastnimi idejami in s tem, kako dobro poznajo razmere v puconski občini. To so jim priznali tudi podžupan Ernest Nemec, direktor Kerne Puconci Branko Drvarič, predsednik gospodarskega odbora v občini Rudi Cipot, direktorica podjetja Nasa vas, d. o. o., Marta Horvat, direktor občinske uprave Geza Sočič in predsednik občinskega odbora za okolje in prostor, turizem in kulturo Milan Grlec. Ernest Nemec je menil, da je v mladih, ki so se predstavili, veliko znanja, zato upa, da jim bo občina lahko ponudila možnost za kakovostno zaposlitev. Rudi Cipot, ki je spregovoril v imenu programskega odbora pri Regionalni razvojni agenciji, je napovedal, da bodo v letu 2004 z izvedbenim razvojnim programom 2004-2006 skušali odpreti 1500 novih delovnih mest, na katere se bo kasneje vezalo še na internetu: www.p-inf.si dodatnih 520 zaposlitev Branko Drvarič je svetoval mladim, da so lahko uspešni pri svojem delovanju samo, če želijo biti boljši od drugih, in za primer navedel arhitekta Andreja Kalamarja, ki je pred kratkim dobil nagrado v Miamiju. »Treba pa se je zavedati, da smo tudi mi, ko smo bili mladi, potrebovali nekaj časa, preden smo se uveljavili v podjetju,« je Še opozoril na potrpežljivost. Marta Horvat pa je naštela projekte, ki naj bi se kmalu začeli izvajati v občini, in mlade pozvala k sodelovanju, ki naj sega tudi na področje društvene dejavnosti, saj imajo zelo malo izobraženega kadra. Tudi Cipotu se je med razgovorom utrnilo nekaj idej, pri katerih bi bili potrebni nekateri od mladih študentov, formalni del pa se je končal s povabilom podžupana na pogostitev. T. K. Za GaluŠak je cesta okno v svet Vaščani Galušaka so se skupaj s številnimi gosti, poslancem v Državnem zboru RS Ferijem Horvatom, županom Antonom Slano, župnikom Štefanom Gr« barjem in svetniki občine veselili dveh kilometrov dolge in štiri metre širok« asfaltne ceste. Skupna vrednost investicije je znašala okrog 62,6 milijona to larjev, od tega je delež države za demografsko manj razvite kraje 75-odstoter1, Dela je opravilo Cestno podjetje Murska Sobota. Slovesnost se je začela z nagovorom župana Antona Slane, ki je med povedal: »Ni strma samo pot v nebo, ampak tudi v Galušak. Vendar z asfa ' ranjem in ureditvijo odvodnjavanja je strmina postala prijaznejša. Za ta naselja Galušak bo z ureditvijo ceste cesar bližje, Bog pa nižje. Z ustrezno ur ditvijo ceste, ki povezuje občini Sv. Jurij in Sv. Andraž v Slovenskih Goricah, tudi ustrezni osnovni infrastrukturni pogoji za razvoj tega dela podeželja in g spodarstva na tem delu. Pričakujem, da bomo v bližnji prihodnosti ustrez -uredili v tem delu zaselka tudi oskrbo z vodo. Ob tej priložnosti želim Feriju H $ vatu izraziti zahvalo za razumevanje ljudi, ki so daleč od oblasti, je paofl svojim občutkom za pravičnost pomagal uresničiti vaše večletne sanje « Nato je spregovoril poslanec Feri Horvat, ki je dejal, da je skupaj s kraj ' srečen, da so prišli do asfalta. Samje v mladosti, na Goričkem v Prekmul hodil po blatnih cestah m tako lažje razume željo krajanov Galušak priložnostnem kulturnem programu so nastopili Mateja Maguša, Karmen ‘ gerl, Andrej Seršen in David Šalamon. r Ludvik Kramberger VESTNIK -1, januar 2004 INTERVJU Pisateljica Karolina Kolmanič Lepote se globoko zarežejo v dušo Roman Zarja upanja (izdala Pomurska založba) in zbirka dramskih besedil Povejmo in se nasmejmo (Edicije revije Separatio) sta 16. in 17. samostojna knjiga pisateljice Karoline Kolmanič. V drugi knjigi -ki je hkrati 16. knjiga edicije Separatio - je urednik Robert Titan - Felix zbral 13 besedil iz dosedanjega dramskega ustvarjanja Karoline Kolmanič. Po številu prevladujejo igrice in dramske skice za otroke, primerne za šolske uprizoritve, zadnje tri (Agencija vročih knjig, Idila na vasi in Sanje mladega Goloba) pa na hudomušen in satiričen način obravnavajo življenjske situacije in so namenjene srednješolski stopnji ter uprizoritvam amaterskih gledaliških skupin. Za knjigo je ilustracije prispeval akad, slikar Igor Banfi. Zarja upanja nadaljuje niz avtoričinih romanov za odrasle, začet leta 1975 z Marto, v katerih avtorica gradi fiktivne svetove z zapletanjem in razpletanjem zgodb, z realistično zasnovano pripovedjo, obogateno s svojevrstno sentimentalnostjo, domačijsko tematiko, človeško občutenim obravnavanjem likov in literarnih situacij V jezikih velikih narodov tovrstne izdaje doživljajo množične - da ne rečem milijonske naklade - in so nepogrešljivi del sodobne književnosti, ne glede na to, kakšen pomen jim pripisujeta kritika in literarna znanost. Tudi z imenom Karoline Kolmanič je podpisana vrsta literarnih uspešnic, o njem priljubljenosti pa pričajo podatki o izposojah v knjižnicah. Karolina, Vaš bibliografski popis registrira blizu 160 enot - približno polovico del za otroke in mladostnike, drugo polovico izpolnjujejo dela za odrasle bralce, predvsem romani. Se je literarna bera, kije namenjena otrokom in mladostnikom, navdihovala iz Vašega vsakodnevnega stika z odraščajočimi - iz dolgoletnega pedagoškega delat' KAROLINA KOLMANIČ: Kar človeka spremlja, temu se pač ne more izogniti. Že s sedemnajstimi leti sem se aktivno ukvarjala z otroki kot vodnica v počitniški koloniji. Dva meseca sem živela z invalidnimi otroki in vojnimi sirotami. Čeprav zelo mlada, sem jim takrat motala biti mati, tolažnica in jih pozitivno Usmerjati. Pozneje sem v poklicu živela * mladostniki, poslušala njihove skriv-losu Saj niti sama ne vem, zakaj so se Wi zaupali. Znala sem se z njimi smejati to tudi jokati in iz otožnih oči marsikaj Prebrati Že kmalu so se preselili v moje literarne pripovedi in v njih ostali do danes. Vedno sem jih imela v središču Pozornosti, saj se mi je zdelo, da so del točne, da jim to dolgujem, da jim imam vcliko povedati. Polnili so me z ener-B’)o in mi odstirali nova spoznanja v Vrtincu čustvovanja mladega človeka. In kaj naj bi - po Vašem mnenju -Pisec skozi književnost sporočal mladi generaciji? Tudi vzgojna in moralna načela?Je književnost Zavezana tudi tej funkciji? KAROLINA KOLMANIČ: Kaj jim spo-^°čam s svojim pisanjem? Sence na be-' " Ustih in Lotosov cvet so del njiho-VeRa čustvovanja, skratka, del mladih z nl>hovo prešernostjo, naivnostjo in gostjo, ki jim jo povzročajo odrasli in nJihovi vrstniki. Vedno trdim, da se toladi vsega naučijo od odraslih. Nihče ne rodi z orožjem, drogo in alkoho-! Mislim, da v mojih delih ni nobe-1 1 moralnih naukov. V njih se mladi ^toi spoznavajo in iz njih razbirajo, kar tojo, da jim ustreza. Posredno jih na . le usmerjam, da znajo izluščiti 0 ro od slabega, vendar ne z dvignje- Prstom. KAROLINA KOLMANIČ Rojena leta 1930 v Loma noša h pri Gornji Radgoni, živi v Murski Soboti, upokojena prosvetna delavka, pisateljica in prevajalka, avtorica črtic, povesti, zgodb in romanov, objavljenih v literarnih revijah in drugem tisku doma in na tujem ter v naslednjih 17 samostojnih knjižnih izdajah: Klanec vlnlčarke Ane, povest, 1992 Vračam vam soproga, roman, 1993 Pozno poletje, roman, 1994 Razcvet sončnice, roman, 1997 Lotosov cvet, mladinski roman, 1999 NI sonca brez senc, avtobiografski roman, 2000 Zarja upanja, roman, 2003 Povejmo In se nasmejmo, zbirka dramskih besedi!, 2003 Sonce ne išče samotne poti, povest, 1968 Srečno, srebrna ptica, povest, 1972 Marta, roman, 1975 Sence na belih Ustih, roman, 1980, ponatis 1997 Sanje o zlatih gumbih, mladinska povest, 1983 Posodite mi svoj obraz, novela, v Nemčiji, 1983 Tvoja skaljena podoba, roman, 1986 Sadovi ranih cvetov, roman, 1988 Srebrno kolo, mladinska kratka proza, 1990 Pri kom ste se učili, zgledovali? KAROLINA KOLMANIČ: Če sem iskrena, sem v mladosti prebirala predvsem klasike, kot so Tolstoj, Remarque, Goethe, Hemingway in književnost s Severa. To so mojstri besede, katerih vrednote nikdar ne poniknejo. Tu moški dokazujejo, da so vživeti v človeško - tudi žensko - občutljivost in z najfinejšimi vzgibi orisujejo Človeško srečo in bolečino. To so vrednote, ki so večne, in se mi nikdar ne bomo prišteli mcdhje. Od žensk bi prištela mednje recimo uspešno Judith Kranz. Faie pisanje označujemo kot realistično pripoved. Ste se povsem zavestno odločili za ta pripovedni način, je le ta izraz Vašega razumevanja besedne umetnosti? KAROLINA KOLMANIČ: Včasih so jo označevali kot lirično pripoved z realistično vsebino. Res je, še vedno iščem fabulo, ki sloni na kronološkem redu. Ker hočem pač nekaj povedati. Ne morem se ozirati na to, ali je to komu všeč, in gotovo se ne bom spremenila. Sodeč po izposojah v knjižnicah pa marsikomu prija in mu ugaja Kaj vas drži v tej areni - navsezadnje ste ob spodbudnih ocenah doživljali tudi kritične obravnave? Spoznanje o poslanstvu, nuja, da se javno izpovedujete, občutek, da lahko bogatite osebnost drugih, ali kaj povsem četrtega? KAROLINA KOLMANIČ: Ko imam v sebi dovolj čustvenega naboja, pišem, ker ne morem ohranjati samo zase nenavadnih usod, svojih ali drugih Spodbudne in kritične obravnave me ne navdihujejo in ne dotolčeno. Če se človek izpostavi, ve, da bodo letele puščice. Delo ne odslikava samo temne in svetle resnice, vmes so še nasmeh, spoštovanje, sponta ni vzgibi pomoči in ljubezen Ja, ta plemeniti človeka in je njegova spremljevalka od rojstva do konca. In najbrž je to tisto četrto: da pišem za ljudi, gotovo, saj so edina bitja, ki znajo brati. Objavljate od leta 1960, Vaša prva knjiga je izšla pred 35 leti (povest Sonce ne išče samotne poti, 1968). Smemo to - ustvarjanje skozi nekaj desetletij - imenovati tudi umetniška rast in zorenje? Imate občutek, da danes z večjo lahkoto oblikujete zgodbo, like in njihove usode kot na začetku pisateljevanja? KAROLINA KOLMANIČ: Gotovo so desetletja del mojega bogastva in rasti. Skozi moja dela veje široka paleta strpnosti. liki in njihove usode so, ne glede na spodrsljaje, še vedno topli in razumevajoči, da jih moraš imen rad, tudi takšne, kot so, z napakami. Friš najnovejši romanje Zarja upanja. Prizorišč sicer ne poimenujete, tudi ne določite natančno časovnega okvira, vendar iz vsebine lahko razberemo, da se dogaja v zadnji tretjini prejšnjega stoletja v naših krajih. Rahelina zgodba je svojevrstna prispodoba življenja, mar ne? KAROLINA KOLMANIČ: Osvetlila sem pot preprostega dekleta, ki se zaveda sebe in hoče do zvezd. To je usoda mlade ženske, ki šele na koncu izve zgodbo o svojem očetu. Tega, ki ga ima dolgo za svojega, razume, razume njegovo zaprtost in mu odpušča. Hotela sem povedati, da je danes vedno več podobnih življenjskih poti, da se nekateri unesejo, nekateri pa ostajajo trma Sti in vztrajni uporniki. Povsem takih poti, kot jih je prehodila junakinja Rahela, ni, je pa vrsta podobnih, le da se vsak mora poiskati in vživeti v svoje težave. Zgodba se naslanja na naše okolje, ker to pač najbolje poznam m se le težko odtrgam od svojih korenin. Nedvomno gre tudi za spoznanje o vrednosti enkratne osebnosti junakinje. Bi smeli reči, da gre za upodobitev Vašega vrednostnega sistema (mislim predvsem na čustveno razmerje med rahločutno učiteljica likovnega pouka in k materialnim dobrinam zagledanim možem, veterinarjem)? Smemo roman brati celo kot zagovor individualnega življenjskega načela? KAROLINA KOLMANIČ: Upodabljam pač primer enega od mnogih žablode-lih zakonov. Mladi ljudje se naslanjajo na ljubezen in erotiko. Tako je prav. Seveda se jaz ne morem izvzeti iz Rahe-linih pogledov, doživljanj in čustvovanj, Rahela in njen mož Andrej sta imenitna človeka, vsak zase, le skupaj ne znata živeti. Njune poti se razhajajo, čeprav ves čas vidimo, da je Andrej zelo razumevajoč človek in izžareva plemenitost vse do usodne noči. Košček individualnega se že skriva v romanu, vendar tistega Raheli nega usodnega stavka sama ne bi znala in zmogla nikoli izreči, v Še tako veliki stiski ne. Junaki romana potujejo po svetu - po Nemčiji in Italiji, po severu in zahodu Evrope. (Tudi sami ste velikokrat zunaj.) Je ta tako visoko opevana Evropa že prizorišče našega življenja? Gre po Vašem mnenju za soočenje sorodnih svetov ali trk raznorodnih ozvezdij? KAROLINA KOLMANIČ: Junaki romana so zares gibljivi in dobesedno hlastajo po odkrivanju tujih kulturnih dobrin. Tudi sama sem obiskovala domove in dežele velikih ljudi, od Rusije, Francije, Italije, Španije, Švice in Nemčije do Egipta. Lepote ne gredo mimo človeka, temveč se globoko zarežejo v dušo. In kakor skrbnemu turistu beleži vtise kamera ali fotoaparat, tako dozorevajo v meni orisi, ki jih skušam takoj ali kdaj pozneje ubesediti. Tudi v tem romanu Rahela - in z njo bralci • spoznava Dresden, Benetke, Rim Ja, Evropa je pred vrati. Bolj kakor zgodovina in gospodarstvo me zanimajo duhovne dobrine. Ob srečanjih s kolegi pisatelji na tujem se pogovarjamo o umetniškem ustvarjanju Rekla bi, da smo kar sorodnih pogledov. Odraščamo in živimo pod enakim ozvezdjem in skupno nam je, da bi radi živeti v miru, manj stresno in ne tako zelo usmerjeni k materialnim dobrinam Zdaj, ko smo v mesecu praznovanj in dolgih večerov, bi nas rada opomnila, da si sezimo v roke in pozabimo stare zamere. Strpnost in ljubezen sta vodilo v svetle, lepše dni za vse ljudi Ludvik Sočič, foto: N. J. KMETIJSTVO 1,januar 2004- VESTNIK Cene v kmetijskih trgovinah SKZ Črenšovci, prodajalna Odranci Tommškome Pakiranje MPMfT/kg p u -pred starter 10/1 128,10 pu-starter 10/1 103.50 pu starter 40/1 98,70 s-d oj 40/1 64,70 bekl 40/1 55,10 Bek 2 40/1 62.90 S super 50/1 91,20 Super p it f 50/1 89,00 super bek 35 10/1 100,40 superbek35 40/1 96,70 tl-štarter 10/1 79.00 tl-štarter 40/1 74,20 tl-p iti 40/1 56,50 tl-pit 2 40/1 55,50 bro štarter 10/1 88.00 Nsksuper 10/1 94,10 ns-k(za resnice) 10/1 78,30 krmilo za kunce 10/1 77,60 Mk-18.briketi 50/1 63,90 Mk super 32 40/1 77,80 sojine tropine rinfuza 81,50 pšenični otrobi 40/1 32,50 pesni rezanci 35/1 43,20 živinska sol 25/1 37,80 vitaredin 2/1 318,90 kravimin 3 bio Zn 5/1 270,00 zm ovita t 30/1 197,80 Zadružna kmetijska družba, prodajalna Dobrovnik Tovarniško ime Pakiranje MPCvST/kg pu-starter 10/1 100,00 bekl 50/1 62,99 superbek 35 10/1 100.00 superbek 35 50/1 95,00 ti-štarter 10/1 78,00 tl-pit 1 50/1 61,40 bro štarter 10/1 90,00 ns-k (za resnice) 10/1 75,00 krmilo ža kunce 10/1 74,00 pšenični otrobi 30/1 33,85 pesni rezanci 35/1 38.40 vita red In 2/1 585,00 kravimin 6 bio Zn 5/1 950,00 Tudi v pokrajini ob Muri Sveti Stefan blagoslovil konje Na zadnjem letošnjem sejmu pujskov v Turnišču so rejci prodajali le 14 živali, vendar po njih ni bilo pretiranega zanunania in lastnike je uspelo zamenjati le šestim pujskom Za pujska , starega do enajst tednov in težkega od 24 do 30 kilogramov, je bilo treba odšteti 10 tisoč tolarjev. Oživljanja mita so se že drugič zapored spomnili člani konjeniškega kluba Zaton na Petanjcih, kjer se je kljub nizkim tem peraturam zbralo lepo število obiskovalcev, ljubiteljev konj in častilcev sv. Štefana. Foto: O H. V Dobrovniku so dobili konji po ceremoniji blagoslavljanja zaslužen počitek pri vinotoču Varga, kamor so se šli okrepčat tudi njihovi gospodarji. Blagoslov konj seje v Dobrovniku sedaj zgodil prvič, župnik Franc Režonja pa je blagoslovil šestnajst konj Foto:T. K. Sveti Štefan je krščanski mučenik, ki pa se v zadnjih letih v ljudskem verovanju v Sloveniji vedno bolj uveljavlja tudi kot zavetnik konj Tradicija, ki je bila značilna predvsem za Dolenjsko, se je iz nekaterih krajev naše širše domovine prenesla tudi v Pomurje, kjer je na Štefanovo iz leta v leto več blagoslovov konj. Prvi so začeli na Kobilju, pred dnevi pa so župniki blagoslovili konje rudi v Lipovcih, na Razkrižju, v Pristavi in Še nekaterih pomurskih vaseh. Na Štefanovo se je ponekod blagoslavljal oves, z blagoslovljeno Štefanovo vodo pa so poškropili konje in krmo Na praznik sv. Štefana, zavetnika živali, je kapelski župnikTone Hribernik pred cerkvijo sv. Magdalene na Kapelskem Vrhu blagoslovil nekaj več kot 40 konj in njihovih jezdecev, članov Društva ljubiteljev konj - Radenske konjenice, in še nekaj konjev tamkajšnjih domačinov. To pa je bil tudi prav lep in zanimiv dogodek za več kot 300 domačinov m gostov, ki so božične praznike preživeli v zdravilišču Radenci. Po opravljenem obredu je bilo družabno srečanje v Western salonu Jahač na Janževem Vrhu. - Foto: O. Bakal Turnišče cene pujskov Prlekiji ima konjereja dolgoletno tradicijo, kar 130 letpa je tam doma tudi kasaški šport in prleški kasači so med najbolj' Šimi v državi. V občini Križevci pri Ljutomeru so se zato odločili, da na Štefanovo, 26. decembra, prvič pripravijo blagoslovitev konj, kot je tradicija v več slivenskih krajih. Sveti Štefan je namreč zavetnik živali in še posebej konj. Na blagoslo vitev v Križevcih je svoje konje pripeljalo več kot dvajset družin, ki se ukvarjajo z vzrejo teh plemenitih živali, dogodek P' je privabil tudi množico obiskovalcev. Blagoslovitev je opravil domači župnik Štefan Vinkovič, zbrane pa je nagovot župan Feliks Mavrič in pri tem posebej opozoril na 130-letnico kasaštva v Prlekiji, ki bo v letu 2004. Sanacija posledic suše v letu 2003 Akontacija državne pomoči pred iztekom leta V kmetijskem ministrstvu pravijo, daje država stem izpolnila obljubo, protestirajo pa lastniki trajnih nasadov, ki trdijo, da niso v enakopravnem položaju z drugimi oškodovanci Iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so sporočili, da so še pred iztekom leta uspešno opravili tehnični in vsebinski del izplačil akontacij upravičencem zaradi pojava suše ih hruševega ožiga v letošnjem letu. V četrtek, 18. decembra, so bila namreč izvršena prva izplačila akontacij državne pomoči 27.468 upravičencem v višini 3-500.000.000 tolarjev, preostalim 4.443 upravičencem pa so nakazali sredstva v višini 567.000.000 tolarjev 23. decembra. Akontacija temelji na oceni škode do 31. julija 2003 in je bila izračunana za travinje in poljščine. V skladu s programom odprave posledic škode, ki so jo letos v kmetijstvu povzročile naravne nesreče, ta program pa je vlada sprejela 30. oktobra 2003, je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 26. novembra izdalo 32.449 odločb o akontaciji državne pomoči in na osnovi teh odločb so bila zdaj opravljena tudi izplačila. Nekateri upravičenci, ki so vložili vlogo za povračilo škode zaradi suše in hruševega ožiga, teh je približno 12 000, pa akonta-cije.Še niso prejeli. V ministrstvu za kmetijstvo pravijo, da ti namreč do 31- julija 2003 niso dosegli praga za izplačilo Škode, ki znaša 57.500 tolarjev, oziroma so bile vloge nepopolne, zato niso bili upravičeni do letošnjega izplačila Njihove vloge bodo obravnavane v končnem obračunu naslednje leto. Med prejemniki akontacij so tudi upravičenci, ki so kot nadomestilo za škodo zaradi suše prejeli koruzo. Tem se je znesek za prejeto koruzo odštel od izračunane akontacije. Sicer pa znaša povprečje akontacije državne pomoči zaradi suše in hruševega ožiga na osebo 127 000,00 tolarjev V ministrstvu zatrjujejo, da je bila s tem izpolnjena obljuba, ki je bila dana kmetom in drugim oškodovancem, da bodo dobili akontacije za delno poplačilo škode zaradi naravnih nesreč v letošnjem letu do konca leta 2003. Vendar takšna trditev ne drži v celoti, saj odločb o škodi in akontacij niso prejeli lastniki trajnih nasadov, ki so nad takšnim odnosom ministrstva ogorčeni. Ne zadovoljuje jih namreč trditev, da do 31 julija še ni bila dokončno ocenjena škoda v trajnih nasadih m zato tudi niso mogli določiti akontacije pomoči. Tudi akontacija za travinje in poljščine namreč temelji na oceni škode do 31- julija, saj pri nekaterih poljščinah (sladkorna pesa, koruza) do tega datuma dokončna škoda še ni bila ocenjena. Ocena škode pa je bila do 31 julija opravljena tudi v trajnih nasadih in so lastniki le-teh zahtevke za državno pomoč posredovali državni komisiji istočasno z zahtevki za tra-vinje in poljščine. Lastniki trajnih nasadov zatrjujejo, da niso v enakopravnem položaju z drugimi oškodovanci, in bi morali biti prav tako upravičeni do akontacije državne pomoči. Protest lastnikov trajnih nasadov je še toliko bolj upravičen, ker je vlada 24 decembra sprejela dokončno oceno neposredne škode po suši in neurjih s točo v letu 2003, ki jo je glede na stanje oktobra 2003 izdelala in potrdila državna komisija za ocenjevanje škode. Po tej oceni znaša skupna škoda 31 milijard 276 milijonov tolarjev. Akontacije državne pomoči so izplačali na osnovi prijav, ki so jih vložili upravičenci, za dokončni obračun pa bodo morali vsi upravičenci do 31 januarja 2004 vložiti še zahtevke za povračilo škode. Ludvik Kovač To stran sofinancira Ministrstvo za kulturo R Slovenije Po naših znanih poteh Kaj obeta turistična cona Razkrižje-Štrigova? Tudi nekaj biserov Kulturna dediščina, turistične kmetije, vinotoči in še kaj Čeprav gre za območje, ki je razdeljeno med Slovenijo In Hrvaško, so ljudje na raz-kriško-štrigovskem območju dokaj povezani. Resnici na ljubo so se začele vezi krhati, kajti v tem prostoru ni več take svobode gibanja, kot je bila pred osamosvojitvijo leta 1991, shengenski mejni režim na naši strani pa bo prinesel še strožje kriterije. Ampak kažejo se tudi svetlejše točke. V mislih imamo projekt z naslovom Turistična cona Razkrižje-Štrigova (Štrigova-Razkrjz-je), ki je že dobil zeleno luč na obeh straneh meje. Tako v občini Razkrižje kot v občini Štrigo-va so ugotovili, da nimajo izrazi- Razvoj in promocija mladinskega turizma V turistično ponudbo več vsebine za mlade Kako pritegniti tnlade turiste, je vprašanje, ki si ga vse pogosteje zastavljajo slovenske turistične organizacije in podjetja, saj se marsikje zavedajo, da so se v preteklosti preveč posvečali samo ponudbi za starejše goste, mladi popotniki z nahrbtniki pa so bili manj prijazno sprejeti in z občutkom, da je ta človek v našo pokrajino najbrž zablodil. Smo pa veseli, če se ta gost, ki je pred leti iskal najcenejše prenočišče in jedel v najbolj poceni restavracijah, čez kako desetletje vrne z družino in veselo zapravlja, ob tem pa nam pove, da so mu ostali naši kraji v zelo prijetnem spominu, ko je nekoč kot študent potoval skozi nje z avtoštopom in nahrbtnikom Turistična ponudba za mlade pa je lahko tudi zelo koristno dopolnilo za upokojence v zdraviliščih, saj se mnogi od teh še vedno radi počutijo mladi, če jim turistični ponudniki to omogočajo. Vse kaže, da bo Ščavnica vendarle tekla skozi Razkritje čistejša, intakratse bo res prijetno podati ob njej po urejeni poti, ki vodi od župnijske cerkve, mimo Ivanovega izvira in najvišjega slapa v Pomurju do obnovljene pranaselbine ter sotočja Ščavnice in Mure. Foto:J. G. ^'nio Kunčičeve turistične domačije, kije že na hrvaški strani, bo vodila ena od poti v okviru turistične cone Razkrižje-^rigova. Foto: J, G. •'h možnosti za razvoj industrije Precej pa si lahko obetajo od Prizma. Območje Ježi med peti-^i zdraviliškimi središči. Gre za razmeroma dobro ohranjeno in f|sto okolje s številnimi naravni-' krajinskimi in kulturnozgo-^°vin$kimi znamenitostmi. Ta-।0 Ponuja odlične možnosti za °vski, t. i. kolesarski in pohod-n^ki turizem, ki vključuje poleg V1no rod n ih krajev tudi reko Mu-t0 To pa je priložnost, da bodo ^živeli tudi turistične kmetije ,n vinotoči na obeh straneh me-le,n skupno nastopili na trgu s Osebnim turističnim produk-0,b. ki bo temeljil na ekoturiz-'' ' m drugih vrstah turizma Se-,'eda bodo imeli na ta način ne-domačini možnost stalne aPoslitve v domačih krajih, po-redtio korist pa si lahko obe-al° tudi drugi. Kako in kaj na ogled? Po besedah župana razkriške občine Stanka Ivanušiča »to ni procedura, da bi se komu klanjali, ampak želimo omogočiti tu- ristično dejavnost, gibanje ljudi, peš ali s kolesi, pri čemer gre za obojestransko željo in korist*. Izhodišče za ustanovitev turistične cone pa sicer daje Sporazum o malobomejnem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, ki sta ga razkriška in štrigovska občina konkretizirali še s podpisom sporazuma o medsebojnem sodelovanju Prehodna mesta v okviru turistične cone so predvidena na relaciji Šafarsko-Gibina-Vuši-včak, Razkrižje-pokopališče-KunČič in Kopriva-Veščički Vrh-Banfi No, ne gre za povsem svobodno gibanje, ampak se bo treba držati določenih pravil, kar med drugim pomeni, da bo mogoče le vnaprej napovedano m vodeno prestopanje meje ter ogledovanje kulturnozgodovinskih znamenitosti z vodniki In kaj naj bi pritegovalo turiste v ta konec? Snovalci turistične cone so prepričani, da ob stajajo na obeh straneh meje tudi nekateri biseri oz. točke, ki si jih je vredno ogledati. V občim Razkrižje so to Ivanov izvir, Slomškov mlin, župnijska cerkev, obnovljena naselbina iz bakrene dobe, kovaški muzej, najvišji slap v Pomurju, prireditev Božična noč ob Ivanovem izviru itd. Na hrvaški strani pa so nekaj posebnega cerkev sv Jeronima (s tremi zvoniki), Fodrocijev dvorec, dvorec Kaleč, velika vinska klet pri Štrigovi idr Jože Graj Med turističnimi podmladki pomurskih osnovnih šol so med aktivnejšimi na OŠ I Murska Sobota, ki seje lani uvrstil na državno tekmovanje Turizmu pomaga lastna glava z gledališko uprizoritvijo projekta Jože Kološa Kološ Sobote nega več. Prav zato so dali tudi Slovenska turistična organizacija, Turistična zveza Slovenije in Urad RS za mladino v Strategiji razvoja slovenskega turizma poseben poudarek prav razvoju mladinskega tu rizma. Prizadevanja na tem področju postavljajo v ospredje znanje in mlade kot poglavitne subjekte razvoja turizma z namenom, pospešiti pomladitev in širitev kroga turističnih delavcev z mladimi, izobraženimi kadri, ki bodo poklicno ali ljubiteljsko z znanjem in inovativnostjo postopoma dvignili turistično dejavnost na novo kakovostno raven. Aktivnosti so usmerjene v spodbujanje mladih v osnovnih, srednjih, višjih in visokih šolah, da z več znanja pomagajo pri razvoju turizma in ga ustvarjalno sooblikujejo ter v njem najdejo tudi priložnost za osebno zadovoljstvo in poslovno kariero. Splošna ugotovitev vseh akterjev, ki si prizadevajo za večji razvoj in promocijo mladinskega turizma v Slovenije, je, da je mladinski turizem premalo izkoriščena priložnost za Slovenijo. Slovenija trenutno razpolaga z 926 posteljami za mlade in v mladinskih prenočiščih so letos imeli okrog 35.000 prenočitev. To se bo v prihodnjih letih izboljšalo, saj načrtujejo odprtje več mladinskih hotelov, in po mnenju koordinatorjev programa Znanje, mladi in turizem na nedavnem prvem mladinskem turističnem forumu je mladinski turizem v Evropi med tistimi turističnimi panogami, ki se najhitreje razvijajo, in je pod najmanjšim vplivom negativnih značilnosti okolja. Jože Gabor Romana Karas priporoča Ajda nekoč in danes namreč tu veliko večje kot v žitih, zato biološka vrednost ajde močno izstopa v primerjavi z biološko vrednostjo pšenice (62,5), ječmena (76,3), rži (75,4) ali koruze (64,3). imenujemo »sreča«, je bednost in vedrina, zave-r^nje cilja, pozitivna usmeri-■ Prepričanje in odločnost skratka duševni mir. (Thomes Mann) Prašno ajdo sejemo sredi maja ali junija, strniščno ajdo pa sejemo v različnih krajih različno - vsekakor pa mora biti posejana do 1. avgusta. Po žetvi ajde z žitnimi kombajni jo je treba čim prej posušiti na približno 12 odslotno vlažnost. Tako ohranimo v ajdovih zrnih kakovost vseh sestavin in njen značilni okus. Če je ajda predolgo vlažna, lahko začne plesniti, včasih pa se utegne tudi pregreti. Z vsem tem pa izgubi svoj značilni okus. Plesniva ajda, tudi če jo pozneje posušimo, nima samo zatohlega okusa, ampak lahko zaradi glivičnih strupov njeno uživanje škoduje zdravju. Ajda mora imeti svež vonj in okus ter jasen lesk luske. Če je luska nekoliko motna, neizrazite barve ali Če ajda celo diši po zatohlem, so to slaba znamenja. Ajda in zdravje Beljakovine Ajda vsebuje zelo kakovostne beljakovine, ki imajo glede na naše potrebe primernejšo sestavo kot beljakovine mesa, mleka ali soje Edino beljakovine kokošjega jajca imajo ugodnejšo sestavo od beljakovin ajde V ajdi je v suhi snovi 12,2 % surovih beljakovin Glavni delež beljakovin ajde predstavljajo globulini (43,3 %), najmanjši paprolamini (0,8 %), medtem ko je v žitih ravno slednja frakcija najmočneje zastopana. Kemične in imunološke raziskave potrjujejo, da minimalen delež prolaminov omogoča uvrstitev ajde kot vira beljakovin v prehrano posameznikov, občutljivih za gluten (bolezen celiakija). Velika biološka vrednost ajde (93,1) je posledica ugodne aminokislinske sestave beljakovin. Vsebnosti lizina, treoni-na, rriptofana in aminokislin z žveplom so Smetanova juha iz ajdove kaše 500 g prekajene svinjske krače, 150 g ajdove kaše, 200 g kisle smetane, sol, poper, timijan, bazilika, majaron, lovorjev list Svinjsko prekajeno kračo skuhamo do mehkega. V juho, v kateri smo kuhali meso, damo oprano ajdovo kašo in začimbe. Ko je kaša kuhana, jo zgostimo s podmerom. Pred serviranjem dodamo Še malo kisa in kisle smetane. Serviramo v lončeni skledi. Zabeljena ajdova kaša z mlekom 130 g ajdove kaše, 11/21 mleka, sol, 50 g surovega masla ali 1 del kisle smetane Kašo zakuhamo v vrelo, osoljeno mleko. Skuhamo jo do mehkega, zabelimo s surovim maslom ali kislo smetano in ponudimo. Kokošja obara z ajdovo kašo 1000 g kosov kokoši, 2 korenčka, 2 peteršiljevi korenini, 1 čebula ali šalotka, 2 žlici moke, 2 žlici masti, malo belega vina ali kisa, majaron, 1 ' 1 vode, poper, sol, 1/21 kaše, 1 Čebula, 2 žlici masti ali masla, 11 slanega kropa, sol Kokoš razsekamo na manjše kose, zalijemo z vodo, pristavimo na ogenj in solimo, Očiščeno korenje in peteršilj nastrgamo ali narežemo na kocke in stresemo k mesu. Ko se kokoš kuha, zarumenimo sesekljano šalotko in z moko napravimo svetlo prežganje, ki ga zalijemo in razkuhamo, dodamo še majaron in poper ter solimo. Tako začinjeno prežganje zlijemo v juho, ki jo okisamo z dobrim belim vinom in prevremo. Oprano in na krpi posušeno kašo stresemo v kozico na ogreto maščobo, na kateri smo zarumenili sesekljano čebulo, jo hitro prepražimo in zalijemo z vrelo vodo. Kozico postavimo za 20 minut v vročo pečico, da se kasa z vseh strani enakomerno segreva in skuha. Na kuhano kašo nadrobimo kosme masla in jo z vilicami zrahljamo. Kašo ponudimo k obari. (Se nadaljuje) 10 KRONIKA 1. januar 2004 - VESTNIK Zgodilo seje... Med 22. in 2?. decembrom se je zgodilo na pomurskih cestah 31 prometnih nesreč, v katerih se je ena oseba huje telesno poškodovala, pet lažje, pri drugih nesrečah pa je nastala k materialna Škoda. Policisti Policijske uprave Murska Sobota so 23-krat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru, od tega IJ-krat na javnih krajih in 10-krat v zasebnih prostorih. Kaznivih dejanj je bilo 25, med njimi 10 tatvin, 5 vlomov, 5 poškodovanj tuje stvari ter 5 ponarejanj denarja in listin. Na mejnih prehodih so zavrnili 24 tujcev, Id niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Avtobus v pešca Prometna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami se je zgodila v torek, 23. decembra, na avtobusni postaji v Murski Soboti, kjer je voznik avtobusa 1. P. trčil v pešca. Slednji se je pri trčenju hudo telesno poškodoval in je bil prepeljan na zdravljenje v rakičansko bolnišnico. 1, 58 promila Voznik osebnega avtomobila je zaradi vožnje pod vplivom alkohola, alkotest je pokazal 1,58 promila, in zaradi neprilagojene hitrosti v krožišču (krožnem križišču) v Radencih zapeljal na otok v sredini krožišča in nato trčil v nasproti vozeči avtomobil V nesreči se je en udeleženec lažje telesno poškodoval, na vozilih pa je nastalo za milijon tolarjev materialne škode. Hitra voznica in hiter voznik V Kraščih je voznica neregistriranega osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala s ceste. Pri tem sta se dva sopotnika v vozilu lažje telesno poškodovala. Voznik osebnega avtomobila S. Č je v Markišavcih zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal v jarek ob cesti Voznik se je lažje telesno poškodoval Kršitve javnega reda In miru Javni red in mir je bil kršen 23-krat, od tega 13-krat na javnih krajih in 10-krat v zasebnih prostorih. Izstopa kršitev pred gostinskim lokalom v Zenkovcih, kjer sta se v soboto, 27. decembra, sprli dve skupini moških Med prepirom je eden od udeležencev prepira z avtomobilsko dvigalko udaril drugega udeleženca in ga hudo telesno poškodoval. Policisti bodo zoper osumljenega podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti. Vlomilci ne počivajo Da vlomilci tudi v tem božično-novoletnem času ne počivajo, pričajo naslednji vlomi: vlom v gostinski lokal, iz katerega so odnesli 280.000 tolarjev, vTrimlinih je bilo vlomljeno v trgovino, od koder je neznani storilec odtujil motorno žago, vlomilcu v Dolgi vasi ni uspelo priti v notranjost hiše, vlom v trgovino v Lipi, kjer je nastalo za 200.000 tolarjev škode, in vlom v zlatarno v Ljutomeru. Ukradli so Mobilni telefon v Murski Soboti, digitalni fotoaparat v Renko-vcih, gradbeni material v Lipovcih, stroj za mletje grozdja na Stari Cesti, oblačila iz stanovanjske hiše v Dolgi vasi, gasilni aparat v Murski Soboti... Požar V petek, 26. decembra, ob pol sedmih zjutraj je prišlo do požara v kuhinji stanovanjske hiše na Kukeču. Lastnik, ki se je očitno želel ogreti, je na kuhinjskih tleh zakuril ogenj Pri tem se je ogenj razširil tako, da sta zagorelo še pohištvo in posteljnina. Požara sam ni mogel pogas^i, zato se je umaknil v sosednji prostor. kjer pa je zaradi gostega dima in opeklin omagal. Prepeljan je bil v bolnišnico Rakičan, kjer je zaradi hudih poškodb ostal na zdravljenju. A. B. Terme 3000 - Potemkinova vas Vstopnice na svojo roko Zaslužili 50 milijonov tolarjev Se še spomnite, kaj vse so Katarini Veliki govorili in razkazovali njeni ljubimci? Eden od njih, Gregorij Potemkin, je gradil vasi in mesta v upanju, da jo bo omrežil in dobil le zase. Vendar ga je Katarina spregledala, saj ta mesta niso bila mesta, ampak le zelo lepo obzidje, vidno od daleč, znotraj pa ni bilo nič. Zunaj blišč, znotraj beda. Potemkinova vas. In kaj ima s tem naravni park Terme 3000? Lahko si le predstavljamo, kako so se počutili vodilni v zdra- vilišču Moravske Toplice oz. v naravnem parku Terme 3000, ko so izvedeli, da naj bi nekdo prodajal vstopnice za kopanje za svojo korist - natančno rečeno za svoj žep - in ne v korist podjetja. Prodali naj bi skoraj 15 tisoč vstopnic, neznanec ali neznanci pa naj bi s tako »prodajo« zaslužili 50 milijonov tolarjev. S Policijske uprave v Murski Soboti so nam sporočili, da še poteka zbiranje obvestil in raziskovanje okoliščin dogodka, več informacij pa nam zaradi interesa poteka preiskave ne morejo posredovati. Vse skupaj smo želeli preveriti tudi pri odgovornih v naravnem parku Terme 3000, vendar nam niso mogli (?) pomagati, saj so nas po telefonu le prevezali do pravno-kadrovske službe, tam pa nismo dobili nikogar. Očitno je to postala njihova praksa, saj nismo dobili nobenih informacij ali izjav tudi takrat, ko smo želeli preveriti obtožbe zaradi spolnega nadlegovanja. Po vsej verjetnosti se je v me dijih lažje pojavljati z dobrimi stvarmi, kot je recimo ta, da so bile Terme 3000 izbrane za najboljše slovensko kopališče, kot pa priznati napake ali vsaj pokomentirati obtožbe glede spolnega nadlegovanja in prodaje vstopnic. Zunaj blišč, znotraj beda. A. B. V nesreči na avtocesti Celje-Arja vas udeleženi Pomurci 28. decembra ob 9-00 je 19-letni voznik iz okolice Lendave peljal z osebnim avtomobilom po avtocesti od Celja proti Arji vasi. Ko je z vozilom pripeljal v neposredno bližino počivališča Lopata, kjer se izvajajo dela na cesti, je z vozilom sunkovito zavil v levo, zaradi česar je vozilo pričelo bočno drseti proti kovinski ograji in s prednjo desno stranjo trčilo vanjo. Nato je vozilo dvignilo, da je z zadnjim delom drselo po ograji in zapeljalo na travnato površino, ki ločuje obe smerni vozišči. Vozilo je z zadnjim delom večkrat trčilo v stebriček varnostne ograje, nato pa ga je odbilo nazaj na smerno vozišče v smer proti Arji vasi, kjer je obstalo prevrnjeno na levem boku. Pri tem je padel iz vozila 28-letni potnik iz okolice Lendave, ki je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. V nesreči se je hudo telesno poškodovala 23-letna potnica iz okolice Lendave, voznik in 18-letna potnica iz Murske Sobote pa sta dobila lahke telesne poškodbe. A. B. Reorganizacija uprave za zaščito in reševanje Novo vozilo Izpostavi za zaščito in reševanje Murska Sobota Med kandidati tudi Darko Anželj in Aleksander Jevšek Kdo bo novi »general« v slovenski policiji? Natečajna komisija, ki jo je ustanovil uradniški svet, je v ponedeljek, 22. decembra 2003, notranjemu ministru Radu Bohincu poslala imena šestih kandidatov za generalnega direktoq'a policije. Med njimi sta tudi nekdanji direktor Policijske uprave Murska Sobota in svetovalec v kabinetu notranjega ministra Darko Anželj ter sedanji direktor Policijske uprave Murska Sobota Aleksander Jevšek. Na razpis za generalnega direktorja policije se je prijavilo 20 kandidatov, komisija pa je med njimi notranjemu ministru predlagala Šest kandidatov. Poleg omenjenih Anzelja in Jevška so predlagali še uslužbenca pravne službe ministrstva za obrambo Boštjana Hožiča, nekdanjega kriminalista Draga Kosa z urada za preprečevanje korupcije, nekdanjega direktorja slovenske policije Boruta Likarja ter vodjo sektorja za državne meje in tujce pri Generalni policijski upravi Antona Travnerja. Funkcija generalnega direktorja policije je postala z javnim razpisom mamljiva za mnoge, saj ima direktor status uradnika, s tem pa mu pripadajo določene ugodnosti. Mandat direktorja traja pet let. Ime novega generalnega direktorja policije oz. »generala« - tako direktorju pravijo policisti - bo znano po 1. januarju 2004. Izbral ga bo notranji minister Rado Bohinc, potrditi pa ga mora vlada. Darko Anželj in Aleksander Jevšek naj bi bila torej med najprimernejšimi kandidati za mesto direktorja slovenske policije Andrej Bedek Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) je v državnem logističnem centru v Rojah pri Ljubljani predstavila novo opremo za zaščito in reševanje, minister za obrambo dr. Anton Grizold pa je vodjem izpostav za zaščito in reševanje izročil 13 ključev novih štabnih terenskih vozil. V zadnjih treh letih je bila končana reorganizacija uprave za zaščito in reševanje tako, da je z letom 2003 vzpostavljena nova organiziranost na regionalni ravni, ki zagotavlja večjo racionalnost ter učinkovitost ukrepanja ob naravnih in drugih Martin Smodiš, vodja Izpostave RS za zaščito in reševanje Murska Sobota m poveljnik Civilne zaščite za Pomurje. Vozilo Nissan Terrano II 2.7 6+1 je specialno vozilo za delo štaba oz. štabno terensko vozilo. Uporablja ga štab Civilni zaščite za Pomurje, V primeru naravnih in drugih nesreč ga lahko opremijo z vso opremo, ki omogoča delovanje štaba terenu. nesrečah. Zagotovljena je operativna pripravljenost enote za hitro posredovanje Civilne zaščite, ki je razvita na ravni države in kateri so izboljšali logistično ter tehnično opremljenost. Nadaljevali so tudi z organizacijskim in funkcionalnim sodelovanjem med silami za zaščito in reševanje ter Slovensko vojsko. To omogoča racional- nost in učinkovitost pri izvajanju določenih nalog zaščite in reševanja, kot je reševanje v gorah, gašenje požarov in podobno Martin Smodiš, vodja Izpostave RS za zaščito in reševanje Murska Sobota in poveljnik Civilne zaščite za Pomurje, nam je povedal, da nakup novega vozila sodi v program opremljanja ci- vilne zaščite ter varstva pred aa ravnimi in drugimi nesrečami nakupom so si posodobili v02*” park, novo vozilo pa bo olajša 0 delo na terenu Poleg tega s° tudi vključeni v načrt Mim$tf seva za obrambo, ki prcdvidev,t opremljanje sistema zaščite ■ reševanja n^ državni, regiji *" občinski ravni do leta 2009 A. B., foto: J. z VESTNIK.1, januar 2004 KULTURA Pesniški prvenec Notranje uho sveta Še preden spregovorim nekaj besed o pesniškem prvencu Marka Bunderle Notranje uho okna (Edicije Se-paratio 14, Murska Sobota ZKD, 2003), moram dodati, da so pesmi v omenjeni knjigi dodobra zganile tudi naok-nice mojih oken. Njegovi ekspresivni, z bolj ali manj inovativnimi podobami nabiti natrgani verzi upesnjujejo prav drobtinčavost in natrga-nost današnjega sveta, kakršen odseva skozi njegovo notranjo čutnost. Pesnik Robert Titan - Felix, sicer urednik knjige, zapiše, da je to »poezij% ki je v svojem primarnem nastavku predvsem izrazito svobodna in večplastna, Praznični dnevi v Radencih V organizaciji enega najmlajših društev v ra-depski občini, Društva prijateljev mladine (DPM), pod vodstvom predsednika Vladimirja Rantaše je potekala v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih tradicionalna dobrodelna kul-turno zabavna prireditev Podarimo objem, nekaj dni kasneje pa sta nastopili skupini Drot-mantraši in Akord. Številne obiskovalce so navduševali otroci Vzgojno-varstvenega zavoda Radenski mehurčki z enotami Kapela, JanZev Vrh in Radenci, učenke in učenci OŠ Radenci ■ otroški pevski zbor pod vodstvom zborovodkinje Vere Stanjko ob klavirski spremljavi Berislava Budaka ter plesni krožek pod vodstvom Nine Fras iz Murske Sobote, Plesni studio X Murska Sobota s svojimi plesalci ter Glasbena Šola Gornja Radgona (učenci OŠ Radenci in Kajtela). V DPM se dobro zavedajo vedno hujše socialne stiske otrok v radenski občini ter pomena kvalitetnega Preživljanja prostega časa, zato so se odločili, da celoten izkupiček od prostovoljnih prispevkov s prireditve (108 tisoč tolarjev) namenijo otrokom iz socialno ogroženih družin za organizirano preživetje med zimskimi počitnicami. Nekaj dni kasneje pa je potekal božično-n o volet ni; koncert KUD-a BUBLA z nastopom tamburaškega društva Drotmantraši in komornega zbora Akord, katerih moto »Prijatelj, prijateljica, letos zaigrajmo in zapojmo skupaj, za nas in za vse naše prijatelje« je v dvorano privabil mnogoštevilne poslušalce željnih poslušati jiesmi, ki prihajajo iz srca za srce in dušo, Izvedbi znanih slovenskih in tujih prazničnih pesmi: Slava Bogu na višavah, Otrok v božični noči, Poletna noč, Jingle Bells. White Christmas, Yesterday .. je sledil skupen nastop. Pod taktirko vodje komornega zbora Vanje Žitek so zaigrali in zapeli odlomek iz opere G. Verdija Nabucco (Zbor sužnjev), ki jo je za tamburaško skupino priredila njihova voditeljica Simona Pirc. D. M. Mohorjeva redna zbirka med nami 152. leto Prekmurje najbolj ekumensko območje Slovenije Mohorjeva družba Celje je pripravila za leto pestro redno zbirko. Tokrat prevladujejo ')* avtorji. Za naše območje je posebej zanimiv '°horjev koledar 2004. Prekmurje je namreč ^Mholj ekumensko območje Slovenije. V Pr-kiji pa je bilo rojenih več pomembnih mož. Mohorjevem koledarju piše Stanko Janežič o za-°redju ekumenskih pogovorov v Prekmurju Jože ■■■' iravec iz leta v leto bolj občuduje mnoga imena re murskih rojakov, ki so ohranjali kulturno dedišči-rodov slovenske okrogline. ledijo prispevki o generalu Maistru, Edvardu Koc-šk f Mešku m drugih (n naš rojak naslovni ........Grmič se loteva morilcev in samomorilna naših cestah. la/ l z^'r^° bogati delo francoskega avtorja Miche-ma n ?°n8'eria Na$e W* g«spe. Knjigo je prevedel , B Bostjan Zupančič. In posebej za slovensko izdajo UdH i-?" m,a del pa so prispevali donatorji. Opravljeno je bilo tudi veliko prostovoljnjega dela. Na prvo adventno nedeljo je prid™ _ tve blagoslovil (ob navzočnosti domačega župnika' Andreja Zrima in upokojenega župnika in častnega občana Anto< Fakina) dekan g. Martin Voroš. Zbrane je nagovoril tudi župan g. Drago Vogrinčič. Potem so se ljudje še zadržali P cerkvijo ob kozarčku vina in dohrotah pridnih gospodinj. V cankovski župniji pa gledajo tudi naprej in se že vesei i1-d neva, ko bo tu d i notra nj ost c erkve sv. J ožefa zasl j a I a v n ovi preobl e ki. Sicer pa so na Cankovi slovesno miklavževali, mimo pa je tudi tradicionalno srečanje starejši. Najprej je bila masa, P tem pa v gasilskem domu kulturni program in kosilo za 150 ljudi. -Š. S., foto: N. J. VESTNIK -1. januar 2004 (IZ)BRANO 13 Utrip iz Vojvodine Sombor Mešanje kultur bogati zgodovino mesta Tako mesta kot ljudje imajo svoje življenje, polno vzponov in padcev. Mesta se rojevajo, nastajajo, zorijo, umirajo in se starajo... Sombor je mesto, ki leži nar severozahodu Vojvodine in je največje mesto Bačke. V njem živi okrog SO.000 prebivalcev, ki so pripadniki več kot dvajsetih različnih narodov, tu se stikata katoliška in pravoslavna vera. In ravno to je tisto, kar dela mesto za nekaj posebnega. Ljudje so preprosti, zelo prijazni, radodarni. Velikih tovarn v družino. V pravoslavni veri se družine po čaščenju teh svetnikov celo ločijo, se pravi, da si tisti, ki imajo enak priimek in različnega hišnega svetnika, niso v sorodu. Ob tej priložnosti pred sliko svetnika ob prihodu prvega gosta prižgejo sveči, ena ostane pred sliko, drugo dajo na mizo, in dokler sveča ne zgori popolnoma, ne sme nihče domov. Ko se vsi gostje zberejo, gostitelj, njegov sin, boter in duhovnik ob molitvi posvetijo hišo in kruh, ga razdelijo na štiri dele, polijejo z rdečim vinom in s ščepcem Sliko bitke pri Senti je ob tisočletnici madžarskega kraljevanja leta 1896 naslikal Ferenc Ajzenhot. Platno je visoko pet metrov in 5 Z centimetrov in dolgo 9 m ter krasi občinsko dvorano. Barometer Janez Kučan se bo moral ponovno aktivirati, sicer grozi soboški odbojki izbris s športnega zemljevida. Somborci ob zvokih tamburašev zelo radi zaplešejo. mestu in okolici ni, pač pa se v glavnem preživljajo s kmetijstvom, kar za neskončno ravnino, ki jo vidiš za mestnimi zidovi, ni nič presenetljivega. Sama sem se odpravila na »slavo« - pravoslavni družinski praznik. Družina Zurkovič 19. decembra, na dan svetega Nikolaja (pri nas bolj znanega svetega Miklavža), časti hišnega svetnika in ga prosi, da zaščiti njihovo hišo in naših 100 Dobrovnik laivska družina Dobrovnik upravlja 4.390 hektarjev površin, od katerih je 515 hektarjev nelovnih. Prevladuje predvsem mala divjad (zajci, fazani, jerebice...), vedno več pa je tudi srnjadi, jelenjadi in - divjih svinj. V želji, da povečali stalcž male divjadi, v lovišče vlagajo jerebičke in fazančke. Lovci v okviru svojih možnosti skrbijo za prehrano divjadi, zato bo koruznjak, ki je pri lovskem domu, postopoma prazen (J. Ž.) »Još malo i nestalo« se sliši na vsakem koraku po tržnici, kjer mrgoli ljudi. Ponudba je velika: sadje, zelenjava, siri, meso in tudi žive živali. soli ponudijo gostom. Takrat se prava zabava šele začne. Mize se šibijo od dobrot in gostje ob zvokih tamburašev radi zaplešejo in zapojejo. Slava se začne zgodaj popoldne in konča zgo- daj zjutraj. Še dobro, da je takšno slavje le enkrat na leto, saj bi bila obilica zaužite hrane za še tako »vrle« jedce pogosteje zanesljivo preveliko breme. Vanja Poljanec, foto: V. P. r Vestnik praznuje in nagrajuje T Zdenka Kutnjak je voditeljica skupine starih za samopomoč in za to so ji članice društva, imenovanega Štorklja, izredno hvaležne Aljoša Žnidaršič, enajstletni učenec iz Sitarovec, je povedal, da ime njegove rojstne in najmanjše pomurske vasi prihaja od sitovca, ki je močvirska rastlina s ščetina-stimi listi in cveti v glavicah. VESTNIK Od oktobra 2003 do maja 2004 se lahko vsak mesec potegujete za glavno mesečno nagrado, 10 tolažilnih in knjigo za domači izraz meseca (prekmurski, prleški ali štajerski). V maju 2004 pa bodo vsi kuponi v velikem bobnu za 55 Vestnikovih koles. Vsak mesec bomo objavili mrežo z nagrado meseca, vi pa pošljite izpolnjeno mrežo in domači izraz za glavno nagrado meseca na naš naslov. December - digitalni fotoaparat Decembra smo sestavljali digitalni fotoaparat. Tokrat objavljamo jokerja, s katerim lahko nadomestite katero od manjkajočih sličic. Izpolnjeno mrežo nalepite na dopisnico in jo do 7. januarja 2003 pošljite na naslov: VESTNIK, Ul. arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Ne pozabite na kupon pripisati še domačih izrazov za Regina Cipot, ravnateljica Gimnazije Murska Sobota, je poskrbela, da se o šoli pišejo tudi dobre stvari Piknik in finalno žrebanje ^aja 2004 v Termah 3000 h November-radio • december - digitalni fotoaparat • januar - mikrovalovna peči-Ca • februar -dvd predvajalnik • marec -sušilni stroj . april - Vestnikovo kolo Domači izraz meseca: digitalni fotoaparat ali 2 digitalni fotoaparat prekmurskih, prleških, štajerskih... | Najduhovi tejši in naji zv irnejši izraz bo nagradila poseb-lf na komisija. j ~ Žrebanje bo v živo v sredo, 7. januarja, na Radiu ■|' Murski val. Rezultate bomo objavili tudi v Vestniku, 8. januarja, ko bomo objavili novo mrežo z I novo glavno nagrado meseca, j Nagrade: 1. nagrada DIGITALNI FOTOAPARAT In 10 jubilejnih Vestniko-vih majic ter knjiga za domači izraz Branko Drvarič, direktor Kerne, ob uspešnem vodenju podjetja najde čas za mlade, sicer pa mu to ni tuje, saj je ravno zaradi pozitivnega odnosa do mladih strokovnjakov podjetje tako uspešno. - + IZ NAŠIH KRAJEV 1. januar 2004-VESTNIK Božična zgodba Hrepenenje po njemu dragih Ižakovci: tradicionalno po Muri Kljub hladnemu vremenu sev PGD Ižakovci tudi v letošnjem decembru niso izneverili tradiciji in pripravili so spust po Muri □d kroškega brada do ižakovskega Otoka ljubezni. S petimi gumijastimi čolni seje popeljalo okrog petdeset ljudi, med njimi tudi petnajst novincev, ki sojih potem »krstili«. Najmlajša udeleženka je bila komaj pet let stara Nives Balažič najstarejši pa petinšestdeset let star Pavel Prša. Seveda ne bi bili gasilci, če se ne bi »po gasilsko« fotografirali. - Foto. J. Ž. Dolina: Julijan In njegova Bela V Dolini pri Lendavi je bilo nekoč več kot ducat konjev, s katerimi so si kmetje pomagali pri delu na polju in drugod. In kako je zdaj? Devetinosemdesetletni Julijan šoš je povedal, da imajo pri njih doma konje Že vrsto desetletij. Tudi sam se že dolgo druži z njimi, saj je -med drugim - tudi dobršen del vojaščine preživel v konjenici. »Konja je treba imeti rad, ga negovati, hraniti in on ti hvaležnost vrača,« je povedal priletni Julij. Tradicijo konjereje ohranja v današnji čas, saj mu je še ostala kobila Bela, ki je breja in na pomlad bo skotila žrebička. Da bi bila za ta dogodek v kondiciji, se z njo večkrat sprehodi po vasi. Vesel je, da se mladina zanima za njegovo kobilo, in godi mu, ko jo tudi tu in tam pobožajo oziroma »pocarta-jo«. - Foto: J. Ž. Ižakovci: orehov jim ne manjka V teh prazničnih dneh gredo orehi odlično v promet, saj pri vsaki hiši pečejo potice. Medtem ko večina gospodinjstev v trgovinah kupi orehova jedrca, pa se pri Režonjevih v Ižakovcih morajo zanje truditi - s kladivom! Jernej je na zorno pokazal, kako to gre, in nobenkratse ni udaril po prstu. Pri čiščenju orehov so pomagali tudi družinski člani. Sicer pa, če se malo pošalimo, orehi menda niso dobri le za pekovske dobrote, ampak še za kaj. - Foto: J. Z. Na kratko Benedikt V okviru Kulturnega društva Benedikt uspešno deluje ljubiteljska gledališka skupina, ki jo vodi učiteljica OŠ Benedikt Božena Volf. Od 1999. do 2003- leta so uprizorili tri veseloigre (Razkrinkana morala, Ad acta in Jara meščanka) in ljudsko dramo (Razvalina življenja). Zelo aktiven je tudi mešani pevski zbor ki deluje od 1998. leta in nastopa na številnih prireditvah, tudi na taboru pevskih zborov v Šentvidu. V Benediktu imajo sicer dom kulture s 130 sedeži, ki so ga nedavno obnovili; • večkrat pa so kulturne prireditve tudi v stari romarski cerkvi Svetih treh kraljev v istoimenskem kraju pri Benediktu. (Š. S.) VESTNIK Benedikt: športna dvorana V oktobru so začeli graditi v Benediktu v Slovenskih goricah večnamensko Športno dvorano, v kateri bo 200 kvadratnih metrov igralnih površin, namenjenih tako šolarjem kot rekreativcem; tako imenovana bruto površina pa bo obsegala celo 1.600 kvadratnih metrov. Dvorana, njena oprema m ureditev okolice bodo stali po predračunu 450 milijonov tolarjev, kar je za Občino Benedikt seveda visok finančni zalogaj, zato otvoritve ne bo kmalu, ampak Šele v maju leta 2005, Športno dvorano gradi Trgovsko-proizvodna zadruga Lipa Lenart. - Foto: Š. S. Damjanove medene jaslice Medičar Damjan Celec iz Murske Sobote je naredil božične jaslice iz medenega peciva. Kakšne so, prikazuje naš posnetek. Za svoj izvirni izdelek je prejel priznanje območne obrtne zbornice. - Foto: J. Z. Natanko ob polnoči so se oglasili zvonovi in ljudi, ki so se namenili k polnočnici, povabili v cerkev. Prišlo jih je veliko več, kot je bilo v njej prostora, zato je nekaj vernikov ostalo zunaj. V oddaljenih ulicah je bilo slišati pokanje petard, še zdaleč pa ne toliko kot v prejšnjih letih. Marko, osemdesetletni varovanec doma za starejše ljudi, je tudi ta večer v družbi s sostanovalci gledal televizijski program. Kar dolgo je vztrajal, saj ga spanec ni priganjal v posteljo. Najbrž zato ne, ker je popoldne počival nekoliko dlje kot druge dni. Tja proti polnoči pa je le odšel v sobo, ki jo je delil s starostnikom Ivanom. Ta je pred tednom umrl in tako je ostal za nedoločen čas sam v sobi. Ko so Marka pred dvema letoma pripeljali v dom in ga dali k neznanemu sostanovalcu, se ni počutil dobro. Postopoma pa sta se sprijateljila in njegova smrt ga je močno prizadela. »Zdaj sem jaz na vrsti,«je Marko večkrat dejal v družbi oskrbovancev doma. »Ti? Prej bomo umrli vsi drugi,« so ga rotili. »Ti si kmečka korenina!« Da, Marko je bil kmet. Velik kmet. Imel je kmetijo z desetimi hektarji obdelovalne zemlje in tri hektarje gozda. Redil je govejo živino, v hlevu pa je imel dva konja, s katerima je obdeloval zemljo; včasih pa ju je tudi zapregel in z ženo Ano sta se zapeljala v gorice ali pa tudi v toplice. Marko je sedel na posteljo in se ozrl po prazni postelji svojega umrlega sotrpina. Potem se je dvignil in sedel na njegovo posteljo ter se oziral po svoji. Hotel je videti, kako bo videti v sobi, ko tudi njega ne bo. Potem je vstal, odprl okno in se ozrl po mestnih ulicah. Zabrundal si je: »Česa neki sem se učakal! Tam, v Poljani je moja hiša, tudi še nekaj zemlje; imam tri hčere in štiri sinove pa vnukinje in vnuke, pa sem tukaj sam med tujimi ljudmi. In sveti večerje, ko bi bil tako rad pri katerem od mojih.« Marko je bil v mladih letih res kmečka korenina. Zelo ponosen in tudi pomembnega se je delal, da je velik kmet. Najbrž nikoli prej, razen ko mu je umrla sicer zelo poslušna žena, ni jokal. Zdaj, na božični večer, pa ga je prijelo: zajokal je kot malo dete. V sosednji sobi doma za ostarele, kjer je bilo šest starčkov, je eden od njih nekajkrat s pestjo udaril po steni. Skoznjo so slišali ihtenje in hoteli so da izgine. »Jočem, jaz, Marko,« se je skušal zbrati, de dobro, da so oni v sobah tujci; le kaj bi rekli moji sovaščani, če bi me slišali jokati.« Kar z rokavom si je še enkrat obrisal solzne oči, stopil do okna in ga odprl. Zunaj je bilo hladno in svež zrak ga je zbistril. Okna pa vendarle ni takoj zaprl, ampak je prisluhnil nočnemu utripu. Tudi on je slišal nekaj pokov petard, potem pa je zavladala tišina. Sklonil se je skozi okno, nakar je nekje od daleč zaslišal petje zbora: »Sveta noč, blažena noč, vse že spi, je polnoč... Božič! Marku je spet šlo na jok. Hitro se je spomnil, kako je bilo v njegovih mladih in srednjih letih pa potem, ko so otroci odšli zdoma in sta nazadnje ostala sama z ženo Ano. Bila sta dva. Otroci so ju obiskovali, vsekakor na sveti večer, ko so prišli vsi in ostalfdo začetka polnočnice. Zdaj, ko je umrl še sostanovalec, pa je v sobi mestnega doma za ostarele in onemogle ostal sam. Še je slišal božično petje ali pa se mu je samo zdelo, da ga sliši:«...le devica z Jožefom...« V hiši, kjer sta Jožef in Marija, ki je bila v visoki nosečnosti, iskala posteljo, nista dobila prenočišča. Na kratko Vldonci V Vidoncih smo po dolgoletnih prizadevanjih končno le uspeli in zgradili mrliško vežico ter obnovili križ na pokopališču, nato - 5. oktobra - pa je domači župnik med mašno daritvijo vse to blagoslovil. Moram pa priznati, da gre veliko zaslug g. Wolfu, ki se vseskozi zavzema, da dela na pokopališču potekajo v najlepšem redu. (Mateja F.) Končno se ju je usmilil meščan Betlehema in jima dal na voljo hlevček. Tam je Marija rodila JezuŠčka. Marko je razmišljal; »Saj tudi jaz sem revež! Doma nisem mogel ostati sam, ker četudi imam sedem otrok in tri zete ter štiri snahe, tudi že odrasle vnuke in vnukinje, zame, kot so mi rekli, ne morejo skrbeti. In tako sem moral v dom, čemur sem se dolgo upiral, a po Anini smrti sem klonil.« Hladna polnoč mu je resnično zbistrila misli. Potem pa je le zaprl okno, da se ne bi prehladil, dobil pljučnico in, Bog ne daj. umrl. »Zdaj sem jaz na vrsti,« je večkrat dejal sostanovalcem, na tihem pa si je le želel, da se to ne bi zgodilo, Tudi na božično noč, ko je sicer Čutil odtujenbst od doma in njemu najdražjih, si je na tihem zaželel vsaj še kako leto življenja. Pokrižal se je in v ta namen pomolil očenaš, potem si je popravil vzglavnik, legel na posteljo in skušal zaspati. Spanec ga ni maral. Še in še je mislil na svoje otroke in jih skušal razumeti, ker so ga pustili samega. Zavedel se je, da se je pač tudi njemu zgodilo to, o čemer je nekoč bral v pismu sorodnika Johna iz Amerike, češ da tam poročeni otroci dajo ostarele starše v dom in zanje drugi skrbijo. To se je Marku dolgo zdelo neverjetno, tudi nepošteno, potem pa so tudi pri nas zgradili domove za ostarele in onemogle. Sam je sicer dolgo mislil, da le za tiste, ki nimajo otrok in zemlje, a se je kmalu pokazalo, da tam pristajajo tudi drugi. Tudi nekoč, kot je tudi sam bil, veliki kmetje, a zdaj onemogli starčki in babice. »Je kdo od mojih pri polnočnici in se me vsaj tam spomni? Me bo kdo vsaj jutri, na božič, obiskal?« je razmišljal Marko. Na vrata, ki niso bila zaklenjena, je nekdo potrkal. »Naprej!« V sobo sta vstopila oskrbovanca iz sosednje sobe. »Dolgo sva se pogovarjala in skušala zaspati, pa ne moreva. Vesel božic, Marko,« je voščil eden od njiju, nato pa so si segli v roke. »Tudi jaz še ne spim. Bil sem sklonjen na okno in poslušal božično pesem pa veliko sem razmišljal,« je priznal nočnima obiskovalcema. »Sveto noč si slišal? Seveda, gledali smo prenos polnočnice,« je dejal drugi. »Ne, iz cerkve tam dol v mestu sem jo slišal.« Sotrpina iz doma se nista marala prepirali, od kod neki je slišal ali pa se mu je le dozdevalo, da sliši petje svete noči. Še malo sta posedela na prazni postelji pokojnega Ivana, nato pa sta voščila lahko noč. »Lahko, mirno božično noč naj imam, tu v domu?« je Marku skorajda šlo na jok, ko se je v postelji obračal na drugo stran, da bi morda le zaspal. Zdaj ga ni več toliko mučilo, ker je na božični večer sam, brez svojcev in v domu na tuji postelji, ampak ker ga je preganjala negotovost. »Me bodo obiskali vsaj jutri in morda odpeljali h kateremu od njih na božično kosilo? Tako si to želim, saj že dolgo nisem bil doma. Pa vnuke bi rad videl.« Polnočnica je minila in ljudje, ki sto prišli iz cerkve, so si zaželeli srečen in blagoslovljen božič, potem pa so se razšli na domove. Tu in tam je bilo Še slišati pokanje petard, potem pa ne več. Mesta in vasi, tudi božična drevesca na prostem so ostala razsvetljena in zavladal je spokojni nočni mir-Proti drugi uri je Marko zaspal. Štefan Sobočan Na kratko Na kratko Martjanci Člani, zlasti pa članice TD Martin Martjanci so v adventnem času izdelale ducat adventnih venčkov in drugih okraskov, nato pa so vse to predstavili pred domačo cerkvijo in poželi veliko odobravanje Na ogled in za nakup je bilo tudi nekaj za pod zob, izkupiček pa so namenili za nadaljnji razvoj turizma. (J. Ž.) Lendava Nekdanji dom TVD Partizan (domačini so mu rekli kar Titov dom) je bil vrsto desetletij hram športa in zbi-rališče mladih, zdaj pa je že nekaj let podrtija v bližini srednješolskega centra, zato je tudi nevarnost, da se na koga zruši. Kako dolgo bo še tako? (F-Bo) K VESTNIK-1. januar 2004 IZ NAŠIH KRAJEV Zlatoporočenca Klemenčič Srečna in zadovoljna sta v krogu domačih in prijateljev praznovala zlato porokcf Elizabeta in Andrej Klemenčič iz Spodnje Ščavnice. Tako kot pred 50 leti sta tudi tokrat oba obreda, posvetnega in cerkvenega, opravila v Gomji Radgoni. V poročni dvorani sta zlatoporočni obred opravila župan, ki je njun sovaščan, Anton Kampuš in občinska svetnica Milena Matovič. Župan je zakoncema izročil zlatoporočno listino in darilo občine zlato radgonsko penino ter. Kuharsko knjigo sestre Vendeline. V cerkvi je zahvalno mašo, tako kot pred 50 leti, daro-valupokojenižupnikmons.FrancPuncer. . Zakonca sta si po poroki ustvarila dom v Spodnji Ščavnici. Tam je žena lizika, ki seje rodila 1933. leta v Spodnji Ščavnici, skrbela za gospodinjstvo in delala na mali posesti, ob tem pa vzgojila tri sinove: Janeza, Milan in Marjana, ki so ju obdarili s štirimi vnukinjami in dvema vnukoma. Andrej, ki seje rodil 1929. leta v Ivanjševcih ob Ščavnici, je bil zaposlen kot tesar. Ob tem je mnogim s tesarskim znanjem tudi v prostem času pomagal, da so prišli do svoje strehe. Ker sta še pri močeh, še naprej obdelujeta manjšo posest, Andreju pa je v veliko veselje obdelovanje manjšega vinograda, kjer ima svoj »vrb« ali, kot bi rekli, »vikend«. Že deset let sta naročena na Vestnik in ga rada prebirata. - Ludvik Kramberger Vestnik na obisku v domnevno najmanjši pomurski vasici Zakaj so Sitarovčani? Enajstletni Aljoša je pred učenjem šel »opravlat Sitarovci. Razložena vasica na južnem obrobju Ščavniške doline leži na ilovnati terasi med potokom Turjo, vzhodno od Bučkovcev, ob odcepu od ceste Ljutomer-Bučkovci. Prevladujoči dejavnosti sta živinoreja in sadjarstvo. Število prebivalcev: 33. Prepričan sem, da bralcu ti poluradni podatki ne zadostujejo, da bi spoznal življenje in ljudi v Sitarovcih, ne nazadnje tudi, po čem je dobila vasica ime, zato ponujam v branje vtise z' obiska. Morda najprej odgovor na vprašanje, po čem j« vasica dobila ime. Sam sem bil prepričan, da najbrž po kakem izdelovalcu rešet in sit. »Sitarovci se imenujejo po sito-vcu,« me je poučil enajstletni Aljoša Žnidarič, ki se je pravkar vrnil iz šole, pozdravil, nato pa prisedel k veliki mizi, za katero smo sedeli njegova starša Franc in Ti-lika ter podpisani novinar. Ni kaj, zelo bister fant je učenec petega razreda osnovne šole, ki si želi postati avtomehanik, sam pa menim, da bo dosegel še kaj več. Aljoša je pojasnil, da je sitovec močvirska rastlina s ščetinastitni listi in cveti v glavicah »Sitovec imamo tudi v grbu vasi na pozdravni tabli pri glavni eesti,« je pojasnil fant Sam sem se potem sam sebi čudil, da je nisem opazil. Pozneje, ko sem jo fotografiral, sem v grbu opazil še podkev, ki menda prinaša srečo. Aljoša je bil na trnih, kot pravimo: rad bi še posedel za mizo, po drugi strani pa je vedel, da mora iti v hlev »opravlat« - pomagat bratu Branku pri večernih delih, krmljenje, kidanje gnoja, strojna molža ... Naenkrat je kar izginil in tako nas je pri mizi ostala le še trojica Še najbolj zgovoren je bil oče Franc, šestdesetletni k, ki pa je svoj del kmetije že predal starejšemu sinu, ki zdaj ve, za koga dela. Sicer pa je Branko Alojoša je po vrnitvi iz šole pozdravil, odložil torbo, nekaj malega pojedel, novinarju povedal, da ime kraja ni nastalo po kakem Sitarju, ampak izhaja iz sitovca, potem pa oddirjal v hlev pomagat bratu pri »opravlanju«. Za hip sta se vrnila zaradi fotografiranja. Proti večeru pa pridejo na vrsto domače naloge. končal kmetijsko šolo in pridobil poklic kmetijca - živinorejca. Zakonca Žnidarič imata tudi dve šolani in zaposleni hčerki: Natašo in Mojco, ki pa ne živita več stalno doma, ampak s svojima partnerjema »Po poklicu sem mizar in vrsto let sem delal v nekdanjem obratu Marlesa v Ljutomeru, po zneje pa sem se odločil za kmetovanje. Ta čas imamo 38 glav goveda, od tega 12 molznic,« je po daljšem premišljevanju le povedal Franc, hkrati pa dodal, da bi to moral izreči sin, ki je po novem gospodar, on pa da je zdaj že nekaj mesecev upokojenec Vem pa, da je to le formalno, kajti še naprej tudi sam pridno dela na dvanajstih hektarjih domače in povrh še nekaj hektarjih najete zemlje. Sejejo koru zo, pšenico..., pa tudi travo, saj zgolj na travnikih ne morejo pridelati dovolj sena. Vse sitarovske domačije Tako je na Žnidaričevi kmetiji. Podobno je verjetno še na drugih. Kmetijo Jožefa Boroviča Je ime kraja Sitarovci nastalo po kakem rešetarju, Sitarju? Enajstletni Aljoša Žnidarič je rekel, da ne. Odkod potem -Sitarovci? V Sitarovcih je manj domačij, kot je prstov na dveh rokah. Osem: Borovičevi, dvoji Rakuševi, Vidičev!, Vrzelovi, Kovačičevi, Žnidaričev! in Fajfarjev!. Kaj pa je s Špi ndlerjevo domačijo? Pozdravna tabla Sitarovec ob cesti Ljutomer-Bučkovci (Mata Nedelja) z vaškim grbom pojasnjuje, po čem je vasica dobila ime: rastlini sitovec, ki pa jo je že težko najti, kajti zelo delavni kmetje so kultivirali skoraj sleherno |>ed nekoč zamočvirjenega in nerodovitnega sveta ob potoku Tuija. smo bralci Vestnika že spoznali, saj je že večkrat sodelovala v akciji na pomursko naj kmetijo V Sitarovcih živi ta čas le 31 ljudi! Sitarovci so vasica, morda celo najmanjša v Pomurju, kajti imajo le devet hišnih številk. Poleg že omenjenih gospodarjev (Žnidarič, Borovič) so še družine Stanislava Rakuša, Marte Vidic, Cecilije Vrzel, Feliksa Kovačiča in Marije Fajfar. Na eni domačiji živi en sam človek (Emil Rakuša), od Špindlerjeve hiše pa ni veliko ostalo, ker so jo podrli »V Sitarovcih nimamo marsičesa, kar sicer imajo v drugih vaseh,« je nadaljeval Franc Žnidarič, ko je na mizo postavljal liter domače rdečke in slatino. Ti-lika pa se je odpravila v kuhinjo, da bi prinesla nekaj za pod zob, a sem to hvaležno odklonil, ker sem se malo prej drugje okrepčal No, kozarec rdečega pa sem le zvrnil Pa še enega bi, ko bi vedel, da ne bom naletel na policijsko zasedo. Občina Radenci - za 4 odstotke dražji pokopi Na predlog vodstev krajevnih skupnosti Kapela in Radenci je v občini Radenci izdano soglasje k novemu ceniku storitev na pokopališčih na Kapeli in v Radencih za leto 2004. Upoštevajoč dvig cen življenjskih potrebščin in davek na dodano vrednost bo podražitev 4,3-odstotna. Tako bo stalo vzdrževanje pokopališča po novem 3.030 tolarjev (prej 2.904 SIT), najemnina za enojni grob 2.700, za družinski grob 3.890, za žarni grob pa 2.700 tolarjev. Za najemnino večjega groba bo treba odšteti 5.210, za grobnico pa 7 570 tolarjev V letu 2004 bo treba za dnevno uporabo mrliške vežice plačati 5.730 tolarjev, za uporabo mrliškega vozička pa 2.620 sit. Medtem ko so soglasje za postavitev spomenika na pokopališču na Kapeli ovrednotili s 6.520 tolarji, bo treba v Radencih za omenjeno soglasje ter postavitev spomenika s temeljem za žarni in enojni grob odšteti 17.447 tolarjev. M. J. »Sitarovčani smo močno navezani na sosednje Precetince, s katerimi imamo skupno tudi kapelo, tja hodimo volit itd, še bolj pa morda na Radoslavce, kajti člani tamkajšnjega gasilskega društva so tudi iz naše vasice. Tja (in drugam) hodimo v trgovino ...« je pojasnil Franc Žnidarič. Tako je v Sitarovcih, kjer je zdaj nekaj ljudi manj kot pred leti, še vedno pa so v povprečju štirje na domačijo In pomembno je, da vztrajajo z delom na zemlji in kar dobro gospodarijo. Tudi vasica je urejena (asfalt in drugo). Besedilo in foto: Š. Sobočan 16 MULARIJA 1. januar 2004-VESTNIK Novo leto ika-taka, tika-taka, ira se oglaša, >b pričakovanju novega leta ■eselje nam prinaša. 'ika-taka, tika-taka, le dve uri manjkata, ia rakete izpustimo n kozarec šampanjca izpraznimo. 'ika-taka, tika-taka, 'daj je Čas, ia podamo si roko n si srečno novo leto zaželimo. rika-taka, tika-taka, >b novem letu taj vas vse •,reča in veselje čaka. Tija Kuhar, 5. b, OŠ Puconci Tri zvezdice tri zvezdice svetleče, j pentljami bleščeče, 50 nebu se svetlikajo n sem ter tja mežikajo. Dblak nežno bel š sabo jih je vzel n odjadral k luni zlati, da bodo imele kje prespati. Denis Prša, 4. a, OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Šolska uspavanka Zvonec že kliče, učitelj pa siče. Snov nam razlaga, a tvoja utrujenost zmaga. V sanjah zaspiš in se izgubiš. Potoneš v spanec, greš čez klanec. Zaspi, Šolarček, zaspi, da te razmišljanje ne zamori! Barbara Vogrinčič, 8. raz,, OŠ Bogojina Zajec prvak v vožnji traktorja Nekoč je šel zajec v trgovino kupit sir, klobase, margarino in kruh. Ko seje vračal,je zagledal traktorje. Sili so bele, modre, rdeče, zelene, vijoličaste in sive barve. Šel je dalje in spet zagledal traktorje enakih barv. Ustavil seje in vse kupil. Drugi dan so priredili dirko. Tudi zajec seje prijavil in že vnaprej vedel, da bo zmagal. Bilo je trideset tekmovalcev. Po Startu je vodila lisica pred zajcem kar za celo minuto. Nato so ga prehiteli še drugi. Srečanje s Snežno kraljico Nekoč je živela družina Ku-stec. Mama je vsako noč pripovedovala sinu Tinetu pravljico o Snežni kraljici. Nekega večera je Tine tik pred koncem pravljice zbežal. Pretihotapil seje v letalo In odletel v Snežno deželo. V deželi je bil sam sneg. Nenadoma je opazil snežni grad in potiho se je odpravil noter. Ko je vstopil v grad, ni bilo videti nikogar, le veliko sob. Prehodil je skoraj vse prostore. Ko je končno odprl vrata zadnje sobe, je zagledal Snežno kraljico in jo pozdravil. Snežna kraljica mu je potožila, kako je Iris Drvarič, 7. b/8, DOS I Lendava Naenkrat je počila guma na traktorju, s katerim seje peljala lisica. Vsi drugi so se zaleteli vanjo, le zajec seje izognil, prišel v vodstvo in zmagal z veliko prednostjo. Urban Bertalanič, 3. b/9, OŠ Tišina Intervju s kravo Berto osamljena. Nekaj dni je Tine ostal pri njej, nato se je vrnil domov in zaspal. A to so bile le sanje. Tine pa je ves presrečen vsakemu pripovedoval, kako je bilo pri Snežni kraljici. Mateja Hozjan, 4. a, OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Krava Berta Iz naših krajev je postala popularna manekenka za oglaševanje čokolade Milka. Pred odhodom na svetovno turnejo sem opravila kratek pogovor z njo. Iris: Dobrodošla Berta! Kako to, da sl prav ti postala glavna manekenka za čokolado Milka? Berta: Veš, da so dandanes ljudje površni. Pri barvanju ograje na pašniku so obarvali tudi mene. Nakar je sledilo slikanje za Vestnik ... Nadaljevanje zgodbe seveda poznaš. Iris: Kako boš potovala v tujino? Berta: Poletela bom! Iris: Kako, prosim?! Berta: Dobro si slišala, letela bom, saj tudi krave pijemo RED BULL (smeh)! No ja, slovenska vlada mi je odstopila svoje najnovejše letalo. Saj sem vendar znana osebnost! Iris: Glede na tvoje nepoznavanje tujih jezikov bi te podobni intervjuji v tujini spravili v neprijeten položaj? Berta: Ne, kje pa, saj govorim kar nekaj jezikov. Pomagam si tudi z »mukanjem«, ki je univerzalni jezik, s katerim porušiš prav vse tabuje in mejel Iris: Kako to, da imaš vedno tako čudovito postavo? Berta: Veš, v preteklosti sem bila zelo debela. Ja, prav grozna! Sledilo je obdobje suše. Padavin ni in ni bilo. Prepovedano je bilo tudi zalivanje in trava ni bila več tako sočna, sploh je ni bilo. In hočeš nočeš začneš hujšati. Iris: Zdaj, ko si tako popularna, boš gotovo pozabila na domači kraj? Berta: Kje pa, kljub vsemu Lendava ostaja »zakon«. Iris: Kako se boš oddolžila svojim oboževalcem v Lendavi? Berta: Poglej, ob vsakokratnem obisku v osnovni Šoli me je kar groza,v kakšnem slabem stanju je. Odločila sem se, da bom namesto obnove Šole raje zgradila tovarno čokolade. Učenci bodo zavijali čokolade. Plačilo za delo bo čokolada po izbiri. Za vsak kilogram osebne teže dobiš kilogram čokolade. Iris: To bi bilo res čudovito. Povej mi, ali nas boš presenetila s kakšnim novim proizvodom? Berta: V času suše sem se prehranjevala z grozdjem, vmes popila tudi kakšen kozarček vina. Tako je nehote nastala nova vinska čokolada, ki je primerna tudi za otroke, saj vsebuje alkohol le v sledeh. Iris: Si mogoče bila kje na dopustu? Berta: Bila, bila. Taborila sem ob Bukovniškem jezeru. Na ener- getskih točkah sem nabirala energijo za naporno delo. Iris; In še zakonec... Tvoja želja za prihodnost? Berta: Želim si le, da bi Jupol še dolgo proizvajal vijolično barvo. Saj veš, da moraš biti vedno v trendu! Iris: Zahvaljujem se ti za odgovore m ti žalim uspešno svetovno tumoja. Berta: Hvala za lepe želje in ne pozabi, čokolada Milka je »the best«! VESTNIK.1. januar 2004_________________________ŠPORT Pol stoletja Kajak kanu kluba Mura Krog Medalje z največjih svetovnih tekmovanj jih spodbujajo Nekdanji tekmovalec in trener Štefan Varga Odličen kanuist Borut Horvat Predsednik Ivan Obal Le redkokateri športni kolektiv v Pomurju se lahko ponaša $ kar 42 naslovi nekdanjih jugoslovanskih in državnih prvakov v mladinski in članski konkurenci ter tudi s 2) medaljami s svetovnih in evropskih mladinskih in članskih prvenstev v posamezni in moštveni konkurenci kot Kajak kanu kluba Mura Krog. Prvi večji uspehi segajo že v leto ] 973, ko je postal Jože Mataj jugoslovanski pionirski prvak, naslednje desetletno obdobje pa zaznamuje Štefan Varga, ki je prevladoval v mladinski konkurenci. Leta 1980 je bil tudi neuradni evropski mladinski prvak, leta 1986 pa je postal jugoslovanski članski prvak. Udeležil se je tudi številnih svetovnih, mednarodnih in državnih tekmovanj. Po koncu kariere je svoje bogate izkušnje prenašal na mladi rod. Zelo uspešno je namreč opravljal trenerske posle, saj je iz kanui-stičnihvrst izšel tudi njegov naslednik, 25-letni Borut Horvat, zaposlen d športnem oddelku Slovenske vojske. Ta je bi! kar trikrat svetovni mladinski prvak, °svoji| je bronasto medaljo na evropskem članskem prvenstvu, Ponaša se s šestimi medaljami s svetovnih prvenstev (tudi v kategoriji 3 xCl), leta 1999 pa jev članski konkurenci zasedel tretje mesto v svetovnem pokalu na ^°vi Zelandiji. Tistega leta je bil tudi drugi v Evropi. Po številnih uspehih na mednarodnih tekmo-vanjih so njegove misli sedaj us-uterjene na konec maja 2004, ko o v nemškem Garmisch Partcn-•rchnu svetovno prvenstvo. Ča-a ga tudi tekmovanje za svetov-n' pokal na reki Soči, kjer bodo tri izbirne tekme za uvrstitev v reprezentanco. Plaketa Kajakaške zveze Slovenije Ob 50-letnici delovanja Kajak «nu kluba Mura Krog so pripra-slovesnost, na kateri jim je di-rektor slovenske reprezentance 'ndrej Jelenc podelil posebno P aketo Kajakaške zveze Slovc-n’’e 'V imenu Športne zveze Mur-s » Sobota jim je plaketo izročil Predsednik Stanko Kerčmar. Ob tej priložnosti se je predse dnik kluba Ivan Obal najprej spomnil skromnih začetkov. »Leta 1953 so kroški mladinci ugotovili, da bi bilo bolje začeti s kak šnim drugim športom kot z nogometom, saj so takrat namreč izgubili tekmo v Beltincih. Odločili so se za šport, ki bo povezan z reko Muro. Tako so pred 50 leti ustanovili Pomorsko brodarsko društvo Krog, ker so začeli voziti sandoline. Z več ali manj uspeha je to trajalo do leta 1957, ko je dejavnost nekoliko zamrla.« Nov zagon z letom 1973 Kmalu se je tovrstna športna dejavnost v tem kraju vse močneje razvijala. Nov zagon so dobili leta 1973, ko so ponovno ustanovili brodarsko društvo. Takrat je v bistvu prišlo do prvega nakupa pravih kajakaških tekmovalnih Čolnov. »Od tedaj pa vse do konca leta 2003 se Kajak kanu klub Krog ukvarja z vzgojo mladega rodu, ki bi rad tekmoval v tem zelo plemenitem športu Gre za to, da moraš sam sebi na tekočih vodah dokazati, da si pravi športnik. V tem času smo dosegli veliko uspehov. Iz naših vrst izhajajo Predsednik Športne zveze Murska Sobota Stanko Kerčmar (desno) podeljuje plaketo predsedniku Kajak kanu kluba Mura Krog Ivanu Obalu. Dobili so tudi plaketo Kajakaške zveze Slovenije (na posnetku). mladinski in pionirski prvaki že v nekdanji Jugoslaviji kot tudi v novi državi Sloveniji Tudi v članski konkurenci smo dosegli rezultate, ki imajo svetovno vred nost. Imeli smo mladinskega svetovnega prvaka v spustu, nekajkratnega zmagovalca v pokalnem tekmovanju, več skupinskih zmagovalcev v Evropi. Skratka, bili so uspehi, na katere smo upravičeno ponosni,« pravi Ivan Obal. Prihodnost je v mladih Seveda so cilji usmerjeni v prihodnost. »V lanskem letu smo ugotovili, da bo treba delati več z mladimi, zato smo lani in tudi letos vključili približno 50 mladih fantov, ki jih vodimo od tega, da se naučijo plavati, do dobre vožnje s čolni in tekmovanji. Nekare- ri so že tekmovali na državnih prvenstvih., in to dokaj uspešno. Poleg vzgoje mladega roda smo začeli z urejanjem pogojev za delovanje, saj smo uredili kopalnice, garderobne prostore in prostore za društveno dejavnost. Hkrati skusamo lastniško urediti ves kompleks ob kroškem brodu. Smo upravljale! vsega premoženja, nismo pa lastniki, zato bi v prihodnjem letu radi uredili lastniške odnose Menimo namreč, da je ta prostor ob brodu izredno zanimiva turistična točka. Če to povežemo z gledanjem tekmovanj in treningov, je zanimivo tudi s turističnega vidika. Zadovoljni smo tudi z dvema večjima prireditvama, ki ju organiziramo. Spomladi se bomo že 10 srečali z našimi prijatelji na drugi strani reke Mure s Prleki. Na to prireditev pride skoraj vedno okrog 3 000 ljudi. Poleg tega smo soorganizatorji prvomajske prireditve v Murski Soboti,« končuje Ivan Obal. Milan Jerše, toro: M. J. Tiskovna konferenca NK Mura Poglavitna je uvrstitev v ligo za prvaka Prevelika pričakovanja sedme sile, da bo na tiskovni konferenci soboškega prvoligaša, ki jo je kot predstavnik za stike z javnostjo vodil Simon Horvat, zvedela kaj več o igralskih okrepitvah, so se žal izjalovila, Trener Milan Miklavič, za katerega je poglavitna uvrstitev v ligo za prvaka, je namreč povedal naslednje: »Glede igralskega kadra trenutno ni nič novega, kar pomeni, da je vse po starem Bili so sicer pogovori z nekaterimi nogometaši, toda ker ni bilo nič konkretnega, bi bilo odveč omenjati njihova imena To bi se lahko sprevrglo v negativno plat in bi težje prišli do teh igralcev. Če ne bomo pridobili boljših igralcev od teh, ki jih premoremo, bomo ostali pri njih. Seveda pa .se situacija lahko spremeni sleherni dan.« Edina konkretna sprememba po koncu jesenskega dela sezone je ta, da je doslej kot edini zapustil Fazanerijo Vladimir Kožul, ki naj bi se s predsednikom Geogom Subanom dogovoril, da bo kariero nadaljeval v kakem drugem klubu. »Če bo kateri od naših igralcev dobil ponudbo od kakšnega kluba iz tujine, ki bo pripravljen zadovoljiti naše pogoje, mu bomo omogočili prestop. Jasno pa je, da bo to težko, saj je konkurenca na evropskem tržišču čedalje hujša,« je pripomnil direktor Željko Fundak. Prestopni rok za nogometaše traja od 1 do 31. januarja, prestop pa bo mogoč tudi kasneje. Februarja v Turčijo Direktor kluba Željko Fundak nas je tudi seznanil, da »bodo igralci izkoristili odmor za res dober počitek, vendar pa so že začeli s posameznimi individualnimi treningi po programu, ki so ga prejeli od strokovnega vodstva. Tako bodo vsi, ki bodo prišli na začetek priprav 12. januarja, na določeni stopnji pripravljenosti To bo preverjeno takoj na prvem treningu in nato na zdravniškem pregledu, saj jih čakajo v nadaljevanju spomladanskega dela prvenstva veliki napori. Če bo vreme v Murski Soboti lepo, bomo s treningi nadaljevali doma, v nasprotnem primeru pase bomo 17 ali 18. januarja preselili v toplejše kraje, predvidoma ob morje ali v Italijo, kjer bi ostali približno teden dni in odigrali vsaj eno tekmo za trening. Po vrnitvi sta predvideni dve prijateljski tekmi, vendar nasprotnika še nista znana V Turčijo bomo odpotovali 1. februarja in tam vadili 14 dni V Turčiji bo več tekem za trening, ker se bo tam pripravljalo več uglednih moštev. Iz Turčije se vrnemo 15. februarja in se bomo do starta 29. februarja, ko se bo z 19. krogom nadaljevalo prvenstvo, pripravljali v Fazaneriji.« Do 15. marca licence za sezono 2004/2005 Sicer pa je bil medtem v Zrečah sestanek vseh klubov 1. slovenske lige, na katerem je bila ponovno obdelana problematika glede licenc klubov 1. in 2. slovenske nogometne lige Glavna tema je bila analiza trenutnega stanja. V zvezi s tem smo prejeli dokumentacijo, po kateri je treba najkasneje do 15. marca poslati vlogo za licenco za sezono 2004/2005 z igranjem v 1. slovenski nogometni ligi in za morebitno igranje za evropske nogometne pokale. Kar zadeva naš klub, je zadeva precej problematična, saj ne izpolnjujemo nekaterih pogojev. Če se dotaknem športnega kriterija, je problem v tem, ker Murina nogo- Željko Fundak Milan Miklavič Garderobe ne ustrezajo predpisom Večji problemi bodo pri infrastrukturnih kriterijih, ker naše garderobe pod tribuno skoraj v celoti ne izpolnjujejo kriterijev za pridobitev licence, zato bodo potrebni nekateri posegi za spremembo stanja. Škoda, da se takrat, ko se je tribuna gradila, ni posvetovalo z odgovornimi ljudmi Zdaj so namreč pomanjkljive garderobe $ prhami ali brez njih, sodniki pa nimajo primerne garderobe, saj v tej spodnji sobi ni sanitarij. Morali bi imeti štiri primerne garderobe. Že za tekmovalno sezono 2004/2005 bodo potrebni določeni posegi, da bomo sploh lahko igrali v ligi Enako velja za nastope za pokal Uefe. Pri administra-tivno-kadrovskih kriterijih je pomembno, da morajo biti vse pogodbe, ki jih imajo zaposleni v klubu, s strokovnim vodstvom in igralci sklenjene s prosilcem za licenco. Ker bo vsak moral imeti svojo pogodbo, nas Čaka obilica dela,» še zvemo od direktorja kluba. Marketinški korak naprej Kot smo zvedeli, bo najmanj problemov pri pravnih kriterijih, saj ima NK Mura veljavni statut, zato je le stvar upravne enote, da izda ustrezno dokumentacijo Poseben problem pa bo finančni kriterij, ker NK Mura v okviru testnega podeljevanja licenc ni predložil nobenih finančnih dokumentov. Ker je treba tudi te kriterije izpolniti do 15. marca, bo treba zaključni račun za leto 2003 dati v oceno revi zorju, ki^oda mnenje. Je pa storjen korak naprej na marketinškem področju. Odprta so vrata za dogovarjanje s sponzorji in za podpise novih pogodb. Sponzorjem bodo predstavili svojo vizijo in cilje ter možnosti pri sodelovanju z NK Mura. »Verjamem, da bodo to okolje in odgovorni v firmah imeli posluh in se priključili naši veliki družini sponzorjev. Računamo namreč na podporo tega okolja, kjer je nogomet zelo popularen,’ je končal Željko Fundak. Milan Jerše; foto: M. J. metna šola deluje kot samostojna pravna oseba. Gre za povezano pravno osebo, zato bo treba urediti te zadeve v razmerju s Športnim društvom NK Mura, ki je nosilec licence. -I- 18 ŠPORT 1, januar 2004-VESTNIK Šport od tod in tam Nogomet - Na prednovoletnem turnirju mladih nogometašev v Kormendu so v kategoriji U-8 brez poraza zmagali mladi igralci soboške Mure, v kategoriji U-10 je bila lendavska Nafta četna, Dobrovniča-ni pa peti (prvak Szombathe-iy)- V kategoriji U-12 so bili Len-davčani sedmi, Pucončani pa osmi Med igralci U-14 so bili Lendavčani peti (zmagal je avstrijski Gnas). (F. B„ F. H.) Nogomet - Na regijskem prvenstvu OŠ je v skupini A zmagala OŠ II MS, ki se je uvrstila na področno tekmovanje, pred OŠ Beltinci, Grad in Gornji Petrovci. V skupini B pa je zmagala OŠ III MS (uvrščena na področno tekmovanje) pred OŠ Puconci, Sveti Jurij in Šaiovci. (M. S.) Nogomet - Duško Vicko-vič, nekdanji nogometaš Mure, Potrošnika in Nafte, igral pa je tudi na Češkem, v hrvaški in slovenski ligi, je pristopil v vrste marijanske Čarde, tretjeli-gaškega prvaka minule sezone. Tako bo trener Jože Sečkar z njegovimi izkušnjami prav gotovo okrepi! svojo ekipo. (F, B„) Odbojka - Na medobčinskem tekmovanju za učence OŠ je zmagala OŠ Beltinci pred Bogojino in OŠ III MS. Pri učenkah pa je bila prva OŠ III MS pred Beltinci in Bogojino. Obe zmagovalni ekipi sta se uvrstili na področno tekmovanje. (M. S.) Plavanje - Na mednarodnem tekmovanju v Mariboru za mlajše kategorije je v štafeti ravenskega Fužinarja nastopil tudi obetavni LendavČan Aron Horvath, S štafeto 4 x 50 m mešano so za skoraj sekundo podrli 5 let star državni rekord pri mlajših dečkih. Nova znamka je 2:14,34. (F B.) Badminton - V 2. krogu 2. državne lige je druga ekipa lendavske Mladosti premagala Pišece s 6 : 2, izgubila pa s Kungoto 3 : 4. (F B.) Namizni tenis - 2. kolo medobčinskega prvenstva Ljutomera: Cven IV - Bar Milena 6:1, Bar Milena - Kamenščak II 6 : 0. Na 2. memorialnem turnirju Dušana Rajnarja pa je nastopilo 9 članov in 12 veteranov (nad 40 let) Pri prvih je , zmagal Andrej OniŠak, ki je osvojil prehodni pokal, pred Danijem Štermanom in Alešem Plojem (vsi Cven), med veterani pa Igor Podkrižnik (Ljutomer) pred Jankom Vargazonom (Cven) in Dragom Krznarjem (Branostavci). (N. Š.) Kegljanje - Premor v ligi so lendavski kegljači izkoristili za prijateljski srečanji s Horizontom iz Kaposvara. Obakrat so zmagali Lendavčani (prva in druga ekipa) s 7 :1. (F. H.) Šah - Na decembrskem hitropoteznem turnirju ŠD Radenska - Pomgrad iz Murske Sobote je med dečki zmagal Uroš Markoja s 4,5 točke, sledita mu Uroš Markoja, 3,5, in Domen Serec, 3 V skupnem seštevku za leto 2003 je zmagal Uroš Žižek (114 točk), drugo in tretje mesto z 92 točkami pa si delita Domen Serec in Matej Titan, (M. J.) Sah - Zmagovalec skupnega seštevka hitropoteznih turnirjev ŠD Radenska - Pomgrad v letu 2003 v mladinski konkurenci je Denis Gjuran s 120 točkami pred Majo Vučko 83 in Jernejem Buzetijem 81. Na decemrskem brzoturnirju je slavila Maja Vučko pred Gjura-nom in Cajnkom, novembra pa Gjuran pred Boštjanom Hočevarjem in 1 učkovo. (M J.) Slovo najboljšega pomurskega športnika Robija Markoje od leta 2 »Sanjal sem o medalji, kakršnikoli. Robi Markoja, športnik Pomurja za leto 2003, je že od malih nog v strelskem Športu. Sezone, kot je bila letošnja, ne pomni Po njegovi zaslugi mnogi sedaj točno vedo, kje je njegov rojstni kraj Gomilica. Toča čestitk pa ni prav nič spremenila skromnega Robija, ki je leto 2003 zaznamoval z naslovom svetovnega prvaka s samostrelom. »Ne, takšne sezone Še ni bilo! Sanje so postale realnost. Že v nekaj primerih iz prejšnjih let sem bil blizu vrha na kakšnem velikem tekmovanju, a nikoli nisem uspel priti najvišje. Zelo sem si želel medaljo, kakršnekoli barve. Garal sem za njo in zdaj jo imam! Dobro sem delal, zato imam občutek, da bi tudi z malokalibrsko puško v bližnji prihod- Odbojka Polovični izkupiček Po odigranih preloženih tekmah v 3 DOL vzhod za moške se vrstni red na vrhu prvenstvene lestvice ni bistveno spremenil. Že od prej je bilo znano, da je prva ekipa Beltinec, ki je zbrala 20 točk in ima razliko v setih 21:6. Sledita Poljčane, 19,20:7, in Maribor, 17, ■ 19:9- Ljutomerčani so na predzadnjem mestu s 4 točkami (6:21). V 12 krogu prvenstva, ki se bo nadaljevalo 24. januarja 2004, bodo Beltinčani gostili četrtouvrščeni Fužinar II Metal (15 točk), ekipa Ljutomera pa bo gostovala pri Partizanu Fram (15 točk). Tudi v 3. DOL vzhod za ženske so končali s prvim delom tekmovanja. Vil. krogu sta pomurski predstavnici iztržili polovičen izkupiček. Odbojkarice Puconec so na domačem igrišču s 3 1 (21, -19, 22,21) premagale Braslovče, medtem ko so igralke Sonimexa iz Ra-denec z 0 :3 (-18, -6,-23) klonile proti Benediktu II. Vodi Dravograd z 32 točkami pred Partizanom Črna, 30, in Branikom II, 25. Odbojkarice Radenec so trenutno osme z 9 točkami, ekipa Puconec pa zadnja s 3 točkami. V 12. krogu (24. januarja 2004) bodo gostovale igralke Sonimexa Radenci pri Kajuhu iz Šoštanja, ekipa Puconec pa se bo doma pomerila z Branikom II. M. J. Strelstvo Maja Dular četrta V Ljubljani je bil tradicionalni dvoboj reprezentanc Slovenije in Hrvaške v streljanju z zračnim orožjem. Skupno so slavili Hrvati s 6 2. Slovenci so bili boljši le v kategoriji mladincev s puško in mladink s pištolo. Od pomurskih strelcev so nastopili: Maja Dular (MI Pomurka), Hokej na ledu Ledene strele - Petanjci 4:0 V Šestem kolu medobčinske rekreacijske lige v hokeju na ledu je bil na drsališču v Mariboru prekmurski derbi med Ledenimi strelami iz Murske Sobote in hokejisti Petanjec. Zmagali so soboški hokejisti s 4 0. Za Ledene strele so bili strelci zadetkov Jurgen Petrič dvakrat ter po enkrat Boštjan Vukan in Matej Kučan, (tg) nosti lahko ponovil nekaj podobnega. Brez obremenitve bom čakal na priložnost. Sicer pa gre za sorodni disciplini (MK puška in samostrel), ki se lepo dopolnjujeta.« Uspehi prinašajo zaslužena priznanja. »Vsako priznanje človeka veseli in ustvarja ugodje, saj je potrditev dobrega dela in doseženih rezultatov, predvsem pa nagrada za vložen trud. Po svetovnem prvenstvu v Belgiji so čestitke kar deževale, seveda pa sem bil najbolj vesel dveh priznanj -izbran sem bil za športnika Pomurja in prejel sem zlato plaketo Strelske zveze Slovenije. Upam, da Olimpijski komite Slovenije ne bo spregledal mojih uspehov.« In leto 2004? »Od velikih tekmovanj me Čaka evropsko prven ki je bila med članicami s puško četrta (390 krogov), mladinec Uroš Maučec je bil prav tako četrti (577), Robi Markoja (oba Š. K. Turnišče) je pri članih zasedel šesto mesto (586), Izidor Hreščak (Janko Jurkovič) pa sedmo (584). M. J. Najboljša športnica Pomurja Marika Kardinar V najboljši formi v pravem trenutku Marike ni treba posebej predstavljati; vsaj v pokrajini ob Muri, kjer je že »zaščitna znamka Večkratna svetovna prvakinja in rekorderka, legenda slovenskega ženskega kegljanja in najboljša slovenska kegljačica vseh časov, je ob izteku leta 2003 osvojila še naslov najboljše kegljačice leta. Ker medalje v vrhunskem športu ne »padajo« pogosto, so toliko slajšega okusa... »Leto, ki se izteka, mi je prineslo veliko uspeha in radosti. Bilo je tudi leto jubilejev; med najpomembnejšimi je proslava 50. rojstnega dne in osvojitev 30. kolajne na velikih kegljaških tekmovanjih. K naslovu prve športnice Pomurja pa sem sedaj dodala še priznanje kegljačice leta.« Konec leta je bil blesteč. Zla- stvo z zračno puško na Madžarskem, toda tja se je treba uvrstiti na kvalifikacijah. V Moskvi bo najbrž tudi evropsko prvenstvo s samostrelom. Drugih večjih izzivov v prihodnjem letu zame ne bo. Morda le še tekmovanje za svetovni pokal, pri Čemer bosta le dve tekmovanji v Evropi. Oddaljena Bangkok in Sidney bi bila prevelik finančni zalogaj Kljub temu bom maksimalno vadil, saj želim obdržati visoko raven forme in kontinuiteto dobrih rezultatov. Leto 2004 naj bi bilo namreč nekakšno zatišje pred burjo, ki me čaka v letu 2005 ... Ob koncu bi rad izkoristil priložnost in vsem ljudem dobre volje zaželel srečno in uspešno leto 2004. In zaupajte vase!« Franc Bobovec, foto: F. B. Šah Grega Nerat in Melisa Benkič V Murski Soboti je potekalo pomursko regijsko prvenstvo osnovnošolcev v šahu. Pri fantih do 15. leta starosti je sodelovalo kar 37 mladih šahistov, kar je gotovo spodbudno za nadaljnji razvoj igre na 64 črno-belih poljih v Pomurju. Igrali so 9 kol po švicar- Namiznoteniški komentar Jesenski del po pričakovanju V jesenskem delu tekmovanja v prvi slovenski namiznoteniški ligi za člane sta obe prekmurski ekipi skoraj izpolnili pričakovanja, Kerna Puconci je ob sedmih zmagah, enem neodločenem izidu in enem porazu osvojila odlično drugo mesto, ki so ga ob nekoliko spremenjenem igralskem kadru pričakovali le največji optimisti. V svojih vrstah so imeli odličnega Mitjo Horvata, ki je bil tretji najuspešnejši igralec v ligi, kar je njegov najboljši rezultat doslej v ligi. Izkušeni Mirko Unger je dodal, kar se je od njega pričakovalo, presenetil pa je tretji igralec Matej Petar z boljšim izkupičkom, kot je bilo pričakovati. Najboljša in neporažena v ligi pa je ostala dvojica Unger - Horvat, kar je veliko prispevalo k uspešnosti ekipe. Sicer pa so igralci Kerne v prvem delu dosegli naslednje rezultate: Horvat 21:4, Unger 12 10, Petar 6 : 14 in dvojica Unger ■ Horvat 8: 0. Ob dobrih igrah se bodo Pucončani v drugem delu to in srebro!? »Med letom sem imela težave s poškodbami in tudi boleznijo. Stisnila sem zobe, dvigala formo in v pravem trenutku »eksplodirala«! Ekipno zlato na svetovnem klubskem pokalu na Češkem mi ve vlilo dodatnih moči. Slab mesec za tem sem v Skopju osvojila še srebrno medaljo na tekmovanju za svetovni pokal državnih prvakinj. Zares sanjski konec leta! Ko ti gre, ti niti sreča ne obrača hrbta! Še na nekoliko bolno roko sem pozabila.« Kaj vam ob toliko priznanjih pomeni naslov kegljačice leta? »Vsako priznanje človeka veseli, saj je nagrada za vložen ' trud in dosežene uspehe V teh tridesetih letih aktivne kegljaške kariere je bilo veliko odrekanj. skem sistemu. Pri fantih je zmagal 12-letni Grega Nerat z Osnovne šole III v Murski Soboti, ki je zbral 8 točk. Drugi je bil Denis Hardi z Dvojezične OŠ I Lendava, prav tako z 8 točkami (odločil je Bu-cholz), tretji pa Uroš Markoja potegovali, da obdržijo to mesto, saj jim uvrstitev v končnico med prve štiri ne more uiti. Igralci Moravskih Toplic Sobote so ob treh zmagah in šestih porazih pristali na osmem mestu, kar je sicer manj, kot so si želeli. Treba pa je upoštevati, da so ostali v novi sezoni brez svojega najboljšega igralca Nevena Karkoviča, ki je bil zadnja tri leta nosilec ekipe. Najmlajši član ekipe, 18-letni Bojan Ropoša, ki naj bi nadomestil izkušenega in kakovostnega Karkoviča, tega v celoti ni mogel narediti. Tega od njega tudi nihče ni pričakoval, saj igra v prvi ligi šele drugo leto. Njegov nastop lahko ocenimo pozitivno, ker je sam dosegel 14 zmag in je bil deveti najuspešnejši igralec v ligi, preostali trije igralci skupaj pa le 15 zmag Zlasti se je več pričakovalo od izkušenih Gregorja Kocuvana in Jureta Koščaka, ker že vrsto let igrata v prvi ligi in jima izkušenj ne manjka. Tomi Ocepek pa bo mo- Sicer sem kegljačica leta v Sloveniji ze devetič, a je dobiti priznanje še prijetnejši občutek, Do tega je resnično vsako leto težje priti, saj sistematično strokovno delo z mladimi kegljači v nekaterih klubih že daje sadove. Polni ambicij in željni dokazovanja mlade napadajo, a se »stare« ne damo! Sicer pa zdrava konkurenca le koristi in te prisili k še intenzivnejšemu delu. Prizadevam si, da si na izbirnih tekmovanjih za sestavo reprezentance priigram še eno vozovnico za svetovno prvenstvo, ki bo spomladi v Romuniji Glede na svoje izkušnje nisem brez možnosti. Seveda mislim pri tem na »lov« za novim odličjem, saj je v moji vitrini še nekaj prostora ..« Franc Bobovec, foto: F. B. (OŠ Turnišče) s 7,5 točke. Pri dekletih je bila prva 1 Metna Melisa Benkič z 8 točkami, druga pa Tina Novak (obe OŠ III MS) s 7 točkami. Tretje mesto je pripadlo Jacinti Horvat (OŠ Turnišče) 7. M. J- ral vložiti več dela, da bo lahko zmagoval v prvi ligi. Sobočani imajo veliko rezerve v igri dvojic, ker trenerju Miranu Močanu še ni uspelo sestaviti zmagovite kombinacije, saj so dobili le eno partijo. Prav zaradi tega so izgubljali dvoboje. Igralci so dosegli naslednje rezultate: Ropoša 14.8, Kocuvan 8: 13, Koščak?: II, Ocepek0: 3, Ropoša - Kocuvan 1 : 0, Ropoša - Ocepek 0 : 5, Kocuvan - Koščak 0 :1. V drugem delu ostaja Sobočanom hud boj vsaj za osmo mesto, ki zagotavlja obstanek v ligi, ker deveto mesto prinaša kvalifikacije za obstanek. Maribor 9 9 0 0 54:11 Kerna JI 1 1 47:2« Križe 9 7 0 2 40:27 * Preserje 9 5 1 3 41:38 1’ Krka 9 3 2 4 37:41 8 Olimpija 9 3 1 5 38:40 ' Ptuj 9 3 1 5 35:38 7 MT Sirila 9 3 0 8 30 : 41 J Vegrad 9 2 0 7 28 :45 4 Vesna 9 0 0 9 5:54 0 M. U- VESTNIK-1. januar 2004 ŠPORT 19 Rokomet Evropske prvakinje pri nas Minuli konec tedna je hotel Ajda v Moravskih Toplicah ponovno gostil evropske klubske pr-vakinjev rokometu, članice ekipe Krim Eta Malizia iz Ljubljane. Ekipa pod vodstvom trenerja Roberta Beguša je prispela v Terme 3000 neposredno po tekmah na svetovnem prvenstvu na Hrvaškem. Sestavljajo jo igralke, ki so se izkazale z nastopi v svojih državnih reprezentancah. Čas priprav v Moravskih Toplicah je ekipa želela izkoristiti v miru za treninge v dvorani v Murski Soboti, da bi dosegla čim boljšo pri pravljenost za naslednje naloge v zahtevnih tekmovanjih. Z rezultati bivanja v Termah 3000 je bila celotna ekipa zadovoljna, M. J. Košarka Poraz s prvim Vil krogu I. B-lige so igralci Radenske Creativa Sobote doživeli še en visok poraz in se še bolj oddaljili od prvega mesta. Na gostovanju v Mariboru so proti tamkajšnjemu Braniku izgubili z 80:106 (53 :83, 37 : 50,20; 24). Motivirani Prekmurci so sicer povedli s 7 : 2, toda kasneje so Mariborčani prevzeli vajeti v svoje roke in vztrajno višali razliko V drugem polčasu so Sobočani poskušali s posamičnimi akcijami, kar pa je bila le voda na mlin Mariborčanom. Poleg tega sta sodniku Miliču prisodila tehnično napako in ga kasneje celo odstranila s klopi. Strelci so Sobočane: A Novak 19,Milič 13, Adamovič 12, Maje 10, Dominko 8, Juteršnik 7, Ravnikar 5, Bratkovič 4 in T. Novak 2, Drugi izidi: Banex - Parklji Bežigrad 80 : 88, Ajdovščina - Loka kava TCG 76: 96, Union Olimpija ml. - Fragmat 73 :76, Nova Gorica - Radovljica 93 : 59, ŽKK Maribor - GD Hrastnik 82 : 86, tekma med Litijo in trboveljskim Rudarjem je bila preložena. Vrstni red: Parklji Bežigrad in Maribor Branik po 21, Loka kava TCG in Radenska Creativ Sobota po 19, Nova Gorica, Fragmat in Banex po 17, GD Hrastnik 16, Rudar Trbovlje (-1) 15, ŽKK Maribor, Litija (-1) in Ajdovščina po 14, Union Olimpija mladi 13 in Radovljica 11 točk. Z 12. krogom se bo prvenstvo nadaljevalo šele 10. januarja 2004, ko se bodo Sobočani na domačem igrišču pomerili z Ajdovščino. Milan Jerše Mali nogomet Mednarodna veteranska liga Sekcija veteranov malega nogometa pri Športno-rekreacijs-kem društvu Gornji Slaveči, ki jo vodi Slavko Krpic, že več let uspešno sodeluje s športnimi organizacijami tudi v tujini, s pora-bskimi Slovenci in drugimi združenji v Avstriji in na Hrvaškem. Sodelujejo z občino Hrvace pri Sinju, s katero so pobrateni in se dvakrat letno športno srečajo Spomladi 2003 so zaceli s petimi ekipami: ŠRD G. Slaveči, ŠD Srebrni breg Martinje, ŠRD Matja- ševci, Gornji Senik in Slovenska ves. Bolj so se angažirali lansko poletje in tako so pred jesensko-spomladanskim ligaškim tekmovanjem skupno oblikovali pravilnik za veteransko ligo. S tekmovanjem so začeli 20 septembra. V ligi nastopa 9 ekip, od tega 3 iz Madžarske in 6 iz Slovenije. Spomladi se bodo še enkrat pomerili med sabo. Po končani ligi so organizirali še tradicionalni veteranski turnir, kjer so nastopali veterani iz Celja, občine Kuzma, občine Lendava, občine Hrvace pri Sinju, Gornjega Senika in domača ekipa. Zmagala je ekipa iz občine Kuzma, ki je v finalu s 4:2 premagala Hrvace Monošter 8 Slovenska ves 8 Tro mejnik 7 0&V 8 G. Slaveči 8 Matjaševci 8 SreMm breg 7 Stanjevci 8 Gornji Senik 8 8 0 0 75 :18 24 6 0 2 33 . 16 18 5 0 2 32:25 15 4 1 3 41: 33 13 4 1 3 19:14 13 4 0 4 26:36 12 2 0 5 30:30 6 1 0 7 17:67 3 0 0 8 11:42 0 M. J. Vsi nastopajoči na mednarodnem turnirju ___ Odbojka Nadaljevanje šele 17. januarja 13. krogom, ki bo na sporedu 17. januarja, se bo nadaljevalo prvenstvo v 1. državni od-bojkarski ligi za moške. Odbojkarji Pomurja Galexa Regala, ki se krčevito borijo za obstanek v ‘igi, bodo gostovali pri drugou-vtščcni ekipi Šoštanja Topolšice Prav tako bodo gostovale Ljutomerčanke, ki se bodo v 13. togu ]. DOL za ženske pomede z ekipo Avto Prstcc Ptuj, ki 1 jo glede na stanje na prven-stveni lestvici morale premaga-h Zatišje pa bo tudi na roko-dietnih igriščih, saj bodo igralci radgonskega Arconta odigrali tekmo 12. kroga v 2. državni "81 z Radečami šele 14. febru 3 P° končanem cvrop- cm rokometnem prvenstvu, i bo potekalo ravno pri nas. M. J, Mali nogomet Vodi Petrol Križevci V 3- krogu zimske občinske lige trojk na odboj, ki ga pripravlja Športna zveza Križevci, so igrali. Berkovci - Dama bar SNV 4 :12, Rock n roli - Zetor Servis Vučja vas 2: 2, Bar Milena - Kakpa com 2 : 5, Tlakovanje Hanžekovič - Junior SNV 1 : 2, Lovec LO-KO - Petrol Križevci 1 : 8, Sadi Križevci -MS. Ključarovci 1:3- Strelci: Žajdela (Petrol Križevci), 9, Jure in Dejan Mernik, po 8, Vidmar (vsi Rock n roli), 7, Cvetko (Zetor servis Vučja vas), 6. Križevci 3 3 0 0 23:4 9 Rock n roli 3 2 1 0 25:5 7 Vučjavas 3 2 2 0 13:11 7 Bakovci 3 111 9:84 Ključarovci 3 111 7:64 Kakpa.com 3 1 1110:114 Bar Milena 3 111 7:94 Šadl 3 1 0 2 7:7 3 Tlakovanje 3 1 0 2 4:7 3 Lovec 3 1 0 2 11: 18 3 Junior 3 1 0 2 5:16 3 Dama bar 3 0 0 3 4 : 23 0 M. J. Nogomet Licenčni seminarji Območno združenje nogometnih trenerjev obvešča svoje Člane, da bo organiziranih več licenčnih seminarjev za vodenje ekip v letu 2004. Prvi seminar Pro bo že 10. in 11. januarja v hotelu Paka v Velenju, kjer bo 17. januarja licenčni seminar A. Poleg tega bodo pripravili 7. februarja v dvorani gostilne Slave Maučec v Gančanih licenčni seminar A in B Hkrati bo Medobčinska nogometna zveza Murska Sobota že 8. januarja od 13. do 17. ure zbirala članarino za leto 2004 ki je pogoj za udeležbo na omenjenih licenčnih seminarjih. Informacije je mogoče dobiti po GMS 031 362 325. M. J. Božično-novoletni turnir nogometašic Krka v slogu prvakinj Leto je naokrog in v ŠD ŽNK Pomurje Len Filovci so se odločili, da organizirajo drugi tradicionalni božično-novoletni turnir, ki je bil v pravem pomenu besede praznik ženskega nogometa. Turnir, na katerem je sodelovalo 12 ekip iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Črne gore ter Madžarske, je potekal v soboto v športni dvorani tretje Tenis Aleš Čerpnjak dvakratni zmagovalec S turnirja v Murski Soboti. Foto: J. Z. Teniški klub Radenci - Forming je pripravil zanimiv novoletni turnir za otroke in odrasle. Prvi so se pomerili v ameriških dvojicah, mini tenisu, dvojicah, merjenju hitrosti servisa, zadevanju v tarčo in pikadu Za odrasle pa so organizirali turnir žre-banih dvojic, merjenje hitrosti servisa, zadevanje v tarčo in pikado. Vse skupaj so popestrili še s prihodom dedka Mraza. Čeprav rezultati niso v ospredju, vendarle kaže omeniti naju spešnejše posameznike. Pri odraslih, kjer je nastopilo 24 pomurskih tenisačev, sta pri žrebanih dvojicah zmagala Aleš Čerpnjak in Igor Banič pred paroma Sandi Kumer Marjana Volf in Peter Polanič - Edi Starčič. Aleš Čerpnjak je slavil tudi v merjenju hitrosti servisa, in sicer s 172 kilometri na uro. Drugouvrščeni Sandi Kumer je dosegel 165 kilometrov na uro. Sodelovalo je tudi 70 otrok, udeležencev teniške Šole. V mini tenisu je bil prvi Matej Gruškovnjak pred Kristjanom Kolaričem, tretje in četrto mesto pa sta si razdelila Grega Donša in tej Gruškovnjak 95 km/h, 3- Alja Hana Šavel. Še hitrost servisa: 1, Gabor 89 km/h. Aljaž Primožič 103 km/h, 2. Ma- M, J. Na teniških igriščih v Radencih je bilo živahno. Foto: J. Z. osemletke v Murski Soboti. Ekipe so bile razdeljene v štiri predtekmovalne skupine, prvouvrščeni iz vsake skupine pa sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. V četrtfinalu, v katerem so se zmagovalci skupin pomerili z drugouvrščenimi ekipami, so igrali takole: Maribor -Bubamara (Niš) 1:0, Krka - Pomurje Len 11 6: 0. Škale - Senožeti 2 : 0 in Pomurje Len I - Pregrada Kunateks 2 : 3 (po streljanju sedemmetrovk, v rednem delu 1:1). Zanimivo pa je, da so polfinalna para določili z žrebom Izida polfinala: Škale - Maribor 4: 5 (po streljanju sedemmetrovk, v rednem delu 1:1), Pregrada Kunateks (Hrvaška) - Krka 1. 7. V srečanju za 3. mesto so Skale s 5:2 premagale Pregrado Kunateks, v finalu za 1. mesto pa je Krka kar z 10 : 1 ugnala nogomerašice Maribora. Končni vrstni red: 1. Krka Novo mesto, 2. Maribor, 3- Škale in 4. Pregrada Kunateks. Najboljša strelka turnirja je bila Karmen Weis (Krka), najboljša vratarka Andreja Pavlovski (Maribor), za najboljšo igralko pa so izbrali Dragano Todorovič (Krka). Ob tej priložnosti so odigrali tudi dve revialni srečanji. V prvem so nogometni funkcionarji MNZ Lendava premagali IO ŽNK Pomurje Len s 4:3, v drugem pa deklice OŠ III Murska Sobota vrstnice Pomurja Lena s 6 :0. Milan Jerše Strelstvo - Ormožani zmagali v Sebeborcih Na tradicionalnem božično-novoletnem tekmovanju strelcev s serijsko zračno puško je v Sebeborcih nastopilo 11 ekip s 45 strelci. V ekipni konkurenci so zmagali na šeststeznem strelišču strelci Ormoža, ki so zadeli 553 krogov, pred Bakovci (544) in Gederovci (538), domači Sebeborci, ki so v letu 2003 praznovali 20-letnico delovanja, so zadeli 528 krogov in bili peti V posamični konkurenci je zmagal Stiven Vočanec (Ormož) s 190 krogi, drugo mesto pa sta si razdelila Robert Kos (Gederovci) in Robert Čontala (Sebeborci); oba sta zadela po 187 krogov, (tg) 20 1. januar 2004 - VESTNIK Male oglase za objavo v Vestniku sprejemamo vsak delavnik do 15.30, za objavo v četrteK je treba oddati oglas v ponedeljek do 15.30. CENIK: - mali oglasi - do 80 znakov 1.785,00 sit - mali oglasi - vsak naslednji znak 23,00 sit ■ zavezanci za ddv, s. p. - dodatek + 20 %; - poudarjen tisk - dodatek + 50 %; - naslov/šifra v upravi lista - 2.500,00 Osmrtnice in zahvale za fizične osebe: 2 kol x 7 cm -16.520,00 sit 2 kol x 8 cm - 18,880,00 sit 2 kol x 9 cm - 21,240,00 sit 2 kol x 10 cm - 23.600,00 sit 2 kol x 11 cm - 25.960,00 sit Naročniki Vestnike imajo 20 % popusta. Dodatek za fotografijo 4.000,00 sit. Vse cene so bruto in imajo vračunan 20-cdstotni ddv. posesti GRADBENO PARCELO prodam, Tel:. 548 14 63. ml7973 NA NOVO UREJENO HIŠO Z GARAŽO, na parceli, veliki 23,23 ara, v Gornji Bistrici, prodam. Tel: 041 832 069. m17993 VINOGRAD V DOLINI, 14 arov, prodam. Možna menjava na Hrvaškem. Tel.: 040 873 384. ml8000 VINOGRAD V DOBROVNIKU, v bližini Bukovniškega jezera, 9 arov, 630 trsov (cbardonay, renski rizling), prodam. Tel.: 031 555 861. ml8001 STANOVANJE ALI HIŠO do 15 km iz M. Sobote vzamem v najem. Tel.: 031 786 227. ml8005 DVE GRADBENI PARCELI v središču Kapele prodamo. Tel.: 566 15 65. ml8013_________________________ UREJENO HIŠO V M. Polani damo v najem s poznejšim odkupom. Tel.: 576 14 02 m!7974 kmetijski pridelki VIŠNJEVO VINO prodam. Tel.: 525 12 74, GSM: 031 570 398. ml7995 KVALITETNO BELO MEŠANO VINO (chardonay, souvignone) iz Lendavskih goric prodam za 230 SIT/I. Tel.: 041836 333 m 17996 kmetijska mehanizacija SILAŽNO SAMONAKLADALKO SIP, 28 m3, 24 nožev, kombajn Class Consul, kosa 2.60 m, kombajn za koruzo, 3-redni, tri brazd ni hidravlično-obračal-ni plug, 12 col, rotacijsko koso SIP 190, z gnetilnikom, cepllec drv za traktor ali na elektromotor prodam. Tel.: 041 357 368. ml7990 MIKSER ZA KORUZO, SEJALNICO IMT in llčkalnik za koruzo prodam. Tel.: 554 10 77. m!8020 razno DVE KRZNENI JAKNI IN KRZNEN PLAŠČ prodam. Tel.: 040 210 313. ml7997 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, kompletno, spalnico z novimi vzmetnicami in mizo za Jedilnico s 6 žametnimi stoli ugodno prodam. Tel.: 572 16 87. ml8O17 Sporočamo žalostno vest, da je umrl sodelavec VIUEM ERVEŠ Ohranili ga borne v lepem spominu. Sodelavci Carinskega urada Murska Sobota Bili so dnevi sreče, bila so leta radosti, ostalo Je srce boleče in dnevi tihe žalosti. Zdaj prazen dom je in dvorišče, ni več tvojega smehljaja, le trud, in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je nepričakovano v 65. letu zapustil naš ljubljeni mož, oče, dedek, brat, stric in znanec Ladislav Lazar zVaneče 61 V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, nekdanjim sodelavcem Avtobusnega prometa, Dušanovim sodelavcem, vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili pisno in ustno sožalje ter darovali cvetje, sveče in v dobre namene Lepa hvala obema duhovnikoma za čuteče opravljen obred, pevcem žalostink, godbenikom, gospe Heleni za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Vsem prisrčna hvala! Vsi tvoji najdražji, ki te pogrešamo! Vso svojo ljubezen si nama dal, zato vedi, da v najinih srcih boš za vedno ostal! Tvoja vnuka Julija injure Sredi temne, dolge noči mi ostali smo takrat sami. V mislih smo se spraševali, kam odšel si sinko ti. Usoda kru ta je med nas posegla, žalost, bolečino nam postregla, ki še zmeraj hudo boli. V SPOMIN Žalosten in boleč je spomin na 1. januar pred 10 leti, ko nas je komaj v 22. letu zapustil naš predragi sin, brat in stric Milan Žerdin iz Trnja Ne solza ne čas nas ne morejo potolažiti, ker se vedno znova sprašujemo, zakaj te je usoda iztrgala iz našega doma. Pogrešamo te vselej in povsod. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Z žalostjo v srcu tvoji najdražji ZAWJMA V 100. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica in teta Gizela Zver Iz Cvetne ul. 6 v Odrancih Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, za svete maše in za zvonike ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, molilkam živega rožnega venca, gospe Kavaševi za besede slovesa, sosedi gospe Kociprovi za vso pomoč in pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči; sinova Štefan in Jože z družinama In pride dan, ko se končajo upajoče sanje; in prišel Je dan, ko se končalo tvoje je trpljenje, toda spomini lepih trenutkov bodo trajali večno. ZJMVMJč V 67 letu nas je za vedno zapustil dragi mož in oče Jožef Zelko iz Gornje Bistrice, ki Je živel v Nemčiji Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Helena in hčerka Marianne z možem TH.: (Q2) SJ 48 IW, fAX: 102) S2 51 t70, 9000 MURSKA SOBOTA KOMUNALA lavno podjetje, d. o.o. Kopal Jla ul. 2, Marala Sobota KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UGODNAPRGDAJAPOGfiEBNEOPREME M BREZPLAČNI PREVOZI 00 30 km. -? PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA D. E. POGREBNIŠTVO.. telefon: 02/S21 37 00 UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH UREJANJE ZELENIC PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESU 2UJRN^EZURNWJŽB^SM^4V63U43 Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja. Tel.:02/54210 24 faks: 02/542 20 24, GSM: 031876 949 KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p. Ribiška pot la, 9231 Beltinci KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom. brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 Hiša naša zdaj je prazna, odkar vaju več med nami ni, prej bila nam je tako prijazna, sedaj otožna, tuja se nam zdi. V SPOMIN 28. decembra je minilo leto dni od takrat, ko je zavedno odšla od nas Marija Zver Iz Brezovice 50 24. septembra 2003 je zatisnil trudne oči tudi naš dragi Jože Zver iz Brezovice 50 Odšla sta, drug za drugim, tako hitro, da se še zavedli nismo, kdaj, vendar upamo vsi, da nekoč tam nekje snidemo se v večnosti. Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu ter prižgete svečko v očetov in mamin spomin. Pogrešamo vaju - otroci; Jože, Stanislav in Marija z družinami Prazen dom Je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več petja, ne smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. V SPOMIN 3. januarja mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Jožef Bernjak Iz Ižakovec 160 Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, hvala za vsak cvet in prižgano svečko. Z žalostjo v srcu vsi tvoji ♦ Skromno, tiho si živela, za nas si delala in trpela. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat-hvala ti! ZAHVALA V 72. letu nas je po neozdravljivi bolezni zapustila naša draga mama, tašča, mamca in sestra Marija Zver iz Nedelice 65 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovane svete maše, za vežico, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, kolektivoma Leka Lendava in Montaže Lendava, društvu upokojencev in pogrebništvu Ferenčak Žalujoči: sinova Štefan in Alojz z družinama, vnuki in sestra Rozalija Ko sonce vzhaja in zahaja, tudi življenje nas obdaja. Le ti, Šarika, si morala v grob prerani, saj že eno leto te ni več med nami. V SPOMIN 2 bolečino v srcu se spomnimo 28. decembra 2002, ko nas je mnogo prerano, komaj v 45. letu, zapustila draga žena, mamica, babica in sestra Šarika Grah iz Vidonec Hvala vsem, ki se je spomnite, ji podarite cvetje ali prižgete sveče. Es/ tvoji najdražji VESTNIK -1. januar 2004 21 Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 9 J. letu starosti nas je zavedno zapustila naša draga mama, babica in prababica Ana Donko iz Gaberja Z veliko bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in druge namene ter nam izrekli sožalje, Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete zalostinke, molilkam živega rožnega venca in pogrebništvn Ferenčak. Žalujoči otroci:Jože, Tone, Marija, Anica, Olga in Vera z družinami ter sin Ignac Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA V 51 letu nas je zapustil dragi sin, brat in stric Anton Koželj iz Polane 5 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem" ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Lepa hvala g župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete zalostinke. Tonči - pogrešali te bomo: mama ter bratje in.sestre z družinami V SPOMIN 29. decembra mineva žalostno leto brez drage Emilije Škodnik iz Fikšinec Hvala vsem, ki ste jo ohranili v spominu. Žalujoča mož Jože in sin Drago Zaman sprašujemo se, zakaj, saj tebe več ne bo nazaj. Na dolgo pot si se podal, a v naših srcih zavedno boš ostal! ZAHVALA V najlepšem - predbožičnem času, Času pričakovanja, je v 58. •etu odšel v večnost naš dragi oče, dedek, brat, stric, sin in tast Alojz Horvat iz Turnišča Štefana Kovača 120 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter vežico in bolnišnico, nam pa izrazili pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala g. župniku Ratniku in g. Zveru za poslovilne ■sede, hvala Damjanu za odigrano Tišino, pevkam in MPZ Marije pod logom ter pogrebništvn Banfi Vsem skupaj Še enkrat - iskrena hvala! Njegovi najdražji! Najpomembnejša stvar v življenju ni zmaga, ampak boj; kako boli, ko od bolezni usihajo življenjske moči, veš samo Ti in vemo mi; zato ni bistveno, da smo zmagali, ampak, da smo se pogumno bojevali. ZAHVALA V 63. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Ferdinand Fifonja iz Gornje Bistrice Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v humanitarne namene, nam pa izrekli sožalje. Hvala zdravstvenemu osebju v ČrenŠovcih, Lendavi in Rakičanu, g. župniku za pogrebni obred ter g. Branku za ganljive besede slovesa Žalujoči: Vs/ njegovi Jutranji mraz je vzel tvoje srce, oko solzno zaman povsod te išče. Že leti dve grob cvetje ti krasi, edino v srcih naših še živiš. V SPOMIN Boleč je spomin na 2. januar 2002, ko nas je za večno zapustila naša draga Marija Pintarič iz Zbigovec 76 Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče Tvoji najdražji ZAHVALA Nepričakovano nas je v 89 letu zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Rozalija Nežic roj. Ro us, z Ivanec 58 Ob boleči izgubi sc zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v druge dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala g župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Ferenčak. Posebna hvala g. Inki Trajbarič iz Murske Sobote in gdč Petri ter dobrim sosedom za vso pomoč. Vsem - iskrena hvala! Žalujoči: Vsi, ki smo jo imeli radi Kako boli in duša trpi, ko od dolge bolezni in starosti usihajo moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi dolge trpeče dni. ZAHVALA V 92. letu nas je zapustila draga babica, tašča, prababica in praprababica Irena Lipič iz Moravskih Toplic, Cuber 34 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na vrt počitka, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene Posebej hvala g škofu Erniši in kaplanki Jani za pogrebni obred in pevcem žalostink, pogrebništvu Banfi ter družini Gorčan iz Bogojine Še enkrat - iskrena hvala’ Žalujoči: Vsi njeni najdražji Umrl je mož!... Umri je poštenjak!... In skusil je notranje boli, notrdnjje čutil mnog vihar; a tožil, plakal ni nikoli, sprejel je moški slednji udar... Stal vedno neupognjen je junak, le nji se uklonil je, ki mora se ji vsak... A mi? Pomnik postavimo mu tak, da slednji skuša biti m u enak! (Simon Gregorčič). ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 77 letu za vedno zapustil naš dragi oče, dedek, tast in brat Franc Zakojč iz Odranec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice M. Sobota in Zdravstvenega doma Lendava za požrtvovalno zdravljenje in nego ter vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter prispevali za svete maše in v dobrodelne namene. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa, Društvu upokojencev Odranci in pogrebništvu Ferenčak Žalujoči: Vsi njegovi najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZMNNlA Po hudi bolezni nas je v 46. letu zapustil naš dragi sin, brat in stric Jože Rituper iz Otovec 79 Iskreno se zahvaljujemo botrini, sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Lepa hvala dr. Kiršnerju, internemu oddelku bolnišnice v Rakičanu, Kliničnemu centru Ljubljana in nekdanjim sodelavcem na Elektru Murska Sobota. Hvala duhovniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala’ Žalujoči: mama, oče, brat Janez, sestra Marjana z družinama, posebno nečak Simon, in drugo sorodstvo Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA V 72. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Marija Zorko iz Trstenjakove ul. 37 v Murski Soboti Z bolečino v srcih se zahv aljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče ali prispevali denar za porodnišnico Posebno zahvalo izražamo zdravstvenemu osebju SB Murska Sobota, gospodu župniku Martinu Horvatu za ganljivo slovo, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Komunala M. Sobota. Vsem Še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji OGLASI 1. januar 2004-VESTNIK RELAX TURIZEM Slovenska 25, 9000 M. Sobota, 02 530 37 80 Na naših prodajnih policah že katalogi za leto 1004: SENIOR 2004 in APARTMAJI ZASEBNE SOBE in PENZION HOTELI 204 kitat hralctm Vestnika telimo Srečno, zdravo in uspešno novo leto 2004! ZAHTEVAJTE BREZPLAČNE KATALOGE! PREROKOVANJE ONIKS >.0SSIT/0,5mln Robert Kukovec, s. p.. Mlinsko ul. 22, 2000 Maribor Do 6 let za vse zaposlene in upokojence (01,09). Možnost obremenitve dohodka prek tretjine. Stari kredit ni ovira. Kimali u miti Oia I# piNf Idb -11/4»11 tl som nAjaoukuntawwiim j 44-73 186,55 Slt/min SNOVO ha STAREM MESTUIp UGODNI KREDITI DO 6 LET Za vse zaposlene in upokojence! Možnost obremenitve OD prek 1/3, stari kredit ni ovira. VIVA, posredništvo, Matej Prapotnik, s. p„ Pivkova ul. 19, 2250 Ptuj. Tel. 02/77 10 955, GSM: 041 32 59 23 GOTOVINSKA POSOJILA J po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite tel.: 02/22-32 335 6w»Bciij:p<*oinm, rur. kadite^. Menea d^.o„ Camkarjevu 21, Maribel Kopanje s kosilom le za 1900 tolarjev Obiščite naš savna center ter fitnes studio! Ob petkih in sobotah nočno kopanje bo 23. ure * 1 nagrada: vikend paket v hotelu Jelovica Bled • 2. nagrada: sezonska vstop-o- niča za kopanje v Termah Lendava • 3. nagrada: 10 vstopnic za kopanje . Žrebanje 26. decembre 2003, Kupone pošljite na naslov: Terme Lendava, Marketing, Lendava, BETONARNA PETELINJ PES. RADGONA PE PUCONCI tel.; 06/56 43 060 tel.: 02/54 59 590 BETON IN Pisarna tel.; 02/22 96 570 BETONSKI IZDELKI POSEBNI JESENSKI POPUSTI BETONARNA PETELIN PE G. RADGONA PE PUCONCI tel.: 02/56 43 060 tel.: 02/54 59 590 Vesele decemberske dni in srečno novo leto 2004 vam želi kolektiv Betonarne Petelin, d. o. o. posojila devize delnice ŽELIMO VAM OBILO OSEBNE SREČE V NOVEM LETU. HVALA ZA ZAUPANJE. NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA! BONAFIN, d. O. o. ZASTAVLJALNICA UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA garancije: plačilne kartice, osebni dohodek, pokojnina MS, Staneta Rozmani 16, tel.: 02/524 16 30 U, Slovenska 27, tel.: 01/425 20 75 KWEDCiU Ol H Iti: 54 59 280 KONKURENČNE CENE - CEKt NA 9 OBROKOV n*™ ČISTILN5 SERVIS NEGA Bagari Marko, s. p. Tišinska 21, 9000 Murska Sobota, 041 374 BBO EKSTRAKCUSKO ČIŠČENJE TALNIH OBLOG, PREPROG, OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, NOTRANJE ČIŠČENJE STAVB, LOKALOV, PISARN, HIŠ itd. ČIŠČENJE MARMORJA IN PREMAZI VISTNIK VESTNIK na internetu: www.p-lnf.si MED1AFIN, d. o. o., Ljubljana Trgovina in finančne storitve UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT na 12 OBROKOV UGODNA HIPOTEKARNA POSOJILA do 20 LET PE LENDAVA: 031 797 715,031 589 448 PedMU« JnfomlniH. 4. d., UL 1. N4T4ka 13, M. Sobota ČISTILNI SERVIS NEGA Bagari Marko, s. p. Tišinska 21.9000 Murska Sobota, 041 374 880 EKSTRAKCUSKO ČIŠČENJE TALNIH OBLOG, PREPROG, OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, NOTRANJE ČIŠČENJE STAVB, LOKALOV, PISARN, HIŠ itd. ČIŠČENJE MARMORJA in-preiti------'------------ KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PAEVOZ. JaKŠIČ Bajaa, s. p.. Gornja Bistrica 51. tet: 57 88 200 POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 Z našega štedilnika Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Poslran losos z žafranovo omako Grejemo! Skupaj še bolje! Skrbimo, da je vaš dom poln topline. Smo kakovost, na katero se lahko zanesete, in kot član velike družine smo svoje storitve še izboljšali. PLINARNA MARIBOR SKUPINA O ISTRABENZ 400 g lososovega fileja, šopek zelišč, sol, 5 cl majoneze, 15 cl sladke smetane, limonin sok, 20 g žafrana. Lososovemu fileju odstranimo kožo in kosti. Narežemo za centimeter debele rezine in jih v majhni količini slane vode s šopkom zelišč pasiramo pet minut. Odstranimo z grelne plošče in pustimo, da se ohladi. Žafran prevremo v pol decilitra vode nato ohladimo. Majonezo pomešamo s sladko smetano, začinimo s soljo, okisamo z limoninim sokom ter primešamo ohlajeno žafranovo vodo. Na krožnik položimo lososov file, dodamo žlico žafranove omake in poljubno okrasimo. Krepka juha s šunko 60 g masla, 40 g škrobne moke, 80 g šalotke, 120 cl čiste goveje juhe, 100 g prešane šunke, 100 g šampinjonov, 100 g brokolija, 20 g peteršilja, sol, beli poper, muškatni oreh, 15 cl sladke smetane. V kozici segrejemo maslo, na njem zarumenimo na kocke narezano šalotko, pomokamo in hitro prepražimo da moka ne potemni. Zalijemo z govejo juho. Med večkratnim mešanjem kuhamo 10 minut. Nato Juho precedimo in jo ponovno zavremo. Dodamo na kocke narezano šunko, na lističe narezane šampinjone, sesekljan peteršilj ter začinimo. Vse skupaj kuhamo 10 minut Na koncu dodamo majhne cvetove brokolija in kuhamo Še pet minut. Pred serviranjem dodamo še smetano. Sinfonija z dušenimi puranjimi prsi In »Štorkljo« 600 g puranjih prsi, 120 g mesnate slanine (hamburger), sol, poper, 60 g rozin, 50 d suhega traminca Štorklja, 50 g masla, 150 g pora, 160 g zamrznjenih jurčkov, 10 cl sladke smetane. Puranje prsi pod hladno vodo splaknemo in s krpo osušimo. Slanino narežemo na trakove, Na delovni površini puranje prsi preslaninimo, kar pomeni da trakove slanine s pomočjo igle za preslaninjenje med mesna tkiva damo slanino. S tem izboljšamo okus. Preslaninjena prša solimo, popramo in damo v primemo posodo. Potrosimo z rozinami ter prelijemo s suhim tramincem. Vse skupaj pustimo na hladnem čez noč, da se marinira. Drugi dan puranje prsi vzamemo iz marinade, jih obrišemo s krpo in na razgretem maslu opečemo. Opečene preložimo v drugo posodo, a na preostanki) maščobe posteklenimo por. Pridamo narezane odtaljene jurčke in zalijemo s samo marinado. Prevremo in prelijemo po mesu. Pokrijemo z alu folijo in pokrovko. Robove dobro stisnemo, da nam par-ne uhaja. Damo v pečico in dušimo 30 minut pri 180’C. Prsi poberemo iz omake in shranimo na toplem. Omako gladko zmiksamo, ponovno pristavimo, dodamo smetano in z narezanim mesom serviramo. Nadevane riževe kroglice 100 g čebule, 80 g zelene, 150 g sveže rdeče paprike, 20 g česna, 3 cl olja, 20 g paradižnikove mezge, sol, poper, 40 g graška, 10 cl zelenjavne osnove, peteršilj, origano, 240 g riža, 1 jajce, 20 g masla, 20 g naribanega parmezana. Sestavine za paniranje: Jajca, moka, drobtine in olje za cvrenje. Olupljeno Čebulo, zeieno, svežo rdečo papriko narežemo na drobne kocke. Česen sesekljamo. Olje v ponvi segrejemo, na njem posteklenimo zelenjavo. Nato dodamo sesekljan česen, premešamo, da zadiši. Dodamo mezgo in zalijemo z zelenjavno osnovo. Pridamo grašek, sesekljan peteršilj, začinimo s soljo, poprom in origanom. Kuhamo pet minut, nato odstavimo in ohladimo; Riž zdušimo, ga ohladimo, primešamo jajce, maslo in parmezan. Iz riža oblikujemo kroglice, vsako kroglico nekoliko sploščimo, obložimo z žlico zelenjavnega nadeva in ponovno oblikujemo kroglico. Riževe kroglice paniramo in ocvremo v vročem olju. Witlov v solati s špinačo 200 g belgijskega radiča »Witlov«, 200 g sveže špinače, 15 cl majoneze, 3 cl balzamičnega kisa, 20 g sardelnega fileja,15 g sna, 20 g gorčice, sol, poper, 2 cl limoninega soka, 10 cl hladne juhe, 5 cl kisle smetane. Belgijski radič očistimo, liste operemo in narežemo na trakove. Špinačo preberemo, odstranimo peclje in temeljito operemo.Iz majoneze, kisa, sardelnega fileja, česna, gorčice, soli in popra naredimo s paličnim mešalnikom kremasto omako, katero razredčimo z juho. Pridamo kislo smetano in limonin sok. Vse skupaj dobro premešamo. Radič in špinačo premešamo, damo na primerne krožnike, pokapamo s pripravljeno omako in dekoriramo s paradižnikom »Češnjevec«. Božična kocka Sestavine za biskvit: 6 jajc, 150 g čokolade, 150 g sladkorja, 50 g orehov, 50 g drobtin, 1/2 pecilnega pradka. Sestavine za kremo: 400 g kakija, 20 cl sladke smetane, 50 g sladkorja, 9 g želatine. Sladkor za posip, čokoladni ostružki za dekoracijo. Rumenjake s polovico sladkorja malo umešamo. Dodamo raztopljeno čokolado in mešamo do penastega. Beljake s preostalim sladkorjem stepemo v trd sneg, polovico snega umešamo v čokoladno maso, dodamo mlete orehe ter drobtine s pecilnim praškom. Enakomerno razmešamo. Na koncu narahlo primešamo še preostali sneg. Maso porazdelimo p° pekaču, katerega smo obložili s papirjem za peko. Pečemo 25 do 30 m* nur pri 175"C. Ko je čokoladni biskvit pečen ga pustimo na papirju in ohladimo. Ko je popolnoma ohlajen ga prerežemo na štiri enake de'e ter premažemo s tri četrt kakijeve kreme, a s preostankom kreme namažemo robne stene. Po vrhu potresemo s sladkorjem v prah« *n dekoriramo s čokoladnimi ostnižki. Pustimo, da se dobro prepoji. Priprava kreme: Zrel (mehki) kaki olupimo in ga s sladkorjem s paličnim mešalo* 1 dobro sesekljamo. Nato dodamo stepeno sladko smetano ter namočen' c ožeto in raztopljeno želatino. Narahlo premešamo. VESTNIK -1. januar 2004 NAPOVEDNIK Spored na radiu Murski val UKV, 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz PETEK, 2.1.: 05 00 Vedro v dobro jutro, samo jutranja mora... (vreme, ceste, vic, časopisi...) -07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž - 09.40 kultura, šport - 10.00 Poročila - 10 05 Obvestila -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Zamu-rjenci, kabaret Dušana Radiča, Džoužija, Berte in Marka - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila ~ 12.30 Od petka do petka (Dejan Fujs) - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 13.20 Predstavljamo vam - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 minut - 15.30 Dogodki in odmevi - 17 00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.40 Mali oglasi - 17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Al boo m - 19.00 Mladi val (Maja, Viktorija, Timotej) - 20.00 Ugasni televizor - 24.00 SNOP SOBOTA, 3-1.; 05.00 Dobro jutro - 08.30 Mah oglasi - 9.00 Poročila 10.00 Poročila - 10 05 Obvestila -11.00 Poročila - 11.15 Potepajte se z nami -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Nagrada tedenskega pokrovitelja - 13 00 Poročila- 13,15 1. oseba ednine —14.00 Poročila - 14.05 Obvestila - 14.15 Oddaja tedna - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje -17.40 Mali oglasi - 18.00 Pesem našega srca -19 00 Poročila - 19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Slovenija, od kdaj lepote tvoje (Bojan Rajk) - 24.00 SNOP NEDELJA, 4.1.: 05.00 Vedro v dobro jutro -07.30 Panonski odmevi, oddaja o porabskih Slovencih (Silva Eory) - 08 00 Misel in čas, duhovna misel pomurskih duhovnikov - 08.30 Zamurjen-ci - 09.00 Izbor pesmi tedna - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja: križanka s Suzano Panker - 12.30 Poročila -12.35 Obvestila - 13 00 Minute za kmetovalce (Silva Eory)'-13.30 Naj- Radio Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz ^’VlCA NARODNOZABAVNE GLASBE, NAŠEGA SRCA J’ Zlata ah življenja - Pogum ’ °$*ar - Brodniki 3- e to vef jemj _ Rosa . Nedelj^ $|užba - Mogu 5- Nazaj hE - Sicer PREDLOGA. ' Vzela bi kmeta - Strici - Zimski večeri - Slovenski muzikantje lestvica obmurske Nabavne glasbe 1- Skuza - Halgato band 7 Gremo f toplice _ Ans štrk ’• Prekmurka - Langa ? Spomin na šolsko ljubezen - Boris Brunec • tisoč stvari - Trio Remus pREDLOGA: ' - Arizona rt^J opoteča - Gnila jajca Nagrado glasbene založbe Mandarina Ljubljane prejme Karel Norčič, Se-— boborcl 35,9221 Martjanci. iažOOi**1* ^lklkPojite do ponedeljka, 5. januar-15 90oo'm Murski val, Ulica arhitekta Novaka »rska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 1 - glasujem za skladbo glasba ^^GA SRCA: p_ , ■„ , — । — — ■ ? - — — ■ ■ ■— ■■ ' n: I Delimo vstopnice za kino i-------------------------------- Originalni naslov filma Gospodar in bojevnik je Master and Commander, našo nagrado pa prejme Aleš Pukšlč, Gajevci 12, 2272 Gorišnica. | Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje se glasi; Kdo je režiserfilma Gospodar in bojevnik? lestvica obmu zabavne Glase line In priimek ter naslov: Kupon št 1 • odgovore pošljite do torka, 6. januarja, na naš naslov: Vestnik, Ulica I arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po e-pošti: torno.koles@p-inf.si I l_____________________________________________________________________________________l lepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Poročila - 20.00 Luj-zekova nedeljska ordinacija (Darko Kegl) -24 00 SNOP PONEDELJEK, 5-1.: 05.00 Vedro v dobro jutro (Irma in Boštjan) - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 09.IS Ponedeljkova tema - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 12.00 Poročila BBC - 12 05 Obvestila -12.30 Anketa - 13 00 Poročila - 13 15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje, kontaktna oddaja z zdravniškimi nasveti - 15 30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 M V DUR -19.00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi (Vida Toš) - 20.00 Brez okvirjev (Vida Toš) -24.00 SNOP TOREK, 6.1.: 05.00 Vedro v dobro jutro (Vida in Bojan) - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine -13-30 3x country - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15 30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Nevenka Etnri) - 19.00 Poročila - 1915 Eti ta je muzika -20.00 Jukeboks, domača glasbena scena skozi naočnike Boštjana Rousa - 24.00 SNOP SREDA, 7. 1.: 05.00 Vedro v dobro jutro (Gabrijela in Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti (Boštjan Rons) - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12 15 Piitra-12.30 Intervju - 13 00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe -15 30 Dogodki in odmevi - 17 00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuješ 17.40 Mali oglasi -18.00 Biba buba baja -19 00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 19 45 Anekdota - 20 00 Mursko-morski val, mediteranska glasba, nagradne igre, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 8.1.: 05.00 Vedro v dobro jutro (Nataša in Dejan) - 07.40 Zagrebško pismo Branka Šomna -8 15 Kmetijski nasvet • 09 IS Kuharski nasvet Branka Časarja - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12 00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila -18 00 Mali radio - 19.00 Poročila - 19-15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20 00 Geza se zeza -24.00 SNOP VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Padjet]« M lnftmlran(e, V. ovS(uDI «*<*g2?* He^erta Seterja Behka- * * * dr^br^1;^. • ^Mur-Sk drsni o Hudih posledic m razumno. $ * * Delovni 'n^^^^s^da tu ueowvl"'.MeJtPdo ^ine, ^ji^^owodnostipoib kinajbisepo '^« . ki lare^Tk^ jepntcni lsKa p . aninu-inš pek-v0’daniX"X^^ tofjev in ne policisw g_ pil poškodovane e k0 velike pozornost podiemiške cma ' ene- ?D".^espomni, nogi, da ostane na cest- * * * donski avtobusni posta? b°\ m Ker pričakujejo mc prostem Ker P od čan prlJ^ postat)^ 'Zw»^una KESECAŠl KONJ. VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 1. januarja 2004, 105. številka . naj van klika z dneva v den. , < j r । g i & K \ Pogumne spremlja sreča in posnemati jih ni greh. V prestopnem letu 2004 izkoristite vse priložnosti in vsak zadnji četrtek v mesecu preberite PEN. Naslednji izide 29. januarja. januar 2004 pen Dravec in Banfi v Prekmurskem Bila je panika, pa je k sreči hitrO'-minila - ondan sta se namreč izgubila v neznano ŠTEFAN DRAVEC (Pomurska turistična zveza) in nekdanji kriminalist JOŽE BANFI Doma so sicer vajeni njunih izletov v bližnjo in daljno naravo, a bolj kot običajno so se bali zato, ker tako Štefan kot Jože ob odhodu nista napovedala daljše odsotnosti. Pa ju ni bilo cel dan in noč, pojavila sta se šele naslednje jutro. In sicer z dokazom (fotografijo) v roki - premamilo ju je Prekmursko skalovje, kakor sta navdušena nad njegovimi lepotami poimenovala predel pri kamnolomu Sotina. Malce sta se zasedela in zaklepetala in pozabila na čas, ki v naravi teče čisto drugače kot v vsakdanji ihti! ---------------jog Tou je samo tuta, sploj sva nej zabloudila! Pucko novi predsednik netne zveze Slovenije Šušljalo se je, a šele redakcija Pentut je prišla stvari do dna: s starim letom 2003 se je dokončno iztekla poslanska kar riera Varošanca CIRILA PUCKA, ki bo poslej na novem delovnem mestu -prevzel bo vodenje slovenske nogometne barke, saj bo na predsedniškem mestu nacionalne nogometne zveze zamenjal Janeza Zavrla. Novica niti ni tako nepričakovana ob spoznanju, da je (bil) Pucko daleč najboljši »žogobrcar« med poslanci, Zavrl pa je vrh svoje kariere dosegel in presegel z dvakratno uvrstitvijo Slovenije na najprestižnejši nogometni prvenstvi. Pomursko nogometno občestvo seveda upa, da bo Slovenija šla naprej tudi v Puckovih časih. Lokalno okolje pa je bolj skromno -zadovoljno bi bilo na primer že s finančno injekcijo NZS za postavitev žarometov v Fazaneriji! Oste Bakal v poglavje črna kronika, vedel prej kot policisti, preiskovalni sodniki in drugo uradno osebje. In ga tako kmalu ne bo imela - prvo Pokrajina ga bo pomnila kot najbolj ažurnega med kronisti. Sedma sila namreč doslej ni imela moža (ali žene), ki bi o vsem, kar sodi od kronista do pianista Irma in Nevenka ob jubileju Nedavno je matična hiša, brez katere Pena ne bi bilo (in bi si vi končno oddahnili), praznovala jubileja, ki sesteta pomenita celo stoletje (Vestnik 55, Murski val pa 45 let) Če združimo leta dveh dam, ki sta bistveno pripomogli k ugledu Podjetja za informiranje, smo približno pri enaki cifri. A bolj kot to je pomembno, da sta IRMA BENKO (zdajšnja direktorica) in NEVENKA EMR1 (voditeljica in lektorica) še vedno v pravi formi in skupaj obljubljata, da bo njuno tudi naslednje stoletje! ovsa kromsko pero Slovenije OSTE BAKAL se namreč umika v povsem druge vode. Pentute so izvedele, da je Oste v popolni tajnosti in na samem (nekje globoko v iglastem gozdu) predano vadil klavir zadnjih devet let in pol Zdaj tudi uradno naznanja, da se z letom 2003 umika iz novinarskih in se priklanja umetniškim vodam. Poslej bo namreč solist-klavi-rist-pianist, njegov prvi koncert pa bo 30. aprila 2004 (ob 23.00) na mostu čez Muro, ki povezuje obe Radgoni. Naslov dela: Koncert za Evropo brez meja v d-molu. ovsa I I Kot strela z jasnega je udarila vest, da se je šef ljubljanskega prvoligaša Schollmayer odločil za radikalen ukrep - zaradi poslovnih težav je namreč moral znižati proračun svojega nogometnega kluba za 45 odstotkov. Največ se pač lahko privarčuje pri trenerju, zato je po napornih pogajanjih prišel do sklepa, da bo sedanjega šefa stroke Beširo-viča zamenjal s Prekmurcem - in to ne katerimkoli: od novega leta bo trener Olimpije ena od prekmurskih nogometnih legend, FERI CIFER starejši. Pentute so ga ujele takoj po podpisu dveinpolletne pogodbe - ta po prešernem smehu sodeč vendarle ni tako slaba - in Cifer bo poslej gotovo med najbolje plačanimi Sebeborčani. Pri podpisu je sodeloval kot overitelj Cifrov osebni tajnik gospod ŽGANJAR, ki si je po srečnem dogodku privoščil malce zdrave prehrane -centralnostadionski pomfrit. rivat suban me je nej ščdu, za Olimpijo san pa dober! v™ leta 20« - « M— — Simona Vida In Milena Kovac Toplak Za domovino z radiom in časopisom Starejši Cifer Dajte mi rujnega (in sladkega)! pen januar 2004 VESTNIK 2?_ NAGRADNI NATEČAJ 2003 Uganite Penutarsko _ , *» ; osebnost leta! velki jezik! Ob koncu leta vsi izbirajo nekaj, kar je NAJ, zato smo se tudi pri Pen-tutah odločili, da ne bomo zaostajali za sodobnimi trendi. Ampak stvar smo malce zakomplicirali, saj je pentutarska osebnost leta hkrati uganka, na katero morate odgovoriti Vprašanje je preprosto: kdo je NAJ osebnost Pentut 2003? Nekaj pomoči, da boste lažje ugibalr 1 . Je najbolj zaposlen regijski muzikant, ki najraje piha. 2 Posebej v decembru. 3. Januarja ga Do spet več slišati na radijskih frekvencah 94.5 MHz, kjer je v službi. 4. Sicer pa je marko, čeprav ni Marko. Odgovore pošljite do izida naslednjega Pena na naslov Pen (za NAJ osebnost Pentut), Arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Najsrečnejši med izžrebanci bo doživel presenečenje z osebnostjo leta (čeprav osebnost tega še ne ve oziroma je izvedela zdaj). Zarota zoper ministra? Spomini na krst nekoč divje in umazane tekočine (vinski mošt) še živijo, posebej, če so sodelovali kralji. V OTOVCIH je že bilo tako, saj so ga preskušali kralj sadjarske kmetije ' lADQ SMODIŠ (drži se malo bolj žalostno, saj so pili njegovega. ), dobrovniški »škof« JOZSEF VARGA, ki je vsako leto kralj ob Martinovih prireditvah, in ERNEST NEMEC ajnizje na fotografiji), ki kraljuje - oziroma ravnateljuje - OŠ Puconci gegra Pred taščo tudi policisti | ostajajo brez besed... i Marija Kampuš je po rodu sicer iz Maribpra, že nekaj desetletij pa je prava Radgončanka, pravzaprav Ščavničanka, kajti potem ko je pred skoraj štiridesetimi leti spoznala nekoč uglednega podjetnika iz Spodnje Ščavnice Antona Kampuša, danes radgonskega župana, je kmalu od Drave »priveslala« do Mure Kljub temu je ostala še nekaj časa zaposlena v mariborski Elektrokovini, leta 1990 pa se je zaposlila v domači firmi Tokam. In ker ima poleg sina Boštjana, ki ga poznamo kot svoj čas enega najboljših voznikov motokrosa m večkratnega državnega prvaka, še hčerko Tanjo, je torej Marija Kampuš tudi ponosna tašča. In čeprav menda pri večini policistov, ki imajo taščo, velja pravilo, da pred taščo tudi policisti obmolknejo«, to pn Mariji in našem drugem tokratnem sogovorniku Marjanu Mišji ne velja. Pravzaprav molk sploh ni potreben, kajti že odkar sta se spoznala, sta prijatelja, se medsebojno spoštujeta in cenita, tako da nikoli ni bilo prav nobenih težav. »Dejansko je tako, kajti o Marjanu lahko povem vse najboljše. Že od takrat, ko ga je ' Tanja prvič pripeljala domov, da sem ga spoznala, mi je bilo jasno, da bo njun za kon uspešen. In to se je tudi uresničilo, saj je Marjan zelo pozoren do vseh v družini, najpomembnejše pa je, da se s Tanjo odlično razumeta in lepo vzgajata svoji hčerkici,« pravi tašča Marija, ki tudi danes veliko dela v podjetju, veliko je tudi na takšnih in drugačnih sprejemih in srečanjih moža župana. Kljub temu pa veliko časa posveča tudi trem vnukinjam, kajti £ I s poleg Tjaše in Anje ima hčerko (Bnno) tudi sm Boštjan Zet Marjan Mišja, ki bo v prihodnjem letu napolnil 40 let, je bil v zadnjih letih komandir prometne policije v Murski Soboti, ravno v teh dneh pa se seli na položaj glavnega prometnega inšpektorja Urada unifor- mirane policije PU Murska Sobota. Otroštvo je preživel na Plitvičkem Vrhu, torej blizu Spodnje Ščavnice, tako da ni bilo težav s spoznavanjem prihodnje soproge Tanje Kampuš Poročila sta se I septembra 1990, saj, kot pravi sedaj, nikoli ne more pozabiti na obletnico, kajti gre zada turn, ko se vedno začenja novo šolsko leto. Svojo življenjsko sopotnico je spoznal šest let pred poroko in tako dolgo sta tudi ži vela »na koruzi«. Zanimivo je, da Tanja in Marjan posebno pozornost namenjata športu in predvsem lastni rekreaciji, tako da niti ne preseneča, da sta se spoznala pri »otroškem smučanju« na hribčku ob ščavniški šoli. Hitro se je spletla ljubezen, ki se je nenehno poglabljala. »Tanja se je takoj zagledala v odličnega smučarja in me več nikakor ni spustila. Tako se je začelo in kmalu po poroki sta prišli tudi hčerkici Anja (12) in Tjaša (3 j, ki sta tudi vsestranski športnici, enako kot njun oče,« pravi Marjan, ki pa se m spomnil, kdaj ga je Tanja prvič predstavila staršem, a. misli, da približno dve leti po tistem, odkar sta začela resno hoditi Nekaj pa Maran nikakor ne pozablja »Resno moram poj vedati, da takšne tašče, kot je Marija, m na svetu. Tako umirjeno, pošteno, skrbno m spoštljivo žensko, taščo, mamo, soprogo, babico redko srečaš Vedno nam je v pomoč in sem tudi sam ponosen, da sem njen zet,« pravi navidezno strogi policijski inšpektor. In če je tako, ni vzroka, da ne bi verjeli, da je Marija Kampuš enkratna tašča, on pa ravno tako enkraten zet. Oste B, med Ptujem in Soboto Keber, vej pa odi se Najpogumnejša med svetov-nijni popotnicami, PTUJČANKA BENKA PULKO, je dosegla svojevrsten rekord: po 2 tisoč dneh popotovanja po vsem svetu s svojim soprogom (motorjem BMW) in vseh zgodah in nezgodah, ki jih je preživela, se ji je nedavno na poti v svoj drugi dom (Prekmurje) primerilo, da je zašla. In to na kratki poti od Ptuja do Sobote! A nič ne de, saj jo je njena managerka, mursko-hl valovka SILVA EORY, izsledila I nekje med murskimi mrtvicami U in jo nato (varno) pospremila do l| Sobote. Nadaljevanje - mulil timedijska predstavitev Ben-; kinih motorističnih podvigov v 9 soboški kinodvorani - pa je tako . ali tako ena. sama zgodba o ■-^uspehu Benka se je namreč ob prekmurski gibanici zaljubila tudi v pokrajino in njene ljudi (oni pa v njo )! januar 2004 — pen Prednovoletna druženja niso zgolj zabava ... je zadnja leta ugotavljala vodilna garnitura delniške družbe Avtobusni promet iz Murske Sobote in njenih profitnih centrov, ko se je odzivala na povabila na prednovoletna druženja svojih poslovnih partnerjev. So sproščena poslovna druženja, kjer se izreče veliko poslovnih idej in odpre marsikatera vrata. In zakaj ne bi te priložnosti izkoristili tudi mi, so se vprašali in letos na izziv tudi odgovorili. Prvič, in to prvi v pokrajini, so svojim poslovnim partnerjem poslali povabilo na druženje v Zvezdino Mursko republiko. »Ker je bilo prvič, odziva nismo mogli predvideti, bil pa je nad mojimi pričakovanji in bilo je kot neke nove energije za prihodnje napore. Vsekakor prijetnejše in učinkovitejše, kot če nekaj dni individualno obiskuješ poslovne partnerje. Vredno nadaljevanja v prihodnjem letu,« je bil ob koncu druženja zadovoljen direktor Jože Veren. Zadovoljni smo bili tudi povabljeni. Presenetili so nas z izvrstno predstavo, dobro hrano in izjemno pozornostjo. m Direktor Jaš Veren je bil najprej govornik, potem pa pravi gostitelj, ki se je utegnil pogovoriti z vsemi. Z ravnateljem osnovne šole Puconci Ernestom Nemcem (desno), tudi podžupan občine, sta nekaj besed izmenjala o šolskih prevozih. Ti so pomembna dejavnost podjetja, saj šolarje vsak šolski dan prevaža okrog 50 avtobusov Sicer pa je avtobusnih potnikov iz leta v leto manj, v zadnjih petnajstih letih kar za četrtino. Upajo, da tudi k nam prihajajo evropski trendi, kjer se zaradi odgovornosti do okolja vse več ljudi prevaža z javnimi prevozi. Pogovoru je z zanimanjem prisluhnil soboški evongel:čanski duhovnik mag. Leon Novak. K poslovnim prednovoletnim srečanjem sodi obložena miza Današnji trend niso velike pojedine. Pomembno je, da ponudiš kaj izvirnega, okusnega, na pogled prijetnega m da to ponudiš s srcem. Gostitelji so bili v trendu in gostje so z veseljem izbirali in poskušali. Bilo je dobro. In osnovni cilj so dosegli - ljudje so se družili in komunicirali. V resen pogovor, čeprav ob hrani in pijači, so se zadnji četrtek v novembru zapletli Bernarda Maučec Cigan, vodja profitnega centra Puegeout (levo), Franc Banfi iz profitnega centra Hyndai in Miran Jablanovec iz Galexa. In bila je razprava o avtomobilih in zdravilih. Oboje vedno aktualna tema in zanimiva za vsako uho. Bomo varčevali pri avtomobilih ali zdravilih? Druženje poslovnih partnerjev profitnih centrov Prevozi, Turistična agencija Klas, AS, Peugeot, Hyndai ter Turizem in gostinstvo je popestril nastop Mojce Partljič, ki je publiko nasmejala z odlično interpretacijo očetovega teksta (pisatelj m poslanec Tone Partljič) Čistilko v parlamentu. Kar dobro, da je med povabljenimi prevladovala moška publika - nekaj krepkih jim je namenila kot dobronamerno opozorilo in v poduk. Dober izbor za poslovno družabno srečanje! Še dva pomembna poslovna sogovornika: dr. Darja Odar v dveh funkcijah, in sicer članica uprave Mure in podžupanja občine Ljutomer, v sredini po Feliks Mavrič, župan Križevec pri Ljutomeru. Direktor ni skrival, da mu odnos občin do javnega prevoza ni všeč. Z več sodelovanja bi ljudem lahko ponudili bolj usklajene vozne rede in kakovostnejši javni prevoz. »Prepričan sem, da bo prišel čas, ko se bodo ljudje spet vozili z avtobusi,« je občinska funkcionarja prepričeval direktor Jeze Veren. Podjeten, kot s svojo ekipo je, pa že razvija nov profitni center za prodajo in montažo klimatskih naprav. Cas za druženje je dobra naložba V porabski vasi Andovci morajo živeti prav posebni ljudje. Leta 2000 so postavili spomenik živim - sami sebi ob prehodu v novo tisočletje. No ploščo so vklesali vseh 66 imen takrat živih prebivalcev Andovec. Pravzaprav je vsa vas en sam pomnik preteklosti. Da so bili od nekdaj odmaknjeni od sveta, je za današnjo rabo pustilo tudi dobre sledi. To, da živijo po starem, postaja turistična zanimivost, ki jo bodo morda bolje unovčili, kot če bi sodobno kmetovali ali imeli ekološko oporečno tovarno. Med najzonimivejše porabske zanimivosti sodijo njihove vaške cerkve. Takole so udeleženci izleta, med njimi je bil tudi župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, občudovali gorn jeseniško cerkev, v kateri so podobno kot v števanovski najzanimivejše podobe križevega pota. V obeh primerih so besedila na podobah napisana v stari prekmurščini. Drugo prednovoletno druženje delniške družbe Avtobusni promet pa že diši po konkretnem poslovnem projektu in obeta nov zanimiv tržni produkt. Odzvali so se na pobudo Vasivolana, prevoznika iz Sombotela, da bi skupaj vzpostavili redno avtobusno progo med Pomurjem in Železno županijo oziroma Porabjem maja prihodnje leto ob vstopu v EU. S tem bi ugodili želji ljudi z obeh strani meje, predvsem sorodnikom in nakupovalcem, pa tudi turistično postaja območje na obeh straneh meje čedalje zanimivejše. Da bi javnosti povedali, kaj vse se da v enem dnevu videti in doživeti med Mursko Soboto in Monoštrom, so skupino zainteresiranih poslovnih partnerjev prvo sredo v decembru popeljali na enodnevni izlet. Iz vsebinsko bogatega izleta smo odbrali nekaj utrinkov, da bi vas prepričali, koliko zanimivega in še neodkritega je tu okrog nas. Na Gornjem Seniku, ki je največja slovenska vas na Madžarskem, se ob drugih zanimivostih lahko ustavite tudi pri ljudski umetnici Anni Nagy, ki izdeluje zanimiva ročna dela. Čeprav je Madžarka, se boste lahko z njo brez problemov sporazumeli in z veseljem vam bo pokazala, kako spretne prste ima. V predprazničnem času je izdelovala okraske za božična drevesca, predvsem angelčke in srčke, ki krasijo tudi božično drevesce v domači cerkvi. Nekaj njenih okraskov bo krasilo tudi jelko v soboškem dijaškem domu, za kar je poskrbel« Marija Balažič (no fotografiji desno). Med ogledovanjem zgodovinskih in turističnih zanimivosti in tudi po njem se vedno prileže okrepci o Za druženje udeležencev so v turistični agenciji Klas izbrali slovenski hotel Lipa v Monoštru, ■ J® vedno na ogled še zanimiva razstava, za dober začetek pa so se ustavili na naši strani meje p družini Rengeo v Šalovcih, kjer je gospodinja Zorica pripravila bogato pogrnjeno mizo dom dobrot.J/odja turistične agencije Klas Edita Sever |desno ob gostiteljici) je bila s sprejemom na v« zadovoljna in prepričana, da lahko tej družini zaupajo aktivno vlogo v svojih prihodnjih turističnih preje Vedno znajo ponuditi še kakšno zanimivost. Tokrat jim je gospodar Mirko navdušen pokazal en dan stare ) prašička prav posebne sorte, rojenega kot simbol sreče za leto 2004 VESTNIK 29 pen januar 2004 Amerika, Amerika Amerika, Amerika, Kalifornija, hotel Crowne Plaza. Imeniten hotel v bližini letališča, s katerega vsake tri minute poleti letalo, vsaki dve minuti pa se spusti na zemljo. Jeklene ptice letijo na vse strani sveta kot razseljene osebe. Regularna cena sobe je bila sto dvajset dolarjev na noč. Velika postelja, televizor, vsako jutro pred vrati svež The Los Angeles Time, televizor seveda moraš najeti, >rentirati<. Prijatelj, sicer indijski filmski producent, ki sem ga spoznal letos na Mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu in ki je bil vse do jeseni eden od menedžerjev v Crowne Plazi, je dobil zame poseben popust. Plačal se samo petinštirideset dolarjev plus takso skupaj sedeminpetdeset dolarjev Poleg tega mi je dal posebne bloke za evropski zajtrk: lahko sem vzel z mize vse razen kuhane, pečene ali ocvrte hrane. Za ocvrta jajčka, golaž, palačinke bi moral doplačati nekaj dolarjev, a jih nisem skušal sem biti malo na dieti, vendar nisem uspel, kajti Prijatelji so me stalno vabili na bogate večerje. Petnajst dolarjev na dan je stala garaža. V hotelu sem bil gost dvajset dni, pa ti, Brankah izračunaj, koliko je to Privarčevanega denarja Indijski prijatelj mi je dal tudi posebno kartico in sem imel garažo zastonj Ko sem zvečer pustil avtomobil pred hotelom, so mi ga uslužbenci odpeljali na zavarovano parkirišče, jaz Pa sem vsakič dal vozniku dolar. Tudi te napitnine se nabralo. Vsako jutro sem odpeljal v Los Angeles, je bilo prve dni decem ^kar naprej okrog triin-^Vaiset stopinj. Američani “ hodih naokrog v japon-odprtih sandalih, pi-Sahih srajcah, svilenih no-8aviCah zvečer je malo ^Pihalo, pa si potegnil bnse pulover ali jopo Pov Prijazni ljudje Čas ^’kih koncertov v novem lsneyjevem kulturnem Cedtru v Down Townu, v strogem središču mesta, ^d samimi nebotičniki, ' lw stalo parkirišče dolarjev, vstopnice °krog sto dolarjev m več Zgradba je naj novejši krik oderne ameriške arhitekture: videti je kot jeklena I, s°ljska ladja, ki je pristala »na glavo«. Hotel sem si kupiti ■^!alog, vendar je stal petintrideset dolarjev. Razglednice ue po dolar, medtem ko si povsod drugje lahko dobil dolar kar štiri razglednice. Sploh so se začele v ' embru vrtoglave razprodaje, histerično nakupovanje 1 V Los Angeles Timesu so se pojavili barvni kuponi, , k* s popusti. Deset odstotkov, če si bil star več kot , J*deset petnajst odstotkov, ker je bil petek, in še deset vej kdv, ha si bil lastnik posebne kartice posamezne j6 ,' rg°vine Torej petmtridesetodstotm popust. V soboto Nau ° c®nejše še za deset, petnajst dolarjev, so . mrzlica je dosegla vrhunec v nedeljo. Tako Pot' ' dobre moške srajce po trinajst dolarjev, puloverji Srn f^set, čevlji prav tako. V »mollih«, velikih trgovinskih bul i*1, desetkrat večjih kot na primer Emporium v 80 se ®ne^e ameriške družine z otroki Prišli Perij Z - kupovali so vse po vrsti: čevlje, copate, spodnje q ’ Posodo, odeje, knjige, igrače, srajce, sladkarije. °dzv a S° zaviiali v pisane vrečke. V prostorih so vSe an^a^e božične pesmi, Miklavži so se igrali z otroki, p*. K dišalo po bližajočih se božičnih, novoletnih So Nakupovalci so utrujeni skočili v kino, nato jap0 ^krepili v številnih restavracijah z mehiško, s®nd S-°’ vietnamsk° hrano, predvsem pa z ameriškimi hrnke'^ ^^^d so prevladovali debeli ljudje, predvsem Veki, nosde naokrog odvečne kilograme, stisnjene v h kavbojkah. Arhitekt Sen> P°vabilo na razstavo slik hrvaškega Poznr ' 12 Petkoviča, gospoda Tomislava Gabriča, desetih Ze vrs^° let Pred dnevi je imel sedem-siovesn niC° m Pr^Prav^i so mu presenečenje Na Se 'e V darbnem paketu z »mašlekom« pojavil rat Pero, novinar Vjesnika Gospod Gabrič je napisal knjigo o hrvaškem jezuitu Ferdinandu Konščaku, ki je 1773. prišel v Santa Cruz in postal ugleden misijonar. Doma je bil iz okolice Varaždina, šole je obiskoval v Gradcu, v Ameriki je bil arheolog in raziskovalec, pionir in graditelj hiš. Govoril je indijanske dialekte in med njimi je širil vero in znanje. Umrl je naravne smrti. Gospod Tomislav je o njem posnel dvajsetminutni dokumentarni film (s svojimi risbami) in napisal knjigo o njegovem delovanju Med iskanjem Konščakovih biografskih podatkov je naletel še na drugega misijonarja Ratkaja, ki je prišel pred varaždinskim Končšakom v Južno Kalifornijo. Gospod Tomislav me je povabil še na zadušnico v hrvaško cerkev sv Petra v središču Los Angelesa. Umrla je namreč Artukovičeva žena. Artukovič je bil v času NDH notranji minister. Po vojni je pobegnil v Ameriko, vendar so ga v osemdesetih letih izročili nekdanji Jugoslaviji, ki ga je kot vojnega zločinca obsodila na dosmrtno ječo. Moj prijatelj Staša mi je pred leti rekel, da je bil njegov stric pred vojno ArtukoviCev osebni zdravnik. Ko so ustaši začeli zapirati Jude, se je’ v Jasenovcu znašel tudi dr. Feldman z vso družino m sorodniki vred Gospod Feldman je sporočil Ar-tukoviču, da ne more biti več njegov zdravnik, ker se je znašel v taborišču smrti. Minister je ukazal, naj takoj izpustijo iz Jasenovca vse Feldmane, in tako se je rešil tudi moj prijatelj Staša dr. Feldman. In prav on je prišel v Zagrebu na letališče m me s prtljago vred spravil domov. Tokratno potepanje je bilo osvežilno, bodrilno. Med drugim sem igral tudi ameriški loto, kjer se je nabiralo čedalje več denarja: ko sem odhajal, je bil glavni dobitek že sedemindvajset milijonov dolarjev. V Los Angelesu živi trinajst milijonov ljudi, po petsteznih avtomobilskih cestah se noč in dan prevaža devet milijonov avtomobilov. Najdaljša ulica, Sepulveda, je dolga samo sto petintrideset kilometrov Na majhni ulici Santa Monica me vsakič preseneti velik semafor, ki objavlja podatek, koliko ljudi je v Ameriki umrlo za rakom zaradi kajenja. Ko sem odhajal, je semafor kazal številko 398.805 V Kaliforniji je kajenje prepovedano v vseh javnih lokalih. Ljudje kadijo v avtomobilih, na posebnih mestih pred uradi in doma. V hotelski sobi sem napisal sinopsis o holokaustu. Tokrat o nogometni tekmi med mladimi esesovci m zaporniki. Ko so bosonogi Poljaki, Judje in Cigani premagali nogometaše v »kopačkah«, so jih poraženci hitro strpali v krematorij: od njih je ostalo samo vedro pepela. Čas pa je tudi ta pepel raznesel, raztrosil po svetu. In ko sem se vračal iz Los Angelesa do New Yorka, kjer je divjal veter in z lopatami metal atlantski dež v letalska okna, sem pomislil, kako življenje podari človeku eno samo vrednoto: ČAS. Karkoli počneš, kadar se voziš, posedaš, delaš ali ljubiš, čas beži, presiha med prsti kot pesek s pacifiške plaže v Venisu, kot drobna sol s portoroških solin, kot spomin na minule, v kuhinji postavljene papirnate jaslice z belimi »birkami«, ki so z leti osivele, si zlomile tanke nogice in izginile v pospravljenih stvareh po materini smrti. Čas beži. Vse se stara Vsi se staramo, samo novo leto nas pričakuje pred svojimi zasneženimi vrati. V Kaliforniji ni snega, zato pa so novoletne smreke visoke, okusno okrašene in takšne, kakršna je bila v preddverju hotela Crowne Plaza v Los Angelesu na dan, ko sem odhajal domov in ko so v oddaljenem Tigritu na drugem koncu sveta ujeli Sadama Huseina. Živimo namreč v času, ko je vse postala politika. Toda vsaj pred bližajočimi se prazniki pomislimo na kaj lepšega, na prijaznost med ljudmi, na Kalifornijo v naših srcih. Branko Šomen Vlado Žabot, pisatelj, Ljubljana Priznati moram, da sem navadno ob koncu leta nekoliko mistično razpoložen. Že od nekdaj. Zima, dolge noči, advent, volčji čas... vse to je že v zgodnjem otroštvu pomenilo, da recimo •Mura zamrzne- in da se čez njo, kot je takrat, nekoč, rekla naša Sabina, v nočeh priklatijo volkovi, da tako rekoč iz samega pekla pridejo parkeljni, iz sveta mrtvih Lucije, na božično noč angelci z neba, ki se veselijo rojstva dobrega Jezuščka, pa dedek Mraz, trije kralji - skratka veliko vsega, kar postane v otroški magični duši še bolj skrivnostno m še bolj čud^no. Ta otroška magičnost duše mi je torej k sreči ostala, zato ob koncu leta ne delam nobenih obračunov ali inventur sam s sabo, nobene ‘štacune«, ampak se preprosto predam razpoloženju, v katerem je toplo od skrivnosti in ljudi. V tem času najraje pridem v domače Razkrižje. Med domače ljudi. In med domače zgodbe, ki živijo povsod, ob hišah ali v njih, za skednji ali na »parmah«, okoli gostiln, ob cestah ob potokih, vzdolž Munce m Mure, po sadovnjakih in poljih, po gozdovih in na pokopališču, in me čudno nemo, pa vendar hkrati tudi čudno jasno in živo nagovarjajo. Predvsem domači ljudje, domače pesmi, zgodbe, domače vode, polja, griči in tišina so zame adventna svetost. Šajnovičev Marjan ■ Klempo mi je na vse to nekoč rekel: -Starejše, ko je drevo, globlje in debelejše so korenine.- Da, Marjan. Prav si imel. Sicer pa v zadnjem času precej študiram zgodovino - in razmišljam, da je to pravzaprav še zmeraj zelo meščansko zaznamovana veda. Predvsem torej »štacuna«, ki hoče ljudi že v zgodnjem otroštvu in kar počez fascinirati s pomembnostjo kraljev, vladarjev, vojaštva, vojn, s hierarhičnimi mitologijami, z mogočnostjo bogov, verstev, s poudarjanjem pomena velikih držav, državotvornih religij, zgradb, recimo egipčanskih piramid m podobnim Ob vsem tem pa dosledno pušča vnemar piramido človečnosti. V meščanskih ideologijah je bilo pač zmeraj tako, da so poudarjale oblast, moč, denar, institucije, zavezujoče norme in s tem zmanjševale pomen navadnih ljudi, posameznikov In navadne, nepogrešljive človečnosti. Sam namreč mislim, da je piramida človečnosti mnogo pomembnejša, mnogo bolj fascinantna kot vse institucije, vse cerkve, palače in vse vladarske piramide tega sveta. Dobro, v Egiptu so recimo gradili piramide. Vladarjem v čast. Skupaj so nagnali ah privabili arhitekte, nadzornike, pnganjalce in na tisoče navadnih ljudi ter zgradili mogočno piramido. Ni bilo lahko delo. In mogočnost države, religije in vladarja je fascinantno zagospodovala nad majhnostjo navadnih posameznikov in množic, Medtem pa so v približno istem času po gozdovih tako na našem ozemlju kot drugod po neskončnih divjinah med zverjadjo in nedoumljivimi naravnimi silami tavale majhne, porazgubljene skupine ljudi ter nihale med zverinskostjo in človečnostjo - dokler v teh preplašenih dušah naposled niso zakraljevale luč in toplina in zmeraj bolj trdne, zmeraj bolj neuničljive zaveze vrednotam, ki jim danes rečemo človečnost. Samo to je bila resnična zmaga, resnična pridobitev, ki k sreči še danes presega vsa bogastva, vse države, vse verske institucije in vse vladarske piramide tega sveta. Vprašamo se lahko le. ali jo bomo znali-in zmogli ohranjati. »Štacune* in »štacunarska- miselnost je seveda ne bodo. Tudi država, politika, vojske ter državne in po oblasti in moči hlepeče verske institucije ne Ohranili jo bomo le ljudje. Saj ravno v drobnih, mimobežnih vsakdanjostih, v prijaznem pozdravu, v prijateljskem stisku roke vsakič znova zatti. In vemo: praznik je zares praznik, če ga človek lahko praznuje med svojimi bližnjimi, med prijatelji in v družbi dobronamernih, iskreno veselih ljudi. Takrat je iskren stisk roke najlepše darilo, topla človeška bližina pa najdražji dom. januar 2004 Pc" 3oWSM Hrepenenje po razvodju rek in Naše živalsko bogastvo stičišču slovenskih 1 J • 1 • pokrajin dotiku z ognjem Črna štorklja ■ Mag. Valika Kuštor Ogenj je človekov pomočnik, dobrotnik in skrajni sovražnik. Greje nam dom ali ga požge. Z njim si človeštvo od vekomaj pripravlja prigrizek, A ko ognjeni zublji zajamejo gozdove, polja, se požrešno lotijo vasi in mest, ostane za njimi uničenje. Rivalska in človeška trupla zoglenijo. In prastrah pred tragičnimi posledicami nenadzorovanega ognja spremlja človeštvo od vekomaj. A se da z ognjem tudi prijateljevati - premagati strah nad njegovo dozdevno nadmočjo. Zadnja štiri leta je bilo 29 seans HOJE ČEZ ŽERJAVICO pri Peskovih v Bre-kovicah št. 9 pri Žireh. Od aprila do oktobra se vsak mesec zbere sredi tukajšnje spokojne narave po okoli 30 oseb, da bi doživele ritual hoje po žerjavici. Dva kilometra navzgor se vzpenja strma, samotna stranska pot. Iz Žirov vodi samo do Vončinovih oziroma edine hiše na tistem območju. Hiši se reče pri Pesku. V bližini je razvodje naših vodotokov. V eno smer tečejo potoki in reke v Jadransko, na drugo v Črno morje. In tu je stičišče slovenskih pokrajin. Brekovice so na skrajnem jugu Gorenjske Sosedstvo ji delata Primorska in Notranjska. Gorato pokrajino odevajo žlahtni smrekovi in mešani gozdovi V vznožju so Idrija, Žiri, Logatec, Vrhnika V ozadju se bohoti Blegoš in družbo mu dela Triglavski vrh Med drugo svetovno vojno je potekala meja čez Vončmove senožeti. Ločevala je Italijo m Nemčijo. Prejšnja, ki je po prvi svetovni vojni mejila med Italijo in kraljevino Jugoslavijo, se je vila kilometer nižje proti Idriji. Tu je bilo življenje na obrobju. Cvetelo je »švercanje«. Pobudnik za hojo po žerjavici v Brekovicah je bil sin Brane Vončina. Nekoč so tukajšnji pastirji oziroma pokovci skakali čez kresove. In domačinka iz bližnje Ledinice mu je pred petimi leti pripovedovala, da je v Indiji hodila po žerjavici in da človeštvo to počne že tisočletja. Ideja je rodila sad. Zdaj prihajajo sem pogumni privrženci ideje iz vse Slovenije Pomemben je pogum____________________________________ Ritual hoje po žerjavici oziroma tovrstne seanse vodi v Brekovicah Franjo Trojnar iz Maribora Pripravlja jih tudi na Smolniku na Pohorju. Gospod Trojnar je po poklicu inženir strojništva. V TAM-u je na primer 30 let vodil oddelek za razvoj avtobusov. Mejne vede ga že dolgo zanimajo. V glavnem pa se posveča rasti človekove osebnosti. Napisal je knjige Vizija uspeha, Moč duhovnega razvoja, Moč osebne rasti. Čez žerjavico je popeljal že okoli dva tisoč ljudi. Za seanse so Peskovi najprej zagotovili primerno okolje. Za delo so poprijeli oče Franc Vončina, njegova žena Dina, sin Brane in drugi člani družine Hoja po žerjavici poteka po zravnanem travnatem Peskovem pobočju. Za šest metrov so znižali in poravnali okoli hektar vrha vzpetine. ’ Prekopali in poravnali so nekaj tisoč kubičnih metrov zemlje. Okolje je zdaj videti naravno, prvobitno, domače. Ritualov se udeležujejo vse strukture Slovenk in Slovencev v starosti do 65 let in tudi več. V glavnem pa so izobraženci, poslovneži, študentje‘oziroma taki, ki iščejo več samozavesti, življenjskega uspeha Pri Pesku se zberejo udeleženci ob treh popoldne. Tri, štiri ure ali tudi več jih Franjo Trojnar pripravlja na odločilni sprehod po žerjavici. Sproščeno se pogovarjajo, smejijo, gredo se družabne igre, ki človeka sproščajo. In poglabljajo se v lastno notranjost. Sebi in soljudem v okolju namenjajo dobra dejanja, znebiti se želijo nečednih razvad, ki jih spremljajo v družini, službi, družbi. Podajajo si roke, obstopijo gorečo grmado in se družno poglabljajo v lastno notranjost V pripravah na hojo čez žareče oglje sodelujoči napišejo na list papirja svoje slabe lastnosti, katerih se želijo znebiti. Zapisano izročijo v pogubo ognjenim zubljem. Ko grmada dogori, ogenj poravnajo. In zdaj zbirajo pogum, odvračajo Vončinov! iz Brekovic nad Žrrmi so prijetna družina. Glavni za hojo po žerjavici je sin Brane. Pomagajo mu oče Franc, mama Dina ter drugi člani družine. Foto: Franček Štefanec neodločnost. Preden stopijo na žerjavico, se spomnijo napisanega, nato se podajo čez njo. Po žerjavici hodite z glavo in ne z nogami Po analitični razlagi Paula Diela zemeljski ogenj simbolizira intelekt, se pravi (za)vest z vso dvoumnostjo v njej. Franjo Trojnar o hoji po žerjavici med drugim piše v svoji knjigi Moč osebne rasti:«... Osebno najhitreje rastemo, če se presežemo, naredimo nekaj, za kar smo mislili, da je nemogoče, in pri tem uspemo . Dobro vodena delavnica naredi žerjavico hladno. Ko udeleženci hodijo bosi prek žerjavice, imajo občutek hoje po kamenčkih ali luščeni koruzi z normalno temperaturo okolice ... Pri hoji po žerjavici, čeprav samo za trenutek, razum utihne, mi stopimo v stanje enosti z ognjem in ga varno prehodimo ... Nekajurne priprave, pozitivno razmišljanje, povezovanje s skupino nas pripravijo na hojo po žerjavici. Običajno tretjina udeležencev pride samo gledat. Zanimajo jih priprave in tako tudi običajno sodelujejo v njih ter na koncu skorajda vsi tudi gredo čez žerjavico ..« Hoja po žerjavici udeležencem dvigne samozavest, saj so naredili nekaj nemogočega. In potem se lažje lotevajo novih življenjskih izzivov. Pomembno je spoznanje, da se po žerjavici hodi z glavo in ne z nogami Po hoji se počutijo sodelujoči duševno očiščene. Umirjeni so in misli so jim jasne. Premagali so strah pred ognjem, za katerega bi lahko zapisali, da je človeku prirojen Odslej zmorejo več_____________________________________ Mnenja sodelujočih so spodbudna, ugotovijo, da odslej zmorejo v življenju več. Karmen meni: «.. Valovi energije, Vodjo delavnic hoje čez žerjavico Franjo Trojnar iz Maribora. harmonije, odprtosti in odkritosti so povezovali udeležence Meditacije so potekale v spiritualnem vzdušju ..Ves čas me je gnala neizmerna želja, končno stopiti na razbeljeno žerjavico... Premagala sem lastne meje in doživela občutek, da lahko v življenju ustvarim vse, kar si želim ...« Janez priporoča: »Pojdite čez žerjavico in premagajte še eno psihološko in fizično oviro. Prebudite velikana v sebi!« Bojan trdi. «. Po sprehodu čez žerjavico sem ugotovil, da v življenju ni stvari, ki je ne zmorem « In Zlatko nada ljuje: «. Po šestih urah priprav - iger - smo verjeli v sebe, v našo nastalo pozitivno energijo, in verjeli, da postanemo prijatelji z ognjem Dovolil nam je, da smo se ga lahko dotaknili z nogami in ga prijemali z Pokami, Ogenj nam ni ničesar naredil. To je zares čudež; to doživetje se je skregalo z vsemi fizičnimi zakoni, ki so nas jih učili v šoli...« Mojca je zadovoljna s sprehodom čez žerjavico: «... Pa vendar, pn polni zavesti sem jo prehodila. To je se ena potrditev, da se vse dogaja v glavi.« Miran spoznava:«... Franju sem hvaležen za še eno spoznanje. Žerjavica sploh ni pomembna Zdaj vem, da ne potrebujem priprave za hojo čez žerjavico Pripravo potrebujem za dušo, ki jo v tem norem tempu življenja zanemarjam ..« In v Brekovicah se lahko potite tudi v pravi indijanski savni. Pripravlja jo ameriški domorodec In tu se pripravljajo na organizacijo nekaterih delavnic s področja mejnih vedenj. Mogoče si tudi vi želite postati poslovno uspešnejši, želite imeti samozavestnejši vsakdanjik, izboljšati zdravje S hojo po žerjavici bodo predvidoma nadaljevali v Brekovicah in še kje aprila 2004. Pozanimajte se. Številka mobilnega telefona Franje Trojnarj^ je 041 695 171. Brane Vončina iz Brekovic pa bo slišal vaše vprašanje po telefonu Št. 041 433 964 Franček Štefanec (Ciconia nigra] Pomurje je dežela štorkelj. Pri tem seveda mislimo na belo štorkljo (Ciconia ciconia), ki živi tudi drugje v Sloveniji, najpogostejša pa je vsekakor na severovzhodu. Redkokdo pa najbrž ve, da živi pri has tudi črna štorklja (Ciconia nigra). Ta je dejansko večidel črna (s kovinskimi odbles- ki), le po trebuhu in pazduhah je bela. Njen črno-beli »opart« pestrijo rdeči detajli, kot so: rdeč kljun, rdeč kolobar okoli vsakega očesa in rdeči nogi V višino zraste do 1 m, njen razpon kril pa doseže 2 m. Črna štorklja je v primerjavi z belo zelo plaha in ne prenese človekove bližine, zato živi v odročnih, mirnih gozdovih. Ker za prehrano lovi ribe {dolge do 20 cm), žabe in školjke, si za domovanje izbira vlažne terene s tekočimi in stoječimi vodami. Na njih seveda lovi tudi še kaj drugega, recimo: plazilce, majhne sesalce in razne nevretenčarje. Polmer njenega območja domovanja znaša 5 do 1 o km okoli • gnezda in ta ogromni teritorij tudi brani pred vrstnicami. Črna štorklja leti z iztegnjenim vratom, po čemer lahko njo, enako pa tudi belo štorkljo, razlikujemo od čapelj; te namreč med letenjem vrat esasto zvijejo. Štorklje so tudi neme, kar se pri črni štorklji dobro ujema z njeno plašnostjo. Samec črne štorklje živi z eno samo samico (monogamno) in kaže, da sta si partnerja zvesta. Zgradita si ogromno gnezdo, tako kot bele štorklje, vendar daleč od ljudi, na zelo skritem mestu in visoko (kakih 12 do 25 m) v krošnjah listavcev (zlasti hrastov). Valita oba starša in oba tudi budno pazita na zarod ter branita gnezdo. Črna štorklja je v Sloveniji zelo redka (gnezdi kakih 30 parov), en pas njene razširjenosti poteka ob meji s Hrvaško, drugi, vzporeden pas, pa v osrednji Sloveniji. V Pomurju gnezdi seveda ob Muri, saj je močvirna Murska šuma tipično prebivališče za to vrsto. Sicer pa je črna štorklja razširjena predvsem v vzhodni Evropi. Tam tudi doseže največjo gostoto naseljenosti, k1 pa zaradi velikih teritorijev znaša komaj 8 parov na 100 km3 Jeseni se odseli prek Španije v zahodno Afriko (Senegal, Mali). Precej mladičev ostane prvo poletje kar tam; na sever jih potegne predvsem tisto pomlad, ko spolno dozorijo Ogroženost črne štorklje____________________________ Kakor vidimo, je črna štorklja občutljiva in okoljsko zahtevna žival, zato ni čudno, da je postala v dobi napredujoče tehnizacije zelo ogrožena Naravovarstveniki so dovolj hitro reagirali na njeno izginjanje in uvedli potrebne varstvene ukrepe v zvezi z gozdovi in moknš°L ki jih potrebuje, ter v zvezi z njo samo. Dandanes je na mednarodnem nivoju vključena v Dodatek I Direktive o varstvu ptičev in prav tako v Dodatek I Washingtonske konvencije (CITES) o prepovedi trgovanja z živimi bitji; p° Bernski konvenciji pa je vključena v Dodatek II kot strog0 zavarovana vrsta. Uidi v Sloveniji je na rdečem seznam0 ogroženih vrst in z zakonom zavarovana vrsta. In dejansko so se »oblaki« nad črno štorkljo že v 20 stoletju začeli razgrinjati V večini zahodnih evropsk dežel se spet naseljuje, pri nas pa njeno število nekolik0 raste. Je pa črnih štorkelj Še zmeraj bistveno manj kot bebk vvsej Evropi naj bi jih gnezdilo le 2600 do 3000 parov Proces njene ponovne naselitve ljudje še zmeraj močno oviral0 marsikje jo še prepogosto motijo, ropajo njena gnes |J podirajo drevesa, primerna za gnezdenje, zasajajo i ::i'-' na katerih ne more gnezditi, izsušujejo mokrišča in seve*11 onesnažujejo. Torej je od nas vseh odvisno, ali bo ta plašni spet polno zaživel in prispeval svoj delež k ravnotežju v naravi. Slovstvo: - Šket B. et al, 2003. Živalstvo Slovenije Ljubljana. 664 str.; - Gooders, J, 1998: Ptici Slovenije in Evtop MK, Ljubljana, 511 str., - http://www DOPPS-drustvo.si črni drag^ ekološke^0 januar 2004 Pokrajina Baranja leži na skrajnem jugu Madžarske. Del pokrajine ob reki Dravi pa sega še na severni del Hrvaške. Največje mesto v hrvaškem delu te pokrajine je Osijek. Baranja je ravnica, ki je zaradi Drave dobro namakana ter z idealnimi možnostmi za poljedelstvo in živinorejo. peljali v živinskih vagonih. Pot na delo in nazaj je bila plačana. Na sezonsko delo so prišli v aprilu, ko se je začelo prvo letno delo na polju, in se vrnili ob koncu decembra, velikokrat komaj dan pred božičem. Delo je potekalo od sončnega vzhoda do zahoda, vmes so imeli prosto le ob času kosila, ki so Delavci v Baranji Sezonsko delo Pomurcev v Baranji se je začelo že tik po prvi svetovni vojni in trajalo do leta I960, ko se pojavijo na prostranih slavonskih poljih stroji. Ti so nadomestili ročno delo mladih fantov in deklet z vseh koncev nekdanje Jugoslavije. Med njimi je bilo veliko Pomurcev, in to večinoma mlajših od trideset let, ki so tako kot drugi Prišli s trebuhom za kruhom. Pot od Murske Sobote do Baranje z vlakom je trajala štiriindvajset ur, kar seveda za mlade Pomurce ni bilo zelo naporno, čeprav so se pojedli stoje in v naglici, saj jih je čakalo delo, ki ni bilo ravno najbolje plačano. Hrana je bila dokaj enolična in skromna, čeprav so opravljali fizično delo. Meso je bilo na jedilniku le dvakrat na teden. Pogosto so jedli ajdovo kašo, kuhan fižol, zelje, krompirjevo juho in podobno. Za zajtrk so dobili le mleko in kruh. Dnevnica je znašala petindvajset dinarjev, za kar bi danes dobili pet steklenic piva. Tako je bilo za eno moško kolo treba delati tri mesece. Nedelja je bila dela prost dan, zato so se odpravili k sveti maši v Osijek ali drugam. Med žetvijo pa je bila tudi nedelja dan, ko se je trdo delalo. Takrat je bilo na posestvu največ delavcev, tudi do tristo. Neporočeni delavci so spali v sobah s petdesetimi posteljami. Poročeni pari pa v sobah za dvanajst ljudi. Večer so po napornem dnevu namenili veseljačenju. Večkrat je kak fant po koncu dela ostal brez dinarja, saj je vse porabil v tamkajšnji gostilni. Med delavci pa so se vedno našli fantje, ki so vzeli s sabo na delo harmoniko. Tako so plesali pozno v noč. Ni bilo redko, da so se rodila poznanstva in ljubezni, tudi z ljudmi iz drugih delov naše nekdanje skupne države, nekatere so tako trdne, da živijo še danes. Prav z veseljem se nekdanji sezonci spominjajo časov, ki so jih preživljali na teh hrvaških posestvih, še rajši pa se spominjajo romantičnih večerov in skupnih toplih noči, ko so se mladenke in mladeniči veselili življenja. Bojan Zadravec »jubUarno sprotoletje* Zakaj bi kazalo praznovati Okroglih sto sicer ni, ampak tudi sedemdeset je kar lep čas in tisti, ki bodo v ktu 2004praznovali svojih sedem križev, lahko pritrdijo, da v Prekmurju ni bilo preprosto v razburkanem 1934. letu. Miško Kranjec bi dejal, da oni sicer vsega ne pomnijo in za prvi čas otroštva si sposojajo spomine drugih, kar pa m vedno najbolj zanesljivo. Pravim »vedno*, ker so tudi zanesljivi dokumenti, hi prepričajo še tako nejevernega Tomaža. In od vsega so najbolj oprijemljive fotografije, ki niso le podobe vaških gostij in proščenj, konfirmacij ali bpgnedajpogreba, ampak so ovekovečile najbolj smele človeške sanje. Že na začetku leta 1934 so malo °binursko srenjo pretresali veliki ^°godki: januarja se je v Lendavi 2ačel politični proces p.p zmagi pozicijske liste JSN (oktober 1933) Pod vodstvom dr. Klara in du-aovmka Jeriča ter uradne liste J Zmagujoča opozicijam sreski Pčelnik Trstenjak so vaškim 2uPanom dali v podpis listino, kar $a ni bilo po godu odvetniku 'kušu in upravniku lendavske Pošte, Vinku Žguru, zaradi bla ePju časti in dobrega imena. Klek-■ove Novine so zelo dosledno obuvale javno mnenje in trinajst-^ovna razprava na sodišču si tudi V1dika »prekmurstva« zasluži P°sebno pozornost Opozicija je ravdo izgubila: Klara so obsodili ' 'a H dni zapora in 720 dinarjev & obe, Trstenjaka na 8 dni in 300 arjev, župane podpisnike na 7 * aresta in prav tako na 300 farjev globe. Novine so ob tem zapisale, da »dr. Pikuš potrebujejo počitka, ar so jako oslabeli, i što bo oživo umirajoči organizacijo, je težko povedati«. No, strah in skrb sta bila odveč: ne bi bili politiki, če se ne bi poglihali, saj so junija 1934. zaradi komasacije spet volili v sedmih občinah dolnjelendav-skega sreza: v Beltincih, Bogojini, Dobrovniku, na Hotizi, v Lendavi in okolici ter Turnišču. Kot vsake, tudi te volitve niso minile brez zapletov, kar pa ]e za našo zgodbo obrobnega pomena, pomembnejša je vloga Kluba prekmurskih akademikov, delavskega kulturnega društva Svoboda iz Sobote in učitelja Škergeta v Ženavljah, ki je ponudil svoj dom »prišlekom, ki jih je veter prinesel«. Zdaj U me v pisanju lahko nadomestil prekmurski sanjač, Milan Vincetič - Vinci, ki je v svojem romanu ovekovečil prišleka z neba (morda svoje sanje9), toda rajši se bom držala uradnih zapiskov m vam ponudila v dokaz tri fotografije, ki jih je 19 8. 1934 na ženaveljski njivi, polni buč, posnel hodoški evangeličanski duhovnik Geza Heiner. V soboto, 18. avgusta 1934, ob 19 50 je na veliko začudenje vrlih Goričancev stratostan, balon z zaprto gondolo, belgijskega znanstvenika prof. Crosyna in njegovega pomočnika Nera van der Elsta srečno pristal na ženaveljski njivi. Ko je poškodovani balon plul že tik nad vaškimi hišami, se je vso staro in mlado podalo za njim Ko sta znanstvenika opazila ljudi, sta spustila vrv, kmetje, prva med njimi Ludvik Gomboc in Aleksander Duš, pa so z vrvjo potegnili ta čudež na njivo med buče in mladi fižol. Srečni pristanek dveh neznancev in balona je luterane, ki sicer ne verjamejo v čudeže, prepričal o nasprotnem Toda prišleka z neba sta delovala izmučeno, kot da bi po bregačah tri dni okopavala krompir, zato so vedeli, da čudežev ni, in večni prekmurski sezonci so takoj ugotovili, da ta dva iz daljne Belgije, dežele, ki je »nekje v Evropi«, sicer nista pri pravi, ker letita po zraku v času, ko je svet prepreden s cestami in železnimi tiri. Kot se za naše ljudi spodobi, so jima vrli, gostoljubni domačini v najbolj gosposki hiši v vasi, pri šolskem upravitelju Karlu Škergetu, pripravili kopel v škafu, mehko posteljo iz pernic, balon pa je vso noč čuvala vaška straža O drugih domnevnih nočnih dogodivščinah beri v Vincetičevem romanu, jaz ostajam pri opiso- Prekmurski čudež na ženaveljski njivi vanju zgodb, ki so se dogajale pri dnevni svetlobi. Pripomnila bi, da je tisto avgustovsko noč izdatno deževalo in iz balona je ušel plin. Omot iz zeleno-rjavega svilenega blaga, prepojenega z gumo, se je ulegel na njivo in pokril najmanj 100 m2 površine. Poleg omota je bila gondola iz duraluminija, težka 850 kilogramov. V jutranjih urah so prihiteli zastopniki sreskega načelstva iz Murske Sobote in znanstvenikoma obljubili, da jima pošljejo v ponedeljek tovornjak, s katerim bosta vso opremo pripeljala na soboško železniško postajo, od tam pa v Belgijo. • Novica o njunem pristanku se je razširila po vsem svetu in Goričanci so, namesto da bi se po razmejitvi spet vpisali v zgodovino in kaj storili za svojo slavo, pridno pomagali sušiti namočeno platno stratostana Dopisniku Jutra, ki je prispel v Ženavlje, je Crosyn povedal, da sta med poletom, ki je trajal 13 ur, proučevala meteorološke razmera na višini 16.000 metrov, videla Alpe, a sta zaradi bližajoče se noči m poškodovanega balona pristala med prekmurskimi griči... Drugi dan bivanja v Ženavljah ]e Crosyna in der Elsta ob njunem stratostanu v družbi ljudi upodobil priljubljeni hodoški »farar«, naokoli znan fotograf, upoštevan ljudski zdravilec Geza Heiner. Slike so ostale, Škerget je prejel visoko belgijsko priznanje, kipar je v bron zlil okroglost sveta, Milan Vincetič je ob pisanju romana o večnem iskanju priplezal na zadnji klin nebeškega sladostrastja... To so pa zadostni razlogi, da prihajajoče leto 2004 razglasimo za »jubilarno«. Če navedeno ne zadošča, naj zapišem, da so 1934. posvetih evangeličansko cerkev v Lendavi, izšla je Ljudska pravica, ki ni vezana le na Miška Kranjca, ampak je dajala navdih kolegu B. Žuncu, Društva kmečkih fantov in deklet, ki so delovala že od 1924. leta, so se v Prekmurju začela obračati v levo, Juš Kozak je napisal potopis Za prekmurskimi kolniki, o deželi bogu za hrbtom Ella Pivar »Prišleka z neba« med gondolo svojega stratostana - balona I januar 2004 Pen Bomboni namesto petard Praznične pasti skozi policijske oči Spoštujte pravico sosedov, otrok, starejših pa tudi domačih živali in Jušnih ljubljenčkov, da v miru uživajo praznike, zato ne mečite petard v njihovi bližini in pred njihove domove, je predpraznični poziv, policisti pa pričakujejo, da ne bo odmeval v prazno. V okviru akcije »ZVEZDA« - nosilec je PU Murska Sobota - so policisti na območju PP Gornja Radgona obiskali vseh sedem osnovnih šol, kjer so otrokom nižjih razredov pripravili predavanje Dovolj imam pokanja. Otroci so izpolnili nagradni kupon, po žrebanju pa lahko pričakujejo praktične nagrade. Vsem otrokom so razdelili bombone pod geslom »1500 bombonov - za 1500 otrok - namesto petard«. »Policisti vsako leto znova obravnavajo množično uporabo petard in drugih pirotehničnih izdelkov. Mnogim je takšno početje v veselje in zabavo, je pa kljub temu za večino državljanov neprijetno in pomeni svojevrstno nasilje nad ljudmi. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroča telesne poškodbe Zaradi poškodbe roke ... Petarda je otroku poškodovala vid. Nikoli več ne bo videl! Petarda je zanetila ogenj in družina je za praznike ostala brez strehe nad glavo! Ali je vredno zaradi ene same petarde? Policisti se zavedamo posledic, ki jih lahko povzročijo pirotehnični izdelki, m prav zaradi tega bomo storili vse, kar je v naši moči, da omejimo nezakonito uporabo in zmanjšamo možnosti poškodb. Vsi pa se moramo zavedati, da se je s skupnim prizadevanjem mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici. Policisti opozarjamo vse, še posebej pa starše, na nevarnosti in posledice objestne, nepremišljene, neprevidne in zlonamerne uporabe pirotehničnih izdelkov, da bi preprečili poškodbe, grobo ravnanje z živalmi, vznemirjenje občanov in materialno škodo Starši, bodite pozorni! Otroci in mladoletniki radi eksperimentirajo, preizkušajo svoje sposobnosti in pogum. Z lastno iznajdljivostjo lahko dosežejo, da pirotehnični izdelek postane nevaren,« pravi pomočnik komandirja PP Gornja Radgona Srečko Steiner, ki se je skupaj s komandirjem nekdo ne bo mogel postati pilot, kuhar, voznik Borisom Rakušo in vodjo okoliša Sandijem Pirotehnični izdelki, katerih glavni učinek je pok, se smejo uporabljati izključno v času od 26. decembra do 2. januarja. Svetujemo: Odpovejte se tej pravici! Stop prehitevanju »v škarje« V Pomurju je letos umrlo ali se hudo poškodovalo v prometnih nesrečah več udeležencev v prometu kot leto prej Smrtnih žrtev je bilo do zadnjega tedna v letu 17, lani vse leto pa 14. Vendar pomurski prometni policisti ne sedijo prekrižanih rok m hočejo ukrepati predvsem preventivno. Glede na to, da je najpogostejši razlog za nesreče ob prehitri vožnji in vožnji v vinjenem stanju nepravilno prehitevanje oziroma prehitevanje »v škarje«, sta komandir Prometne policijske postaje Murska Sobota Marjan Mišja, ki te dni prevzema vodenje prometnega inšpektoriata na PU Murska Sobota (na njegovo mesto komandirja PPP Murska Sobota pa prihaja Borut Kocet), in pomočnik komandirja PP Gornja Radgona za prometno varnost Srečko Steiner z nasveti poskušala pomagati voznikom. Tako Mišja poudarja, da nikar ne sedajte za volan, če ste kaj popili, da med vožnjo hitrost prilagodite razmeram na cesti in da upoštevate prometne znake in vsa druga pravila. Komandir pomurskih prometnikov pa še posebej opozarja na nevarnosti pri prehitevanju. »Voznik sme začeti prehitevati, če ima na cesti dovolj prostora. Pred prehitevanjem mora dati predpisan znak, zapeljati na levo stran prehi- tevanega vozila in ga ob primerni bočni razdalji naglo prehiteti. Voznik prehitevanega vozila ne sme povečati hitrosti. Po potrebi mora zmanjšati hitrost in se pomakniti k desnemu robu vozišča. Po drugi strani pa voznik ne sme prehiteti drugega vozila, če je voznik, ki vozi za njim, že začel prehitevati, če je voznik, ki vozi pred njim po istem prometnem pasu, že dal znak, da bo začel prehitevati, pod vrhom klanca, pred ovinkom in v ovinku, kjer ni zadostne vidne razdalje, in če se po prehitevanju ne bi mogel varno vključiti na prometni pas, po katerem je vozil pred prehitevanjem. Prehitevanje ni dovoljeno, če smerno vozišče za vožnjo vozil z nasprotne smeri ni prosto v dolžini, ki je potrebna za prehitevanje. Ne prehitevajte vozila, ki zmanjšuje hitrost ali ustavlja pred prehodom za pešce, na katerem ali ob katerem so pešci, prav tako ne ob zmanjšani vidljivosti in ne vozila ali kolone vozil, ki vozi z zmanjšano hitrostjo zaradi razmer v prometu,« pravi Mišja, njegov stanovski kolega Steiner pa dodatno opozarja, da naj bi bili vozniki pri vožnji mirni, previdni in potrpežljivi, saj s svojo agresivno vožnjo lahko poškodujejo sebe in drugega udeleženca, ki upošteva predpise v cestnem prometu. _____________________34 WM« Na nedavni redni tiskovni konferenci na PU Murska Sobota je načelnik urada direktorja Slavko Škerlak med drugim spregovoril o problematiki vlomov v osebne avtomobile v pomurski regiji, ki spet postaja izjemno pereča. Po mnenju Škerlaka tukaj ne gre samo za tatvine vozil, ampak si v večini primerov tuji ilegalci »samo sposodijo« vozilo za prevoz od Prekmurja do Primorske. Vse več pa je vlamljanja v avtomobile, ko tatovi kradejo vredne predmete, predvsem avtoradie (minuli teden so v Ljutomeru zabeležili takšen primer vloma v štiri avtomobile) in druge reči, ki jih lastniki kar nastavljajo na vidna mesta. Zato Škerlak pravi: »Ljudje naj v vozilih ne puščajo vrednejših predmetov, ki bi lahko bili vzrok za vlom v osebni avtomobil. Storilce je zelo težko odkriti.« Policisti svetujejo, da ne parkirate na slabo razsvetljenih ulicah m parkirnih površinah. Ob zapuščanju avtomobila je treba izvleči ključ iz kontaktne ključavnice, zavrteti volan, da zaskoči, zakleniti vozilo, pred tem pa zapreti vsa okna in vrata. Torbic, kovčkov, plaščev in drugih predmetov ne puščajte na policah, sedežih ali vidnih mestih avtomobila. V avtu ne puščajte zlatnine, denarnic, osebnih dokumentov, gotovine ter drugih vrednih predmetov in sredstev ... Zaščitite jeklenega konjička »Priporočamo, da v vozilo vgradite alarmno napravo, ki preprečuje tatvino in javlja nasilen vstop v vozilo. Priporočamo tudi dodatno mehansko varovanje vozila. Na voljo so posebne kovinske palice, ki povezujejo katero od sklopk z volanom, lahko pa se odločite tudi za zaklepanje in blokado prestavne ročice. Pomislite tudi na zaklepanje prtljažnika za smuči in na varnostni vijak, ki preprečuje tatvino platišč. Ključavnico rezervoarja za gorivo in vrtljivo jedro ključavnice prtljažnika ali desnih vrat redno pregledujte, ali morda m izpuljena ah. poškodovana. Bodite pozorni tudi, če se oglasi avtomobilski alarm na drugem vozilu, in v primeru vloma ali kraje pokličite policijo Pričakujemo, da bodo podobno ravnali tudi drugi občani, če se bo vključil alarm na našem avtomobilu. Zanemarljivo majhno je število prijavljenih tatvin avtomobilov, ki so bin opremljeni z alarmnimi napravami. To pomeni, da je avtomobilski alarm nepogrešljiv čuvaj vašega avtomobila. Alarmne naprave morajo biti kakovostne, enostavne za delo in naravnane na primerno občutljivost. Lažno sprožanje alarmov moti stanovalce in povzroča policiji delo, ki bi bilo koristnejše drugje. Alarmna naprava se mora oglasiti, če se nasilno ali s ključem odprejo vrata na vozilu, vrata prtljažnika ali pokrov motorja, pri poskusu, da se vozilo odpelje, pri dvigu vozila, pri demontaži koles ali avtoradia, razbitju stekla ah pri poskusu onesposobitve naprave. Če kupujete avto, je naj' boljši in najvarnejši nakup novega vozila pri uglednem podjetju. Če se odločite za nakup rabljenega vozila, je najbolje, da ga kupite od dejanskega lastnika, brez posrednikov. Če vozilo kupuje te v trgovini z rabljenimi vozili, pa od prodajal ca zahtevajte vpogled v vso dokumentacijo o izvoru vozila,. Naj vam prodajalec rabljenega vozila pokaže zavarovalno polico, zavarovalne kupončke' in zeleno karto. Posebej preverite številko šasije in motorja, če nista mehansko poškodovani, ter skladnost s prometnim dovoljenjem ...«, poudarja pompčnik komandirja PK Gornja Radgona Srečko Šteinier. In če kljub vsemu storilec vlomi v avtomobil je treba nemudoma obvestiti policijo. Do prihoda policistov ali kriminalistov se ničesar n* dotikajte. Z napotki smo vam želeli pomagati, da vam neprijetnosti ne bi pokvarile brezskrbnih prazničnih dnL mm 35 Pen januar 2004 Ekaterina in Rudolf Lepoša živita v Murski Soboti že osem let »Zunaj je minus 55 stopinj. Drevje poka zaradi mraza, ječi pa tudi led na reki Leni, ki s svojimi tremi kilometri širine deli Jakutsk na dva dela. Na osrednji mestni ploščadi je postavljena velika sibirska jelka. V višino sega več kot dvajset metrov. Njene okrašene veje še vedno nekoliko pokriva sneg. Mesto živi v pričakovanju novega leta. Otroke po vrtcih in šolah pa obiskuje dedek Mraz, ki ga spremlja Snegoručka,« je o zadnjih sibirskih dnevih pred novim letom povedala Ekaterina Lepoša, ki je odrasla v Sibiriji. Z možem Rudolfom, ki je rojen Prekmurec, sta se spoznala v Jakutsku.___________________________ Mestna ploščad v Jakutsku. Temperature se pozimi spustijo tudi do- 60 stopinj pod ničlo, kiparji pa pozdravijo prihod pomladi pri -42 stopinjah z ledenimi skulpturami. Oaledala si jih je tudi Ekaterina. Sibirska jelka, dedek Mraz in minus 55 stopinj Celzija Kakor pingvini______________________________________ Zadnji teden iztekajočega se leta je v Jakutsku predvsem Praznik za najmlajše. Že tedne prej se pripravljajo na obisk dedka Mraza. Naučijo se pesmice, recitacije in tudi otroško gledališko igro, potem pa je za njih največje doživetje, ko na s°lska ali vrteška vrata ali pa na vrata kakšne dvorane P°trka mož s sivo kučmo in belo brado ter s polnim košem dani Z otroki ne ostane le petnajst minut, temveč je z njimi vos dan, jim prisluhne, pogleda, kaj so se naučili, z njimi Prepeva in se veseli. Otroci zmeraj nestrpno pričakujejo, kdaj se bodo odpravili srečanje z dedkom Mrazom. Ko napoči trenutek odhoda '1 doma v dvorano, jih starši doma oblečejo v debela oblačila, jih na poti ne bi preveč zeblo. Človek, ki samo na hitro Ogleda sprevod otrok, ki hitijo po ulici, si najprej misli, da ™ ulici korakajo pingvini Oblečeni so namreč zelo toplo, imajo na sebi troje hlače, več puloverjev, dvojne rokavice 1 še in še bi lahko naštevali. Zaradi debeline oblačil imajo r°ke kar odročene, če pa v snegu padejo, se zaradi gore °blačil na sebi ne morejo pobrati. Na noge jim morajo Polagati odrasli. ^ekratek pulover in majhna kapa_________________________ Ce smo že pri oblačilih, naj omenimo, da so bila na neki pomembna tudi takrat, ko je Ekaterina spoznala Ru-01Ia V Jakutsk je prišel kot gradbenik, ki je delal za av-s^jsko podjetje To je gradilo bolnišnico in še nekaj drugih 2?radb Z Ekaterino sta se spoznala na prireditvi, ki so jo opravili njuni skupni prijatelji. Rudolf je nekoliko zamudil 1,1 dogodek m tako vzbudil Ekaterimno pozornost V njej se J6 ta-koj prebudila človeška želja pomagati človeku, ki je bil lec v njeni deželi in na prvi pogled nebogljen zaradi vsega ^ega. »Velik, kakor je, je imel na sebi prekratek pulover,_ na glavi je bila premajhna, roke brez rokavic so bile ' eihražene,« je razložila Ekaterina Na začetku je bilo med samo prijateljstvo, po enem letu so medsebojne iskre tleti močneje in Rudolf, ki je izvedel, da so Ekaterini c moški z brki, je pustil, da so slednji zrasli tudi njemu. Po ' mm jet j »bližnjega« prijateljstva sta se nato poročila in ‘ n« hčerko, ki ji je ime enako kot mami, Ekaterina. Rudi hitro navadil na življenje v Jakutsku »Pozimi je sicer “ • ai mraz, toda ljudje so prav zaradi razmer, v katerih živijo, Ujphno Skorajda ni bilo večera, da se ne bi srečali s ^di, prijatelji ali sorodniki. Spomladi in poleti pa smo se 'avadi odpravili na večerne sprehode po mestu,« je pn- Rudolf Ekaterina je dodala, da je bila ob prihodu v zv - 0 S°b°to najbolj presenečena, kako prazne postanejo hla^ ubce. O ljudeh v Sloveniji pravi, da so na začetku ko pa se z njimi bolje spoznaš, se odprejo. Prese- nečena je bila, ko so jo vsi na začetku pozdravljali, čeprav je niso poznali, vendar pa priznava, da se tudi v Sloveniji ljudje od pokrajine do pokrajine razlikujejo. Poleg tega pa še v šali dodaja: »Ko sva z Rudolfom še živela v Rusiji m sva si med dopustom ogledala vso Slovenijo, sva ugotovila, da bolj ko se bližava Pomurju, večje porcije so na gostilniških krožnikih.« Vroča poletja Jakutsk velja za obrobje Rusije, toda kljub temu je življenje v njem polno kulturnih in drugih dogajanj. Mesto ima pet gledališč, balet in opero. V začetku je bil to kraj, kamor so v stalinizmu izgnali ujetnike. Zaradi oddaljenosti od drugih krajev in mraza niso mogli nikamor pobegniti. Glede na to, da je tamkajšnje območje bogato z rudninami, da je pod zemljo veliko diamantov, zlata, premoga in nafte, so izkopavali naravno bogastvo. Drugi vat ki je pripeljal ljudi v Sibirijo, je bil čas komsomolcev. Mladi ljudje so želeli potrjevati svoj jaz m takrat je bilo najprimerneje, da so to storili v krajih, kjer so vladale tako imenovane ekstremne razmere. Jakutsk ima tudi veliko študentov, ki so prišli v mesto ob reki Leni, ker jih je tja poslala na obvezen triletni staž po končanem šolanju njihova Univerza Le malo se jih je nato vrnilo v kraje, kjer so študirali. Ko so spoznali mesto in ljudi, so se odločili, da ostanejo za vedno. Država je podpirala razvoj v Sibiriji Plače so bile dvakrat višje kot drugje v Rusiji, ljudje so imeli beneficiram delovni staž ter mesec in pol dopusta na leto. Pozimi so ponavadi delali, poletja pa preživeli ob Jakutskem Rudolf je delal pri avstrijskem podjetju, ki je v Jakutsku gradilo bolnišnico. Po petih letih je podjetje zaprlo svoja vrata in Lepoševi so se preselili v Mursko Soboto. morju Mimogrede, v Sibiriji ne vlada samo mraz. Tempera ture resda dosežejo tudi do minus šestdeset stopinj Celzija, toda v poletnih mesecih vlada vročina in živo srebro v termometru se povzpne tudi na 35 stopinj. Najraje prevaja_______________________________________ Ekaterina je profesorica zemljepisa in inženirka kartografije, vendar v Sloveniji ne opravlja svojega poklica, kakor ga je v Jakutsku, čeprav si to želi. Pravzaprav je v pokrajini ob Muri zelo težko dobiti kakršnokoli zaposlitev, kaj šele na področju, kakršno je kartografija. V osmih letili življenja v Sloveniji ji tako ni uspelo pridobiti redne zaposlitve. V tem času je zato izpopolnila svojo slovenščino in občasno prevajala iz ruščine v slovenščino in obratno, tudi na sodišču. Prve korake v svet prevajalstva je naredila ob pomoči gospoda Bedeka s Centra za tujce in gospe Nemeš s soboškega sodišča za prekrške To delo jo najbolj veseli, čeprav priznava, da je pri prevajanju potrebno veliko koncentracije in predvsem natančnosti »Nikogar ne bi odslovila, če bi pozvonil na moja vrata v našem bloku v Lendavski ulici ter prosil za prevod, sama vem, kako težko je bilo meni, ko sem prišla v vaše kraje in nisem govorila vašega jezika,« je povedala Ekaterina. Pred nedavnim je dobila prvo redno zaposlitev, odkar je prišla v Slovenijo. »Nima nobene zveze z mojo izobrazbo, toda vsaj v službi sem, kjer lahko delam z ljudmi, kjer sem lahko prijazna in kjer sem včasih tudi prijetno presenečena, ko kateri od kupcev po mojem naglasu ugotovi, da prihajam iz Rusije, in z mano spregovori nekaj besed v ruščini,« se je Ekaterina razgovorila o svojem novem delu prodajalke v soboškem centru Tuš. Ekaterina in Ekaterina mlajša med obiskom Moskve Ekaterina je opazila, da veliko Pomurcev obvlada tuje jezike Ruščino govorijo predvsem tisti, ki so se jo učili v šolah, dokler je v izobraževalnem sistemu nista zamenjali nemščina in angleščina Za svoje znanje se imajo zahvaliti tudi nekdanji profesorici ruščine na soboški gimnaziji Zinaidi Emri, ki jo Ekaterina zelo ceni. Poleg tega, da se Ekaterina včasih srečuje tudi z drugimi Rusi, ki živijo v Sloveniji, ohranja stike s svojimi kraji tudi s pomočjo pisem, telefona, televizije. »Zdaj gledam na Jakutsk in na Sibirijo z drugačnimi očmi. Veliko stvari, ki so se mi takrat zdele sarnoumevne, se mi zdaj zdi novih, lepših Malo me edino moti, da večina televizijskih postaj prikazuje Sibirijo samo v slabi luči in pri tem pozabi, da to ni samo dežela mraza in pijančkov. Sibirija ima tudi drugo, človeško plat. Na primer le malo ljudi ve, da ribiči in lovci puščajo svoje majhne koče ob rekah in v gozdovih odklenjene, da je v njih vedno nekaj hrane, kurjave in vžigalic, da se lahko popotnik, ki se na poti izgubi, v mrazu zateče v zavetje koče in tam preživi noč. Dvanajst silvestrskih jedi Te dm tudi pri Lepoševih pričakujejo prihod novega leta. Na Silvestrovo si bodo gotovo poskušali pričarali tudi nekaj vzdušja, kakršno vlada ob silvestrskih večerjah v Jakustsku. Tam se ponavadi zbere vsa družina in v vsaki hiši mora biti najmanj dvanajst različnih jedi. Prijatelji in sosedje se obiskujejo in na koncu se zberejo pri eni družini, čeprav je tudi pri njih na mizi doma enako število jedi Usedejo se za mizo, vendar ne začnejo jesti, dokler se jim ne pridružita gostitelja. Šele takrat in po zdravici se lahko začne večerjati. Sicer pa obdobje po novem letu pomeni tudi, da bo do konca zime ostalo le še nekaj mesecev. V Jakutsku se začenja pomlad, ko temperature zrastejo nad minus 42 stopinj Celzija Umetniki v Jakutsku proslavijo konec zime s skulpturami, ki jih izklešejo iz leda in snega, v Sloveniji pa se bomo skupaj z Ekaterino, Rudolfom in mlajšo Ekaterino veselili pomladi šele takrat, ko bodo zacveteli zvončki. Dejan Fujs Pe" VESTNIK Pomurskih 7 veličastnih za leto 2003 januar 2004 Marika Kardinar Marko Slavič Jožica Maučec Zakotnik Jože Ošlaj Jože Činč Fabijan Cipot Borut Meh Prišel iz lepega brezskrbnega živlenja, Iz nam daljnega Velenja. Zagotovljen Muri naj bi bil uspeh, Za tem stoji direktor Borut Meh. Nekomu v Muri jih je napel. Tako da Volvo ponoči je zgorel. Knjigo Naše Prekmurje on dobi, Za trenutek odloži naj skrbi. Tudi potni list mu podarimo, Da Muro rešil bi res mehko - fino. Česnek trnok on rad gej, Ka te krf njemi zemejo leže j. 150-krat je že krv dal, gvušno nika njemi je nej žal. Če več taksi meli bi lidij, Še bole ponosni bi bilij. Klobase pa rdečko mamo eti kredi, Povejmo lejko samo: Ošlaj je rejsan v redi. Dobrovnik je center sveta, Ka se tijče keglanja. Marika pereče rada gej, ‘ Lujča kruglo kak trbej. Friško krugla prletij, Sakši keglin doj vmorij. Pomejče ona s kunkurenco, Medalj puno ma kredenco. Eti mate kruglo z energijo, Ka de van še dugo zmagovalni veter pijo. Že kak mali fsebičulje klic, Z labdof muva bejžala va fštric. Inda v Fazaneriji se je vdinjo, * Pa coj naraji je preklinja. m Lejčen, špilan, tak kak se sika, t&Pejnez ne dobin pa skoro nika. J Po pejneze šou je v Maribor, Pa tan leta je kak nor. Skoro vekši kak fuzbala znalec Muzike je Fabi poznavalec. i V roke zaj ete CD prljmi, Naj to spila Hendrix Dimi. Firme odavle pa kupuje, Ka si te lehko nabovi kuje. F sulkiji kak veter Markec drvi, Fsako prvenstvo on osvoji. MS si je tak k srci vzeja, ka na Diano se je gor fseja. Komi de jo z dobičkon oda, Si je gvišno že on brada. Prekmurci nika prouti nemo meli, Če na dobička lisenon kuji mo si fkup sidelt. Da zdravi vsi Pomurci bi bili, Za to se naša Ježica bori. Kot deklica mala se Maučec pisala, Si rekla je, jaz v Ljubljani bom ostala. Ne prenaša cigaret in alkohola, Kaj šele zvišanega holesterola. Tukaj smo: Da rešili bi jo vseh zablod in spravili jo na pravo pot. Šunko domačo zaj vij dobijte, Pa še kakši deci coj si spijte. Pravi: Baba malo me njaj, Kad bi bil fraj. Čiduže bole je raso, Da je retaše on kvašo. Pune on ma sigdar trde lače, Rad vozičke ma na trij potače. Ka se boš za pečenje ešče dale brigo. Eti doubo kujarsko si knigo. J® Na konci retašon želimo si, Ka bi Še kakši svoj komad napisali. nj’ih se j’e govorilo L »MIK 37 pen januar 2004 in se za njimi kadilo ... Dobremu možu v rdečem smo člani Penove trojke že na lanski razglasitvi pomurskih sedmih veličastnih zabičali, da mora na ta dogodek priti tudi četrtič. Že takrat nismo dvomili, da bo veliko Pomurk n1 Pomurcev s svojimi pogumnimi dejanji izstopilo iz poprečja. Izbor nam je spet delal probleme, saj je bila ponudba veliko večja od našega Povpraševanja. Končna odločitev je bila, da so sedmerica, o kateri se je v letu 2003 največ govorilo in se za njimi kadilo, dve ženski in pet mož: MARIKA KARDINAR, najboljša slovenska kegljačica, spet športnica Pomurja in kljub letošnjemu abrahamu prepričana, da se bo za njo kadilo tudi prihodnje leto na svetovnem prvenstvu. JOŽICA MAUČEC ZAKOTNIK, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, nekoč ambiciozno dekle iz Gančan. V prestolnici se je upala postaviti za svoje rojake in izborila denar za projekt Za zdravje in razvoj Pomurja FABIJAN CIPOT, nogometaš iz Nemčavec, ki pa je kmalu prerasel žogobrcarsko okolje soboškega predmestja Po uspešnih igrah v Muri se je najprej prodal v Maribor, od tam pa v daljni vroči Katar. Plačujejo ga šejki, všeč pa je tudi selektorju SLO-reprezentance Prašnikarju, saj ne manjka na nobeni reprezentančni tekmi... BORUT MEH, generalni direktor Mure, ki je iz Velenja upal priti v Mursko Soboto in natreti oreh, ki se ga nobeden od domačih »poslovnežev« ni drznil niti dotakniti. Vse leto je neutrudno iskal rešitve in še vedno verjame v Muro, v njen program in ljudi. JOŽE ČINČ, glasbenik in vodja skupine Kvašeni retaši, ki je z duhovitimi prekmurskimi besedili kar na velika vrata stopil na slovensko glasbeno sceno Po Sloveniji so letos prepevali Baba malo me njaj ali pa tisto o vozičku na tri. JOŽE OŠLAJ, krvodajalec iz Puconec. 150-krat je daroval kri in se zapisal med slovenske rekorderje. Mnogim je pomagal, ne da bi drugi to sploh opazili. Daroval je naj drago c ene j še in nikogar ni vprašal za plačilo. MARKO SLAVIČ, podjetnik, ki je dosegal rekorde s svojimi konji, zdaj pa je eden najdrznejših podjetnikov v pokrajini. Letos je kupil soboško Zvezdo - Diano prepričan, da bo s turizmom v mestu bolje, kot je bilo pod taktirko Radenske. b j« r||azen gostitelj druženja z veličastnimi je bil 9er)eralni direktor Mure Borut Meh. Kako resno je zastavil pravila v Muri, se je P^pričal celo dedek Mraz. Pri vratarju so preverili vso njegovo prtljago z darili vred in niso pripomb. Eno malenkost so verjetno spregledali. Med darili je bilo dvolitrska steklenica domače *rdečke« za našega krvodajalca, vnos alkohola pa je strogo prepovedan. Ob odhodu dedka Mraza 'n Veličastnih pa zadeve ni bilo mogoče več preveriti oziroma potrditi, saj je Jože Ošlaj svoje darilo Hatočil vsem in za spomin mimo vratarske službe odnesel le prazno steklenico. jLeta 2003 sem popenil.. '^OT Mislim, da sem tip, ki ne peni, tu in tam se le malce razjezim. To, da smo izgubili -lf 3 Hrvaški, me ni spravilo posebej v slabo voljo. So pa zato pri tem »uspešnejši« nekateri 'i^tri, ki obljubijo, da pridejo, pa jih potem ni ob dogovorjenem času. ■■ Fabi gradi novo hišo v rojstnih Nemčavcih. , .. na tekmi Nafta - Mura, kjer je Mura sramotno izgubila. Cvetu Žaliku smo pred ^'korn izročili velik bankovec, ki nam ga je na koncu širokogrudno vrnil. In ne grem a tekmo Mure, dokler bo kateri od Murinih igralcev na tej tekmi še igral. bud^ ^er sem izgubil stavo. Stavil sem na 100 dni Čira Blaževiča v Murski Soboti, ta Ic pa ni zdržal niti teh 100 dni. In popenim vsakič, ko za moje projekte prav tisti, ki na ° razsipavajo denar, niso pripravljeni dati niti skromnih 50 tisočakov ^LAJ:... vsake tri mesece v bolnišnici, ko grem dajat kri. Večina pride.dat kri zato, da sg,1 ' । P°tern dva prosta dneva. In popenil sem, ker ste me pri Vestniku ignorirali, ko " st°petdesetič daroval kri. Na RK so mi povedali, da so vas povabili. ^DlNAR ... vsakič, ko mi kdo iz Primorske ali Zasavja pove, da je bil na naših g-,., točkah pri Bukovniškem jezeru, kjer je bilo krasno, potem pa si v naših 1 na^ m°gel privoščiti ne pereča in ne bograča Ponudili so mu dunajski zrezek in Kremšnito«. EC ZAKOTNIK kar naprej, ker v okviru naše kmetijske politike ob vstopu v ELI "a - za preusmeritev vsaj 10 odstotkov denarja za zdravo prehrano. Pri ^ko i evroPskim denarjem spodbujali prodajo polnomastnega mleka. Jaz to razumem 'a evropski denar vlagamo v poslabšanje zdravja Slovencev. SLAVIC z nji ” PravzaPrav ne vem, kdaj ne penim. Enkrat zaradi vina, potem zaradi konj in vidim 1 zaradi Zvezde Diane. Najbolje bi se bilo preseliti v parlament. Kot ■ se naši poslanci manj penijo. In še to je, če kaj dosežeš, vsi penijo. 1 Kako bodo izkoristili i +1 dan v letu 2004? ’ CIPOT: Ker bom takrat v Katarju, bom težko kakorkoli izkoristil podarjeni dan v februarju. Če bi bil ta »podaljšek« poleti, ko sem doma, bi to izkoristil za družino Sicer pa mi ta dodatni dan ne povzroča kakšnega posebnega veselja, saj imam v Katarju časa ne pretek in že zdaj ne vem, kam bi z dolgimi dnevi . MEH: Leto 2004 bo naporno, in če ga je še za en dan več, bo napornih dni še več In vsi bodo dobili še en dan več možnosti in priložnosti za razglabljanje o usodi Mure. ČINČ To je tisti dan, ki sem ga čakal . Posledice bodo znane samo ženi. OŠLAJ: Izkoristil ga bom za obhod po lovskem revirju. Za dušo! 29. februar pa je sicer spomin na mojega pokojnega očeta, ki je imel na ta dan rojstni dan, v papirjih pa so mu vpisali dan prej. KARDINAR: Kar na začetku leta ga bom unovčila. Obiskala bom g Marka Slaviča in ga prepričala, da obnovi kegljišče v Diani MAUČEC ZAKOTNIK: Namenila ga bom svojemu osebnemu razvoju. Sredi leta bom kolesarila po prekmurskih kolesarskih poteh in razmislila o nadaljnji karieri - ali na ministrstvu ali kje-drugje. Po enodnevnem kolesarskem maratonu bom odgovorila sebi in vam! SLAVIČ Izkoristil ga bom v prvem trimesečju leta, in to za temeljit razmislek o tem, kaj bi v Pomurju še lahko kupil. Po 1 maju 2004 bodo »jodlarji« vse pokupili - upam, da za dobro ceno tudi kaj od mene. Pomurskih 7 veličastnih za leto 2003 januar 2004 pen Dubai - bogato RENATO LANG - Doma sem iz Tropovec pri Murski Soboti. Pri sedemindvajsetih imam ženo Moniko in skupaj sva pred nekaj manj kot štirimi leti ustvarilo hčerko Anjo. Zaposlen sem kot elektrikar elektronik, veliko svojega časa pa namenim hobiju - radioamaterstvu. Na prvem mestu sta seveda vedno hčerka in zena, ki se jima moram zahvaliti za veliko podporo pri tem mojem kar zahtevnem hobiju. Na fotografiji sem v družbi našega dubajskega gostitelja Alija. Al Khawaneej - predel mesta, v katerem živi naš gostitelj Ali al Futtaim. Nekje sredi junija sem dobil povabilo predsednika Slovenia Contest Cluba, da se v oktobru kot član slovenske ekipe radioamaterjev udeležim največjega svetovnega tekmovanja na super lokaciji A61AJ v mestu Dubai v Združenih arabskih emiratih. Seveda takega povabila ne moreš zavrniti. V desetčlanski ekipi sva bila tudi dva Prekmurc a, in sicer jaz, Renato Lang, S57UN, in Ljubo Pintar, S53O. V torek, 21. oktobra, smo z letalom Adrie poleteli proti Muenchnu in nato z letalom Airbus A 330 družbe Emirates Airlines v Dubai, drugo največje mesto v Emiratih in največje trgovsko središče zalivskih držav. Združeni arabski emirati (UAE) ležijo ob Perzijskem zalivu ter mejijo na Savdsko Arabijo in Oman. Odleta 1971 so sestavljeni iz sedmih emiratov, in sicer Abu Dhabi, ki je tudi glavno mesto Emiratov, sledijo pa; Dubai, Sharjah, Ajman, Umm al Qaiwain, Ras al Khaimah, Fujairah. Država brez DDV Uradni jezik, ki ga uporabljajo, je arabščina, a ne najdeš človeka, niti navadnega prodajalca na trgu ne, ki ne bi znal vsaj malo angleščine. Emirati so veliki 82.880 kms in imajo 2.484.309 prebivalcev, za katere država dobro skrbi, saj imajo enega najvišjih socialnih standardov na svetu (šolstvo in zdravstvo sta brezplačna, država nima davka na dodano vrednost). Že prvi stik s to državo je dal vedeti, da je Dubai bogato mesto z veliko stolpnicami, hoteli, podjetji, neverjetno veliko je zelenih površin, ki jih neprestano zalivajo, saj so bile konec oktobra temperature še vedno krepko nad 30 °C. Po podatkih pa je v Sloveniji prav takrat snežilo. Po prvi kavici na trdnih tleh smo se odpra-vili k našemu gostitelju Ali al Futtaimu, lastniku velikega posestva, na katerem stoji de Ena od mnogih zelenic sredi peska. Lahko bi ji rekli umetna, saj brez dodatnega zalivanja ne bi »preživela«. In tole sem posnel, ker spada k mojemu hobiju. Samo del antenskih Slovenska ekipa radioamaterjev se bori za čim boljši rezultat. stolpov .. vet antenskih stolpov različnih višin vse do 50 m. Sam se v prostem času tudi ukvarja z amaterstvom, drugače pa je skupaj z očetom, za katerega pravijo, da je eden naj bogatejših ljudi v Dubaiu, lastnik velikega števila podjetij, različnih zastopništev znanih svetovnih znamk, lastnik svojih blagovnih znamk itd. (več informacij na wwwaftron.com). Med vožnjo iz mesta smo opazili, da so vse hiše opremljene s klimatskimi napravami, kar se je pozneje izkazalo za zelo priročno zadevo, saj si brez nje ne morem predstavljati bivanja v tej deželi, kjer so se temperature čez dan gibale od 35 do 40 °C, ponoči pa tam okrog 28 °C Po ogledu venkega posestva, oddaljenega 13 km od centra Dubaia, na katerem stoji ducat hiš, smo se nastanili in odpravili v bazen ob naši hiši. Gostoljubje smo občutili na vsakem koraku, od vedno polnega hladilnika hrane, brezalkoholnih pijač, saj tam alkohol ni dovoljen, do uporabe motorjev za puščavo, izleta po safariju, vožnje po več emiratih itd. Piknik jv puščavi___________________ Eno nepozabnih doživetij je bila štiriurna vožnja po puščavi. Nekaj kilometrov iz Dubaia ob glavni cesti sredi puščave ljudje ve- Kamele so tu domače živali, ki jih srečaš vsepovsod, tudi na cesti. selo drvijo po sipinah z motorji in terenci. Njim smo se pridružili tudi mi. Na začetku je bila vožnja kar nedolžna, ampak bolj smo šli globlje v puščavo, višji so bili hribi. Voznik je izvajal hujše manevre, tu in tam pa smo srečali kako vozilo, ki je obtičalo v pesku, m bilo videti, da bi bilo tam prostovoljno Zanimivo pa je bilo, ko je izza sipine pripeljal neki drugi terenec m je naš voznik zakričal: »Watch the track!« Neverjetno, celo proga je tam, čestitke tistemu, ki jo vidi, ko pa je vse en sam pesek Sredi puščave smo si ogledali farmo kamel, ki so tam domače živali, saj jih srečaš povsod, tudi na cesti, a te na nevarnost opozarjajo kar s prometnimi znaki. Tik preden je sonce zašlo, smo se ustavili na največjem hribu v okolici in si ogledali sončni zahod, ki je bil nepozaben, enak tistemu na odprtem morju, le da je vodo zamenjal pesek. Po vožnji smo odšli še na neke vrste piknik sredi puščave, kjer smo ob plesih trebušnih plesalk in zvokih domače glasbe počakali na večerjo, ki jo je pripravljalo kakih 20 kuharjev, in to kar na ogromnih žarih. Tam smo si turisti lahko nadeli njihove noše, se fotografirali, si naredili poslikave po telesu in celo kupili pivo (0,31 - 800 sit), saj ga ob enotedenskem bivanju tam nisem več videl. Najlepši in najdražii hotel na svetu Naslednji dan smo si ogledali mesto Dubai. Najprej tisti del mesta, kjer predstavljajo stare običaje. Tam lahko tudi vidiš, kje in kako so nekoč živeli njihovi prebivalci, kajti danes tega nikjer več ne opaziš. V mestu je ogromno velikih stolpnic različnih oblik in veliko lepih hotelov (Sheratone, Hilton). Seveda če si v Dubaiu, si ne smeš pozabiti ogledati njihovega hotela Burj AlArabvobliki jadra, ki stoji na umetno zgrajenem otoku, do katerega pelje most. Vsi spominčici in razglednice se vrtijo okrog tega hotela , ki je najlepši in najdražji na svetu. Ogledali smo S1 tudi ulico zlata, kjer lahko vidiš enormne koketne zlata. Na teh ulicah je ogromno prodajaln, ogromno uličnih prodajalcev kopi) ur Rolex in proda jalcev vode, ki se jih komaj otresaš, tako da je najbolje, da si kupiš eno Najlepši razgledi so si podobni ali celo enaki: pesek, pesek, pesek in še enkrat pesek ... VESTNIK 37 pen januar 2004 ■ mesto I-. Ulica zlata vodo in imaš mir. Pol litra vode stane približno 200 sit, za primerjavo pa je cena enega litra bencina, ki je zelo nizka, okrog 80 sit. V eni trgovini smo opazili tudi kalorifer, za katerega pa mi ni jasno, zakaj naj bi ga kdo kupil ali uporabljal Peljali smo se skozi pristanišče, kjer je veliko lepili jaht, ogromno pa je tudi starih barkač iz Irana, ki so dvakratno prenaložene z različnimi živili iz te države. In ogledali smo si velike naku povalne centre, ki so gromozanski in zelo lepo opremljeni, npr. otroška igralnica v enem takem centru je bila tako velika, kot so recimo veliki naši trgovski centri. Nafta in sonce sta zlato________________ S terenci smo se tudi odpravki na vožnjo Po preostalih emiratih. Vozili smo se po širokih avtocestah, ki so vse osvetljene Emirati namreč električno energijo pridobivajo v solarnih elektrarnah, saj imajo sonca na pretek. Prav zato smo zvečer srečali tudi av le, ki sploh niso imeli prižganih nobenih luči. Ceste so se nenavadno hitro ožile in bilo je vedno več smeti. Že po zunanjem videzu smo opazili, da ne gre več za velemesta Vse več le bilo goratih predelov, videli smo tudi nekaj °az, veliko nasadov dateljnovih palm, sredi gorovja pa smo imeli priložnost nakupovati domače preproge m posode kar pod šotori pri domačinih. Obiskati smo nameravali naravne toplice a la Moravske Toplice, le da so bile zaprte, saj je bila v tistem času maša Mo, tam so maše zelo pogoste, nekajkratna dan. Polegtega pašo džamije tudi ozvočene, tako da slišiš mašo tudi nekaj kilometrov da loč Maše so bile večkrat na dan, verjetno tudi zato, ker se je naše zadnje tri dm bivanja tam začel ramadan. Ramadan je sveti me v katerem muslimani častijo koran. Ramadan ni vezan na zahodni koledar in je vsako leto nekaj dni prej. V tem mesecu ve-C1ha. prebivalcev med sončnim vzhodom in zahodom ne pije in ne je ničesar, zato tudi turisti poskušajo upoštevati njihova načela. Med vožnjo smo si ogledali tudi izvir vode, Za katero pravijo, da te pomladi. A nas je Neurejenost in umazanost vode in okolice odvrnila od poskusa, biti mlad za vedno. Pot nas je vodila tudi skozi mondeni emi-rat Fujairah Tam smo se ustavili na kosilu v luksuznem hotelu Hilton, kjer smo se že urnagani od posta (ramadan) okrepčali z okusnimi specialitetami. V Fujairah smo se Ustaših na eni od mnogih prelepih peščenih Plaž z velikimi valovi. Voda je bila malce pretopla za kopanje, saj je imela okrog 30 sto-Plni Ko smo se vračali proti Dubaiu, smo 'bdeli ogromno rezervoarjev nafte ter tan- Prizor, ki navduši. Sončni zahod smo navajeni občudovati kje na morju, mi pa smo ga za spremembo na pesku. tem prelepem kraju Ni nam bilo težko prebedeti še te zadnje noči, zjutraj ob šestih pa smo se ze odpravili na letališče. Poslovili smo se od Alija, na katerega smo naredili zelo dober vtis, saj je po njegovih besedah zelo malo takih narodov, kot so Slovenci,vedno pripravljeni za družbo in zabavo. Še enkrat smo se odpravili na prelepo letališče, kjer je več tekočih hodnikov in.stopnic kot navadnih To pa nam je prišlo prav, saj smo bili zelo natovorjeni Po nekajurni vožnji in nekajurnem čakanju v Muenchnu na letališču smo končno zopet zagledali našo deželo na sončni strani Alp, ki pa nas je pričakala v dežju. Težko je vse opisati z besedami, a najlepše je, če imaš priložnost, da to doživiš, in midva sva to priložnost imela Toliko bolj sva vesela tudi našega ekipn,ega tekmovalnega uspeha. Po neuradnih podatkih na internetu smo zasedli 2. mesto na svetu' Ena od džamij, ki jih je kot gob po dežju Ena od mnogih prečudovitih plaž ki pa so povečini v lasti hotelov in rezervirane za hotelske goste. In še fotografija za slovo. Ni bila fatamorgana v pesku to sva desno ljubo in levo jaz. Počutiva se kot dva peska iz znanega vica, ki gre nekako takole in si ga pripovedujejo že otroci v vrtcu Uh, je vroče, kolega . . In kakšng gneča, kolega .Greva raje drugam ... In midva sva joz veseljem mahnila nazaj v zeleno mursko deželo. te v daljne dežele Kljub velikemu številu pre-v°ženih kilometrov na srečo nismo povozili Nobene kamele, zato smo se srečno vrnili v Miai. Tam smo noč presedeli na prostem 11 šepetali o nepozabnem tednu bivanja v pen —januar 2004 Nekaj, kar je bilo dolgo tabu, to ni več Titu so stregli po življenju Najdejo se ljudje, tudi v naših krajih, ki se jim toži po nekdanjih časih. Pravimo jim jugonostaigiki. Navsezadnje jim tega ne gre zameriti, saj smo sedemdeset let živeli v eni državi, od tega pet desetletij v novi Jugoslaviji, kjer je bil (vsaj tako menijo tisti, ki ne poznajo ozadja) bog i batina* tovariš Tito, sicer sin matere Slovenke in očeta Hrvata. In ta politik, šef partije, vojske še zdaleč ni imel samo prijateljev, ampak tudi sovražnike. Pa ne le takih, ki so si upali kaj kritizirati, potem pa so jih zatožili in je bilo joj, ampak tudi take, ki so razmišljali in celo pripravljali napad na to politično osebnost, torej atentat. Pa ne le enega! Jovanka proti možu Josipu Brozu Za nadaljnje pisanje kličem na pomoč generalmajorja v pokoju Marijana F. Kranjca, ki se je rodil 1935 ’ leta v Kuma-novem v Makedoniji, od koder so njegove starše in njega bolgarske okupatorske oblasti izgnale v Slovenijo. Osnovno šolo je obiskoval pri Sv. Juriju ob Ščavnici, nižjo gimnazijo v Gornji Radgoni, višjo gimnazijo Med zarotniki tudi žena Jovanka - Pričevanje generalmajorja Marijana F. Kranjca pa v Mariboru. V Beogradu se je šolal na višji vojaški akademiji, končal šolo ljudske obrambe, služboval v več garnizijah, tudi v Ljubljani. Bil je tudi poveljnik vojaške policije v Šibeniku... Od leta 1962. do 1987. leta pa je bil nepretrgoma v Varnostni službi JLA, zadnja tri leta kot načelnik Oddelka vojaške varnosti 9. armade v Ljubljani. Po opravljenem izpitu 1989. leta, ga je takratni predsednik predsedstva SFRJ Janez Drnovšek povišal v generalmajorja. Septembra 1990 je bil Marijan F. Kranjc na lastno zahtevo upokojen in se je vrnil k družini v Ljubljano. Marijan F. Kranjc je precej pisal (tudi po uradni dolžnosti) za časa službovanja v armadi, veliko več pa zdaj, po upokojitvi. Prav te dni je izšla pri založbi Grafts Trade v Grosuplju njegova zelo zanimiva knjiga z naslovom Zarote in atentati na Tita. Neverjetno je, koliko zarot, načrtovanih atentatov, poskušamh in tudi izpeljanih, je bilo na Tita, a jim je ušel in je nazadnje umrl v visoki starosti zaradi običajne bolezni. V tem članku seveda ni mogoče našteti, kaj šele opisati vseh zarot (tajni dogovor oziroma načrt za odstranitev) in atentatov ustaška zarota; 1942: partijsko-etnična zarota, 1942/43: slovenska zarota proti Titu in njegovemu odposlancu; 1941/43: mednarodna zarota proti NOB Jugoslavije in maršalu, 1948: informbiro, 1949: generalska zarota; 1954: Djilasova zarota; 1961: zarota generala Žežja; 1962: Kardeljeva komin-ternovska zarota za nasledstvo; 1966: brionska zarota proti Rankoviču in Titu; 1961/68, 1972/74: republiške in pokrajinske zarote, 1968: albanska in kosovska zarota; 1969 slovenska in Kavčičeva zarota -cestna afera; 1971: zarotniška hrvaška »pomlad«; 1972: srbska anarholibera-listična zarota; 1980: zarota soproge (več o njih lahko preberete vknjigi), zato na tem mestu le kronologija. No, pa pojdimo lepo po vrsti! Zarote: bombaški proces... 1928. tako imenovani bombaški proces; 1938: stalinistična zarota proti kandidatu za generalnega sekretarja KPJ; 1941: Jovanke proti Titu... Načrtovani-atentati - 1941/42: gestapov-sko-ustaski načrt obveščevalnega vdora v vrhovni štab in atentat; 1943/44: nemško-četniški in ustaški načrt fizične likvidacije; 1944: britanski načrt atentata, 1945: za-hodnoobveščevalno-emigrantski načrt; 1946: ameriško-emigrantski načrt, 1948: sovjetski načrt atentata v Beogradu, 1949: sovjetsko-četniski načrt; 1951: sovjetski načrt atentata na Tita v Karadžordževu; 1952: ustaški načrt atentata v Zenici; 1952: Stalinov načrt bakteriološkega atentata na Tita v Londonu ali Beogradu; 1953: sovjetski načrt (torpedni napadj v Ortanski ožim, 1954: emigrantski in kominformbirojevski načrt atentatov v Turčiji in Grčiji; 1954: poskus atentata v Adnu, 1958/59: emigrantski načrti atentata v Indoneziji, Burmi, Cejlonu, Sudanu, Siriji in Egiptu; 1961 načrt atentata v Afriki in Latinski Ameriki, zaradi česar je bil odpovedan obisk; 1968: kitajski načrt atentata v Kambodži, 1971 neofašistično-ustaški načrt atentata v Italiji in Vatikanu; 1973: načrt atentata - desanta na Brdu pri Kranju... Poskušam atentati: gestapovsko-kvislinški ... 1941: gestapovsko-kvizlinški poskus; 1941/42: nemško-četniški poskus likvidacije; 1942/44: več poskusov Nemcev in ustašev za likvidacijo Tita; 1946: zahodnoobveš-čevalno-ustaški poskus na Češkem, 1946: isti so poskušali z atentatom v Ogulinu; 1947: zahodnoobve sčevalno-emigrantski poskus atentata na Tita in Dimitrova na Bledu in pozneje še na Velebitu; 1948: ameriško-četniski poskus v Beogradu; 1948 in 1949: sovjetski poskusi atentatov v Beogradu (dvakrat) in v Pazinu; 1956 kominformbirojevski poskus v Moskvi; 1957: ameriško-britanski in italijanski poskus atentata na. Naserja in Tita, 1960 in 1963: ameriško-četniski in ustaški poskus v New Yorku; 1971: ameriško-četniski poskus atentata v ZDA in Kanadi; 1976: zadnji zahod-noobveščevalno-ustaški poskus v Zagrebu. Atentati - izpeljani - maja 1944: nemški atentat (diverzantsko-teroristični padalski napad na vrhovni štab NOV zaradi likvidacije Tita), imenovan Skok s konjem; februarja 1947: sovjetski (medicinski) atentat na Brdu pri Kranju; oktobra 1948' sovjetski atentat v Beogradu; 1950: sovjetski atentat v Dubrovniku Morda je bilo to nizanje letnic in opisov za koga dolgočasno, a za bralce, ki jih ta tematika zanima, najbrž ne in bodo morda posegli po knjigi, kjer so natančnejši opisi. Štefan L. Sobočan Jovanka Budisavljevič se je rodila 1924 leta v Liki Je nosilka spomenice 1941. Leta 1945, ko je že imela čin praporščakinje JA, je bila dodeljena maršalatu kot higieničarka (gospodinja), odgovorna za kontrolo hrane, čistočo, zdravje, spanje in druge »potrebe« ... Že 1946. leta je spadala v najožji del fizičnega varovanja v sistemu varovanja Tita. Pred tem je morala podpisati zavezo o tajnem sodelovanju *s Službo državne varnosti. 1947. je postala osebna tajnica maršala Tita, 1952. leta pa njegova zakonita soproga. Titu je bil priča Aleksander Rankovič, Jovanki pa Ivan Gošnjak. Jovanka je imela na Tita - vse do ločitve -izredno močan vpliv, ni pa ji mogel oprostiti, kot je izjavil pred svojo smrtjo, ker je »spal z obveščevalko«. Večkrat se je vmešavala v državniške in varnostne zadeve. Pred odhodom državno-partijske delegacije v Moskvo leta 1972 je zahtevala, da mora Slavko Popovič, Titov osebni sekretar, ostati doma, češ da je sovjetski vohun S Titom sta se o tem prepirala in zmagala je ona: sekretar ni šel Tito: Šuti, ti si kriva! Stane Dolanc je z Jovanko opravil več pogovorov, a nič ni pomagalo. Ko sta bila z Dugonjičem pri Titu, je Jovanka obtožila partijsko vodstvo, da je krivo za Titovo zdravstveno stanje »Molči, ti si kriva, ti pritiskaš name, ti mi zastrupljaš življenje!« Tito je sklenil takole: ali se bo ločil ah pa bo odstopil z vseh funkcij? Člani komisije s Kardeljem, Bakancem, Ribičičem, Bjedičem in Ljubičičem so se odločili, da bodo odšli k Titu in mu predlagali osamitev Jovanke zaradi varnostnih problemov maršalata: »Tovariš Tito, tovarišica Jovanka ima strastno, nezaupanje v varnostno službo in armadni vrh ... Meni je rekla, da je bilo od enajstih generalnih sekretarjev kar deset tujih agentov...« »Kar zadeva Jovanko, bom rešil sam s pomočjo ožjega vodstva,« je zagotovil Tito Ko je 1975. leta Tito nameraval Jovanko odlikovati z drugim najvišjim odlikovanjem, je to odklonila, ker ji Tito ni hotel osebno izročiti odlikovanja. Ko je 1977. dala natisniti knjigo Njuni dnevi, so mnogi politiki videli v tem njeno kandidaturo za. Titovo naslednico! Preobrat je nastal, ko se je Tito avgusta Čas neverjetno hitro teče: 4. maja 2004 bo že 24 let, odkar je v Ljubljani (1980. leta) umrl dosmrtni predsednik predsedstva SFRJ in vrhovni poveljnik JLA Josip Broz Tito. Starejši bralci se najbrž spomnite parole Po Titu - Tito, kar naj bi pomenilo, da bo vse ostalo po starem: socialistične republike in avtonomni pokrajini, socializem oziroma enopartijski sistem, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, neuvrščenost... Vsi pa vemo, da od tega ni ostalo nič, ampak imamo zdaj samostojne države, ducate strank, kapitalizem ... in da je bila Slovenija, ki je bila tako ali tako vedno prva, sprejeta v Nato in v Evropsko unijo. na pot. Kasnejša preiskava je pokazala, da ni bil vohun Titovi bližnji sodelavci so skušali rešiti odnose med Jovanko in Josipom, sam Tito pa je 1973. leta imenoval posebno komisijo. Jovanka je burno reagirala, saj je spoznala, da gre za njeno glavo in ugled. Zagrozila je, da bo javno objavila razne dokumente o zlorabah in sovražnem delovanju nekatenh naj višjih državnih in vojaških osebnosti. Nagnala je tudi Titovega kuharja. Kardelj je menil: »Jovanka je bolan človek, tako da lahko postane celo nevarna za Tita. Ustvarjen je sistem Titove izolacije od njegove politične okolice Jaz ne morem več k Titu. Moramo jo izolirati od njega Tito bi se ze ločil od nje, vendar se boji škandala. Jovanka se ne predstavlja več kot soproga, temveč kot Jovanka Broz, to pa je njena politična igra.« General Nikola Ljubičič pa si je upal izjaviti: »Jovanka vsiljuje Titu razne podatke, ki jih sprejema od zunaj. To Tita vznemirja in celotna organizacija služb v rezidenci je razbita. S tem je poslabšana varnost predsednika Tita. Ljudje hočejo zbežati ..« 1977 odpravljal na Kitajsko. Jovanka je zahtevala, naj se iz delegacije izloči Stane Dolanc, Tito je to zavrnil in sam odpotoval v Peking. Po njegovi vrnitvi je Jovanka izginila iz javnega življenja, saj je bila potem dejansko nadzorovana in v hišnem priporu. Jovanka naj bi Tita tudi varala z generalom Džokom Jovaničem. Ko je Tito to zvedel, je bil popolnoma razočaran No, najvažnejši pa je bil podatek, da Jovanka in general Jovanič pripravljata državni (vojaški) udar. Bil je presenečen, vendar ni hitro reagiral. Jovaniča so takoj upokojili in ga nadzorovali, Tito pa se je Jovanki poluradno odrekel in 1978. odobril hišni pripor. Poslej je k Titu prihajala operna pevka Gertruda Munitič. Kljub vsemu je Tito najbrž vendarle še naprej ljubil tudi Jovanko in naročil, da mora po njegovi smrti uživati vse pravice soproge predsednika republike Njegove želje niso upoštevali in jo izselili iz Belega dvora, vzeli vse zakonske m premoženjske pravice, omejili prostost... Ne glede na vse pa vsako leto ob obletnici soprogove smrti pride na njegov grob in položi cvetje... p©n- VESTNIK 39____________________________________ Aljoša Bagola Najprej ABC. Sem Aljoša Bagola s Cankove. Sem nekdo, ki mora v štiridesetih vrsticah dokazati, da je nekdo. Verjemite mi na besedo - ker mi na sliko verjetno ne bi hoteli, ha, ha v domačem avditoriju je tovrstno početje preklemano zahtevno. Pri čezmurnih samopredstavitvah je -polegmoje starosti -že samo prekmursko poreklo dovolj eksotično, da se vtis ne sprevrže v izvis. Da si le-tega ne bi pritipkal doma, se hitro namenjam brskati po sebi, izpraskati kakšno značilnost in obelodaniti jo kot morebitno zanimivost. Zato v prispodobi spuščam plug, da si v grudi grudo vorjem v brazdo, ki morebiti izplodi količkaj zanimivega. Torej, v običajnem tednu sem kreativni direktor agencije Pristop, absolvent in dolžnik diplome na Fakulteti za družbene vede, klaviaturist v bendu Soundtrade, šankist v domači gostilni Ajda, sreča na vrvici psičke Ajše in težko dosegljivi fant lepe Irene. Tudi če se na našteto ne nadene nesorazmernost v silovitosti posameznega početja, je to zadostna ilustracija nekega urnika razburnika. Ker le-temu poleg iskrenosti namenjam tudi dobršen del živcev in - v dnevnem povprečju - 17-umo prisotnost in prisebnost, lahko rečem, da me moj urnik v veliki meri določa. Nekaterih urnik se poleni kot kurnlk, drugih silovit je kot gorski hudournik. Ne bi sodil sem, če bi tukaj sodil o kurniku ali hudourniku. V prvem primeru bi se petelinil, v drugem pa slinil. Zato pravim, da dokler je ljudem ljubo, kar počnejo, naj si predpisujejo lastne odmerke. Od-do je pač odvisnost modernega časa. Odvisnost = donosnost. Do nosnoti oz. do svojega nosu sem se vedno negativno opredeljeval Še posebej, ko se je v zgodnjenajstiških letih --------------januar 2004 To je on zvijačno izmuznem Ljubljani in kot trojanski konj drvim po čeztrojanski transverzali. Prekmurje je moj napajalnik, da sem lahko kreativni gobezdalnik. Cankovska klet ni kletka, ko se v njo nagrmadimc Dominik, Ana, Dejan, Lelo in jaz, da jih naružimo venček avtorskih. Tukaj gre zahvala profesorju Šanjiju Vlaju mentorju in evergreen Šarmerju, ki nama je z bratom privzgojil veselje do glasbe, O tej se pa z dobronamerno pikrostjo vsakič skregava j sestrico Urško, ki svojim na-glas-benim okusom zahteva poslušnost gostov v domači gostilni. Šanklranje in sekiranje v le-tej pa je po zen(f)-budističnem zagotovilu mojega očeta odlična sprostitev, ki mu zunajdružinska delovna sila nikakor ni priolteta. Za kompenzacijski učinek nam mama s svojimi kuharskimi izvrstnostmi razvaja okuševalne brbončice in je zato povratna relacija MS-LJ tako dosti bol prebavljiva. Upam, da moje pisanje ni kot kakšen pendrek, da bi: njim zganjal superionost, Ne vem, ali sem o sebi sploh ka pomenljivega naabecedil. Vem pa, da moram drveti napre, po abecedi, saj ml vozovnica za skorajšnji let pravi takole LJ-FRF-KUAL-BNK. Ljubljana, Frankfurt, Kuala Lumpui in Bankog. In podobno za nazaj grede, Srečno in zdrave vam bom vsem voščil, ko se srečno in zdravo vrnem posokolil in mi obraz obkolil. Zato me v Profilu ne vidite v profilu. (Z) nosno depresijo še vedno gojim, ker sem ugotovil, da je kratkomalo pač koristna. Kajti ustvarjalnost, ki jo moram iz dneva v dan prinašati na pladnju, je nihanj? med manijo m depresijo. Med možgani in srcem. Vendar je treba paziti, da možgani niso ožgani in da srce ne dobi prehude brce. Zato se z mojim bratom Dominikom vsak vikend Zgodbe Cii in zdrav jih bo jutri dopolnil 83 Davnega leta '48 je prišel iz Krškega v goričke Moš-čance Jože Žabkar, Kot mlad miličnik, ki ni vedel, kaj ga čaka, tudi tega ne natančno, kakšen posel bo opravljal, se je spopadel z novim okoljem, ljudmi, govorico in navadami. Jutri bo v prijetnem okolju svojih najdražjih praznoval častitljiv osebni jubilej in prav Kotovo obujal spomine, kako je bilo nekoč... Iz internacije med Siiličnike______________ »Doma sem iz vasice blizu Krškega,« pripoveduje. »Ko krepim sinom v Mariboru se je začela druga svetovna vojna, sem bil takoj na začetku z bratoma m sestro poslan v internacijo v Nemčijo. Tam sem preživel natančno tri leta, sedem mesecev in štiri dni. Vrnil sem se nekega sončnega do poldneva (vsaj meni se je zdelo, daje sijalo sonce), že popoldan pa sem bil v partizanski vojski Tu sem ostal do leta '47, ko so me sprejeli med miličnike Ne da bi me kdo kaj vprašal, so me posadili na vlak proti Murski Soboti in od tam naprej v Moščance. Tu sem še da nes.« Pri tridesetih komandir Vendar v Moščancih ni ostal prav dolgo, saj je bil kmalu poslan v Begunje na šolanje. To je opravil z odliko Sledili so spet Moš-čanci, nato zelo hitro Ša-lovci, kjer je bil postavljen za komandirja Pravi, da mu ni bilo lahko, bil je mlad in neizkušen«-Delo je bilo težko, tereni so bili veliki, obvladovati smo jih morali peš. Ko smo dobili prva kolesa, je bilo lažje Tudi življenje je bilo težko, saj veste, na kartice. Kljub temu me na ta čas vezejo lepi spomini Tiste, manj lepe, sem poskušal pozabiti Najhuje mi je bilo, ko smo obravnavali kraje. Veste, ogromno ljudi ni imelo kaj jesti, zato so si hrano vzeli. Ti so se nji smilili Je pa bilo med njimi tudi nekaj takih, ki jim nikoli ni bilo dovolj. Imeli so zadosti, pa so hoteli še več. Pri obojih sem sicer moral ravnati enako, občutki pa so bili različni.« Ob praznikih več dela______________ V Šalovcih je ostal komandir Jože 14 let, nato je bil' spet premeščen v Moščance Ib si je ustvaril tudi dom. »Še danes ne vem, kako nama je z ženo Heleno uspelo,« se spominja »Ob eni plači, sinovih, ki sva ju želela izšolati, in vseh drugih stroških, ki jih pač prinaša živ Ijenje, sva vseeno uspela postaviti hišico. Resda majhno, vendar našo. Res je tudi, da brez pomoči prijateljev ne bi šlo. Čeprav sem bil miličnik, sem jih imel veliko. Trudil sem se biti pravičen, to sem zahteval tudi od svojih podrejenih. Še vedno se rad vračam višje na Goričko, v Šalovce ali Petrovče, m stan prijatelji me povsod lepo sprejmejo« Jože pripoveduje tudi o praznikih, takšnih, kot so sedaj pred nami. »Mi miličniki jih nismo poznali. Ko so drugi praznovali in se veselili, smo mi več delali. Tako je pač, to je usoda tega poklica Še dobro, da je moja družina to razumela. Silvestrovo in moj rojstni dan smo pač praznovali malo kasneje.« Brez ukazov in ure Jože prayi, da mu tako dobro, kot je sedaj, ni bilo še nikoli. »Vstanem, ko se mi zazdi. Počnem, kar hočem Ni ure, ni ukazov, ni dežurstev. Morda tisti, ki niso bili v tem poklicu, tega ne razumejo. Svoj čas si sedaj lahko razporejam tako, kot mi ustreza Je pa res, da je do tega treba priti, zato je tu zaslužena ‘penzija'« Tu sem doma Jože je prišel v Prekmurje Jože, komandir v Šalovcih kot mlad miličnik Ni vedel, kaj ga čaka, kako ga bodo sprejeli, kako dolgo bo tu... »V začetku mi je bilo malce žal, da sem oblekel uniformo in odšel tako daleč Vendar je zdaj vse, kar imam, tukaj. Družina, prijatelji, dom Na Dolenjsko me vežejo samo še spomini. Veliko tistih, s katerimi sem odraščal, ni več ali so drugje.« Jutri Jože praznuje Ponosnih 83 let. V krogu domačih, na Goričkem. Vse dobro mu želimo! R, Ficko Takšen je bil fantič iz Dolenjske, ko je prišel leta '48 v Prekmurje. Jože (desno) v Moščancih, na prvem delovnem mestu januar 2004 pen 40 VEM horoskopov za2004-leto Pripravlfa: Agencija Hogod Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen ljubezni OVEN (21. III. - 20. IV.) Sts dinamičen in nemiren človek, a tudi odločni in neodvisni. Želeli boste pravo stvor, Id bi vos notranje zado- TEHTNICA (23. IX. - 22. X.) leto zmernega uspeha in napredka Izkazali se boste na področju pomirjanja sporov med prijatelji in sorodniki, voljila, vendor se boste tako odločili. Vaša vrednost jev širokogrudnem sočustvovanju z drugimi in sposobnosti, do izpolnite lastne ambicije in skrivne zelje. Če vom je v začetku leto ne zagode vaš najljubši rekvizit, ste lahko kar zadovoljni Nekoliko brzdajte vzkipljivost. Veliko verjetnost je, da se boste zapletli v ljubezensko avanturo, iz katere se lahko izcimi tudi kaj obetavnega. Sicer je pri ljubezni tako, da ni priporočljivo riniti z glavo skozi zid. Oven potrebuje veliko sadja, ki čisti telo in pomaga ledvicam. Če nimate časa, vam moramo povedati, do ima človek toliko časa, kolikor si go vzame! Na profesionalnem področju veliko okdje, veščin in prijemov, rezultati se bodo pokazali pozneje. Vaš dan je torek, raža vrtnico, november priložnost kar bo pozneje dobro poplačano. Z lahkoto Poste osvajali nova znanja in odprti boste za ideje, ki sicer niso v vaši domeni. Spomladi boste na splošno uspešni. Tokrat boste tudi še posebej fizično privlačni, zato se vam obeta uspeh v ljubezni. Vaša naravo, ki ne mara skrajnosti, vas bo obvarovala nepremišljenega in tveganega dejanja, ki bi vos lahko veliko stalo. Sredi leto pridejo obdobja, ko bo šlo bolj no tesno in ne boste vedeli, kam naj se obrnete. Vašo vrednost je v sproščenosti, družabnosti in miroljubnosti. Tako lohko tudi v tem letu pričo kujete števil n e, ki bivam radi pihali na dušo. Previdno maja, julija in decembra, ko šene boste preveč dobro počutili. Letos morate pripraviti malo večje družinsko slavje. BIK (21. IV - 21. V.) Čaka vos dinamično in dokaj napeto leto. Veliko boste imeli pokazoti in preizkusili boste veliko poti do uspeha, od ŠKORPIJON (23. X. - 21. XI.) katerih bo redka tisto pravo. Za uspeh se bo treba trdno boriti. Tokrat bo vaš plonetv vaši službi Merkur vom bo zagotovijo! komunikacijo, razum in sposobnost zo dojemanje. V letu 2004 imate kar nekaj prednosti; preudarnost, počasno, o zanesljiva napredovanje in skrb za druge. V ljubezni ste previdni, izbirčni in stvarni, zato ne bo tika, da vsako odločitev skrbno premislite. Prišlo bo obdobje, ko se boste smilili sami sebi. Nekoliko spremenite prehranjevalne navade, če se odločite zo telovadbo, ne pretiravajte. Od vaše dobrohotne narave bodo imeli dobiček predvsem vaši bližnji in prijatelji. Obdobje slabe finančne situacije bo imelo ugodne posledice Marca, aprila pazite na grlo. Marjetica. V letošnjem letu boste imeli izredno notranjo moč. Česarkoli se boste lotili, povsod bo priložnost za uspeh in zmago. Tokrat je vašo vrednost v modrih poslovnih odločitvah in ustvarjalnem zanosu. Ni dobro, do določene stvori opravljate v krču, po drugi strani pa somi veste, da ste toliko močnejši, kolikor večji je pritisk no vas. Glede financ ne kože najbolje. Dogajanj na tem področju bo precej, o kaj, ko ne bodo samo ugodna. Mogoče bi vam prav prišlo nekoliko več egoizma. Poskusite, a pazite, do ne odidete v drugo skrajnost. Hojo po robu in tveganje zmanjšajte na minimum. Vaše telo je vir neznanskih moči, zato jih morate sproti sproščati, tudi s telovadbo in gibanjem nasploh, drugače se vom bodo kaj hitro nabrali odvečni kilogrami. Na prehodu iz pomladi v poletje boste sumničavi in zadirčni. Bi se začeli ukvarjali z jogo? DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) Zelo pomembno leto za vos. Po eni strani se boste zavedali svojih omejitev in zmotnosti, po drugi boste opravili pomembne življenjske STRELEC (22.XI. - 21. XII.) Leto se bo začelo ostro in dirromično, kot bi hoteli vsemu svetu povedati in pokazati, do mislite resno in da ste spremembe, od katerih vsaka ne bo ravno prijetna. Občutljivi boste zo besede, pritisk in ogromnost (tudi drugih iz vaše okolice). No poti skozi leto vam bodo pomagali komunikativnost, duhovitost in vedno mladostna energija. Prvo polovica leto bo ugodnejša, zato pomembnejše zadeve načrtujte za ta obdobje. Znote biti zabavni in očarljivi, zoto v ljubezni ne bo večjih težav, kor nekaj priložnosti za nove začetke. Veliko boste na poti in veliko boste pisali. Sredi leta morda kakšno nagrada. Najbolj sevam poda rumena barva v najrazličnejših odtenkih, zato izbirajte oblačila v teh barvah in dobro se boste počutili. Dobro se razgibavajte in toplo se oblačite! pripravljeni veliko narediti. Po drugi stroni pa ste počasni in obotavljivi, sovražnike po iščete tam, kjer jih ni. No reagiranje, ki je preveč čustveno, ljudje ne gledajo z navdušenjem. Ravno toke ne no ljubosumnost in zavist. Zdaj, ko ste našli svoje najpomembnejše slabe točke, si boste lažje izdelali načrt boja proti njim. Vsekakor upoštevajte vaše vrednosti, ki se kažejo v poSenosti, odkritosti in optimizmu, s katerimi lahko no druge naredite močan vtis. V drugi polovici leta si boste nekoliko oddahnili, soj bo splošno napetost nekoliko popustila. Previdnost predvsem aprila, junija in septembre, ko boste zarodi čustvene zodeve izgubljoli tla pod nogami. Priporočamo druženje z zvestim prijateljem. RAK (22. VI. - 22. VII.) V nova leto boste stopili počasi. V začetku na splošno ne bo šlo vse toko kot bi želeli in nekaterih stvori ne bos- te mdgli logično razložiti. Zodeve bodo lajšale vaše flegmatičnost, popustljivost in sposobnost prilagajanje okolju. Zarodi romantike boste nekoliko trpeli, boste tiho pa tudi žrtvovali se boste zo tistega, ki ga imate radi Pri financah se zanesite predvsem na svoj denar, ne na tujega. Čuden letos ne pričakujte. Vaša vrednost je v sočutju in odprtosti po tudi domiselnosti in dobronamernosti. V prvi polovici leto boste poslušali različne očitke, v drugi polovici bo več miru. Pozornost posvetite telesni tši, s fizičnimi aktivnostmi po ne pretiravajte Možne depresije boste dobro preživeli, večjih tEov ne rešujte s hrano. Ko boste šlelt izreči kakšno pikro no račun sodelavcev, se roje ugriznite v jezik. Vos element vodo vom daje smisel zo pomoč. LEV (23. VIL - 22. VIII.) ka napredek, nekoliko s pomočjo pomembnego človeka ali pomembnih ljudi. V ijem družinskem in prijateljskem krogu se bo čutilo pomanjkanje skupnega jezika. Optimizem, živahno naravo in požrtvovalnost vom bodo pomagali, do boste Sevilne ovire lažje premagovali. Plačilo zo vašo sposobnost svetovanja in motiviranja bo novo prijateljstvo. Magnetna privlačnost nekoga vam bo nekoliko spremenila pot. Pohvale vas naj ne prevzamejo in izogibajte se občutku zadovoljstva s samim sobo. Pred vsako spremembo letnega časa ugodno zo finančne in poslovne zodeve, šolo ter uvajanje kakšne večje spremembe. V mesecih marec, april, moj in oktober boste trpeli zarodi pomanjkanja samozavesti. Zdravje: privoščite si preventivni pregled. DEVICA (23. VIII.-22. IX.) daje pečat praktičnosti, zdravorazumskosti, vztrajnosti in vere v oprijemljive zodeve. Ob vos bodo v letu 2004 skromnost, zadržanost, zanesljivost, praktičnost, anelitičnost in konservativnost. V prvi polovici leto se bo večkrat pokazalo, da je bil strah neosaovan. Če v tem obdobju ne boste storili prvega koraka, morate to narediti v drugi polovici. Sami sebi boste dokazali, da zmorete. Nekoj tšav s sodelova ne bo imelo bistvenega vpliva. Ljudi lahko presenetite z odličnimi idejami, ki jih zanesljivo imate, in tako dokažete, dc je v vos nemirna ustvarjalno žilico. Aprila boste imeli presežek energije, avgust bo nevaren za zdravje. S pomembno odločitvijo počakajte do septembra. No splošno je vaš dan sredo, režo ozoleja. KOZOROG (22. XII. - 20.1.) Letošnje leto bo predvsem delovno, saj boste imeli obveznosti vrh giave. Ker si znate čas in življenje odlično or- ganizirati, vam to obremenjenost ne bo povzročalo večjih tšav in sloke volje, še več, medtem ko bi nrursrkdo drug stokal nad utrujenostjo, boste vi iz takšne situacije skovali nekoj dobičke, (e se to ne bo poznalo v denarnici, se bo povečal vaš ugled v okolici. V osebnem življenju ne bo vse enostavno in tekoče. Če imate partnerja, pričakujte težave zvezi z njim. Ljubezen se bo porodilo po predhodnem trdnem prijateljstvu. Finančnega razcveta ne pričakujte, vendar brez denarja ne boste ostali. Vsak vaš tolar bo dobro zaslužen in tudi obrnili ga boste dobro. Vaša vrednost v letu 2004 je v ambicioznosti in preudarnosti, prav pa bo prišlo tudi zadržonost. Skrben odnos do vaših bližnjih po tudi vosa šegavost prineseta dodatne pozitivne točke. Kože, da bo uspešno leto, ko boste dosegli marsikaj takega, kor ste si»dolgo želeli. Tudi v osebnem smislu vos Čo- VODNAR (21. L - 19. II.) Leto 2004 - veliko novega, veliko odličnih idej in tudi mirnosti, da z njimi prodrete. No splošno uspešno. To je glavna smer s tem, da se idej, ki mejijo no fantastiko, ne oprijemate v nedogled, po drugi strani pa bodo nekatere realne ideje potrebovale dodatne, celo hude napore in razlage, da uspete. V odnosih z najbližjim ne bo t^ov, razen če si jih boste sami nagnali. Okrog juniju koš, da se bo v ljubezni nekaj »gonilo«. Ne bo le prehodna muha. Veliko stikov z ljudmi, od katerih lohko pričakujete podporo, po tudi precejšnjo porabo energije zo vračanje uslug. Vašo vrednost se kaže v izvirnosti in idealizmu ter pogumnem spreminjanju svojega življenja. Previdnost v obdobjih, ko boste čutili utesnjenost. Takrot boste sposobni, do se spustite v tvegana dejanja, za katera vam bo pozneje žal. V najhujši krizi se potuhnite in nič ne ukrepajte. Prva polovico leto bo prej kot ne zmedeno in nejasne. Reševala vas bo rutina, predvsem po vaš element zemlja, ki vom RIBI (20. II. - 20. III.) Pričakujete lahko Veliko dogajanju in kor nekoj pomembnejših sprememb. Dolg čas vom ne bo. Pomembni so vam odno- si z nojbližjimi, s katerimi se lohko pogovorite o vsem, in ki so pripravljeni, do se postavijo no vošo stran tudi tokrat, ko vos ni zraven. V poslovnih zadevah boste pokazoli vztrajnost in vzdržljivost, nekoliko vam bo bodila le vošo občutljivost. No finančnem področju se bo največ dogajalo spomladi, denar pa lahko pričakujete jeseni. Zvezde ne koijo, da bi se vom pripetilo kaj hujšega, vendor se pazite živčnosti in nezdravega noano življenja. Izkoristite sposobnost nadzorovanja lastnih čustev, spodbujanja notranjega miru in potrpežljivosti. Prišlo bodo obdobja, ko vas bo prevzelo malodušje, ki ga boste dodatno podkrepili s trdoglovostjo Težave z občutljivostjo reSte takoj, ker lahko vplivojo no zdravje. No leto 2003, komaj čaka ka ga denemo na smeti. Najbole mo ga poumlo po referendumaj. Skoro sakši mejsec smo meli enoga. Naj se vijoči ka je demokracija. Naj se čuje vola naroda. S Tunčon že dugo brodiva, ka bi napravila referendum, kak naj več nebi bilou referendumof f Sloveniji. Mijslin ka bi gladko skouz prišla. Ati pravi, ka se referenumi delaj® zatou, ka te ovi ka bi naj o posamezni referendumski fprašanjaj mislili, tou svojo brigo na povolen slovenski narod prejk denejo. Ati se je najbole gorzvužgo pr ovon, da so se šli, če so baute naj odprejte v nedelo. Ja, ka pa te mij mamo s ten? Če njin vd ide, zakoj te ne bi bile odprejte. Bautaške se gor prosijo, ka morejo delati v nedelo. Ka pa policaji, pa medicinske sestre, pa doktorge, pa gasilci, pa varnostniki, pa ka ge znan do še se. Zakoj pa za tou nega refernduma? Ati bi fčasi bil za tou ka v nedelo policaji ne bi delali. Lidje bi bole pazili, ka be bi zbetežali v nedelo. Dobro tou ka doktor za vikend dežurstvo zaslujži telko kak en bautaš cejli mejsec, je pa stvar čednejši od mene. Zeli so nas tildi v evropsko integracijo, kak oni pravijo, po domače v Evropsko Unijo. Velikanski dosežek slovenske politike. Od tistiga mal na friško sprejemajo zakone, pa akte, ka mo pripravleni da nas k leti med sebe zemejo. Najbole pripravlena država smo od sej. Nika ne pravin, za sakšo valo. Malo mi samo ne da mera, ka ovi z Evrope sigdar samo naše pridružitvene predstavnike poslujšajo. Nigdar pa nej kakšoga kmeta npr. eti z našoga Goričkega, kak je on kredi za Evropo. Ati je pravo, ka se naj nika ne sekejran, če smo se lejko kraj od Juge ftrgnoli, da nan je bilou sega zadosta, zakoj se te ne bi mogli za par lejt kraj od Evrope., če do nas preveč žmijkali. Bole se nas ati sekejra, ka smo notri v NATO pakt stoupili. Ta organizacija je znana, ka nikoga nika ne pijta, samo namesto cukrof, začajo doj metati bombe na državo, štera se njin ne vijdi. Baz NATO - jovih, naj ne bi bilou pri nas, so nan na začetki gučali. Te pa za eno malo, pa, ka je nej izključeno, ka je ne bi bilou - bar ene male. Ka od podmornic pa letalonosilk sploj nemo gum ka se f Koper odijo kazat. Najbole so rade profesionalke, da te telko vojske išče dodatne uslege po Kopri. Kak sigdar nasžedne prejk More vozijo. Vište referenuma od vojske pa f Sloveniji sploj nej bilou. Samo so nan inouk oznanili, ka je s štelungoff Sloveniji zdravo. Nikami več nede trbelo v vojsko iti. Samo ovin, ka do tou ščeli biti, za pejneze -profesionalce. Leta 2003 se je največ gučalo tuj od razni afer, šteri nan f Sloveniji nikdar ne sfali. Pa policajski čun, eden pa drujgi, pa nej dober, pa da je burja, nemre vd na morje. Tak ka san čako, ka de naša pomorska policija prosila državljane, naj se na morje vd ne pelajo, da je burja, ali pa nej se šteri ne proba ftopitt. Od avtona, nanč nemo gučo, za j se sploj več ne vej , ka se je z njin zgoudilo.Te smo meli Klinični center, pa njuve mize. Til se se zna, ali pa nika. Drage so bile, fejst predrage. Si so zodstopilt, pa nikomi nika. Mize se plačujejo dale. S sosidami našimi iz lipe naše se razmimo kak sigdar. Bratsko ljubezen so nan najlepše pokazali na vaterpolo prvenstvi fKranji, pa te še da so uvedli gospodarsko cono na Jadrani. Prejk študentskega servisa so že zaposlili par stou potapljačof, ka riban gor na plavuti kelijo šahovnice. Ka ne bi štera f slovenski falat Jadrana zaplavala. Pa od zunanjoga ministra Rupla se mi je tuj eto inouk senjalo. Li mi je gučo ka je nej krijf, pa je nej krijf. Tak ka nej, ja što je pa pri nas sploj kaj krijf. Edino Šuštara so obsodili, znankar je šou nekomi fejst na žifce. Ati pravi, ka je gvušno šteromi, nej ščel kraj dati falt mijte. Zadnja stvar od koj je trnok dasta guča so izbrisani. Ne pozabte ka mo drujgo leto volitve meli. Tej izbrisani so njin ka oli na ogenj, v njuvi predvolilni mučkaj. Trbelo bi izbrisati, je pravo ati, te ka so zaj najviše zaplesani f Sloveniji. Tou san glij nej razmo, samo san se delo, ka mi je se jasno, kak naši poltiki, da je kaj pijta jo. Gvušno san sefele pozabo, samo ka je bilou je bilou, v novon evropskon leti nas čakata samo med pa mlejko. Sen fkliper želen fajne svetke, pa ne poukajte došta s petardami, ka nouvo leto brez pokanja tuj prijde -stouprocentno. Pa začajte že zaj šparati nouve dafke, ka nas čakajo v svobodno] Evropi. Pa ka bi meli evropske plače, nej samo evropske cejne. Samo še tou si želen, bole ati je tou pravo, kak ge, ka bi naši prejgnji bar en den v leti mislili, ka ji je narod zvolo, pa ka bi malo mislili gltf na te narod, nej sigdar samo na sebe. Pa srečno (tou mo rejsan nucali) novo leto 2004 Vanek, OŠ Mali Bakovci, 5.b Pen je. kratko rečeno. Vestnikova mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil, da bi, v skladu z imenom In asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) in penetranlnež (prodiralec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. Izdaja ga Podjetje za tnformWmjH.Od govorni urednik matičnega časopisa je Janko Votek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Hitu per in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gomer, za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročninel 4- VESTNIK^ Pen januar 2004 Izraz duše skozi pesem Marka Bunderle Vaša čustva Na tla vržeš buciko, pa zagrmi Marko Bunderla iz Kuzme je študent nemščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poleg študija je dejaven tudi na drugih področjih. Marko pravi, da je največja sreča, ko je z ljudmi. Zelo rad je v družbi, kjer pogovori tečejo o študentskih problemih, filozofskih mnenjih in politiki. Pred kratkim je izšla njegova prva pesniška zbirka z naslovom Notranje oko okna, ki obsega sedemdeset predvsem erotičnih in psihedeličnih pesmi. Mladi avtor je povedal, da so njegova dela ’mešanica* več stilov. Dvajsetletnega Marka Bunderlo prištevamo med najmlajše prekmurske pesnike, ki izdajajo v samostojnih zbirkah. V prihodnje si želi dolgih potovanj, v vse dele sveta. S potovanji si bo obogatil življenjsko obzorje in dobil navdihe za pisanje novih pesmi. Kako to, da si se navdušil ravno za pisanje pesmi? Prvi »krivec« za to je gotovo moj sošolec V gimnazije v M. Soboti Matej Albert, ki je ze pred mano začel pisati pesmi, pa tudi moja tedanja punca Simona, je podpihnila žerjavico, ki se je razrasla v plamen. Zanos pa so mi vlile tudi nekatere pesniške zbirke oz avtorji, kot npr. Tomaž Šalamun Všeč Ni je prodornost, ki jo lahko izzove že samo skupek treh besed. Jaz pravim temu: »Na. da vržeš buciko, pa zagrmi « In tako Poskušam tudi pisati Želiš postati slaven? (Premišljevanje ) Ne, čeprav moram Priznati, da me na trenutke zagrabi neke vrste častiželjnost: želja po uspehu, pozornosti in odobravanju soljudi, tako da mi veliko pomeni, če to, kar delam, doseže Pričakovan odziv Te starši spodbujajo prt pisanju? Ne neposredno. Saj tudi oni, dokler ni 12šla zbirka, niso vedeli za moja »popotova- Ko dobiš paradižnik ••• V roke in ne čelo V četrtek so postavili člani Mladinskega 1Ilformativnega in kulturnega kluba na Trgu zmage v Murski Soboti stojnico z zabojj paradižnikov, ki so jih nato podelili Naključnim mimoidočim. Na ta način so MlKK-ovci želeli oddolžiti vsem po-sameznikom in podjetjem, ki so jim fi-Nančno ali kakorkoli drugače pomagali Pri organizaciji festivala Te MIKK-a. “Prireditve, kot je ta naš festival, so precej °dvisne od donatorstva in sponzorstva Na $rečo pa nam vsako leto pomagajo druž-Jeno odgovorni posamezniki m podjetja. $ —-----------jjP v° s’a Paradižnike delila Jože in Anita, nato so ° Pomagali tudi drugi člani MIKK-a. Mislim, da je mladost neke vrste pripravljalno, »spoznavno« obdobje, v katerem spoznavaš samega sebe in svet: vrteč se vedno hitreje, kažoč svoje številne obraze. Pravim pa, da vse »pizda-rije«, ki jih hočeš storiti, moraš storiti zdaj, kajti kasneje te preveč stvari veže in omejuje in vse težje izstopiš iz ustroja vsakdana. Po drugi strani pa, kjer je volja, je tudi pot. nja« po pokrajinah poezije. Spodbujajo me s tem, da mi dajo možnost, da lahko pišem - imam čas pisati V življenju mi stojijo ob strani, vedno pripravljeni pomagati, če se le da. Kam zahajaš v prostem času in s kom? S prijatelji zahajam na koncerte (rock, metal, jazz . (, v lokale. Zgodi se tudi, da zaidem v Dramo in kino. Družbo mi dela tudi moja punca Maja Skupno preživeti Ponavadi smo mi tisti, ki vedno nekaj prosimo in prejemamo, sedaj pa smo želeli tudi mi nekaj podariti,« je pojasnila upravnica MIKK-a Alenka. Kukel. Paradižnik je simbol julijskega festivala Te MIKK-a, ki v svojem nadnaslovu nosi tudi ime Para-days (beri kot piše, op p). Doslej je bil organiziran že dvakrat na letališču v Rakičanu, letošnji pa je pomenil velik uspeh, saj ga je obiskalo kar tri tisoč ljudi iz vse Slovenije in tudi tujine. S tem se je prebil med največje festivale alternativne glasbe v Sloveniji, ki je še dodatno obogaten z različnimi delavnicami, predavanji in športnimi igrami. Pri MIKK-u se tovrstne prireditve lotevajo podobno profesionalno kot v tujini, saj programski koordinator Ivor Knafelj tiskovno konferenco pred letošnjim tretjim festivalom obljublja že 12. januarja: »Dva festivala sta za nami, tako da so porodni in poporodni organizacijski krči mimo Tretji festival po vrsti pomeni že majhen jubilej, tako da moramo publiki ponuditi nekaj posebnega, mogoče tudi povečati oder.« In če gre soditi po besedah Tomislava Glavice (GT Oblivious), ki v MIKK-u skrbi za glasbeni del, bi ta festival res lahko bil nekaj posebnega Tako se lahko zgodi, da bo ena glavnih zvezd Danko Jones, kanadski roker filipinskega porekla. Velika želja je tudi legendarna kanadska skupina Nomeansno Če bo v tem času še koncertiral kje v Sloveniji, bomo tudi v Pomurju slišali in videli enega najbolj inteligentnih čas poskušava čim bolj obarvati z raznimi užitki (gurmanskimi etc ]. Bolj ko je pisano, boljše je Imaš brate in sestre in ali se tudi oni navdušujejo za pisanje? Imam dva mlajša brata, vendar se noben od njiju ne navdušuje nad pisanjem. Matej igra saksofon in obiskuje 4 letnik Srednje glasbene in baletne šole v Mariboru Skupaj z Denisom Horvatom, Brunom Domitrom in Tadejem Kamplom sestavlja jazz kvartet, ki me je spremljal ob branju pesmi na uradni predstavitvi pesniške zbirke Poezija je skupaj z glasbo v izvedbi teh zelo nadarjenih glasbenikov -, kopajoča, se v nežnem soju sveč, pojila intimno in sproščeno razpoloženje. Najmlajši, Evgen, je še v osnovni šoli, sedaj v osmem razredu Aktivno se ukvarja s športom, s karatejem v karate klubu Tromejnik v Kuzmi. Kako gledaš na druge pesnike, pisatelje in druge umetnike? Kot na ljudi, ki s svojimi prizadevanji osvetljujejo življenje, svet iz različnih perspektiv in nam ga prikazujejo v vsej njegovi lepoti, kompleksnosti, tragikomič-nosti, pomanjkljivostih .. Ta raznolikost aspektov se poji z raznolikostjo ljudi. Na tak način se lahko tudi med seboj spoznavamo, rušijo se tabuji, gojita strpnost m mir. Po drugi strani pa je lahko cilj le estetski doživljaj, ki ljudi navdihuje, navdušuje, prevzame ali celo odvrača. Vsekakor je v njihovo delo vloženega veliko truda in, mislim, da tega včasih ne vemo ceniti Komu posvečaš pesmi? Največkrat trenutku. (Smeh.] In če bi se še enkrat rodil? Ne bi se rad še enkrat rodil Poskušam iz tega, kar sem in kar imam, narediti čim več: živeti čimbolj pestro Bojan Zadravec in kvalitetnih bendov alternativnega rocka. Najverjetneje bomo lahko slišali tudi francosko skupino Kanjar d'Oc, ki nadaljuje tradicijo velikih bendov s polno trobili in tolkali tipa Les Negresses Vertes in Mano Negra. In skoraj neverjetna novica je, da so menedžerji Tomislavu ponujali kar letošnji svetovni hit The White Stripes, vendar je njihova cena previsoka, saj se meri v nekaj deset tisoč dolarjih. Ampak ne glede na to v MIKK-u obljubljajo nova presenečenja. T.K. Večina mimoidočih je imela enako vprašanje: »Zakaj pa je to?« Nekateri pa so festival že poznali. Podobno akcijo so MlKK-ovci izpeljali tudi v Ljubljani in Mariboru, tako da so skupno razdelili 1500 paradižnikov. Vse dobro ti želim! Izbiral si in izbiral, mi obljubljal nebesa in me vlekel za nos. Na koncu pa si izbral njo. Sprijaznila sem se tem in ne bom jokala za tabo. Nisi vreden niti ene kaplje solze, ki bi jo potočila zaradi tebe. Resda me je to hudo prizadelo in sem mislila, da je konec sveta. Kakšna napaka. Prav je bilo, da se je to zgodilo. Če se ne bi sedaj, bi se enkrat drugič, potem pa bi me samo še bolj bolelo. Lepo je bilo s tabo, zabaven si in duhovit, ampak to je premalo, da bi si s tabo zamišljala svoje življenje. Nočem v neskončnost čakati, kdaj se boš spet vrnil, kdaj boš spet pozabil name in se imel tako dobro s svojimi prijatelji. Živi svoje življenje in bodo srečen z njo. Tina Vaše pesmi Ptica Vse bi dala zate, ptica moja mala, da poleteti bi s teboj znala, da ne bi sama ostala. Rada počutila bi se kot ti, ko srečna si. Postala bi tudi jaz ptica mala, na nebu s teboj bi se igrala, vsak dan bi pri njem spala in ne bi več jokala. Midva srečen par bi postala in v srcu mlada ostala. Majči Tišina Noč je vlažna, megla se skriva na moja lica. Gledam tišino, zrem v njo, da pozabila bi te. Tišini sem se prepustila, da bi tebe pozabila in spet srečna bi bila. Mateja Nestanovitnež Alt tudi ona sprašuje se, sprašuje svetle zvezdice, ko na oknu žalostna sloni m tja v nemo noč strmi, le kje, kje hodiš ti, ali zopet pri drugi si, ti pacek, lažnivi ti, zakaj ne najdeš miru si. zakaj morajo zate solze padati, zakaj moraš srca lomiti. Ne, tl niso to, kar obljubljaš, s sladkimi lažmi zapeljuješ in srca mlada pogubljaš. Ti prave ljubezni ne potrebuješ, le za avanture tl ne živiš, za krili tekaš in noriš. Sonja Š. Na Vestnik nam pošljite kakšne zanimive fotografije iz vaših žurov, zabav, koncertov in trenutkov, ko ste se imeli lepo Radi bi objavili nekaj vaših najbolj norih trenutkov mladosti. Veseli pa bomo tudi vseh vaših pripomb, mnenj, pisem, vaših čustev ter vsega, kar vam leži na duši. Naš naslov je Vestnik, Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti: Nana RR@p-inf.si. Rubriko uredila: A. Nana Rituper Rodež januar 2004 P®" 42VBTNiK Januar Februar Marec ■ April Maj Junij Pomurec(ka) leta 2002 Glasovali so bralci Vestnika in poslušalci Murskega vala. Med predlaganimi se je znašlo 85 moških in 83 Pomurk leta. Največ glasov (132) je dobil Milan Kučan in se tako že sedmič okitil $ tem naslovom. Prvič je postala Pomurka leta dr. veterinarske medicine Smilja Nabergoj - zbrala je 146 glasov. Slovo Jelše Po 41 letih so dokončno zaprli vrata kavarne Jelša v Murski Soboti. Nadvse priljubljena kavarna je bila shajališče mnogih ljudi in mnogih generacij -od dijakov in umetnikov do podjetnikov in upokojencev. Tu so se dogajali prvi ljubezenski zmenki in sklepali poslovni dogovori, tu se je bralo časopise in se krepčalo s toplimi napitki, tu so našli razstavišče pomurski fotografi. Jelša ni bila navadna gostilna ... Priznanje gozdarju Žurmanu__________________ Zavod za gozdove Slovenije je na priložnostni slovesnosti 51-letnemu gozdarju iz Negove, Branku Žurmanu, podelil priznanje za najbolj skrbnega lastnika gozda v pomurski območni enoti za to leto. Upravlja okrog 12 hektarjev gozda. Pravi, da so z gozdovi, starimi do 25 let, sami stroški, dobiček prinašajo šele, ko so stari sto let, in dodaja, dc je območje Slovenskih goric rastišče listavcev in češnje. Nova slovenska vinska kraljica Komisija, ki izbira vinsko kraljico, je ocenila, da je Simona Štravs pokazala najboljše splošno znanje, da dobro pozna vinogradništvo in vinarstvo tn da se zna sporazumeti tudi v drugih jezikih. Na osnovi teh ugotovitev se absolventko portoroške Visoke šole za turizem, doma iz Vir-Štajna, razglasili za vinsko kraljico za leto 2003 in ji na glavo posadili krono. Na srednji poklicni in tehniški šoli v Soboti sta dva dijaka, prihodnja avtomehanika, malo nenavadno ponagajala. Profesor angleščine je med poukom odkril, da si sošolca podajata pištolo. Nekako jima jo je odvzel, nakar je Šola poklicala policijo. Po vsej verjetnosti je nista nameravala uporabiti -razen morda za zastraševanje -, saj v orožju ni bilo ne okvirja ne nabojev. Eden je ob dogodku sicer izjavil, da bo »vse v luft spustil«, drugi pa, da sta pištolo našla v snegu na šolskem dvorišču. Nova učilna na Cankovi Hilda Vogrinčič, ki je na Cankovi ravnateljica že 21 let, je zadovoljna, saj se ji, predvsem pa učencem, odpirajo lepše možnosti. Po desetletnem moledovanju se je Ministrstvo R Slovenije za šolstvo znanost in šport obvezalo, da bo s 60 odstotki sofinanciralo izgradnjo šole. To v prihodnosti med drugim pomeni ukinitev dvoizmenskega pouka in selitev določenih dejavnosti (računalništvo, knjižnica itd.) iz lukenj v ustrezne prostore. Doktorat iz zapisnika Politične strasti v občini Radenci zaenkrat ne kažejo znakov umirjanja. Po skoraj 80 dneh od konstituiranja občinskega sveta in podelitve mandata županu se menda ni naredilo nič. Da so zadeve resno žalostne, zgovorno potrjuje razprava o zapisniku s prejšnje seje sveta. Eden od svetnikov je mnenja, da je zapisnik »šala-ta, iz.katere se ne more veliko potegniti«. Drugi pravi, da daje zapisnik čuden občutek, itd. Ko je kazalo, da se bo razprava umirila, je glasovanje pokazalo drugače in župan Toplak je sejo prekinil ... Popis 2002 V Statističnem uradu R Slovenije so objavili prve podatke o popisu prebivalstva, ki so ga opravili lani aprila. Tedaj je bilo v Sloveniji 1.948.250 prebivalcev. Popis ugotavlja, da je vse več družin s samo enim otrokom ali celo brez njega. Pomurje ima 3.799 več žensk kot moških. Število prebivalcev po nekdanjih občinah pa je naslednje: MS 58.497, GR 20.260, LE 23.610, U 18.030. Gornja Radgona -neugodna slika V gornjeradgonskt občini se srečujejo z velikimi socialnimi problemi. 1200 občanov je brezposelnih, zato ni čudno, da jih veliko ne plačuje stanarin. Število neplačnikov in višina neplačanega zneska se iz dneva v dan povečujeta. Številni podjetniki so se zaradi nerazumevanja občine preselili na druga območja. Novi župan obljublja, da bodo odslej vrata občine bolj odprta, pripravljajo pa že tudi industrijsko cono. Kočija za kraljico Vinski kraljici Slovenije Simoni Štravs je Avtohiša Drev iz Petrovč 8. marca izročila v uporabo avtomobil Seat Cordoba. Vinska kraljica bo to vozilo uporabljala na poteh, na katerih bo izpolnjevala poslanstvo promocije slovenskih vin, vinogradništva in slovenske vinorodne dežele kot zanimive turistične destinactje. Opera Murina Sveče z obeh strani vodijo obiskovalce do zgradbe Opere v Ljubljani, pred katero gorita dve bakli. Nekaj pred osmo se vrata odprejo, kozarček penine, posaditev na določeno mesto po seznamu in modna revija Mure se prične (Še prej »padobranci« naredijo gnečo in dvignejo temperaturo). Med gledalci tudi Štefka, Alenka Godec, Karmen Stavec, Anja Rupel, Brane Rončel, Nina Gazibara ... Predstava na nivoju in sproščena. Dobra poteza. Lani Švica, letos Gradec__________________________ Učenci OŠ Stročja vas so že dokaj Znani po uspehih na tekmovanjih iz znanja nemškega jezika. Na državnih tekmovanjih dosegajo največ točk, lani pa so prejeli nagrado tudi v Švici. To jih je spodbudilo, da so se prijavili na mednarodni literarni natečaj založbe Perplex iz Gradca. V projektu so morali opisati značilnosti kraja, legende, običaje itd. Izmed otrok {12 do 14 let) iz štirinajstih držav so bili spet prvi. Čarda bo živela naprej Obnovitvena dela v motelu Čarda so na vrhuncu. Lastniki Avtocentra Lepoša so od 12. marca tudi lastniki maskote prekmurskega gostinstva -motela Čarda, ki je dolga leta sameval od vseh zapuščen. Do junija naj bi obnovili gostinski lokal in 20 sob ter pripravili prostor za večje prireditve. Nakup objekta je stal 64 milijonov, obnova pa zahteva dodatnih 25 milijonov. Nova solastnica Čarde je s potekom del zadovoljna, zato & išče dobre kuharje in natakarje. >Bomba< na davkariji Med poštnimi pošiljkami, ki so jih prejeli na davčnem uradu v Murski Soboti, je bila tudi kuverta s sumljivim (eksplozivnim?) praškom. Policija je zaprla okolico poslopja, potem pa je že prispela posebna enota za protibombno zaščito iz Maribora, ki je prevzela neprijetno pošiljko. Ali gre res za eksplozivno snov ali pa za kak drug prašek, morda celo za moko, bo pokazala analiza. Dacarjem je v glavnem pisma pognalo s’rah v kosti. Prteški Zobl žur v U Prleški študentski klub je organiziral skupaj z ormoškim klubom velik ljubljanski Zobl žur, na katerem so se oglasili Prleki in drugi ljubitelji dobre kapljice, zaseke (»zobia«) s čebulo in zabave na sploh. Deset vrst vi na je naredilo svoje, Predin je naredil svoje, Soulfingersi so naredili svoje, skupina Boardwalk je naredilo svoje. Dekleta so mazala zaseko in rezala čebulo. Poslušalo se je, pelo se je, plesalo se je itd. Študentski žur kot žur. še dobro, da jih mame niso videle. Borut Meh optimist Lansko leto je bilo eno najtežjih v vsej Murini zgodovini, saj je izguba'dosegla 2,8 milijarde tolarjev. Krivde za nastalo situacijo se ne bo mogel otresti tudi Murin nadzorni svet, ki je menda marsikaj vedel o poslovanju Westmura, a ni ukrepal. Predsednik uprave Mure pravi, da ni prišel v Muro, da bi jo poslal v stečaj, in pri takšnem scenariju ne bi sodeloval. Obstaja scenarij, po katerem bi Mura takoj poslovala pozitivno. Perspektivni Gregor Dvanajstletni Gregor Prelog iz Šratovec, član Teniškega kluba Emes iz Lastomerec, ki letos prvič nastopa med tekmovalci do 14 let, dosega odlične rezultate. Na teniškem turnirju, ki ga je organiziral TK Plus iz Ljubljane, se je uvrstil v finale. Po mnenju trenerja Tonija Pintariča lahko pričakujemo, da nas bo še večkrat razveselil, saj je na treningih marljiv in discipliniran. 100 let Nafte___________ V Lendavi so s številnimi prireditvami proslavili 100-letnico nogometa. Nogometno društvo je bilo ustanovljeno 11. maja 1903. Prvi predsednik je bil Emil Pollak, častni predsednik pa Mihaly Kakasdi Hajos. Če drugega ne, bo imel v prihodnje lendavski nogomet vsaj dovolj žog. NZS je namreč za ta visoki jubilej podarila 100 žog. Ob prisotnosti najstarejših živečih lendavskih »naftašev« so na nogometnem igrišču odkrili tudi spominsko ploščo. Glasbena šola bo Deset županov je do 23. maja podpisalo pogodbo o skupni gradnji glasbene šole v M. Soboti. Pogoj, da bo gradnjo s 44,5-odstotnim deležem sofinanciralo ministrstvo za Šolstvo, pa je, da jo podpišejo vsi, se pravi dvanajst občin, torej tudi Roga-šovci in M. Toplice. Ni pravi čas za njo, menijo eni, lokacija se išče, o podpisu bodo razpravljali in odločali na prihodnji seji itd. Torej Šola bo, vendar mogoče. Maturantski pohod Tako, kot je šel Atila s svojimi hordami proti Rimu, skoraj tako nekako se je končal dan maturantskega pohoda v Soboti. Naslednji dan v soboškem parku skorajda ni bilo drevesa, okrog katerega ne bi ležali kilogrami smeti, največkrat v obliki pivskih in vinskih steklenic. Maturanti so pokazali tudi svojo inovativnost, saj je bilo na tleh, pa tudi na - drevesih, videti desetine nakupovalnih vozičkov. Američan v Pomurju Na tridnevni obisk v pokrajino ob Muri je prišel ameriški veleposlanik v Sloveniji Johny Young. Predstavil je možnosti sodelovanja in poslovanja z ZDA, s sabo pa je pripeljal tudi dva sodelavca za trg in gospodarstvo, ki naj bi bila v pomoč pri navezovanju gospodarskih stikov. Prišel Čiro rešit Muro_____________ Miroslav Čiro Bloževič, ki je popeljal Hrvate na svetovnem prvenstvu 1998. do brona, je postal novi trener Mure. 68-letni trener vseh trenerjev, kot mu pravijo sosedje, je podpisal za dve leti. Poznavalci trdijo, do bo poleg drugih Čiro pripeljal tudi Šukerja in R. Jarnija. Tako naj bi se, po slabi sezoni, Muri pisali boljši časi. Tudi zaradi tega, ker je postal novi predsednik bogataš Georg Suban, ki napoveduje korenite spremembe in boj prav za vrh Milica lahko gre domov Odločitev senate, ki je marsikoga presenetila, je sporočila sodnica Maša Butenko: »Makoterjeva, zdaj lahko greste domov!« Temu sprva ni mogla verjeti niti obtoženka, saj je najprej obsedela in šele nato so jo oblile solze sreče. Po tridesetih mesecih pripora je odvetniku Čeferinu uspelo, da jo je z raznimi slalomi v procesu »spravil ven«. Kazniva dejanja, ki bremenijo obtoženko, so tako huda, da zastarajo šele v 50 letih. Postopek ni končan. Tovarnar Benko dobil ploščo Tovarnarja Jožefa Benka, enega najpomembnejših in najuglednejših pomurskih gospodarstvenikov med obema vojnama, je leta 1945 na osnovi montiranega procesa usmrtila ljudska oblast. Naiven, kot je bil, je bil prepričan, da mu nova oblast ne bo storila nič žalega, saj se je tudi on tako obnašal. Zdaj so se ga spomnili gasilci - nekoč je bil starešina prekmurskih gasilcev - in mu na pročelju stavbe v Lendavski ulici odkrili spominsko ploščo. Palica za Guinnessovo knjigo Pred začetkom evropskega prvenstva v hokeju na travi skupine C za ženske, ki poteka v Moravskih Toplicah, so predstavili največjo hokejsko palico za Guinnessovo knjigo rekordov. Je iz smrekovega lesa, dolga 15,22 metra, težka pa več kot tono in je vredna okrog milijon tolarjev. Izdelali so jo * Lipovcih pri mizarju Francu Maučecu, ki je tudi sam hoke-. 2003 Dogodki, ki (mjso VESTNIK 43 pen januar 2004 Avgust I September I Oktober November December Cena pšenice še vedno XY ___________________ V prostorih Kmetijske zadruge G. Radgona so se sešii pridelovalci in predelovalci žitaric, da bi se dogovorili o ceni Žitna industrija zahteva tržno ceno in tako, kot je v mlinih sosednjih držav, kmetje pa bi radi pokrili stroške in inflacijo, torej toliko kot lani plus inflacijo. Po dobri uri pogajanj so se razšli, vsak s svojimi predlogi. Pogajanja se bodo nadaljevala. 80 let dr. Vekoslava Grmiča______________________ Mesec po rojstnem dnevu naslovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča so uglednemu rojaku pri Sv. Juriju ob Ščavnici pripravili posebno svečanost. Jubilant je pravi ljudski človek. Je umirjen in pošten in zato spoštovan pri vseh in na vseh ravneh. Je častni občan Sv. Jurija, Radgone in Maribora. Odlikovan je z redom republike z zlatim vencem, od Kučana pa je prejel odlikovanje srebrni častni znak svobode R Slovenije Taki ljudje, kot je on, naj živijo večno! Milijonar v Moravskih Toplicah?___________________ V tem trenutku se še ne ve, kdo bo spravil v žep 59.791.178 tolarjev. Dejstvo je, da je v turističnoinformativnem centru v Moravskih Toplicah nekdo vplačal kombinacijski listek za ■oto, ki je zadel sedmico. Srečni dobitnik ima zdaj dva meseca casa, da se oglasi z listkom, kakšno količino denarja rzpla-' Cujejo samo na glavni direkciji v Ljubljani, zato je mogoče, da dekleta, ki so prodala listek, kakšne posebne koristi (darilo) bodo imela. Prvi Slovani v Prekmurju podlagi najdb na trasi Pomurske avtoceste je nastala Ideja za film, ki ga snemajo v '-•lizini kroškega broda. Tukaj so našli arheološke sledi najstarej-Sega vala Slovanov, ki so prišli Prek moravskih vrat v letih 560-580 v Prekmurje, potem Po se razselili proti Alpam in Po vsej Sloveniji. »Najdbe so 'le presenetljive in delno se bo Zgodovina naselitve pisalo nekoliko drugače,« je povedal Mitja Guštin, profesor na °ddelku za arheologijo in producent filma. Ilegalcev ni več Sef postaje mejne policije Lendava Iztok Trček je pripravil tiskovno konferenco in podal pregled svojega dela, se pravi pregled dela policije na tamkajšnjem območju. Ugotavlja, da so razmere stabilne in da je na splošno vse zadovoljivo. Najbolj razveseljivo je dejstvo, da so se ustalile razmere z ilegalci. Leta 2000 so na tem območju obravnavali 43.825 ilegalcev, letos pa samo 57. Od teh jih je 14 zaprosilo za politični azil. Suša, suša Suša pesti pokrajino že od pomladi. Najhujša suša v zadnjih sto letih je zarezala globoke rane in posledice bodo zanesljivo dolgoročne. Prizadete so vse kulture, kmetje prodajajo živino, nekateri zalivajo vinograde. Dokončne ocene o Škodi ni, zgovoren pa je naslednji podatek kmetijske svetovalne službe: v Pomurju je 51 tisoč hektarjev njiv, vseh obdelovalnih površin pa je 67 tisoč hektarjev. Zaradi suše je poškodovanih 63 tisoč hektarjev Lepši »Lotmerk« V okviru 47. praznika občine L|ulomer sovpada s 135. letnico prvega slovenskega tabora, sta tamkajšnji župan Jože Špindler in predstavnik države Dean Peršon predala namenu krožno križišče, obnovljeno cesto v Grossmanovi ulici, hodnik za pešce in kolesarsko stezo. Krožišče bo dejansko polepšalo videz mesta, saj ga v sredini krasi domiselna fontana, čeprav nekateri menijo, da je predraga in bi bil ta denar drugje bolj potreben Računsko sodišče na Tišini V Občini Tišina je sodišče vzelo pod lupo njeno poslovanje v letu 2002, ki še spada v mandat prejšnjega župana Alojza Flegarja. Verjetno bi mnogi radi, da se odkrije čimveč njegovih nepravilnosti, zato je bilo tudi poslano pismo, da naj sodišče podreza v omenjeno leto Malo so seveda vmes strankarske igrice, saj vsi svetniki niso bili seznanjeni $ pismom, čeprav je bila podpisana njihova stranka. Revizorji naj bi svoje povedali prihodnje leto. Naj kmetija 2003 Po pol leta ogledovanja domačij, ki ga je opravila Vestni-kova skupina strokovnjakov od agronomov, arhitektov do etnografov, so končno izbrali tistega, ki se lahko okiti z NAJ. Tokrat je to Halasova domačija v Crenšovcih. Vestnik in njegovo akcijo, ki se ob koncu spremeni v pravcato ljudsko rajanje, je pohvalila tudi Sonja Bukovec, direktorica Agencije za kmetijske trge. Malce hudomušno lahko dodamo, da je akcijo podprl tudi Bog, saj je poslal prav na sklepno prireditev po večmesečni suši obilni dež. Novi lastnik Zvezda - Diane Radenska je prodala družbo Zvezda - Diana po še neuradnih informacijah za 980 milijonov tolarjev finančni družbi Hypo Leasing. Podjetje naj bi bilo kupljeno za Marka Slaviča kot jemalca lizinga. Posel je bil tokrat speljan brez domačega Feniksa, ki je sicer Slavičev prvi lizingodajalec. Pivovarno Laško, ki kot večinski lastnik Radenske potrebuje denar za pivovarsko vojno z Unionom, kaj malo skrbijo posledice te prodaje. Merkator kupil Živila Seveda nas to briga, saj so pred tem kranjska Živila kupila Potrošnik in nato v kratkem času skoraj do konca izničila več kot petdesetletna prizadevanja in odtegovanja prekmurskih trgovcev. Ob nakupu so Živila rekla: Potrošnik je posloval z izgubo. Ce ne bi prišli mi in zmanjšali premoženja (prodali trgovin) ter posodobili poslovanje, bi tako ali tako propadel. Kaj bo zdaj s prodajalnami no podeželju (25) in na sploh s Potrošnikom (kolikor ga je pač ostalo) je trenutno v božjih rokah. Čiro odšel Kot strela z jasnega je odjeknila novica, da je hrvaški nogometni strokovnjak Cino Blaževič po bolečem porazu Mure z lendavsko Nafto v pokalnem tekmovanju odstopil z mesta trenerja. »To je eden najtežjih trenutkov v moji karieri. Ko trener ifgubi tako tekmo, nima več prnvlri- zn nadd|nji kteAl,- je izjavil trener trenerjev, ki je kljub velikim obljubam (in stroškom) svoje delo opravil daleč pod pričakovanjem. Novi trener je pos- Vodenik - slovo politiki _________________________ Že julija je nekdanji gornje-radgonski župan kot član občinskega sveta uradno napisal odstopno izjavo, kar je občinski svet sprejel. Dejansko pa se Miha Vodenik z Melov ni pojavil na seji od takrat, ko se je novi župan od njega poslovil, mu izročil za spomin sliko in so se skupaj fotografirali. Zdaj bi vsi radi, da bi se spet kaj pojavil na občini in pomagal razrešiti nekatere posledice njegovega županovanja. Pomurci in Udba Pri založbi Nova obzorja je izšla knjiga Dušana Lajovica Med svobodo in rdečo zvezdo. Med drugim je bil avtor tudi častni konzul v Novi Zelandiji. Knjiga je bolj ali manj seznam 14.000 imen tistih, ki so na tak ali drugačen način sodelovali z Udbo Knjiga je le nadaljevanje zgodbe, ki se je začela z objavo seznama na svetovnem spletu pod naslovom Udba.net. Vestnik je na »slepo« objavil nekaj priimkov, ki so »zveneli« pomursko ... Pomurci imamo najdaljšega Dobili smo dodatnih 7 km avtoceste. Od tega je most na Muri dolg 833 m in tako velja za najdaljši most v Sloveniji. Na otvoritev AC so se prišli slikat tudi poslanci. Od predvidenih 83 km ima Pomurje trenutno 11 km, kdaj pa bo zgrajena celotna avtocesta od Lendave do Maribora, pa ne ve nihče. Prometni minister je prepričan, da se bo to zgodilo do leta 2010, v nacionalnem programu pa piše da do leta 2013 ... Evropski mladinski prvak 19-letni Denis Ficko iz Mlajti-nec, študent prvega letnika Fakultete za šport v Ljubljani, si je na Dunaju priboril naslov evropskega mladinskega prvaka v karateju. Zveneči naslov je iz serije številnih odmevnih uspehov, ki jih je fant žel v svoji sedemletni Športni karieri. Trenira petkrat tedensko, enkrat mesečno pa v Čakovcu s člani hrvaške državne reprezentance (zaradi dobrih sparing partnerjev). Trenutno je registriran za Karate klub Partizan Ljutomer. Gostilna Lovenjak prodana Na soboškem sodišču so na dražbi prodali gostilno Horvat - Lovenjak, nekoč pojem kvalitetne gostinske ponudbe v Pomurju. 70 odstotkov od ocenjene vrednosti, kolikor je bila izklicna cena, znaša 61 milijonov tolarjev, upniki pa so prijavili 106 milijonov terjatev. Kupec Werner Nofhangel, avstrijski podjetnik, ki ima d. o. o. s sedežem v Mariboru, je vplačal varščino, kupnino pa mora v petnajstih dneh po podpisu pogodbe. Terorist iz Radgone obsojen Okrožno sodišče v Murski Soboti je 32-letnega Tomija Slugo spoznalo za krivega in ga »zašilo«. Dobil je 4 mesece pogojno. Fant se je napil rdečega vina, potem pa žačel ogrožati varnost ameriškega predsednika Busha mlajšega, in sicer tako, da mu je v Belo hišo poslal mej! z naslednjo vsebino: »Predsednik, rešite Zemljo, vi riti, ubili vas bomo v Ljubljani. Dobrodošli!« Sluga Bushu, Bush CII, CIA policiji... Še sreča, da fant ni vozil pijan, tedaj bi bila kazen še višja. 110 let bolnice 15. novembra 1893 je v nekdanji Kolodvorski ulici v Soboti začela delovati bolnica. Imela je štiri sobe, v vsaki šest postelj. Počasi se je širila, leto 1954 pa je bila zgrajena prva stavba v Rakičanu. Visok jubilej so hoteli počastili z otvoritvijo nove porodnišnice, vendar bo ta nared (Če bo!) šele prihodnjo pomlad. Država Ljutomeru 206 mio. Država bo namenila za gradnjo ljutomerske čistilne naprave v prihodnjih treh letih dobrih 206 milijonov dinarjev. Napravo, ki bo vredna okrog milijardo tolarjev, bo koristila tudi občina Križevci, največ koristi od nje bodo imeli mrtva reka Ščavnica in vsi tisti, ki živijo ob njej. Prva obletnica PAZU Minilo je leto, odkar so pomurski doktorji znanosti ustanovili Pomursko akademsko znanstveno unijo, ki se ukvarja z možnostmi, kako znanje in izkušnje usmeriti v domačo regijo. V dveh dneh praznovanja obletnice se je z referati oglasilo sedemnajst doktorjev in doktoric znanosti. Rezultate prizadevanj je na žalost še najbolj zaobjel dr. Anton Vratuša: »Pomurci imamo veliko idej in želja, vendar jih malo uresničimo « Kapelski fantje - 10 let V dvoroni družbe Kapela -vinogradništvo in vinarstvo se je slišala pesem kvarteta - okteta Kapelski fantje, ki so tako proslavili 10-obletnico obstoja in neutrudnega delovanja. Fantje so gostovali v ZDA (Pensilvanija), imajo dve kaseti, tretjo pripravljajo, četrta je na vidiku. 25 let Varisa Lendavsko podjetje Varis, ki proizvaja sanitarne kabine, praznuje jubilej Ta je sicer skromen, so po toliko pomembnejši poslovni rezultati, ki jih dosega. Sedemdeset odstotkov prometa dosegajo na zahodnih trgih. Zaposlenih je sto petdeset delavcev, ki imajo, skupaj z družinskim člani in upokojenci, v rokah kar 87 % premoženja družbe. Terme 3000 - adijo Kranjska Sava je objavila namero o prevzemu Term 3000 iz Moravskih Toplic. Dejstvo je torej, da bo lastnik doma na Gorenjskem in bo verjetno tudi dobiček šel tja oziroma ga bodo od tam razporejali. V tem trenutku je prezgodaj ugotavljati širše posledice in ni nujno, da bodo le-te slabe. »Moravci« potrebujejo močnega finančnega partnerja, kar Sava je, in če je nadaljnji razvoj toplic v njenem interesu, potem ... Ameriška nagrada Kalamarju Arh Andreju Kalamarju iz Sobote so na arhitekturnem bienalu v Miamiju v ZDA dodelili zlato medaljo za projekt v kategoriji večstanovanjske in poslovne stavbe. Fant je dobil priznanje za poslovni objekt Lev v Ljubljani, zgrajen na križišču Celovške in Tivolske ceste. pretresli svetw ob Muri 2003 januar 2004 P©" Čustva vplivajo na naše zdravje, vedenje, medsebojne odnose, učenje [ Vpliv čustev je večplasten V ozadju naših besed, misli in dejanj so čustva Človekov razvoj jim je dodelil osrednje mesto v človekovi duši Zakaj jim pripada tako pomembno mesto? Čustva so naši najgloblji občutki, strasti in hrepenenja in s tem naši modri upravitelji. Dajejo nam pomembne podatke o tem, kako razmišljamo o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Veliko nam povedo tudi o naših najglobljih ciljih in vrednotah ter o našem življenjskem smislu. Prav tako nam ponujajo tudi možnost, da na novo pregledamo in popravimo preteklost, damo življenjsko moč sedanjosti in preusmerimo prihodnost. Njihov vpliv je torej večplasten, saj zaznamujejo ključna področja našega bivanja, zato v nadaljevanju predstavljamo vpliv čustev na naše zdravje, vedenje in medsebojne odnose. Zdravje Čustva zaznamujejo naše zdravje, saj so možgani in živčni sistem povezani z imunskim sistemom, zaradi česar si neprestano pošiljajo sporočila Trdimo lahko, da čustva vplivajo na naše zdravje. To podkrepljujejo tudi naslednji primeri: Če zatiramo ali omejujemo čustva, se naša odpornost zmanjšuje. S skrivanjem svojih čustev ali izogibanjem pogovoru o doživetih čustvenih pretresih se torej izpostavljamo tveganju, da zbolimo -Jeza in tudi druga negativna čustva imajo na telo podobne negativne učinke kot npr kajenje. Z našega štedilnika Branko Časar, kuharski mojste - Prehladi in okužbe zgornjih dihalnih organov lahko nastopijo zaradi čustvenih pretresov. - Izpolnjeni medosebni odnosi so zdravilo, saj povečujejo odpornost imunskega sistema, krajšajo čas okrevanja in podaljšujejo življenje. Vedenje Nasilje, samomori, izbruhi jeze, nezaželene nosečnosti, zasvojenost idr. govorijo o čustveni nepismenosti. Da bi spremenili vedenje, moramo razviti čustvene spretnosti. To pa pomeni, da moramo najprej razviti visoko stopnjo samozavedanja (prepoznavanje svojega notranjega doživljanja), nadaljevati z učenjem obvladovanja čustev (obvladovanje notranjega doživljanja) in s samomotiviranjem (razvoj takšnih čustvenih nagnjenj, ki vodijo k uresničitvi cilja ali pa ga pomagajo doseči). Ko razvijemo prej navedene osebnostne spretnosti, začnemo pri sebi razvijati družbene spretnosti. To pomeni, da si prizadevamo prepoznati čustva in občutke drugih in se nanje primerno odzivati. Medsebojni odnosi____________________ Če nismo sposobni prepoznati ali izraziti čustev, pogosto doživljamo frustracije. Prav iz tega vzroka pogosto nismo sposobni dojemati in razumeti dogajanja okrog sebe. Okolici se zdimo »čudni«, zaradi česar se drugi se ob nas neprijetno počutijo. Kadar ne vemo izgrajevati medsebojnih odnosov, se nam dogaja, da pogosto napačno razumemo kak pogled ali izjavo in se na to neprimerno odzovemo. Poleg tega nismo sposobni izraziti, da smo negotovi ali pa ne znamo predstaviti svojih in tudi namenov drugih. Ni neobičajno, da se zato nismo sposobni vživeti v čustva drugih in se ne zavedamo, kako naše ravnanje vpliva na druge. Tisti, ki so čustveno pismeni, imajo dobre odnose z drugimi ljudmi, ki so jih sposobni tudi razumeti. Zavedajo se, da morajo v odnosih z drugimi ravnati prozno, spretno in odgovorno, obenem pa jim ni treba žrtvovati svojih vrednot in potreb. Takšni ljudje vedo, kdaj je kaj primerno tako za njih same kot tudi za druge ljudi. Sposobni so pridobiti pomoč ali nekoga, ki jim takrat, ko to potrebujejo, prisluhne. Da vse to lahko dosežejo, morajo razumeti besedno in tudi nebesedno komunikacijo, se zavedati vplivov svojih dejanj na druge m prevzemati odgovornost za svoja dejanja. Mag. Simona Šarotar Žižek Postrvji fileji v skorji iz bučnega semena s krompirjevo omako Sestavine: 400 g postrvjega fileja, sol, poper, 40 g bučnega semena, 30 g moke, 20 g gorčice, 5 d olja za pečenje. Sestavine za krompirjevo omako: 200 g krompirja, 15 cl juhe, 10 cl smetane, 2 cl bučnega olja, sol, sesekljan peteršilj. Z ribjih filejev odstranimo kožo ter jih začinimo s soljo in poprom. Bučno seme sesekljamo in pomešamo z moko Začinjene fileje na tanko premažemo z gorčico ter povaljamo v mešanici mer ke in semena. Olje v ponvi segrejemo in na njem spečemo fileje. K pečenim filejem postrežemo krompirjevo omako in okrasimo s peteršiljem Priprava omake: Krompir operemo, olupimo in narežemo na majhne kocke. Damo v primerno kozico, zalijemo z juho in skuhamo. Dodamo bučno olje, smetano in po potrebi solimo, nato pa z mešalnikom naredimo pire. Pristavimo, da zavre v gosto omako. Na koncu dodamo sesekljan peteršilj. Jagnječja juha s penino Sestavine: 100 g masla, 300 g jagnjetine, 150 g čebule, 200 g korenja, 25 cl penine, 150 cl perutninske osnove, 30 g sezama, sol, poper. Priprava: Jagnjetino v hladni vodi splahnemo in na deski narežemo na drobne kocke V kozici razpustimo maslo, na njem prepražimo meso do rumene barve, nato ga z lopatico vzamemo iz posode. Na preostanku maščobe prepražimo na drobne kocke narezano čebulo in korenje. Prepraženim sestavinam dodamo meso, premešamo in zalijemo s perutninsko osnovo. Prevremo in zakuhamo sezam. Kuhamo 15 minut in po potrebi začinimo. Nadevan pljučni file v koruzni omaki Sestavine: 400 g pljučnega fileja, 80 g prešane Šunke, SOgskute, 1 jajce, 250gbučk, sol, poper. Sestavine za omako: 30 g masla, 10 g koruzne moke. 20 cl goveje osnove, 160 g sladke koruze v storžih, 10 cl sladke smetane. Pljučni file razrežemo v obliki kvadrata, rahlo potolčemo, solimo in popramo. Skuto pretlačimo ter ji primešamo jajce, sol in poper Bučke narežemo na tri milimetre debele po dolžini narezane rezine, solimo in v ponvi na olju opečemo. Šunko narežemo na dva milimetra debele rezine. Pripravljen pljučni file namažemo s polovico skute, obložimo z opečenimi bučkami, šunko in ponovno premažemo s skuto. Vse sku-' paj zavijemo v rulado. Rulado zavijemo v alu folijo in v pečici pečemo 20 minut pri 170 °C, tako vestmi da ostane meso rožnato. Vzamemo iz pečice in deset minut pustimo v alu foliji. Nato odvije mo, narežemo in ponudimo z omako. Priprava omake: Maslo v ponvi razpustimo, na njem rahlo prepražimo koruzno moko, zalijemo z govejo osnovo, dodamo narezano sladko koruzo v storžih in prevremo. Vse skupaj pretlačimo in ponovno pristavimo ter primešamo sladko smetano. Nadevani profiteroli Sestavine: 150 g moke, 30 cl vode, sol, 3 jajca, 40 g masla. Sestavine za nadev: 70g mladega korenja, 70 g graha, 70 g brokolija. 60 g majoneze, 30 g drobtin, 20 g parmezana. Vodo pristavimo ter dodamo maslo in solimo. V vrelo vodo zakuhamo moko in mešamo s kuhalnico tako dolgo, da nastane cmok Odstavimo, do polovice ohladimo in primešamo jajca. Pripravljeno maso damo v dresirno vrečko in nabrizgamo kupčke na pomaščen pekač srednje velikosti ter pečemo v pečici 20 minut pn 175 °C. Pečene ohladimo, prerežemo, nadevamo in jih ponovno damo za 10 minut v pečico. Nato takoj postrežemo. Priprava nadeva: Zelenjavo v slani vodi skuhamo in odcedimo. Narežemo na drobne kocke, povežemo z majonezo, parmezanom in drobtinami ter vse skupaj narahlo premešamo Kalčkova solata z redkvico Sestavine: 320 g kalčkov 280 g redkvic, 100 g solatnih listov, 5 cl kisa, 20 g gorčice, 5 cl olja, 20 cl kisle smetane, sol, poper. Kalčke damo v skledo, dodamo naribano redk vico in rahlo premešamo. Oprane solatne liste damo posebej v skodelice za solato, obložimo s kalčki in redkvico ter prelijemo s prelivom iz smetane, kisa, olja, gorčice, soli in popra. Novoletna torta Sestavine: 6 jajc, 150 g sladkorja v prahu, 150 g margarine, 150 g naribane čokolade, 150 g mletih orehov. 60 g drobtin, 1/2 pecilnega praška, 2 cl ruma. Sestavine za kremo: 2 jajci, 120 g sladkorja, 100 g čokolade, 20gostre moke, 180 g margarine. Sestavine za posip: 50 g mletih orehov. Margarino penasto upiešamo, dodamo sladkor in rumenjake ter mešamo, da dobro naraste. Drobtine s pecilnim praškom, rum, mlete orehe in naribano čokolado umešamo v masleno zmes. Beljake stepemo v trd sneg, ki ga narahlo primešamo masi. Pomaščen in z drobtinami potresen tortni model napolnimo do polovice Pečemo 50 minut pri 170 °C Ohlajen tortni ‘biskvit dvakrat prerežemo in namažemo s tremi četrtinami kreme. S preostankom kreme premažemo zunanjo stran torte in posipamo z mletimi orehi. Priprava kreme: Jajca, sladkor, čokolado in mo ko stepamo nad soparo, da se zgosti. Odstavimo in popolnoma ohladimo. Primešamo penasto umešano margarino in gladko razmešamo. KOPB na novo odkrita bolezen Slogan svetovnega dneva KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen) je bil Dihajmo za življenje. Ob tem dnevu sta evropska federacija za astmo in KOPB izdala manifest o pravicah in dolžnostih bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. V manifestu je dan velik poudarek ozaveščanju prebivalcev o tej bolezni, ukrepih proti nastajanju le-te, njenem zdravljenju in rehabilitaciji. Le tako lahko omogočimo zgodnjo zaznavo obolenja, zmanjšamo pogosta poslabšanja, dosežemo premik invalidnosti v starejše obdobje in zmanjšamo umrljivost zaradi KOPB. KOPB je ena najbolj množičnih kroničnih bolezni, je med glavnimi vzroki zbolevnosti in umrljivosti po vsem svetu in navsezadnje je za državo draga bolezen. V svetu je približno 600 milijonov bolnikov, v Sloveniji pa med 50 000 in 100.000. KOPB je četrti najpomembnejši vzrok smrtnosti v svetu (pripisujejo mu približno 2,75 milijona snubi), v ZDA pa porabijo letno za to bolezen 23,9 bilijona dolarjev (za Slovenijo ni podatkov). Kljub vsemu naštetemu še vedno ostane veliko bolnikov s KOPB neodkritih (na ameriški celini približno polovica, v Evropi pa tri četrtine). Zaradi vsega tega sta Svetovna zdravstvena organizacija in ameriški nacionalni inštitut za srce, pljuča in kri sprožila svetovno pobudo o KOPB, ki ima namen povečati ozaveščenost o KOPB ter ustvariti osnovne smernice za zdravljenje te bolezni. Kaj je KOPB? To je bolezen kadilcev cigaret, redkeje pa nastane zaradi dolgotrajne izpostavljenosti velikim količinam dražljivcev v zaprašenem okolju ali ob nepravilnem izgorevanju biomas. Cigaretni dim škoduje vsem delom pljuč Kot posledica kajenja se pojavijo okvare v velikih in majhnih sapnicah, pomnožijo se celice, ki izločajo sluz, in nazadnje pride do razpada pljučnih mešičkov. Pride do zapore dihalnih poti, ki zmanjšuje pretok zraka v pljuča in iz njih. Ta zapora je večinoma progresivna in žal v manjši meri reverzibilna. V končni fazi se zaradi razpada pljučnih mešičkov zmanjša vsebina kisika v krvi oz. kisik iz zraka vse težje prehaja v kri, v kateri ga je vse manj, kar škoduje vsem telesnim organom. Znaki bolezni so kašelj, izkašljevanje in naduha med telesnim naporom. Kronični kašelj in izkašljevanje se pogosto pojavita več let prej, preden se zmanjša pretok zraka v pljučih. Naduha ob naporu prav tako napreduje počasi in si jo marsikateri bolnik napačno razlaga kot izgubo kondicije, ne pa kot začetek bolezni. Tako se za prvi obisk pri zdravniku odloči šele tedaj, ko se pojavijo hujše težave. Večinoma je to po 50. letu starosti Bolnik jo zazna šele po 20. ali 30. letih kajenja škatlice cigaret dnevno. Če pa pokadi več škatlic dnevno, se bolezen razvije razmeroma hitreje. Osnovni vzrok za pozno odkritje in nato pozno zdravljenje bolezni je premajhna ozaveščenost tako bolnikov in tudi zdravnikov. Večina bolnikov sploh ne ve, kaj je KOPB in kako huda je ta bolezen, po drugi strani pa marsikateri zdravnik kadilcem ne posveča dovolj pozornosti. Če ste kadilec in imate naštete težave, je nujno, da se čimprej oglasite pri svojem zdravniku, ki bo ugotovil, ali bolehate za to boleznijo, vam svetoval, da opustite kajenje, in vam predpisal ustrezno terapijo ter vas po potrebi napotil na dodatne preiskave. S tem se bo bistveno upočasnilo napredovanje te bolezni in vam omogočilo kakovostno življenje. Vladimir Mrkšič, dr. med., spec, internist pulmolog VeK* januar 2004 VESTNIK 45 -----------pen- Zadnjih 24 ur, tla minut, sekund mera s* • Zadnja sekunda Zadnjih 24 ur, minut ali sekund v letu 2003 lahko prelezimo, prehodimo, prepeljemo, prezremo, preplešemo ali preljubimo ... Nekateri verjetno tudi predelajo. Vsak trenutek ima drugačen čar. Skupek čarov bo mogoče zapisan v našo prihodnost, saj novo leto je tisti dan, ko si privoščimo sanje ne glede na to, kje smo in kaj počnemo. Pogled v trgovine na Silvestrovo Veliko trgovin je pripravljenih sprejeti še zadnje in najbolj hvaležne kupce. Ti so povečini tako zaposleni, da si ne morejo vzeti časa za iskanje nove garderobe. Njim se pridružujejo tudi tisti, ki so dobili povabilo na silvestrovanje kar zadnji dan v letu. Veliko nas verjame, da so taka povabila najboljša in naredijo razpoloženje najživahnejše. Gre za to, da nič ne pričakujemo In takrat ponavadi tudi najbolje kupujemo; mislimo le na to, kaj je na voljo in kako se poda telesu. Če z izborom nismo uspeli, raje razmislimo, kaj se skriva v naših omarah. Včasih se dogajajo čudeži in skombimramo oblačila, ki smo jih nosili prej popolnoma drugače. Pri pregledu omare še najbolj pomaga žena ali mož ali prijateljica, ki z drugega zornega kota lažje »zagleda« novo podobo. Zadnjih nekaj, minut Pogled v ogledalo mogoče ne bi bil odveč. Osvežimo se s posebnimi robčki, ki ponovno matirajo ten kože, in popravimo ličila, da bo pogled v nov dan nov začetek z novimi cilji. Nezmernost preveva vsakdanje življenje, a zmernost si ga podreja Razvajen otrok se dolgočasi med obiljem igrač. Žena in ljubica sta si v laseh, ker nobena noče biti za moškega druga Še silovitejše si moški ne pusti odvzeti prvenstva pri ženski. In na plesišču s preveč plesalci si ti prej ali slej stopajo po nogah. Še bi lahko naštevali zgled za zgledom, le ozreti se je treba naokrog Denimo, človek v preveliki obleki je smešen. Nerodni ženski je prekipelo mleko, ker.se je zaklepetala Pohlepnega tatu so ujeli pri delu, ker ni utegnil gledati na uro Sladokuscu je postalo slabo, ker je prevelik zalogaj torte slaščici pokvaril sladkobo Prehitremu vozniku zmanjka poti, obotavljajočemu pa časa, da bi jo prešel. In impresionistična slika je od daleč podobna madežu, od blizu pa je le vzorec lis Tatjana Kalamar Morales Nadaljujemo s temo iz Prejšnje številke Pena - Misli je težko ujeti in m kazalca na uri, ki bi kazal moč naših čustev, Če nameravamo sladko sekundo prespati, na] bo to zato, ker smo se sami tako odločili. Sonce bo spet vzšlo. Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja Se posebno vpliva na naše ranje ure, ki uravnavajo delo-anie organov, vreme (poslab-nie ali izboljšanje vremenskih azmer) Vreme vpliva na naše ^sno in duševno počutje Odkar bivamo v trdnih sta-ovanjih (stavbah), nas občut-»vost za vreme vedno bolj moti, ,, se Posebej velja za bolnike z getativnimi motnjami, oslabele, arejše ljudi, ki vremenske sp-največkrat čutijo celo ' bolezen. Največkrat se, ko se približuje slabo vreme, tudi pri zdravih ljudeh pojavijo motnje v krvnem obtoku, že obstoječe bolezni povzročajo povečano nelagodje. Ko pa se slabo vreme spreminja na bolje, čutimo več krčev ali kolik Tudi vmesno vreme, obdobje brez vetra, negativno deluje na človeka, saj je prav v tem obdobju največ srčnih infarktov ur poskusov samomorov. Tako vreme zelo slabo, negativno vpliva na alergije, vegetativne motnje in povzroča potrtost. Tudi letni časi, toplota m mraz, vlivajo na naše počutje in zdravje, kar so dokazali tudi v biome-teorološkem raziskovalnem cen tru Laiden. Krvni tlak se dvigne v hladnem vremenu m pade v toplem, neodvisno od zunanjih temperatur se spreminja tudi v ritmu letnih časov. Hitrost sedimentacije krvi (rutinski diagnostični postopek v medicini) je prav tako povezana z vremenom. V hladnem vremenu se rdeče krvničke počasneje, v toplem pa hitreje sesedajo. Vreme, letni časi in notranje ure so torej očitno povezani, čeprav to ni dokončno dokazano, kot ni dokazano, da sta naše zdravje in počutje odvisna od življenjske in fizične energije. Kljub temu se znanost začne vedno bolj ukvarjati s to problematiko, išče resničnost povezav med organizmi m nevidnimi, nedokazanimi vplivi na naše počutje, zdravje ali bolezen Naša odvisnost od energij m bioritma je pomemben člen v verigi bivanja, razvoja m umiranja. Na to pa pogosto vpliva lunina mena, ki lahko bistveno deluje na naše počutje, agresivnost, čutnost, spanje, zdravje, učinkovitost zdravljenja in prispeva k povečani duševni neuravnoteženosti. Scenarij m nujno črnogled Koliko igrač je potrebnih, da otrok odrase9 Koliko žensk je treba, da se moški potrdi, in koliko moških, da se uresniči ženska? Katera zabava in obleka sta po naši meri? Koliko razvad prebavi naš trebuh in koliko zablod preslepi naše oko? Kajpak nič hudega, če se kdaj mleko prismodi in če se torte prenaje kdo, ki m sladkorni bolnik. Pametni hiti počasi In impresionistična slika se da pogledati s prave razdalje z malo truda Poglejmo še drugo plat Prikrajšan otrok se nima čemu odreči Samoljubnežu ogledalo laže. Sprevrnjeno je samega sebe povabiti na ples. Gol človek je brez imena Kljub resničnemu trudu je malha pogosto prazna in žalostno je, ko ni kje vzeti, in še bolj, ko nimamo komu kaj dati. Sladko grozdje, ki visi više od dosega rok, dobi grenak ali kisel priokus, ker lakota se sama ne nasiti in žeja se sama ne odžeja Izguba nas najbolj prizadene In brez mogoče izbire je vsaka podoba dvomljiva. Tudi tu scenarij ni nujno črnogled. Drug drugemu smo lahko lek m mera. A preverimo; »Kar imamo sami odveč, ponavadi tudi drugi ne pogreša.« Janez Springer, mag. farm. Ko se je hrani in pijači težko upreti Novoletni prazniki so tik pred nami. Z njimi pa tudi polne mize dobrot, ki se jim težko upiramo. Vendar pa ni kriva samo hrana, da ne porabimo ogromnih količin kalorij. Ponavadi pozabimo tudi na športne aktivnosti oziroma sploh na gibanje Nista samo pestrost in količina hrane tista, ki nas premamita, da preveč uživamo v hrani in pijači. V prenajedanje vodi tudi preobremenjenost, ali bomo pravočasno nakupili darila, uredili m okrasili stanovanje ter pripravili hrano in pijačo. Vendar lahko kljub temu uživamo. Pazimo le, kaj si bomo naložili na krožnik, poskušajmo pa se tudi izogniti stresu in preobremenjenosti, ki lahko zaradi dolgočasja, jeze ali utrujenosti vodita v prevelike količine hrane. Pijmo veliko vode’ Če bomo prebili veliko časa v vroči kuhinji, žejo pa gasili s kavo in alkoholom, nas lahko to pripelje do dehidracije in izčrpanosti ter zamenjave žeje za lakoto. Pa na zdravje in veliko sreče v novem letu! M. J. Pen januar 2004 uči mali Caspar čine pivskih bratcev sta zdaj nastali dve skupini, ki bosta nastopili s pričanjem v prid enemu ali drugemu. Obe strani sta si zagotovili priče tudi pri drugih gostih, ki so bili ta. večer v disku. Midzic je najel znanega hamburškega odvetnika Mar thiasa Prinza, Vierhaus pa štiri odvetnike iz Dusseldorfa, med njimi je tudi pravni zastopnik Borisa Beckerja Kakorkoli že, po vsej verjetnosti bo sodišče prisiljeno, da bo razsodilo v korist Vierhausa, ki si je priskrbel najpomembnejši dokument. Dal mu ga je prijatelj, lastnik diska Sam’s, v obliki pisne prepovedi vstopa v lokal Midzicu in Poothu zaradi kaljenja miru gostov... Če bi melanholija imela zvok, potem bi donela kot glas Patricie Kaas (37). Lepa punca je pred kratkim izdala album z naslovom Sexe Fort (Močnejši spol), kjer poje pesmi v nemškem jeziku. »Šele pri štiridesetih sem se začela zavedati, kako sem močna kot ženska, < je na promociji albuma pojasnila svoj pogled na odnose med moškim in žensko. Kot po naključju se je v tistem času izjalovilo prijateljstvo z nekim trgovcem z avtomobili. Vse skupaj je takole začinila odnose z moškimi: »V mojem življenju noben moški ne bo dobil od mene popolne ljubezni. Moja ljubezen bo večno razdeljena med glasbo m moškega!« Patricia Kaas torej še ne bo tako hitro nosila poročnega prstana, zato pa se lahko pohvali z ordenom na reverju: v začetku decembra ji je ZRN podelila odlikovanje za zasluge pri razvoju nemsko-francoskega prijateljstva. _____ _ odstopa. Zadeva se bo zanesljivo znašla na sodišču. Javnost se sprašuje, ali je vse skupaj toliko vredno Še več, širša okolica se sprašuje in tudi daje odgovore: Ali morda večkratni milijonar Vierhaus ne potrebuje dodatnega denarja, ker ima izgube, ali strokovnjak za PR Midzic ni dejansko mafijski bos? Zdaj gre za moško čast in za dva udarca bo nekdo drago plačal Iz druš- Seveda gre zdaj za to, kdo je kriv. Vierhaus: »Ko sem mu rekel, naj malo bolje pazi, in ga vprašal, ali se za takšno svinjarijo ne spodobi vsaj malo opravičila, je vame skočil ta grešni kozel (Midzic) in me nepričakovano dvakrat s pestjo udaril v obraz. Doslej tega gospoda sploh videl nisem in se doslej z njim tudi pogovarjal nisem.« Midzic: »Jaz pa sem mislil, da sem na ta dan spoznal novega prijatelja. Gospod Vierhausen in jaz sva se ves večer odlično razumela. Veliko piv sva skupaj spila in tudi v tem lokalu sva sedela z ramo ob rami.« Tako nekako je bilo. Kdo je zdaj kriv? Vsak od udeležencev večera ima svojo verzijo in od nje ne Alain Midzic in Franjo Pooth. Priimek in ime nam, iz nekdanje Yuge, zvenita precej domače. Prvi je znan kot menedžer Verone Feldbusch, nemške tv-zvezde, po poreklu iz Južne Amerike, m kot vročekrven tip, drugi pa je njen zaročenec. Očitno sta šla nekoliko predaleč ... Konec zgodbe se je začel približno okrog ene ure zjutraj. Takrat je v luksuzni disko Sam’s v Diisseldorfu vstopila skupina kakšnih desetih gostov. Med njimi so bili recimo Franjo Pooth (34), njegov brat Mano (35), igralec Ralf Moller (44), Midzic in še in še. Potem ko so se udobno namestili med druge premožne goste, sta začela teči šampanjec in vodka in vse je bilo v redu. Seveda pa pijanska druščina ne zmore, da bi ves večer preživljala kar tako, v miru in razumevanju. Že najmanjša nerodno izrečena beseda ali pa samo nekoliko nenavaden pogled lahko pripeljeta najmanj do prepira. In med relativno mladimi in bogatimi petelinčki, o katerih je tukaj govora, pride kaj takega še bol] do izraza, saj se vinski bratci takega kova ne morejo kar tako zediniti, kdo med njimi je »ta glavni«! Vse skupaj se je menda obrnilo v prepir, ko je Manu iz rok । padla čaša in se je vsebina razlila po specialno kreirani obleki Arndta Vierhausa (35), . znanega nemškega tovarnarja pohištva. Kako se »pravilno« in pravočasno kupuje na britanski način, se mora človek naučiti že v zgodnji mladosti. Tega se zaveda mama Claudia Schiffer (33), zato je vzela na predbožični nakupovalni potep po znanih nakupovalnih ulicah s sabo malega Casparja Matthewa (1). __ Fotograf ju je ujel v ulici Jermyn Street, ko sta ravnokar- zavila v prodajalno Dunhill, kjer hn bo mamica kupila ■BR božično darilo za očka Matthewa, ki je sicer BB filmski producent. Cene BK v tej trgovinici niti niso E^B pretirane: srebrni kemični svinčnik stane le 1.850 evrov, plašč iz črnega kašmirja dobite že od 2.500 evrov naprej. Ženska, ki hoče presenetiti svojega moža, pa lahko ’kupi moško torbico, ki ima pri ceni oznako »ugodno« in stane le 950 evrov. Glavni »igralci«: Franjo, Verona, Midzic in ... ... tovarnar Vierhaus . fniocrafira v takšnih okoljih in 1e Anna-Marie Godard. Punca M»rada,6«* |Bhkobt pozah, v .zasebnem- življenju pa»0«»‘ ^)a v standardnih plesih večstranska. Je večkratna ame’ J p^on1 Collinsom in posnela valček, tango, fokstrot Posnela u WA stan Nič niso boljši Prstana ne orden pač pen januar 2004 Novoletna nagradna križanka STRONCIJ PRIPRAVA OKROGLA 10DO KG KRČMAR RIM. PESNIK IVAN STARIKAVO LUAK NOVAK TROJA SOLINE BARKA BITKA PRI ŠAHU Mien RJOVENJE IZNAJDBA GLAZURA slovaško za polton pod lantan NAJ VIŠJA KAREL MURSKA ILOVICA GRAPI TENISAČICA KURNIKOVA SESTAVINA BENCINA NADLEŽNA ŽUŽELKA URADNI SPIS DRAGO ibler REKA V RUSJJI DEREZAZ OSMIMI KONICAMI HRIB PRI BEOGRADU ČES PEVEC [KAREL) IGRALEC IN DRAMATIK ZNAK ZATON PRISTAŠ teizma OBLO TELO ŽIVČNO VLAKNO PROZOREN OKRASNI KAMEN AFRIŠKI PTIČ TEKAČ ANGLEŠKI PLEMIČ PREDSTOJNIK SAMOSTANA DOMNEVNI AFRODIZIAK AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK POSNEMOVALCA STARO MESTO OB EVFRATU IGRALKA LOLLO’ BRIGIDA PRITOK DONAVE V NEMČIJI HRVAŠKI REŽISER (KRSTO) BRAZILSKO VELEMESTO RUSKI VIKEND LETOVIŠČE V ŠVICI ADAMOVA DRUŽICA ŠPANSKI KNJIŽEVNIK (MARIANO JOSE DE) NASUTIMA LEDENIKA, SIROTA (REDKO) PISATELJ (FRANCE) OKRAS V OBUKI VRTNICE TOMAŽ OSTANEK NAŠA PEVKA ZABAVNE GLASBE LADUSKA KABINA NASPROTJE ENAKOSTI ŠESTI ŽIDOVSKI MESEC NEKDANJA MINISTRICA KAMNITO ORODJE IZ TERCIARJA MERJENJE TOPLOTE TOČILNA MIZA MLADA DAMA IZTRŽEK, IZKUPIČEK GL. MESTO EGIPTA DANSKI KOLESAR (BJARNE) KRAJ PRI MEDVODAH NAUK O METODAH PRIDOBIVANJA NOVIH SPOZNANJ PRVI RIMSKI DAN V TEDNU NEBESNO telo, ki KROŽI OKOLI PLANETA AMERIŠKA ATLETINJA (MARION) SKLADNOST, UJEMANJE PISATELJ (ISAAC) NOTARSKI URAD SLOVENSKA DRŽAVA VAROVALNA NAPRAVA NA STREHI NAŠA ROKOMETAŠICA KOŠARAZ DVEMA NIZOZEMSKI PISATELJ (PIET VAN) ENCIMV ČREVESNI SLUZNICI PROSTOR ZA RAC E PRITOK SAVE NA HRVAŠKEM TRINITRO-TOLUEN HRVAŠKI PISATELJ {IVANI PEVKA JUVAN ZLOŽLJIV LESEN NEVTRALNA AMINOKISLINA PLOSKEM UDARCU ČEŠKI KAMION FRANCOSKA PISATELJICA (GEORGE) LOKAL V VOJAŠNICI KOŠČEK SUKANCA KI SE GOJI NA VRTU ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER KRAJ PRI DOMŽALAH SLONOV GRŠKI poveljnik PRED TROJO AMERIŠKI filmski KOMIK {STAN) KOL SREDI KOPE ZA SUŠENJE KRME VIZUALNI MEDU VRSTA POLNJENIH TESTENIN BODEČ PLEVEL EGIPČANSKI BOG SONCA MANJŠA GOZDNA ZVER VRATAR (VLADIMIR) RADIJSKA NAPOVEDOVALKA VLADIMIR NAZOR TENISAČICA PISNIK OBISKOVALEC NAŠA IGRALKA UGO TOGNAZZ1 EDAMNI EMA STARC PESEM SIMONA GREGORČIČA SORTA JABOLK OTOK V KVARNERJU, HRVAŠKA AŠKERČEVA PESEM OKUSNOST VISOKA PLANOTA V SV. FRANCUI NIZOZEMSKO IME REKE MEUSE FARMACEVTKA NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ STARA MERA ZA BLAGO ARA, PREDUJEM NEMŠKA VOJNA LUKA NAPOJ nesmrtnosti V HINDUIZMU TELEVIZIJKA VONTA SREDSTVO PROTI DRISKI PIJAČA ST. SLOVANOV GERMANSKI OREL VOLOVSKA ANTILOPA RTV VZHODNI ŠPANIJI Valentina smej UMETNOST (LAT.) GLASBENIK _ (ATI MINI DIRKALNIK OBUTEV ZA DEŽEVNO VREME MESTO PRI BUDIMPEŠTI NEKDANJI KOŠARKAŠ (SLAVKO) NA§A PISATELJICA f SONJA) ATENSKI DRŽAVNIK KAČA VELIKANKA, UDAV BORIS VLAH MAKEDONSKO KOLO SEVERNOAMERIŠKI INDIJANCI HUMORISTKA PUTRIH nasprotj SINTEZE (Zoran ) kmet, ki Vzreja ovce GLAS OB strelu napis na križu JEZUSA KRISTUSA LUKRECU OPTIČNA NAPRAVA PREBIVALEC **njše. »'K IN EKONOMIST (ALBIN) SORODNIK ŽIRAFE h*JManj$i DELEC SNOVI AROENTNSKI PISATELJ KAČJI GLAS STARO JUDOVSKI nagrade za pravilno rešitev 1 nagrada: vozovnica za Vestnikov vlak 2004 in predstavitev na vlaku & jn 3. nagrada: kuharska knjiga Boug žegnjaj e. nagrada: nedeljska.radijska čestitka na Murskem valu (čas koriščenja januar 2004) •n * -uJLln 94 Vestnikova majica__________________________________________________________ M nagrada: Večerja s Penovo uredniško trojko Če vam reševanje velike Penove križanke ni delalo težav in so vsa prazna polja zapolnjena, potem jo zložite v kuverto in pošljite na naslov: VESTNIK Penova križanka U1ka arhitekta Novaka 13 9000 Murska Sobota Ne odlašajte predolgo, rešene križanke morajo prispeti do 12. januarja 2004. Izžrebani nagrajenci boste svoja imena našli v Vestniku, ki izide 15. , januarja 2004. januar 2004 ralci Pena se predstavljajo Peli-------------------------------48WKIK Toliko je reči, s katerimi se ukvarja FRANC GORZA z Mote, da je bil že skrajni čas, da se predstavi v Penu Bodi človek, čeprav te teptajo V družbi s prijatelji na pikniku v Čepinclh, kjer imamo počitniško hišico. Vedel sem, da je redno zaposlen v ljutomerski Krki in da v prostem času piše pesmi. In prav zaradi njih sem mu predlagal, da bi kaj povedal o kovanju verzov. Potem pa je govoril še o marsičem drugem. Kar preberite! Bodi človek, pa čeprav te teptajo. /Bodi človek, pa. čeprav te/za vse drugo kot človeka imajo. / Bodi človek, imej svoj ponos, /četudi boš moral po trnju zanj bos, / ker bos si prijokal na svet. //Bodi človek in dušo imej!/In kadar zaideš, poišči se v njej!/Bodi človek, poslušaj srce,/saj pamet, ne srce, ustvarja gorje. / Bodi človek, in ko se ti joče, se izjoči... Leta 1983 sem se poročil s Cvetko z Mote. Včasih nastopim kot humorist z »umetniškim« imenom Frančkoliza. Tako sem zapisal v pesmi, ki je - enako kot še pet drugih - objavljena v izboru pesmi avtorjev iz Prlekije z naslovom Glas srca. Sicer pa sem Franc Gorza, rojen 8. junija 1962 leta v Čepincih na Goričkem. Oče Štefan in mati Bariča sta imel šest otrok in jaz sem bil najmlajši. Otroška leta sem preživljal v rojstnem kraju, kjer smo živeli v revščini. Ker je bila moja mati zgarana kmečka žena, ki me je rodila pri svojih štiridesetih letih, bi jo včasih na kakem Miklavž in Jožiček temne, otožne in vesele ... In če sem že začel z eno od njih, naj še končam. MURA. Kaj vse si v svoje / nedrje že vzela, / koliko solz, gorja, / ljubezni, sreče doživela, / kolikokrat si svojo pot ubrala, / koliko biserov iz kamna izklesala. / / Pozimi si kot ptica nebogljena / ujeta v svojo strugo, zasnežena. / A ko spomladi sonce te ogreje, / razbohotijo se tvoje veje. / Takrat mogočna spet si kot kraljica .. roditeljskem sestanku najrajši zatajil, a tega seveda nisem storil, ker sem vedel, da mi je dala veliko (nematerialnega) bogastva. Osnovno šolo sem obiskoval v Markovcih, višje razrede pa v Šalovcih. Bil sem odličen učenec, član vseh krožkov, nastopal sem na vsaki predstavi m sodeloval v vseh športih, vendar je poezija vedno znova privrela na dan. Pesmi sem pisal kot otrok, gimnazijec, kot delavec, mož m oče. Pesnikovanje je v meni, zatreti se ga ne da. Moji prvi prispevki so bili objavljeni v šolskem glasilu. Na gimnaziji mi je šlo vse, le nemščina ne, pa je to vzrok, da sem se prepisal na poklicno šolo in jo končal. Zdaj sem že lep čas zaposlen v Krkinem obratu v Ljutomeru. Že od rane mladosti se ukvarjam s športom. Nogomet sem igral pri NK Mura, tekel sem za AK Pomurje in igral hokej na travi za slovensko mladinsko reprezentanco. Po končani poklicni šoli sem prestopil v NK Nafta Lendava, kjer sem tudi dobil prvo zaposlitev. Sedaj sem trener NK Slatma v Radencih. Sicer pa sem izredno končal šolo za trenerje na fakulteti in dobil profesionalno licenco ter status samostojnega športnega delavca. S Cvetko z Mote, ki je po poklicu trgovka, sem se poročil v rosnih dvajsetih let starosti. Tam sva si tudi zgradila novo hišo. Po trinajstih letih zakona sva dobila toliko želeni naraščaj: hčerko Bogdano, ki je zdaj stara devet let. Družina, služba, pesnikovanje, športno udejstvovanje ... pa še zdaleč niso vse aktivnosti, ki jim namenjam svoj čas, ki pa mi ga hudo primanjkuje: pišem tudi priložnostne nagovore, na primer za razne obletnice; včasih nastopam kot humorist, dlje časa pa sem bil tudi igralec v KUD-u Ivana Kavčiča v Ljutomeru. Mflje pesmi - Tota pesesm prleška je bila zapeta na nedavnem- festivalu narečnih popevk - so izpoved moje duše. So svetle in Štefan L. Sobočan M Generalni direktor Krke Miloš Kovačič mi je izročil pokal za dosežek na igrah Krke. ; sss w 1J drugim otrokom in vsem ljudem prav tako! To pa so moji mladi nogometaši iz NK Slatina. Cvetkina in moja hčerka Bogdana in njena Bela lic tet Zagledali smo ju na prireditvi beltinske šole v parku pred gradom m ju povprašali, kaj si najbolj želita. Klementina z Miklavževo kapo na glavi bi rada imela novo kuhinjo - iz igrač, Nuša z Božičkovim pokrivalom pa bi najrajši imela računalnik - pravi. Naj se jima izpolnijo vse želje! Vsem