PoAtnins platen » jotovtaL
Leto XII., štev. 270
Ljubljana, sobota 21. novembra 1931
Cena 2 Din
Lprsvoi£tvo; Ljubljana. Knatljeva
ulica 5 - reictoo tt 3122. 3123. 3124. 3125 3126 Inaerami oddelek; Ljubljana. Selen-bukova ul 3 - Tel 3492 m 2492.
Podružnica Maribor Aleksandrova cesta št 13 - Teletoo it 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica
St 2 - Telefon it 190 Račun* ort pošt tek zavodih: Ljubljana it 11.842 Praha čiste 7R l<*> W»en *t 105 241
Naročnina u>«i> uieseOoc ib — Din. za mozemsrvo <0 - Dm
Uredništvo Ljubljana: KojNieva ulica 5 Teleto.
St 3122 3123 3124 3125 in 3126. Manbor: Aleksandrova cesta 13 Te-
lefoo H 2440 (ponoč' 2382) Celje Kocenova ul S Tflei *t I9ft
Rokopisi se oe vračajo — Ofilaai po
tanfu
Popoln poraz Kitajcev v MandzuriJ
Drnstvo narodov bo bržkone poslalo v Mandžurijo preiskovalno komisijo, ki naj bi na mestu likvidirala kitaj-
sko-iaoonski spor
Pariz, 30. t*ot. g. Rezultat sedanjega a-aedanja sveta Društva narodov bo najbrže ta, da bo v Mandžurijo >drposlana posebna pr Lskovalm komisija Društva narodov. Dokler bo te komisija na delu. naj bi Ja-rym3':i obdržala Ma.ndžuriio zasedeno » svojimi Četami. Po časopisnih vesteh bo preiskovalno komisijo vodil maršal Petata Japonski deletfat Jokava je danes izročil lavne*™ hrniStvu Društva narodov neto. t kateri toži o vedno bolj naraščajočem tioddtetvu med Kitajci ter utemeljuje » tenn nujno m>trebo vojaškega reda v za-
sedetvh krajih.	. .
PekinS. 20. novembra, č. MukdenSfcj *n-verner čantrčanfihij je snoči na čelu »vo* je garde vkorakal v Cicikar. Kakor poročalo i/ Tokija, je proglasil neodvisnost
Mandžurije.	.
Muk d en. 20 novembra. a. Japonski letele! so pni Hmotu 100 milj severno od Hanrbina. napadli 3000 mož močan -dde!ek general« Ma. ki je baje bi« uničen do zadnjega moža.
Tokio. 20. novembra, g. Japonce oerre napredujejo v zelo hitrem pohodu proti severu ob železniški prosji Japonca letala za bombardiranje slede bežečim oddelkom <*enerala Ma in iih obmetavajo 7 bombami! ter obstrelihijejo iz strojnic, da bi preprečila nove koncentracije. Izgube Kitancev
so baije zelo veHke. Japonai so blizu Crci-karja iz etrategičnih oziirov porušili vse telefonske zveze.
Tokio, 20. novembra 8. Na danMnfl seji ministrskega sveta je izjavil vojni minister Minami, da namerava umakniti japonske Čete lz sedaj zasedenega ozemlja pri Cicikarjn, čim bo mandžurskf general Cangčunghlj, ki Je prispel v Cicikar, objavil sestavo avtonomne vlade, odobril ukrepe za vzdrževanje miru tn reda, ki so jih izdale Japonske čete ta prevzel vladno oblast v svoje roke. Velik japonski bančni sindikat namerava naložiti znatno posojilo za južno mandžursko železniško družbo, ki naj bi poživilo gospodarstvo v Mandžuriji. Izrecno se poudarja da namerava japonska vlada, čim bodo razmere v Mandžuriji popolnoma pomirjene ponuditi inozemskim kapitalistom priliko da investiralo svol denar v Man^irijl.
Mukden. 20 nov. g. Bivši kitajski cesar Puvi menja stalno svoj« bivališče. Njegova vlada je trenutno popolnoma nejasna, kakor so tudi popolnoma zagonetni njegovi nadaljnji nameni. Tudi glede bodočih načrtov Janonske še ni nič gotovega. Avtor, -mistični nokre1 se je v M^mdžurill zaradi jatvnskih »mag precej ojačil in agi-♦ -clia za neodvismo mamdžursko cesarstvo oos+aja vedno bolj živahna.
Nameravani atentat na Grandija
Grandi jev sprejem v New Yorku Atentat na italijanski
Nevyork, 30. nor. 6. Italijanski zunanji minister Grandi je davi prispel v Nevr-york. Njegovemu prihodu so dale izredne polici teke odredbe poseben značaj. Po vsej po : se je peljal skozi gost špalir vojakov šn mornarjev. Pred vrsto avtomobilov, \ katerih se je peljal s svojim spremstvom 2 zastopniki newvorških oblasti, je iahalo On konjenikov. Ob avtomobilih pa je bilo 200 stražnikov na motorjih.
Washin<*ton, 20. nor s \Ta poslopje ita Klanskega konzulata v Filadelfiji je bil dane.. izvršen bombni atentat. Id pa je po vzToči' eamo stvarno škodo. Ker je itaM-janslri zunanji minister Grandi davi ob 2. zjutraj zapustil VVashmgtcai _ in bi bil mo-ral biti zvečer oficMelno sprejet pri italijanskem konzulu v Filadelfiji. domnevajo. da je bil atentat namenjen Grandi iu.
VPashineion. 30 nov. A Uradno poročilo o Grandijevih razgovorih s Hoovrom te Stimsonom piravi da se je rasro-ravljalo o vse1! perečih vipr««aniih. ki enako in te rrsirajo Italijo in Zediniene države, posebno o mednarodnih finančnih vprašanjih, obnovi medsebojnega zaupanja, se-
pod varstvom policije hi vojaštva konzulat v Filadelfiji
danil finančni krizi, o omejitvi oborože-I vanja, stabilizaciji mednarodnih trgovinski1- odnošajev itd. Namen teh sestankom pa ikakoT ni bil, da bi se ustvarili posebni -^v>razuin;., marveč le to, da odgovorni ^olitiki razčistiio svoja »tališča o raznih vorašanjih. Grandi se je zvečer poslovil i/d Stimsona in ostal z njim v razgovoru več ko eno uro. Takoj nato se je poslovil od Hoovra.
Bukarešta, 20. nov. M. Rumiunski tisk ogorčeno komentira izjave italijanskega -unanjega ministra Grandija. ki jih je podal ob svojem prihodu v Newvork glede revizije mirovnih pogodb tor poudarja, da oosta' ob vsaki priliki naglaše^ana miroljubnost Italije že naravnost smerna Italija neprestano propagira revizijo mirovnih r>o"»odb in zaito bi bilo najbolje, če bi Mala amtenta fašis+ično vlado enikrat jasno i1" odločno vprašala kaj prav za prav razum Italija pod to revizijo. Vsaka re-vizi: državnih meja more biti le na škoda Italiji sami. To vprašanje je treba en-kr_ razčistiti, da bo konec italijanskemu slepomišenju.
Kriza v bolgarskem zemljoradniškem
pokretu
Borba za vodstvo je onemogočila pomilostitev zemljoradnrskih voditeljev v emigraciji
Sofija, 20. novembra, v. Organ Demokra-tičeskega Zgovora obširno poroča o sporu v bolgarski zamljoradniški stranki ter ugotavlja, da gre pri vsej stvari zgolj za taktiko gotovih zemljoradnikov. ki bi hoteli dobiti v svoie roke vodstvo zemlioradni-škega pokreta. Borba, ki se vrši med posa meznimi strujami v zemljoradniški stranki, je popolnoma osebnega značaja. Po smrti Štambuliiskega je ostalo mesto voditelja vsega pokreta nezasedeno. Sedaj gre za to, ali bo njegov naslednik Atanasov ali Obov, ki živita vemigraciji in bi se rada vrnila v Bolgarijo, ali pa bo postal naslednik Štambuliiskega Kičev, Virgil ali Jordanov, ki se z vsemi silami trudijo, da bi preprečili emigrantom povratek v domovino. Njihovemu vplivu v vladi je tudi v glavnem pripisati. da dosedaj še ni bil izdan zakon o amnestiji, na podlagi katerega bi se emigranti lahko vrnili v domovino. Socialistič-
ni »Narode poroča, da emigranti sploh ne bodo deležni amnestije, ker zemljoradniki v vladi javno nastopajo proti pomilostitvi svojih bivših voditeljev Zaradi tega je pričakovati, da bo prišlo na kongresu zemljo-radniške stranke, ki se bo vršil 21. t. m., do zelo ostrih konfliktov. Verjetno je. da bo opozicija, ki zahteva povratek bivših voditeljev ostro nastopila proti sedanjim vodilnim predstavnikom zemljoradnikov v vladi ter da bo zahtevala njihov odstop.
Sofija, 20. novembra, v. Dnevnik poroča, daje bivši ministrski predsednik Cankov podal novinarjem daljšo izjavo, v kateri poudarja, da je vsak čas pripravljen zopet prevzeti vodstvo državnih poslov, ker smatra. da zemljoradniki še vedno niso zreli, da bi prešli iz opozicije v vlado. Oni se še vedno niso otresli svojih starih naziranj in še vedno niso prelomili s preteklostjo.
Proučitev nemške plačilne zmožnosti
Nemčija je danes poslala banki za mednarodna plačila v Baslu predlog, naj se skliče posvetovalni odbor za proučitev njene plačilne zmožnosti
Berlin, 20. novembra AA. Včeraj popol* dne so bila zaključena diplomatska pogajanja med Francijo in Nemčijo o novi ureditvi reparacijskega vprašanja Sporazum je bil dosežen na sestanku predsednika francoske vlade Lavala z nemškim veleposlanikom Hoeschem.
Nem ka vlada ie zato snoči sporočala prizadetem vladam svoj predlog o sklicanju odbora banke za mednarodna plačila, ki naj v smislu Youngovega načrta ugotovi plačilno zmožnost Nemčije. Predlogu je nemška vlada priiložila obširno spomenico Banki za mednarodna plačila v Baslu je biil predlog izročen danes Vsebina predlo ga im spomennce bo se dames objavljena v berlinskih listih.
Odbor nemških dolžnikov je posla! upniškim odborom držav, ta so poda'jšale svoie kredite do 29 februarja prihodnjega leta prosnio. naj bi se pravočasno pričela po^ianja o ponovnem podaljšanju teb kreditov
Posvetovalni odbor banke za mednarodna plačala ki bo na zahtevo nemške vlade dognal nlačilno zmožnost Nesnčije. se bo sesfal ob koncu nrih«^tedna. Nemčijo bo zastopaj dr. Lutbesr
V viadindh krogih si niso na jasnem, kak-
šna bo sestava štiričlanskega odbora, len bo v smislu Youngovega načrta proučil plačilno zmožnost Nemči ie
»Deutsche Allgemeine Zeituog« opozarja na zasluge švedskega profesorja G usta« va Cassla in je proti bivšemu reparacijefce-mu agentu Gtfbertu Parkerju. List odklanja tudi vse one osebe, kri ao zadnjih deset let živele pod vplivom Pariza.
London. 20 novembra AA. Po poročita liste »Financial News« londonski borzni krogli ne pričakujejo bližnjih reparacifckih pogajanj s posebnim optimizmom. Tudi v najugodnejšem primeru bodo ta pogajanja dokaj dolga in mihov potek bo nov čima-feti gospodarske cestailmosti
Bančnih krogov ee ie polastila dokajSnja nervoznost ker se boje carinskega boja med AnglUjo in drugimi državami, ako bo Anglija na carinsk^ ukrepe teh držav odgovorila z rer>resaliwnii.
Tudi amgrtcl' a zakonodaja proti dumpin-gu bo vir nemira v gospodarskih odnosa-jih. čeprav bo morda ta rof-ionoda^ imela u-rtodine rvWedlice nn ami«>'*5ko trgovinsko bilanco To so nai'»l«vn«*5: motivi za pe-^'mlfm. ki se fe zadnje dni polastil londonskih poslovnih krogov.
GOSPODARSKI POLOŽAJ JUGOSLAVIJE
Tromesečno poročilo Narodne banke ugotavlja, da se naša država uspešno bor! proti gospodarski krizi, četudi se posledice splošne krize poznajo tudi v našem gospodarskem življenju
Beograd, 20. novembra. A A. Guverner Narodne banke Ignjat Bajloni je predložil upravnemu odboru Narodne banke poročilo o gospodarskem položaju v naši državi, v katerem navaja med drugim:
Splošno stanje narodnega gospodarstva
Po zaslugi svoje gospodarske strukture in prirojene zmernosti prebivalstva ter odredb vlade tako na polju gospodarske politike kakor tudi v pogledu ohranitve proračunskega ravnotežja je naše gospodarstvo pokazalo nadalje odpornost proti vse hujšemu pritisk« svetovne gospodarske kril«. Splošna karakteristika gospodarskega položaja v tretjem tromesečju t 1. s« kaže v nadaljnjem padanju gospodarske izmenjave blaga s inoiem-stvom in v istofasni okrepitvi notranje gospodarske aktivnosti. Skupna množina izvoženih proizvodov v tem razdobju je znašala 1,205.80 Um, to je za 24.08 •/• manj nego * tretjem tromesečju lanskega leta; skupna vrednost pa je istočasno nazadovala za 27.22°/«. Ugodno dejstvo je znižanje pasi rnosti euna-nje trgovine t* celih 56 •/». Statistika želet-niškega prometa kaže, da je bil promet r državi rečji kakor lani. toda pozabiti ne smemo, da se je zaradi padca cen znižala tudi rentabilnosti gospodarske aktivnosti
Resni finančni dogodki v inozemstvu, slasti opustitev zlate valute na Angleškem in v drugih državah so povzročiM neko nervoznost pri vlagateljih, ki so v večja meri začeli dvigati svoje vloge iz bank. Po statistiki Narodne banke so se tako zmanjšale vloge za 7% nasproti stanju dne 1. junija t. L, vendar je bila skupna višina vlog večja kakor v septembru lanskega leta. Čeprav se je torej dviganje vlog gibalo v precej skromnih mejah, predstavlja vendar neugoden pojav, ker povzroča skrčenje kreditne baae naSih bank ravno v trenutku, ko začenjajo posli rasti in so gospodarstvu potrebni večji kreditu. Na srečo je treba priznati, da je neupravičena nervoznost pri vlagateljih razmeroma hitro pojenjala im da se lahko računa, da se bo položaj v tem pogledu v kratkem »normaliziral.
Operacije Narodne banke
Zlato kritje Narod"« banke se j« »d dne
zakonske stabilizacij« (28. junija t_l.) do konea septembra zvišalo sa 117 milijonov
Din in je dne 30. septembra znašalo 1658 milijonov.
Veliko povpraševanje po kreditih Je imelo
za posledico, da se je v istem času skupna višina posojil povečala za 960 na 1819 milijonov. Eskont menic se je pri tem poveča«! od 1252 na 1520 milijonov.
Obtok bankovcev je takisto znatno narasel in sicer za 633 milijonov ter je znašal koncem septembra 5197 milijonov. Vendar je nasproti stanju v i^tem mesecu lanskega leta, ko je obtok znašal več ko 5 in pol milijarde,letošnje stanje znatno nižje. Dočim s* je obtok bankovcev povečal, pa so se ostalp obveze znižale.
Denarni in devizni trg
Namesrtn prejšnje oblin osti sredstev se je začela v tretjem tromesečju na našem denarnem tržišču kazati neka »t&gnaaVja. Položaj trždšča najbolje kaže zvišanje povprečne privatne eskontne mere za prvovrstne menice, ki se je gibala med 9 in pol in 13 in pol odst. dočim je v drugem tjo-mesečdu znašala 8 in pol do 11 odst. Splošni položaj na denarnem tržišču se zrcali dalje v znižanju žirovnih vlog pni Narodni banki Devize so kazale vse tretje tromesečje tendenco po slabšanju. Koncem septembra so bili vsi devizni kurzi nižji nego junija, Izvzemši švicarski frank.
Bankarstvo
V tretjem tromesečju so morale Jugoslovanske banke prestati! hud boj proti re-perkusijam evropske finančne krize v naši državi. Zdaj se že lahko reče, da so banke prebrodile kritično situacijo.
Hranilne vloge so pri vseh Jugoslovenskih bankah padle od 14.242 milijonov na 13.235 milijonov, vendar so za 75 milijonov večje nego v septembru 1930.
Državne finance
Skupni državni dohodki v prvih petih mesecih (april-avgust) tekočega proračunskega leta so znašali 4549 milijonov Din nasproti 4737 milijonom v istem časa lanskega leta. torej za i97 milijonov Din manj.
Dohodki od neposrednih davkov so do segM vsoto 734 milijonov (771 mil. L 1930). Znižali so se v glavnem splošni neposredni! davki (67 mdlij.). Davek na poslovni promet se je povečal za 23, uslužbenskl davek pa za 6 mili j. Din.
Posredni davki so v prvih petih mesecih letošnjega proračunskega leta dali znatno manj, "taftor v istem času leta 1930. Leta 1930 jih Je bilo 1460. letos pa 1286. torej za 173 milj. Din manj. Zmanjšanju je v glavnem vzrok padec carinskih dohodkov.
Monooolskl dohodki so znaSali 956. napram 997 v lanskem, letu, znižali so se torej le za 41 mdij. Din-
Dohodki državnega gospodarstva pa so se povečali od 1475 milj. leta 1930 na 1534 milijonov v tekočem letu. torej za 59 milijonov Din. To povečanje Je posledica več jih dohodkov prometnih ustanov.
Da se popravi položaj, ki sta ga ustvarila moratorij za plačila po Youngovem načrtu In znižanje državnih dohodkov, je kraljev ska vlada Izdala tele odredbe. M na1 zaw> fcove popolno proračunske ravnotežje. Dohodki, predvideni v proračunu za leto 1931-
1932, se znižajo z« 715 milj. Din In sicer: Dohodki splošne administracije 391 milij. Din; dohodki državnih podjetij 320 milj. Din.
Najvažnejfie redukcije proračunskih izdatkov se tavrše pri prometu (sa 250 milj.) ln pri ministrstvu vojske ln mornarice (za 152 mulj.). Razen tega se reducirajo osebni Izdatki za okoil 250 mit). Din.
Istočasno je z namenom, da se srf&ado državni dohodki, zvišana cena nekaterim tobačnim izdelkom ln trošarina na sladkor. Povišek, ki se pričakuje na ta način pri monopolskih dohodkih te pri neposrednih davkih, se ceni na približno 300 milj. Din.
Odredbe, ki jih je vlada Izdala, da za vsako ceno zagotovi ravnotežje v proračunu, so ugodno vplivale na naš kredit v Inozemstvu, o čemer je dokaz posojilo 300 milj. francoskih frankov, ki ga je naša država pred kratkim dobila v Franciji.
Domala c«*ie vseh poljskih pridelkov padajo razen kornze, M Je z 99.50 Din za 100 kg ▼ Juniju skoGLla na 103.50 v septembru. Oves je v ceni padel od 177.50 na 147.50, fižol od 210 na 180 ln ječmen od 117.50 na 112.50.
Industrija
V tretjem tromesečju t L so se t rudarski produkciji (v primeri t istim tromeseč-jem lanskega leta) pokazali zadovoljivi rezultati pri produkciji premoga (za 0.5% več nego land), bakrove rnde (za 18%), svinčene rude (za 89%), kromove (za 12%) in soli (za 21%). Padla pa je produkcija železne rude (za 73%), boksita (42%), lignita (5%), in pirita (2.7%). Topilnice so zvišale svojo produkcijo železa za 10%, znižale pa produkcijo bakra za 12%, svinca za 40% ln cinka za 11%.
Slabe vremenske razmere so znatno Škodile letošnji sladkorni kampanji. Industrija sa predelovanje mesa je bila dobro zaposlena ln sodeč po vsem so njene nade za bodočnost ugodne.
Nekoliko se je posl&bSalo stanje v pro-
Nesoglasja v madžarski vladi
Budlmpeita, 20. nov. d. Ministrski predsednik KaroJvi doživlja v svoji vladi vsak dan nove težkoče. Minister za socialno politiko Erasat, ki je zaradi gotovih dogodkov v parlamentu zelo nerazipoložen, je ponudil svoji krščanski gospodarski stranki damisijo, vendar pa mu je bilo izrečena zaupnica. Kakor se poroča, je tudi zunanji minister VaBco izjavil, da namerava de-misijonirati, ker so rešili neko važno vprašanje, ki sicer ne sipada v njegovo pristojnost, nr da bi ga vprašali za mnenje. Ka-roJyi je naprosil zunanjega ministra, naj svoje namere ne irvede ter mu je obljubil zadoščenje, vendar pa se Valko še nI odločil. Tudi pravosodni minister Zsitvav, ki so ga v parlamentu pri debati o pomoči brezroisoltnim ostro napadali, je zelo ne-rasdooložen ter se bavi z namero, da de-misijonira.
Budimpešta, 20. nov. 5. Afera državnega podtajnikt. Dreherja zavzema vedno večji razmah. I>reher je v parlamenta faijavil, da ni bil nikoli državni uradnik, marveč vedno le državni podtajniik. Zato uradni-5ko disciplinsko sodišče nima pravice, da bi «a sodilo. Imunitetni /dbor bo moral zavrniti zahtevo ministra Ernszta, ki je zahteval, naj ga postavijo pred redno sodišče. Vse kaže da bo Dreher v parlamenta nroHrrl in teko desavuira! ministra Ern-s-rta. Vsekakor bo rvrišlo do rarkol.a med obema vladnima strankama, če bodo vpo-5teval5 T>reherieve zahteve.
T*rofl*aš?«flčn! letale! identffHr*«!
Bera, 20. novembra s Zvezni svet Je dobil danes uradno poročilo iz Nemčije, po katerem Je seda* končnoveliavno ugotov-11ena Identiteta nedavno v Constanci aretiranih letalcev. Poročilo omenla naiprej rnana Itali lanska letalca Tarchlanija in Rosellija. ki sta bila po propagandnem tkv 'etu Iz Tesslna v Milan Izgnana Iz SiHoe. Tretji aretlranec. ki se Izdala za grofa De Tjoosa lz 'Rsigile. 1e naibrž znani Ra^ane-W le bil svoi^asno »rdii svoiega pro-nairnnrtnega ool^ta nad	po sprt-
racionalni raznravl tudi Izgnan Iz fc*r«<*e ■Vtrt! aretirani 1e najbrž neki Ferrari.
T ntiohfMir na smrM mvstelf!
Parte, 20. novembra p. Bivšega ministra Loueheurja Je dav* udarila kap. Njegovo stanje Je zelo resno in zdravniki n'majo upanja, da bi ga ohranili pri življenju.
	Poljedelstvo		
Is naknadnih podatkov poljedelskega mi-			
nistrstva se vidi, da je		bila žitna letina	
boljša od lanske. Po teh podatkih Je slika			
Letošnje letine v primeri s letino			v lan-
skem ln v zadnjih petih letih naslednja (v			
milijonih stotov):			
	1931	1930 1928-1930	
pSenica	27.8	21.9	22.1
ječmen	4.3	4.0	3.8
rt	2.2	2.0	1.9
oves	2.9	2.8	3.3
koran	32.3	35.0	32.8
Posejana	površina >v	leta 1931	kaže T
primeri s stanjem leta		1930 tole	sliko (v
tisočih ha):			
	1931	1930	razlika
koruza	2492	2467	+25
pšenica	2183	2171	+12
ječmen	453	459	
rž	254	253	+1
oves	398	420	—22
mogovnl industriji. V industriji sode se je
produkcija povečala. Opaža se, da se Je domači konsum povečal, medtem ko Je H*-voz padeL
Industrija karbida in cijanamkla je stala pod vplivom svetovne krize- narrz-Mc znatnemu znižanju cen je bilo nemogoče povečati izivoz, tako da Je bilo treba delo deloma ustaviti. Padec cen Je hudo prizadel industrijo feroslLicija, ki z velikimi napori vzdržuje svojo produkcijo. V industriji umetnih gnojil se Je posrečilo vso produkcijo plasirati t Ameriki, vendar po znižanih cenah.
V	Industrij« usnja se Je stanje poslabšalo. Vendar se ▼ začetku jesenske sesone pokaže v Industriji čevljev neko oMvIJe-nje. Zaradi porasta Inozemske konkurence so bile razne tovarne papirja ln kartona prisiljene omejiti produkcijo ln prodajati po ceni, ki je dedoma izpod produkcijskih stroškov.
Bolj živahna gradbena aktivnost Je ugodno vplivala na industrijo cementa. V te&-ki kovinski Industriji se je nekoliko znižala produkcija Jekla, produkcija železa pa se Je povečala. Splošno je položad v ted industridski panogi zadovoljiv. V Industriji emajlne posode se opaža povečanje produkcije za 10%. Razmeroma dobro Je biia zaposlena tekstilna Industrija
Zunanja trgovina
V	tretjem tromesečju 1931 Je znašal obseg zunanje trgovine 2584 milj. Din (sa 867 milj. manj, nego v istem tromesečju 1930). Trgovinska bilanca je bila aktivna za 148 milj. Din. Lani se je tretje trome* seSje zaključilo s paslvo od 155 milj. Din.
V	prvih devetih mesecih tekočega leta se je v naši trgovinski bilanci doseglo boljše ravnotežje med nvosom in tevozom; tako se je pasivnost znižala nasproti lanskemu letu od 272 milj. Din na 119 m&Uo-nov dinarjev.
Cene
Padee cen se Je nadaljeval tudi v tem tromesečju. Totalni indeks, ki je lani mesec« julija znašal 74.4, je ▼ avgustu padel na 73.0 in v septembra na 71.6. Med posameznimi
skupinami izkazujejo rastlinski in živalski proizvodi največji padec
Indeks izvornih predmetov je po od 73.7 v juniju na 75.3 v juliju spet padel na 74.9 v avgustu in zaključil tromesečje s 70.7. Indeks cen uvoznih predmetov stalno pada in se je od 70.1 v juniju spustil na 56.9 v septembru.
Povečanje prometa
fitevilo natovorjenih vagonov na državnih' »«'ezaicah je bilo 147.574 v hmiju. 164.402 v avgustu, 161.150 v septembru, kar da skupno 473.126. Nasproti istemu tromesefjn t leta 1930. pomeni to povečanje za 32.915 ragonov.
V	naša primorska pristanišča je priplulo 30.139 ladij s tonažo 4.976.969 ton, nasproti 27.100 ladjam in 4,153.168 tonam v tretjem tromesečju lanskega leta.
Sestanek zastopnikov slovanskega Sokolstva
Praga, 30. nov. h. Danes popoldne so se sestali v Tvrševem domu predstavniki slovanskih sokolskih organizacij. Za poljskega Sokola je bil navzoč načelnik Fasa-nowi.cz, za ruskega načelnik Nikolaj M»-nohin, za Jugoslovenskega načelmica Skalar} eva. za ČOS pa načelnik Heller in ne-čelnica Provažnikova in številni drugi za« stopniki. Na sestanku so razpravljali o vprašanju udeležbe slovanskih sokolskih organizacij na IX. vsesokolskem zletu leta 1932., posebno glede sestave tekmovalnih oddelkov. Načelmiea Skalarjeva se je zeJo pohvalno izrazila o novem načinu tekmovanja za ženske oddelke Rus Manohin Jo plediral za to, da se pripustijo na zlet rosiki Sokoli iz Jugoslavije. Zvečer so vsem udeležencem pok^r^b nove vaje, pozneje pa so boli gostje ČGS.
Dematrtl o ostavki nnrnmsfcega zunanjega mlnistTa
Bukarešta, 20. novembra AA. V poučenih krogih deraantirajo snočnje vesti o ostavki ministra princa Ghice in priča Carw tacuzena.
Odkritje zarote proti Vetrizetoso
Atene, 20. nov?mbra č. Tu so danes razkrili zaroto proti Venizelosovemu režimu. Voditelja zarote Paulosa, sina bivšega generala, so aretirali.
Bivša grška kraljica obolela
Bukarešta, 20. novembra AA. Bivša grška kraljica Sofija, ki je obolela v Firenci, je izrazila željo, da vidi svoje otroke, romunsko princeso Heleno in bivšega grškega kralja Jurija Princesa Helena in bivši grški kralj Jurij odpotujeta jutri v Fi-renco.
Bitka z anarhisti v Barceloni
Barcelona, 20 novembra d. Policija je v sredo odkrila tajno podzemeljsko zavetišče anarhistov Ko je skušala vdreti vanj, so anarhisti pričeli streljati V spopadu jo bilo ubltib pet oseb med njimi policijski inšpektor ter dva policista šest drugih oseb je bilo močno ranlerih Končno ce je posrečilo policistom vdreti v skrivališče in razorožiti dva ana"h'sta. dočim so ostali pobegnili še pravočasno skozi skrivne izhode.
Smernice za sestavo občinskih proračunov
Dohodki in izdatki se morajo znižati na najnujnejšo potrebo - Prejemki občinskih uradnikov se morajo izenačiti s prejemki državnih uradnikov
Beograd, 20. novembra AA. Za sestavo občinskih proračunov za 1. 1932. v zvezi s splošno štednjo je finančni minister izdal to-le naredbo:
1.	Občinske proračune za L 1932. je treba brezpogojno znatno zreducirati napram prejšnjim. Vsako potrebo v proračunu za L 1932. je treba najskrbneje preceniti, vse pa, kar ie luksuzne pri-rode in ne bi odgovarjalo potrebi v pravem smislu te besede, naj se črta. Ugotovitvi virov dohodkov naj se posveti čim večja pozornost. Znosnost in pravičnost bremen mora biti zajamčena, a pri tem se upošteva tudi plačilna zmožnost prebivalstva. Višina doklad v nobenem primeru ne sme presegati višine, odobrene za tekoče leto. Nove takse in trošarine ne bodo potrjene. Narobe: ukinejo ali pa znižajo nai se tudi obstoječe takse, ki so pogostoma in večinoma prevelike in ne odgovarjajo vrednosti proizvodov in uslugi, zaradi katere se plačujejo.
2.	Pri osebnih izdatkih je treba izvršiti redukcijo kar moči natančno. Zato naj se iz službe odstranijo vsi nepotrebni uradniki, službeni prejemki onih pa, k! se obdržijo v službi, ne smejo v nobenem primeru presegati prejemkov državnih uslužbencev.
Občine, ki imajo posebne statute o službenih prejemkih svojih uslužbencev, morajo te statute prilagoditi gornjemu načelu in jih predložiti z budžetom vred v odobritev. Iz proračuna je treba odstraniti vse osebne in funkcijske dokla-de, izjema velja le za one, ki jih prejemajo državni uslužbenci, in v odgovarjajoči višini. Nagrade za nadurno delo se ne smejo podeljevati in morajo zato izostati iz proračuna. Honorarjev ali posebnih nagrad ni.
Če je neobhodna potreba, da se v službo sprejme strokovnjak, ki pa po občinskem statutu ne more postati občinski uradnik, naj se zanj določi honorar. Število takih oseb pa mora ostati omejeno. Osebe, ki prejemajo pokojnino iz državnega proračuna, ne morejo ostati v občinski službi, razen če se ri dobo te službe odpovedo državni pokojnini.
Dragomir Obradovič f
Beograd, 20. nov. p. V pretekli noči je preminul dolgoletni narodni poslanec Južne Srbije in bivši minister za vere Dragomir Obradovič. Bolehal je že delj časa Pokojnik bil svoječasno profesor in direktor gimnazije v Solunu, Skopi ju in Ni-šu ter je mnogo deloval na prosvetnem polju. Kot narodni poslanec si je pridobil mnogo zaslug za kulturno oovzdigo Južne Srbije ter je bil odlikovan z najvišjimi odlikovanji. Pogreb se bo vršil v nedelio dopoldne. Pokojni Obradovič je bil star 59 let :v. .
Bolgarski atentator ien na smrt
obsoji
Beograd, 20. nov. p. Pred državnim sodiščem je bil danes končan proces proti niškim atentatorjem, ki so poskušali izvršiti atentat na niški kolodvor rn na ban-sko palačo. Po govoru državnega tožilca, ki je poudarjal, da je le srečnemu naključju pripisati, da ni prišlo do eksplozije, ko-je učinek bi bil naravnost katastrofalen, sta govorila zagovornika obtožencev, dr. Ljubomir Tradafilovič in dr. Hercog. Nato je sodišče po kratkem posvetovanju obfa-vilo sodbo, s katero se obsoja glavni obtoženec Konstantin Veljikovic, ki je bil pri razpravi navzoč, na smrt na vešalih, njegov pomagač, pobegli Asen Nikolov, in contumatian na smrt. dočim je bil tretji član te atentatorske družbe ustreljen na begu. Veljikovic je po razglasitvi sodbe izjavil, da jc kazen zaslužil. Bil pa je zelo potrt.
Jubilejna skupščina Jugoslovenskih veterinarjev
Beograd. 20. novembra p. Jutr! se bo vršila Jubilejna skupščina jugoslovenskega veterinarskega udruženja. Na zborovanje so prispeli tudi delegati iz Češkoslovaške ln Poljske. Poljski delegaciji načeluje načelnik vojnega veterinarskega oddelka polkovnik dr. Gorazd Milok. V delegaciji je tudi predsednik poljskega veterinarskega udruženja Anastasije Koskovski in tajnik udruženja dr. Martini, češkoslovaško delegacijo vodi dr. Otokar Bojml, predsednik vrhovnega odbora veterinarjev v Pragi.
Nove telefonske zveze
Beograd, 20. novembra AA. S sklepom prometnega ministra je bil vzpostavljen telefonski promet med Savskim Marofom, Tržičem in Komendo z vsemi mesti v Nemčiji. Ta promet pa bo po želji nemške poštne uprave otvorjen šele 1. januarja 1932, Triminutni razgovor bo veljal 2.10 zlatega franka. Obratni razgovor se bodo plačevali nemšk. poštni upravi po tamošnjih taksah in predpisih.
Nov načelnik ministrstva pravde
Beograd, 20. novembra p. »Službene Novine« objavljajo ukaz, s katerim je imenovan za načelnika ministrstva pravde dr. Jovan Milovanovič. sodnik v ostavki in odvetnik v Kragujevcu.
3.	Občine z lastnimi vozovnimi parki in prometnimi sredstvi morajo predložiti pravilnik o uporabi teh parkov in sredstev. K tega pravilnika mora biti razvidno, komu gre pravica do teh prometnih sredstev. Pri sestavi tega pravilnika je treba paziti na to, da se dovoli uporaba teh prometnih sredstev le onim, ki jih nujno rabijo za pravilno '7-vrševanje svoje službe.
4.	Z novimi investicijami je treba odnehati in dokončati le dosedaj začeta dela, ki bi prekinjena povzročila škodo.
Nova posojila ne bodo dovoljena niti eni občini, razen v nujnih primerih. V
tem primeru je treba prošnji za potrditev posojila priložiti izčrpno poročilo o vsem dosedanjem dolgu dotične občine in pa podrobno utemeljitev o nujnosti in potrebi posojila.
5.	Vse številke v proračunu dohodkov morajo biti realne. To velja zlasti za zastanke, za nepobrane dohodke in za doklade iz prejšnjih let. Računati je treba torej le z onim, kar bo zanesljivo pobrano.
6.	Proračunu je treba brezpogojno priložiti: pregled dejanskih dohodkov za tekoče leto 1931. po mesecih; pregled občinskega dolga in terjatev za lansko in za prihodnje leto; proračune gospodarskih podjetij, ki jih je treba kot anekse priložiti splošnemu proračunu; potrjene šolske proračune v dveh izvodih: pregled izdatkov, ki obremenjujejo splošne občinske doklade po posebnem zakonu; zapisnik in sklep občinskega odbora, potrdila, sklepe in pravilnike o taksah, pristojbinah in o drugih občinskih davkih, eventualne pritožbe in pri-zive proti proračunskemu predlogu, kakor tudi ekspoze o navedenih odmerah neposrednih davkov.
Pristojni organi, ki so pooblaščeni, da pregledajo proračunske predloge za leto 1932., ne smejo dopustiti prav nobene kršitve teh navodil in bodo za vsak nasprotni sklep poklicani na odgovor. Ta naredba finančnega ministra ie bila preko banskih uprav dostavljena vsem občinam.
Nove avstrijske devizne omejitve
Dunaj, 20. nov. AA. Glavni parlamentarni odbor je sprejel novo, tretjo uredbo o devizah, ki ima tele važne določbe:
Od potrdila Narodne banke so odvisne ne samo navadne pošiljatve in nakaznice temveč tudi vse druge pošiljatve inozemskih plačilnih sredstev v inozemstvo.
Osebe, ki prijavljajo inozemska plačilna sredstva in kredite pri kreditnih podjetjih, morajo odslej v teku treb tednov prijaviti še svoje druge terjatve napram tujcem, glaseče se na inozemske vredno s ti, razen če gre za transporte blaga.
Kupone za inozemske vrednostne papirje je treba ponuditi in prijaviti narodni banki, ki jih bo plačala ob dospelosti.
Zlata in srebrna ažija za kovane šilinge je prepovedana.
Trgovina z drugim zlatim novcem je dovoljena le s pismenim potrdilom Narodne banke.
Prodaja nekovanega ali nepredelanega
zlata, srebra in platine v inozemstvo tn nak teh dragih kovin v inozemstvu sts vezana na pismeno potrdilo Narodne banke.
Trgovinska pogajanja Nemčije in Švice
Berlin, 20. novembra AA. Švicarski listi poročajo o pogajanjih nemških in švicarskih delegatov o novi ureditvi gospo-darskih stikov med obema državama, da bržkone ne bodo rodila pozitivnih sadov in da bo švicarska vlada najbrž odpovedala trgovinsko pogodbo z Nemčijo. NemSki listi pišejo, da je glavna zapreka pri teh pogajanjih zahteva švicarskih delegatov, naj Nemčija kontingentira svoj uvoz v Švico. Ti kontingenti naj bi se nanašali ba§ na najvažnejše proizvode nemškega gospodarstva in naj bi po švicarskem predlogu dosegali 30 do 40 odstotkov lanskega uvoza iz Nemčije.
Likvidacija avstro-ogrske banke v Italiji
Rim, j t. novembra d. Poslanska Zbornica je sprejela včeraj celo vrsto novih zakonov, med drugimi tudi zakon o likvidaciji avstro-ogrske banke Poslanec Mezzet-ti je v svojem govoru omenil, da je bila banka postavljena v likvidacijo z mirovnima pogodbama, sklenjenima v Saint Ger-mainu in Trianonu. Nasledstvene države so morale po določilih teh pogodb zamenjati avstrijski denar s svojim lastnim. Italijanska vlada je zamenjala okrog 2 milijona in pol avstrijskih bankovcev.
Volilna reforma t Franciji
Pariz, 20. nor. s. V volilni komiki zbor-ndoe je bil včerad s 23 proti 11 glasovi sprejet predlog radikalnega soc:alIsta Lamberta, ki predvideva ukinitev drugi b volitev prt paril amen tarndh rolitrah ter relativne večine kakor v Angliji.
Žrebanje drž. razr. loterije
Pri včerajšnjem žrebanju državne razredne loterije so bili izžrebani naslednji večji dobitki:
200.000 Din srečka štev,
80.000 40.000 30.000 20.000 10.000 » srečki
» » > »
» > > »
34.315, 39.644, 2.957, 29.147, 36.339, 6.664, 33.889, 26.566, 35.849, 99.172,
13.660,16.959, 2.668, 28.242, 40.730, 52.001, 59.837, 75.745, 81.553, 91.288,
947, 11.535, 13.438, 15.519, 21.585, 34.122, 61.075, 68.555, 68.022, 77.746, 83.788, 89.099, 93.520, 97.414.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c; 19
5.000 3.000
» »
srečke >
> > > » » » »
1.000 »
Položaj vlade »narodnega bloka« na Bolgarskem
Sofila, 18. novembra.
Za soboto 21. t. m. je sklican v Sofijo kongres bolgarske zemljedeiske zveze, ki predstavlja ogromno večino bolgarskega naroda in tvori po svojih predstavnikih sestaven del sedanje vlade narodnega bloka. Za kongres se vrše velike priprave in pričakujejo, da se ga bo udeležilo nad deset tisoč predstavnikov zveze iz provincije, ne glede na veliko število pristašev v prestolnici sami. Vladi, še bolj pa nekaterim opo-ziciionalnim strankam, prihaja ta kongres v ne preveč ugodnem trenutku, zlasti še, ker se napovedujejo tako velike mase udeležencev. »Sgovoristi« se pač boje. da ne bi morda kaka majhna iskrica mogla zanetiti požara, ki bi se z neustavljivo uničujočo silo obrnil proti njim, da se jim povrne milo za drago za vse. kar so počenjali proti zemljedelcem v krvavem »devetojunskem« času leta 1923. in za vsa nadaljnja leta svoje vlade. Kolikor toliko skrbi dela ta stvar tudi samemu vodstvu zemljedeiske zveze in so zato vsi zemljedelski poslanci dobili nalog, naj pomirljivo vplivajo na svoje pristaše. Da ta skrb ni tako brezpomembna, so najboljši dokaz nameravane demonstracije vseučiliškega dijaštva proti profesorju Aleksandru Cankovu, bivšemu ministrskemu predsedniku, o katerih sem že poročal. Can-kov je bil k sreči še pravočasno obveščen o stvari in se ie neljubim incidentom izognil s tem, da ni prišel predavat na univerzo.
Vladi je bilo vrh tega zelo neprijetno, da je za 21. t. m., obenem z zemljedelsko zvezo, sklicala svoj kongres tudi zemljedelska opoziciionalna ločina, ki jo vodi Tomcv, ter nezadovoljneži pod vodstvom Kostova. Da ne bi prišlo do spopadov, ie minister notranjih stvari do 29. t. m. prepovedal obema opoziciionalnima ločinama sestanek njunih kongresov.
Da vse to precej razburljivo vpliva na vse politične in ne samo zemljedeiske kroge v orestolnici, je umljivo. Toda vsemu temu se še priključuje drugo zelo važno vprašanje, ki silno zanima in tudi razburja ve., bolgarski politični svet. namreč vprašanje amnestije, ki še vedno ni predloženo tarodnemu sobranju.
•Minister pravde Vrbenov je na sobotni seji ministrskega sveta predložil svoj načrt amnestijskega zakona, toda razprava je bila preložena in pride na vrsto menda šelfc v današnji seji ministrskega sveta. Kolikor Da se ie moglo izvedeti, načrt ne vsebuje oopolne amnestije in so izključeni štirje najožji pristaši bivšega vodje zemljedelcev, 1. 1923. umorjenega Aleksandra Stambolijske-ga: Nedeljko Atanasov, Aleksander Obov, firisto Stojanov in Kosta Todorov.
Za zemljedelsko vodstvo, ki je že pred volitvami kot glavni pogoj za vstop v vlado po izvojevani volilni zmagi postavilo ravno amnestijo, je vladno odlašanje zelo neverjetno, ker bo kongres od njega zahteval, obračana v tem,pogledu, in ne samo za kakršnokoli amnestijo, temveč za — po-oolno. Glavni tajnik zveze Dimov se je včeraj oglasil pri ministrskem predsedniku Mu-šanovu in zahteval v imenu zveze, da se načrt amnestijskega zakona nemudoma predloži sobranju. Ni izključeno, da bo kongres v nasprotnem primeru zahteval i^top zemljedelskih ministrov iz vlade, ki ne iz-Dolnjuie svojih obvez napram zemljedelski zvezi Vrh tega je vprašanje, ali se bo kongres zadovoljil z nepopolno amnestijo, kakor jo je pripravil minister pravde sporazumno z ministrskim predsednikom. Sicer se trdi, da vodstvo zemljedeiske zveze z zem-Ijedelskimi ministri vred samo ni za popolno amnestijo, toda masa na kongresu je ne-preračunljiva in moglo bi priti do razkola, ki bi imel lahko nepregledne posledice.
Danes je položaj popolnoma negotov, toda ti trije dnevi pred kongresom najbrže prineso odločitev, ali ostane še nadalje neokrnjena vlada »narodnega bloka«, ali pa se bo na Bolgarskem vladalo brez — zemljedelcev.
Proti ukinitvi angleškega mandata nad Irakom
Pari«, 20. novembra. 5. Asirski patrijarb je poslal angleški vladi v Društvu narodov spomenico, v kateri nastopa protj ukinitvi angleškega mandata nad Irakom. V spomenici poudarja, da bi muslimani prisilili Asirce, da se najkasneje v štirih letih izsele, ako jih ne bi kar poklali.
Najlepše
Razburjenje meči jeseniškim delavstvom
Ravnateljstvo Kranjske industrijske družbe je odpovedalo tarifno pogodbo, ki je bila nedavno sklenjena — Veliko zborovanje delavstva
Jesenice, 20. novembra, d. Med jeseniškim delavstvom je vzbudila veliko razburjenje vest, da je ravnateljstvo Kranjske industrijske družbe odpovedalo kolektivno delovno pogodbo. Pogodba je bila sklenjena še le nedavno med pooblaščenci podjetja in pooblaščenci delavstva in je zaradi tega odpoved učinkovala kakor strela z jasnega. Razveljav-Ijenje pogodbe pomeni ukinjenje raznih
ugodnosti in deloma tudi znižanje mezd.
Sinoči je imelo delavstvo velik shod v Delavskem domu. Udeležilo se ga je nad tisoč delavcev iz vseh strokovnih organizacij. Po tovorih, ki so pozivali delavstvo k složnemu nastoou, ie bilo sklenjeno, naj delavske strokovne organizacije z vsemi silami d°lajo na to, da ostane kolektivna pogodba v veljavo.
Nov udarec istrskim in vipavskim kmetom
13.000 istrskih in goriških kmetov ob dve tretjini svojega denarja
Trst, 20. novembra, d. »L* Osservatore Triestino« ie objavil predlog za poravnavo med zavodom »Banca della Venezia Giuiia« in njenimi upniki. Znano je, da ie imel katoliški zavod »Banca della Venezia Giuiia« mnogo vlog vipavskih, posebno pa istrskih kmetov. Da je banka razpolagala le s skromnimi sredstvi naših malih ljudi, priča že to, da je njenih upnikov več ko 13.000. Znano je že. da ie morala lani banka predlagati upnikom poravnalni postopek. Našla je svojega garanta, in sicer zavod »Banca Cattolica del Veneto«. Vse leto so se vršila pogajanja, ki so bila zaključena te dni, ko so se zastopniki in strokovnjaki sporazumeli, da predložijo zboru upnikov naslednji predlog o poravnavi:
»Banca della Venezia Oiulla« se obvezuje, da bo plačala vse sodne in pravne stroške ter vse privilegirane kredite. Na račun ostalih dolgov bo plačala 40 od sto, in sicer 25 od sto v gotovini, 15 od sto pa z delnicami omenjene beneške banke. Onih 25 odstotkov dolgov, ki jih namerava povrniti v gotovini, bo plačala v obrokih, in sicer 10 odst. po 6 mesecih in 5 odst. vsakih na-daljnih šest mesecev, tako da bi koncem dveh let izplačala vseh 25 odstotkov. 15 odstotkov dolga, ki ga namerava kriti z novi-
mi delnicami beneške banke, bo poravnano takole:
»Banca Cattolica del Veneto« izda v razliko s svojimi sedanjimi delnicami delnice serije B. Posestniki teh delnic bodo deležni dividend, kakor jim bodo pripadale od dveh tretjin vsakoletnih čistih dohodkov.
»Banca della Venezia Giuiia« pa pride v enem mesecu po potrditvi pogodbe v likvidacijo.
»Banca della Venezia Giuiia« je imela več
ko 30 milijonov dolgov. Ce pomislimo, da so bile vse vloge v rokah naših malih kmetov, da je upnikov 13.000, je treba ugotoviti, da je bij s tem prizadeta istrskim in vipavskim kmetom silna škoda, ker so izgubili v celoti 18 milijonov lir. Predlog za takšno poravnavo pa ima še svojo posebno hibo. Pravi namreč, da spričo tako velikega števila upnikov ne bo mogoče sklicati vseh upnikov na zborovanje, da odločijo, aH sprejmejo takšno poravnavo ali ne, marveč da bi bilo treba imenovati delegacijo petih ljudi, ki naj bi sklepali o tem ljudskem denarju. Mnogo kmetov, ki so na račun svojih vlog pri zavodu »Banca della Venezia Giuiia« najeli razna posojila v dobri veri. da bedn zlahka povrnili svoje dolgove, ko bodo spet odprli blagajno zavoda, je prišlo na bobe«.
darilo
za naše malčke je knjiga. Sledeče knjige dobiš vezane s poštnino vred
za 100.— Din
Levstik Vladimir, Deček brez imena in druge zgodbe.
Milčinski F„ Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljics.
SorH Ivo, Bob in Tedi, dva neugnanca. Filip Dom, Kako so se vragi ženili. Milčinski, Zgodbe kraljeviča Marka. Zmaj Jovan, Kalamadarija. Waschtetova lika, Pravljice. Zmaj Jovan, Pisani oblaki. ŠorB Ivo, V deželi Cirimurcev.
Knjige se naročajo v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljnbljani, Selenburgova ulica 3.
Iz seje magistratnega gremija
Ljubljana, 20. novembra.
Nocoj je bdla pod predsedstvom župana dr. Puca seja magistratnega girermiga.
Načelnik mestnega ekonomaita je poročali o prošnja dedičev dT. Miihleisna, naj sc jim za stavbno dovoljenje, ki 6o ga prejeli L 1928, ne v knjiži kavcijska hipoteka v znesku 10.000 Din, temveč zavarujejo meseni interesi s priprostim reverzom. Prošnji je bilo ugodeno. — Šimenc Vinko je zaprosil, naj občina odstrani drevesa v Matičnem pairku v Vegovi u.icL Mestni vrtnarski nadzornik je tej zahteva ugovarjal. ker bi bnd 6 tem pokvarjen tamošnji drevored, zaradi česar je biLo prošnja od-klan jena. — Naprava provizorične lesene ograje v stanovanjski Kolonmjd v Koleziji se letos zaradi stedenja odgodi. — Popravila oken in vrait v mestnem poslopju v Podturnu št. 3 6e oddajo najnižjemu pomsdm leu Ferdu Primožiču, ki bo ta dela izvršil za 10.000 Din. — Prosvetno društvo »Tabor« je zaprosilo, naj mu mestna občina odstopi primeren svet, na ba»temn bi pustaviilo barako koit prvo zavetišče beguncev, ki ne morejo dobiti v Ljubljani stanovanja. Društvo dobi v majem svet ob Dolenjski cesti ali kalkšno derujo prikladno parcelo.
Stavbna dovoljenja eo prejefli na ^predlog g radbenop ravnega referenta: Zitnnk Alojzij za enociadstropno hišo v Posavskega ulici; Odbor za ustanavljanje in vzdrževanje delavskih ustanov za adaptacijo kleti za iavno kuhinjo v palači Delavske zbornice na Miklošičevi cesti; Auereperg Emil za eno nadstropno v£o na Pri vozu i.n Fog-kar Jošico za enako stavbo v isti ulicit Obema se na prošnjo dovoli, da 6e smeta odmakniti 4 m od stavbne črte na Pri« vozu; F is ter Franc za provizoričao drvarnico na Zaloški cesti, Prelesn k Jože za enanadstropno hišo na vogalu Janševe in Samove ulice; dr. Oblek Ivan za r&zne adaptacije v evoji hiši ob Vodnikovi oestri; JesLh Jakob za adaptacijo hleva in zgradbo skladišča v Florjanski ulici; Trobec Jernej za enonadstropno hišo v Sp. Šiški v koloniji »Železniške družine«; Medrič in Zaink'1 za zasilne provizoričae barake v Japijevi in Jenkovi ulici; Forster Vida za enonaidstropno hišo na Rimski cesti št. 13; dr. Sajovic za provizorično garažo v Dvora k o vi ulici; mesar Sla/miČ za adaptacijo poslopja na dvorišču njegove hiše na Go-sposvefcski cesti (ker bodo stavbe deloma iyven stavbne črte, mora v varstvo mestnih interesov dopustiti kavcijsko hipoteko v znesku 20.000 Din).
Vpeljava hišne kanalizacije se dovoli Petro v-čič Anki v Gorupovi ulici, Lovšetu Francu na Tržaški cesti in Josipu Verhovcu na Poljanski cesti.
Ravnateljstvo Narodnega muzeja je zaprosilo. naj mestno r.ačelstvo pri izdaji stavbnih dovoljenj zahteva od graditeljev, da vsako najdbo starin takoj sporoče muzeju; skušala se bo najti zakonita podlaga, da se ugodi upravičeni in umestna želji muzeja.
Uporabna dovoljenja so prejeli: Tomšič Peter za hišo na Posavskega cesti, B.umaus er Ruža v Holzapflovi ulici, Rekar Marija ob Levstikovi ulici, Costaperaria Josip za hišo ob Vrtači, Rezelj Pavla za hišo ob Poti na Rakovo jelšo, Golja Aleksander in Ivanka ob Vretovškovi rn Hajdrihovi ulici. »Desa« d. z o. z. »a uj>orabo avtode-lavnice ob Dunaieki cesti Sone Franc in Marija za hišo v Zarnikovi ulici. Slevec Ivan za zgradbo v Koseskega ulici. Može Jožefa in Andrej za hišo ob Knezovem št-adonu. Ocvirk Ivan v ŠtreMjevi ulici, Z)gon Štefan o>b Cesti v Rožno dolino — Pokojnine/d zavod za nameščence je prejel uporabno dovoljenje za V na ds trop le poslopja v Gaievi ulici. Škafar Ivana za hišo ob Ižanski cesti, Tavzes Mijo v Sta-ničevi ulici. Smolnikar Ivan v Sošk* ulica. Pucihar Ivan tudi v Soški uHcn. Mrzlikar Ivan v Trnovskem predmestju. Perne Matija v Janševi ulici Boljha Peter sme uporabi iati dvoriščno nosinpje v K^ttftjevi ulici. Sabec Aloizij hišo ob Verovškovi ulici. »Zmaj« d d pastirsko hišico in prizi; dek v Kette-Murnovi ulici. — Dalje so bi-
la odobfrema uporabna dovodjmja za. biSa
Vzajemne zavarovalnice odnosno one lastnike, ki so te hiše od Vzajemne zavarovalnice kupili Vse te stavbe (16 po številu) leže strnjeno v kapucinskem predmestju ob Dunaiiitfci cesti. — Končno so dobiii še uporabno dovoljenje Sokolsko društvo Ljubi iaoia III za letno telovadi šče. loi>o in ogTajo ob Dunajski cesti. Golob Ivan za hišo na Mivki, Strus Zora za stavbo v Ko-rytkovi ulici in Kovaoič Anton za adaptacije in nadzidano nadstropje v Viški ulici št. 3. — Prošnja Remec Vere. da sme napraviti izložbeno omarico na Poljanski cesti, jc bila iz estetskih razlogov odklonjena.
Smrtna nesreča s miško
Ptuj, 20. novembra. Pr! Sv. Marku pri Ptuju se je pripetila ts dni zagonetna nesrečia , ki je ugonobila življenje posestnika Franceta Primožiča. Ljudje so ugibali o nesreči najrazličnejše, vendar ie težko reči, kaiko je prav za prav prišlo do nje. Primožič, ka je bil smrtno ranjen prepeljan v bomioo v Ptuju, je še sfin izpoved oviai, da mu je padla po ue* sreči iz rok puška, se na tleh sprožila m ga zadela v spodnje telo Ljudje pa govore, da se je Primožič namenil iti ponoči na lov, pa ga je pregovorila žena, da je ostal domu. Puško je položil baje v posteljo. Pozneje ponoči se je Primožič vlegel n« posteljo, tam pa se je puška po nesreči sprožila i", mu je projekti! povzročili hudo rano, ki ji je Primožič v bolnici kmalu podlegel. Zapušča ženo in dva otroka.
V znamenju noža
Slo\'enjgradec, 20. norerahra-Pred dnevi je popivala večja družba kmečkih fantov v neki gostilni v Smartnem pri Slovenjgradcu. Fante je počasi razgrel alkohol, katerega posledice niso izostale m tako je prišlo do razburjenega prerekanja-Nič hudega sluteč je najstarejši med njimi vstal in hotel zapustiti gostilno. Na enkrat pa je na njega navalil ; nožem 20-lecni J. R. tn ga je vbodel v desno roko tako, da mu je prerezal glavne žile nad komolcem. F. G., ki je to videl, je udaril napadalca s kosom lesa po glavi
Tako je nastal vsesplošen pretep, med katerim so pijani fantje v gostilni razbil! vse šine in ranili celo nekaj se tam naha-jajočih (irugih gostov. Ker je bil napadalec že dovolj poškodovan, je hotel zapustiti gostilno in se napotiti domov. Ogovoril ga je slučajno neki gost in mu priporočil, naj si obveže krvavečo rano. Kot odgovor na to je fant ves razkačen zamahnil z nožem proti njemu, vendar je udarec v zadnjem hipu prestregel gostilničar. A medtem je že prihitel drugi in sunil nedolžnega gosta z nožem in ga nevarno ranil. Vsi poškodovanci so morali poiskati pomoči * tukajšnji bolnici, na kar jih čaka plačilo m tukajšnjem sodišču.
Hmeliski trg
žatec, 20 novembra h. Včeraj in danes je bilo živahno povpraševanje za srednje in boljše srednje vrste, večinoma iz inozemstva. Cene so bile neizpremenjene od 180 do 350 Kč.
Vremensko poročilo
Zagrebška rrPmenska napoved t* dane?:
Pretežno oblačno, precej hladno, toda st:il-no. — Situarija včerajšnjega «ln©: Baronie-trska depresija se je umaknila na zanadno obal kontinenta in na Atlantski ocean. Ostali večii del kontinenta prekriva anticiklon, ki je v južni Evropi oin74I stalno in hlndno vreme. Barometrski pritisk je v splošnem na vzhodu narasel ra 3 do fl mm. na zapadu pa Dadel za 0.1 do 3 mm Temperature so ostalo brez znatnih sprememb Na vzhodu so vp?i-noma padle za 1 do 2. na zapadu pa narasle za 1 do 3 stopinje. V ^ovoniji In zapadni Hrvatski ie bilo nebo napol oblačno in HpIo-ma vedro, v Primorju pn večinoma v^ro
Dunajska »Temenska napoved za soboto: Nobene bistvene spremembe.
Naši kraji in ljudje
Darovi za naše pasivne pokrajine
Ljubljana, 20. novembra.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je tudi Belo Krajino ter sre-za Kočevje in Novo mesto uvrstilo med pasivne pokrajine. \?6i darovi, v denarju »Li živilih, nabrani v naši banovini, se bodo prvenstveno dali Beli Krajini, ker je tam potreba največja — posebno primanjkuje 6ena, — potem pa seveda tudi »rezoma Kočevje in £s;ovo mesto.
Naše slovansko ljudstvo se je odzvalo klicu Rdečega križa in darovalo že do zdaj kljub ostri krizi lepe denarne zneske. Ta plemenita požrtvovalnost je vse hvale vredna. Potreba pomoči bo pa največja, ko nastopita zima ir. mraz. Nabiralna ^akcija se naj torej nadaljuje in naj doseže do božiča svoj višek. Saj bodo vsi darovi prišli v korist našim ožjim rojakem. da jih obvaruj etn o st ra d an ja.
Odposlanec ljubljanskega pomožnega odbora za Belo Krajino je že ob:skal vec občin na Gorenjskem in nabral lepo kon« č;no živil in sena. ki se koncentrira pri krajevnih odborih Rdečega križa in na drugih primernih mestih. Posestnike lepo naproša Rdeči križ da gredo odposlancu na roko. Darovi v denarju pa se naj oddajajo v ■pisarni Rdečega križ.-, v Ljubljani. Wolfo-va 12. ali pa nai ee pošiljajo po položnici gt. 11862.
Zavest, d z ste storili nekaj lenega m plemenitega, bto Vaše plačilo, sasi rojaki \'am pa bodo hvaležni!
Pri revmatimin v irlavi. živčnih bolečinah v kolkih. usedu ^He-xensehuss^ pp ut)orablia naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdaniem izpiraniu prebavnega kanala. TTruverrHptTip klinike izpričuieio. da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« crenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
vse, ki so željni smeha in prvovrstne zabave, vabimo, da oba večera posetijo lepo predstavo in se obdolže našim jubilantom, ki se žrtvujejo za naše gledališče ie četrt stoletja.
VABIMO VAS, oblecite se pri nas!
Po svojem okusu si Izberite oblačilnih potrebščin
ZA MAL DENAR.
Trenchcoate, suknje, obleke, perilo L dr.
A. Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Jubilej jeseniških prosvetnih delavcev
Jesenice, 19. novembra.
To soboto in nedeljo, obakrat ob 20. uri, ge uprizori na jeseniškem sokolskem odru veseloigra v treh dejanjih »Pri belem konjičku«. Predstavi se vršita v proslavo 25-letnice delovanja neumornih sokolskih igralcev bratov Franceta Hlebarja, Ivan« Potrata, Gregorja Vistra in sester Pepu« Bernikove in Minke Tancarjeve.
Kdi izmed Jeseničanov ne pozna našega idealnega sokolskega delavca br. Praočeta Hlebanje! Vseh 25 let dela pri Sokolu kakor mravlja. Prva leta je bil reden telovadec m tamburaš, a poleg tega ga je hudo vleklo na odrske deske. Jeseni 1906 je jel nastopati na odru. Bil je vseskozi desna roka brata Špicarja, igral je nešteto vlog, najbolje pa so se mu podale vloge duhovnika, vaškega reveža ali pastirja. Bil je ob prevratu tudi nekaj časa član Narodnega g'edališča v Ljubljani, a se je kmalu vrnil med svoje sokolske igralce na Jesenice ter se zopet z vso vnemo vrgel na svoj domači oder, ki mu je pol življenja.
In naš Potrato, senijor naših igralcev, pravi jeseniški Danilo! Pristopil je 1S99 kot
EokPcni igralec k deželnemu giedališču v
jubljani. Njegov mojster je bil pokorni Anton Verovšek. njegov učitelj v šminka-nju na g. Lier. V letih 1006 do 1909 je igral pri Slovenskem gledališču v Trstu, inten-dant je bil prof. Merhar. Po vojni se je začel Potrato udejstvovati na našem sokolskem odru. niegovi najboljši vlogi st? bili kaplan v »Mladosti« in Krjavelj v »Desetem bratu«. Ni je bilo tekom 12 let prireditve. da. ne bi sode!oval. bodisi kot igralec in režiser, vselej pa je šminkal najbolje le on.
Gregor Vi s ter je pristonil še kot mlad deček k Sokolu. S^rva je b;! reden telovadec in dober tamburiš. pa ie tudi njega potegnilo na oder. Našega Gregoria štejemo danes med naiboliše igralce na Sokolskem odru. Je nenrekosljiv v vs<*h vlogah pastirjev, vaških re^ežev in najboljši komik našega odra, -pravi Chaplin.
Pa naša sestra Pepca Ravnikova! Vseh 21 let se i>deistvuje nri na;em teatru. Kje bi našli na deželi boljšo Veleio ali vdovo Rošlinko. pa tudi vloge salonskih dam so se ji vidno j>odale. Saj ima postavo, da je pri nas malo takih. Sokol ima v nje] tudi marli'vo odbornico, gospodinjo, kuharico. točajko. skratka vse. kadar ie treba vešije in pridne roke. Ni je skoraj bilo prireditve v vsem četrtsMetju. da ne bi sodelovala ona. (*Mst takim Sokolicam. ženam in materam!
In Mint-a T^ncarieva: vedno skromna, a vzorna Sokolien. nais^a^e-iša 5es»mška te-lovndka in marliiva igralk*. Vsako vlogo rada prevzame. nikoli ni izbirčna, nikier je ne man it-L^Viko bi se še mnogo naotsa-ln o vseh naših nožrt^ovakiih jubilantih, pa še to jim up bo všeč. Ver so tihi in skromni, za^ovolini pa le takrat, kidn- le dvorana poln* in ie zadovn.lien sokolski mik. — Prii^tpUe sokolskega odra te
Založniški načrt Tiskovne zadruge za leto 1932
Te dni je izdala založba Tiskovne zadru-I ge v Ljubljani s oj delo-mi program za prihodnje leto. Naš list je sicer že posnel glavne smernice novega za!ožn;škega dela in napovedal podrobno vse knjižne pridobi'' - s katerimi hoče Tiskovna zadruga obdarovati slovensko čitajoče občinstvo. Danes opozarjamo le na g.notno plat tega načrta, ki prinaša celo vrsto važnih izpre-memb, samih občutnih usodnosti, ki jih dovoljuje založništvo svojim odjemalcem 2 namenom, da bi svoie kn;igo resnično približalo širokim ljudskim plastem in s tem pripomoglo do širše razglednosti slovenskega človeka.
Tako daje Tiskovna zadruga znatne po- 1
pus (od 15 do 25 odstotkov) vsem naročnikom knjižnih zbirk za sleherno knjigo, ki je izšia v njeni založbi. Še večjega pomena to nove cene za prihodnje leto v pri.-eri z lanskimi. T7 poslovnem letu 1930-1-31 je izdala Tiskovna zadruga v svojih zbirkah vsega 10 knjig, ki so stale skupno z revijo »Ljubljanski Zvon« na mesec 60 dinarjev v platneni in 70 Din v polusnje-ni vezavi. V novem noslovnem letu, ki so prične 1. januarja 1932. y& bo veljalo 12 knjig z »Ljubljanskim Zvonom« komaj 54 odnosno 58 Din po izberi vezave.
Še eno veliko olajšavo nudi Tiskovna zadruga svojim prijateljem, namreč to, da dobi vsak naročnik, ki pridobi novega naročnika, denarno nagrado: kolikor novih naročnikov, toliko obrokov bo odpisala uprava požrtvovalnemu naročniku! Vse te ugodnosti za izredno oosrečeni izbor novih knjig, kjer je upoštevano zlast5 slovensko originalno leposlovje, so razvidne iz omenjenega založniškega načrta, ki je vsakomur 1 rezplačno na razpolago v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgo-va ulica 3. odnosno v Mariboru. Aleksandrova cesta 13.
Nočni napad na ravnatelja Jugočeške
Neznanec je ustrelil iz zasede
Kranj, 20. novembra.
Snoči je bil napaden iz neposredne bližine ravnatelj tekstilne tovarne Jugočeške g. Maks Horovitz. Revolverski projektil mu je šel skozi meso nad kolenom leve noge. Kdo je napadalec se ne ve, sum pa leti na nekega delavca. Dogodek se je odigral naslednje:
Kmalu po 19. uri je zapustil ravnatelj g. II o rovi tz v družbi nekega uradnika svojo pisarno. Ko je stopil na dvorišče. >e bila že popolna tema in zaradi goste megle nI prišla električna razsvetljava do veljave Ko sta prišla gospoda že v bližino vile. ki stoji nedaleč od tovarne, je nenadoma iz teme počil strel. G. ravnatelj je začutil nad kolenom leve noge pekočo bolečino; bil le ranjen od krogle kalibra 6.35 Nihče ni opazil napadalca, ki je izkoristil temo in po-
in pobegnil — Rana ni nevarna
begnil. Strela ni slišal, razen spremljajočega, nihče, ker je baš v onem trenutku vozil na postajo vlak. ki je zadušil pok.
Klicani zdravnik g. dr Bežek je nudil ranjencu prvo pomoč. Rana ni težka, po par dnevnem miru bo zaceljena. Velika sreča je, da ni krogla prodrla do kosti, ker bi lahko nastale nevarne komplikacije.
Tovarniški avtomobil je odbrzel takoi v Ljubljano po policijskega psa. Hitro je našel sled. ki je vodila preko proge na cesto b dalje do Stražišča. Iskanje pa vendar ni bilo uspešno, pes je sled izgubil Orožni-štvo vodi nadaljnjo preiskavo. G. ravnatel! je dobil zadnji čas par pismenih opominov, za katere se pa ni zmenil. Mogoče je ma. šče*anje. Včeraj je namreč tekstilna tovarna Jvgočeška odpustila večje Število delavstva.
Dva zločina vlomilske tolpe
Oplenjena trgovina v Veliki Nedelji — Vlomilci so odpeljali za 70.000 dinarjev blaga, spotoma pa so do nezavesti pretepli samotno posestnico
znali orožniki še za drugi zločin. Vlomilci, ki «o se ponoči umikali z bogatim plencm, so postaili na poti najbrže zopet žejni in lačni in so pri neki hiši, ki stoji na samem blizu Sv. Tomaža. pričeli klicati do-
Velika Nedelja, 20. novembra
Pri Veliki Nedelji in okolici je nastalo davi razburjenje. Mnogi so hiteli na vse zgodaj zjutraj k hiši trgovca Franceta Medika poleg farne cerkve, kjer je bil ponoči izvršen skrajno drzen vlom.
Tatovi so bili vlomili skozi glavna vrata, kjer so utrli več debelih šip, nakar so se skozi nastale odprtine splazili v vežo kjer so utrgali pri vratih, ki vodijo v trgovino, ključavnico in tako prišli v lokal V trgovini so pričeli gospodariti vprav divje in so pometali vse mogoče blago s nolic po tleh, da so ga lažje izbirali Vlomilcem se oči vidno na prav nič mudilo in so se počutili v trgovini čisto po domače Izpili so poldrugi Iti t er žganja ter pojedli okrog 10 suhih klobas. Ko so 6e nasitili in okrepčali, so pričeli blago spravljati na prosto. Znestli so ga najbrže na voz. ki so ga imeli pripravljenega nekje v bližji. Odnašali so najrazličnejše manufakturno blago za obleke, barhent, platno, perilo in druge predmete. Poslovali so pri vsem svojem razposajenem početju tako spretno, da jih ni čud nihče v hiši. Tudi sicer jih mi ni kdo opazil in so se v nočnih urah odpeljali, kakor so prišli, ponolnoma nemoteno.
Medikovi so našli zarana v trgovini prav* cato razdejanje. Seveda so takoj alarmirali orožnike, ki so si ogledal1'! dejanski stan :n pričeli z zasledovanjem. Sled je šla po cesti v smeri proti Sv. Tomažu, kjer so do-
mače. V hiši stanuje posestnica Cekičeva sama in jim v smrtnem strahu seveda ni hotela odpreti prostovoljno. Vlomiic* pa niso odnehali in kmalu se jim je posrečilo vlomiti vrata, nakar So pridrveli nad žensko, jo pograbili in pričeli strahovito pretepati. Nato so si pripravili gostijo in preobrnili vse po hiš..
Žensko so našli šele danes dopoldne neki sosedje, ki so prišla k njej po opravkih, na tleh v zelo žalostnem 6tanju. Mogla je povedati le nekaj besed, nakar je kmalu zopet omedllela. Njene poškodbe So tako hude, da bo le težko ostala pri življenju. Orožniki so sledili vlomilcem še dalje od Sv Tomaža v smeri proti avstrijski meji, vendar zaenkrat še niso mogli dognati, Kje se skrivajo in kdo so.
Ljudstvo domneva, da so najbrž cigani krivi vseh teh zločinov, vlomov Jn tatvin, ki so se tod pripetili v zadnjem času. Orožniki iz Velike Nedelje so prvotno osumili in že aretirali neke priseljence, ki pa so v teku zasliševanja z lahke to dokazali alibi in so bili seveda tudi takoj izpuščeni. Škoda, ki so io napravili vlomilci v trgovini Franceta Medika. znaša okrog 70.000 Din.
Svarilna obsodba dveh požigalcev
Ljubljana, 20. novembra.
Mali senat je danes pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja zopet obravnaval požig. 7. junija letos ponoči je nastal požar pri 61-letnemu posestniku in kovaču Andreju Močniku v Studoru, občina Oseh-ca. Njegova hiša s hlevom in kovačnico stoji tik -sap a dne meje. Ogenj je upepelil hišo, krito s slamo, hlev in kovačnico. Le ker je pihal nasprotni veter, ni bila v ne-varnosti sosednja hiša poscstnice Ane Po-1 jame ve Andrej Močnik je bi! zavarovan za 25.000 Din pri zavarovalnici »Slaviji«, Hiša mu ie bila že leta 1926. pogorela in jo takrat dobil 16.000 Din zavarovalnine.
Po letošnjem požaru so orožniki po daljših poizvedovanjih dognali, da je ogenl podnetil v hlevu 30-letni posestnikov sin Martin Frelih iz Leskovice pr' Oselici ln to na prigovarjanje posestnika Andreja Močnika Poprej sta se bila napila žganja in Močnik je Frelihu obljubil, da mu odpusti dolg 300 Din in mu da še nagrado 500 Din, če ponoči zažge njegovo hišo. Frelih je kar ubogal in Močnik ni kdovekaj hitel gasiti. V preiskavi je Frelih vse priznal, dočim je Močnik trdovratno vse tajil. Po daljši razpravi sta bila obsojena Martin Frelih na 6 mesecev in Andrej Močnik na 10 mesecev strogega zapora. Oba sta sodbo sprejela. Zavarovalnica ni Močniku izplačala zavarovalnine Škoda je bil« cenjena na 2?.000 Din. Oba sta hkratu obsojena v solidarno povračilo cenilnih stro škov 426 Dim.
Smrtna nps^ča pri vožnji
Ksa
Zagrpdee, 20. novembra. Dames doooldne smo na zagraškem po-kopail-išeu pokopali priljubljenega posestnika Antona Hrovata iz Češnjic. Nesreča se je pokojmku. s čigar usodo sočustvuje vsa okolica, pripetila takole:
V torek je voztl hrastove Mode na žago. Peljal je po banovinsiki cesti na desnem bregu Krke. kjer se je lansko leto znižal klanec. Ker se mu je videlo, da iima voz premalo zavrt, je hotel še malo priviti. Nesrečno naključje pa je hotelo, da mu je
baš tedaj spodrsnilo. Padel je pod voz in ni imel toliko časa, da bi 6e zopet umaknil. Že ga je namreč prijelo zadnije kolo in mu šlo od desne rame proti ltakofcnici čez prsni koš. Dobil je tako hude notranje poškodbe, da jim ;e po 10 urah podlegel.
Ko so bili ponesrečenca našilii, so ga takoj prenesli v njegovo rojstmo hišo v Za-gradcu, na bratov dom, kjer je trpel pri polni zavesti do 1. ure ponoči. Poško 'o-vancu je nudili prvo pomoč dT. Fedrm iz Stične, ki je k-.koj izjavil, da ni nukakih izgledov, da bi ostal pri življenju
Pokojnik zapušča ženo in sina, v Ameriki ima št 4 brate in sestro. Brat na rojstnem domu pa že 10. leto županuje zagra-ški občini.
Dopoldanski in popoldanski pouk na srednjih šolah
Kakor čujemo, se namerava na srednjih šolah zopet uvesti ločen pouk, tako da bodo morali učenci dvakrat na dan v šolo, in sicer zjutraj ob 8. uri in popoldne ob pol 14. uri. O tem do zdaj še nihče ni vprašal staršev, kako in kaj. Vsekakor pa gre tudi nam staršem v tej stvari beseda ia veljava.
Uvedba ločenega pouka bo čez noč otež-kočila in celo onemogočila velikemu Številu srednješolskih dijakov obisk ljubljanskih zavodov. Glavni del dijaštva daje moreb;ti res Ljubljana sama, a tudi tem mora biti ločeni pouk težko breme, ker vsi ne stanujejo v središču Ljubljane Mnog? prihajajo iz šiške. Kodeljevega, Bežigrada, Most itd., torej s periferije mesta. kamn» ima dijak dobre pol ure im še več hoda. Razen tega prihaja zdaj na ljubljanske srednje šole veliko število učencev z železnico iz krajev, ki ležijo na progah Ljubljana - Kamnik - Kranj - Zidani most - Vrhnika - Rakek Mnogo jih prihaja iz bližnje ljubljanske okolice z avtobusi. Le po-glejte ob jutraniih urah v vlake in avtobuse in preštejte deco!
Vsem tem. bo ločeni pouk ne samo otež-kočil. temveč naravnost onemogočil obisk ljubljanskih šol.
Danes so pač razmere take. da ne premorejo starši s kmetov toMko. da bi dali svoje otroke v Ljubljano na brano in stanovanje. Vendar jim prometna sredstva omogočajo obisic ljubljanskih šol. ker se večina že lahko vrne domov med 13. in 14.
uro. Ako se bo res uvedel ločeni pouk, bodo prišli dijaki s kmetov šele zvečer domov med 19. in 20. uro, kar pomenja, da ne bodo nikdar imeli časa za učenje!
In kje naj bodo vsi ti dijaki med opoldanskim odmorom? Na cesti? V Tivoliju? Na-Rožniku ali v kaki šupi?
Še zmiraj je treba inteligenci dotoka izmed kmečkih sinov. Ta dotok je po vojni silno opešal in bo z ločenim poukom popolnoma usahnil! Ali naj bo odslej izobrazba samo privilegij onih. ki v Ljubljani stanujejo? In vsi otroci delavcev, kmetov in malih obrtnikov, ki stanujejo v ljubljanski okolici, nimajo zdaj več pristopa v srednje šole?
Je-Ii morebiti to namen uvedbe ločenega pouka? Ali je norebiti namen te novosti »štednja«? D1 se bo dvakrat na dan kurilo in porabilo v popoldanskih urah toliko več za razsvetljavo?
Gospodje pedagogi tudi vedo povedati, da je dopoldanski pouk najbolj uspe;en, ker so dijaki zjutraj spočiti in sprejemljivi. Celo tam, kjer moTa biti pouk ločen zaradi prevelikega števila ur. odrinejo na popoldanski čas samo »lažje« predmete, telovadbo, petje in drugo.
A tudi otrokom ljubljanskih meščanov, ki styjjejo v sredini mesta, bo povzročil locemi pouk marsikatero nepriliko. Ne bo več časa za popoldanski sprehod, ki je mestnim otrokom potreben in dijakom višjih razredov bo vzeta možnost, da si s poučevanjem zaslužijo kak dinarček.
Oče iz okolice v imenu več drufih.
Kongres že pleše
Ljubljana, 30. novembra.
Brez pretiravanja se lahko reče, da ima naš Elitni kino Matica na sporedu vedno le izvrstne zvočne filme. Danes je bila premiera senzacionalnega Ufinega filma »Kongres pdeše«, ki so ga v Zagrebu vrteli celih 17 dni ob razprodani dvorani. Film nam podaja kos zgodovine, dunajski kongres od 1. 1814. do 1815., katerega so se udeleževali vladarji evropskih držav, vojskujočih se proti Napoleonu L Kaže nam spletke avstrijskega kancelarja Metterni-cha. ki ie hotel odvrniti pozornost ruskega čara Aleksandra od politike na ta način, da ga je izkušal zaplesti v ljubavno razmerje z lepo baronico. Zabavna ie vloga ruskega plemiča Uralskega, ki mora ob neštetih prilikah spričo svoje izredne podobnosti Aleksandru zastopati caxa. Car se sicer na Metternichov Iim ni ujel. pač pa se je po naključju seznanil z lepo prodajalko rokavic, ki ga je tako očarala, Ja je začel z njo ljulbavno avanturo. Mlada prodajalka, ki jo igra Lilian Har-veyeva, v početku cara (\Villy Fritsch) m poznala toda ko jd je ta pokazal ruski m>-vec s svojo glavo, je šele videla, kdo jo njen kavalir.
Scene, kako je prodajalka vrgla cam šopek, ki so ga smatrali za bombo, potem obsodba nesrečne mladenke po tedanjem zakonu na 25 udarcev na goli oni del tele-
sa, kjer se neha hrbtenica, pomiloščenje. zabava cara s prodajalko v zabavišču med dunajskim prebivalstvom in polno drugih zanimivih primerov sestavlja ta tehniško dovršeni film, ki nam kaže tudi nešteto zabave, ki so se priredile za kongresiste. Plesni komadi, petje in moda, vse je posneto po tedanjem času.
Elitni kino Matica je seveda okrasil ob priliki premiere tega senzacionalnega filma reklamne izložbe in vhod v dvorano prav po okusu tedanjega časa. Prepričani smo, da bo film vzbudil med Ljubljančani enako zanimanje, kakor ga je bil deležen povsod, kjer se je predvajal.
Konec razprav o Mohorku
Maribor, 20. novembra Zadnja iz Mohorkove družbe je menda Marija Klančnikeva, žena pred tedni ra 20 let robije obsojenega Friderika Klanč-nika. Zadnje čase sta živela z možem v Vinkovcih in je od aretacije ves čas presedela v preiskovalnem zaporu mariborskega sodišča. Kakor njen mož, je tudi ona danes pred malim senatom dosledno zanikala, da bi ji bilo kaj znanega o Mo-horkovih in Kovačevih razbojništvih, čeprav sta kovala svoje načrte Mohorko in Kovač v njenem stanovanju, ki je obstojalo samo iz ene sobe.
Razbojnik Mohorko se je skrival tri tedne pri Klančnikovih. Rudolf Kovač pa je stanoval pri njih dolga leta. Kaj je posebno Kovača vleklo, da se je zadrževal toliko let pri Klančnikovih, tega Klančniko-va žena ne izda in prizna le to, kar so ji jasno dokazali. Odločno pa taji, da bi bila dajala podporo in potuho, kakor ji to očita obtožnica.
Obsojena je bila na šest mesecev zapora in je kazen že prestala, ker ji je vštet preiskovalni zapor. Sodba se nanaša na zamolčanje razbojništva pri Devici Mariji v Puščavi, medtem ko je bila zaradi prestopka zamolčanja o roparskem napadu v Podovi oproščena.
Vse občinstvo včerajšnje premiere je bilo očarano kot še nikoli!
Takega filma, s tolikim razkošljem, s tako /^sedbo p^ ovrstnih nmet-nikov, s tako očarljivo muziko, LJUBLJANA ŠE M VIDELA!
' Zato hitite in oglejte si še danes veleopereto
Vse dosedanje predstave razprodane!
Poslužite se predprodaje
Sodelujejo:	, ...
Lilian Harvey — Willy Fritsch — Conrad Veidt
Lil Dagover
Predprodaja dnevno od 11. do pol 13. ure. Kot dopolnilo Foxov zvočni tednik! Predstave danes ob 4., in 9U.
Telefon 2124.
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
Nova šola in novi proračun Kranja
Zanimive razprave kranjskega občinskega sveta
Kran^, 20. novembra
V sredo in četrtek zvečer se je vršila važna seja kranjskega občinskega zastopa v na novo adaptirani posvetovalnici. Zupan g. Ciril Pire je v uvodni besedi posebno pozdravil sreskega načelnika dr. Frana
Ogima.	..	,
Ugodilo se je prošnji tovarnarja Frana Sirca s podelitvijo koncesije za novi hotel v Savskem predmestju. Poročilo o Dijaški kuhinji je podal ravnatelj Ivan Košnik Dohodki so znašali letos nad 40.000 Din. izdatki pa nad 38.000 Din, ker je bilo letos manjše število podpirancev. Blagajniku prof. dr. Simonu Dolarju se je izrekla posebna zahvala za požrtvovalno delo. V odbor Dijaške kuhinje so bili izvoljeni sodni svetnik Jurij Gregorc, hotelir M*ro Peter, lin m gostilničar Ivan Kumer,-za pregledo-valca računov pa trgovec Hlebš Rudolf ln katehet Fran \Vatzl.
Izčrpno poročilo odseka za zgradbo novega ljudsko-šolskega poslopja je podal tovarnar Makso Fock. Mestna občina se ža nekaj časa pripravlja k novi gradbi. ker sedanja stavba ne ustreza več niti higijen-skim niti drugim zahtevam. Glede na hudo gospodarsko krizo se to vprašanje do-sedaj ni forsiralo. Poročevalec je razjasnil finančni in tehnični načrt. Ogromna stavba. ki bo stala tik za pokopališčem na prejšnjem cerkvenem posestvu bo stala z vso onremo vred 4.(100000 Din m bo v njej prostora za deško in dekliško narodno in meščansko šolo. Bo nad 60 učnih sob, kabinetov in drugih prostorov Ker se namerava zgraditi tudi moderno kopa lisce na Kokri za Hujanskim mostom in nrenesti dosedanje staro pokopališče na Rupo. se bo treba v bodočih letih sprijazniti z novim proračunom in novimi dokla-dami. K realizaciji šolskega poslopja se bo
pritegnilo več strokovnjakov - arhitektov; še v teku zimskih mesecev se bodo napravili podrobni načrti. Na pomlad pa so bo pričelo z graditvijo in bo stavba že s pričetkom šolskega leta 1933-34 izročena svojemu namenu. V debati so vsi govorniki naglašali veliko potrebo gradnje nove šole.
Pri sinočnjem nadaljevanju seje se je obravnaval občinski proračun za prihodnje leto. Redni izdatki znašajo 1,212.466 Din, redni dohodki pa 426.817 Din. Primanjkljaja je 785.648 Din in se bo kril s 35 odst. doklado na direktne davke, z doklado na vino in vinski mošt, z doklado na pivo. meso in klavno živino. Vse te davščine bodo dale skupno 840.874, tiko da bi bil pri-bitek 55.225 Din, ki se bo vporabil za osnovnošolski fond, za katerega so namenjeni tudi izredni dohodki, tako: davščina na blagovni promet približno 100.000 dinarjev in izredna samostojna občinska do-klada na pivo (40 Din od hI) okro*o 50 tisoč dinarjev. Nekateri glavni izdatki so votirani za: vzdrževanje parka, trgov in cest 100.000. razsvetljava 74.000 Din. vzdrževanje savskega mostu 24 000 Din, Dijaška kuhinja 14.000 Din, deška in dekliška šola 94.300 Din, tekstilna šola 65.000 D'n, trgovska gremijalna in obrtna šola 22.000 dinarjev. Ubožni zaklad 48.250 Din. Tuj-sko-prometno društvo 16.000 Din, SPD za kočo na Storžiču 2000 Din, kanalizacijska dela 52.000 Din, vzdrževanje policijske straže 53.000 Din. za pisarniško osobje 161.000 dinarjev, za klavniške potrebščine 62.000 dinarjev, v razne kulturne svrhe 10.000 di-n-ariev Sokolsko društvo dobi podpore 15 tisoč dinarjev glede na zlet v Pragi. Podmo-ra 2400 Din je naklonjena tudi domačt godbi. Čudimo pa se. da ostane brez podpore Gledališka oder Narodne čitalnice, ki vsekakor vrši važno prosvetno nalogo-
Pisalni in adicijski stroji Continental so najboljši Ivan Legat, Ljubljana, Prešernova - Maribor, Vetrinjska
Domače vesti
♦	Napredovanje pri železnici. Pri račn
oovodstvu železniške direkcije v Ljubljani so napredovali: za višjega svetnika v IVI Karlo Zupančič, šef računovodstva, za in snektorja Davorin Topolovec, za višje kontrolorje Jo s "p Zupančič, Alojzij Smole in Ivan Marsel, za kontrolorja Mehle Avgus*. Hrastnik Tone, Miiller Tone, Miki Ivan Bcrnik Leopold. Kuret Marij, Brajnik Cirii. Jeienič Zvanimir in Maver Alojzij, za adra n strativna uradnika 9. skupine Martinis N kolaj in Hladni,k Tone. Za oficijale Pafk Kiavdij. Planine Rajko, Vodišek V Potokar Jcsin. Knšar .lože, Baltazar Ivan, Miheii? Pranja, Klemene Antonija in Vavpotič Iv
♦	Imenovanja gerenta v Murski Soboti. Glede na našo včerajšnjo notico nam javlja notar g. Koder, da ni imenovan za ge-renta občine Murska Sobota ter da vprašanje novega župana ni aktualno, dokler ne da peslanee g. Benko v zakonu predpisane izjave, ali sprejme poslanski mandat ali obdrži župansko mesto.
♦	Prihodnja glavna skupščina inženjer-jev in arhitektov. Glavni odbor Društva jn-go slovenski h inženjenjev i,n arhitektov v Beogradu se je te dni sestal na sejo, na kateri je bil storjen sklep, da se bo prihodnji kongres vršil v Skoplju junija 1932.
*	Kontraktualni in honorarni uradnik, ter dnevničarji so zavezani zavarovanju po ZZD. Okrožni urad za zavarovanje de.lav cev je v konkretnem primeru ugotovil, da javen zavod ni prijavil v zavarovanje svojega honorarnega uradnika, sklicujoč se na določbo § 173. za-kona o uradnikih. Ta določba ne prihaja v poštev pri honorarnih an kontraktualnih uradnikih ter dnevničar-j;h, ki so po zakonu o zavarovanju delav cev zavezani zavarovanju Uradi naj v vseh nejasn;h primerih zahtevajo pojasnila pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, d i ne bodo trpeli škode in zavarovanci ns imeli neprijetnosti glede priznanja podpor. — OUZD.
*	Kmetske nadaljevalne šole in železnice Prejeli smo: V programu kmetskih na dalievalnih šol, ki jih je v naši banovini 79 z nad 1500 učenci, so tudi ekskurzije na vzorna posestva, kmetijske šole itd. Te ekskurzije bi lahko bile številnejše, če bi ti ni*, kmetske nadaljevalne šole dobile na železnici tisti popust, ki so ga deležne druge šole, namreč četrtnisko vožnjo, železniška uprava je na stališču, da tem šolam ne gre za 75 odst. popust, ker izvršujejo nje ni učenci že svoj poklic, torej niso učen ci v pravem pomenu besede. Ta argumentacija ne drži, zakaj kmetski mladenič se prav tako šeie pripravlja na svoj pokl!c kakor n. pr. obrtniški vajenec, ki vendar tudi <lela in se s tem uči. Kmet izvršuje s v'>i poklic v pravi meri šele tedaj, ko prevzame posestvo. V interesu kmetskih na-da :evalnib šol in kmetijstva, sploh upamo bc- železniška uprava opustila ozkosrčno te'enačenje ter da bo tudi kmetskim nadaljevalnim šolam bolj naklonjena. Naprošamo naše kmetske poslance, da se zavzg mejo za to važno zadevo.
*	Novi grobovi. V Šoštanju je včeraj po da!.'šem bolehanju umrl g. Josip R a vi j en Pokojnik je dolgo vrsto let aktivno sodeloval v zadružnih organizacijah šaleških obrtnikov Trpljenje na fronti je po svetovni vojni strlo odpornost nekoč krepkega in živahnega moža. Zapušča ženo in tri hčerke, s katerimi delijo žalost tri sestre •in brat. naš uredniški tovariš. Pogreb bo
v ledelio ob 16. _ V Gorici je umrla obče
spoštovana ga. Olga černetova, vdova po sodnem predstojniku Filipu Černetu v Komnu na Krasu in iz ugledne goriške družine trgovca Kuštrina. Blagopokoj.na
Fritz Rasp — Lisi Arna Szoke Szakall — Paul Horbiger
Senzacije ter zanimiva in izredno napeta vsebina!
Danes premiera ob 4., pol 6., pol 8. in 9.
Zvočni kino Ideal
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
številke za označbo fcraja pomenijo: L čas opazovanja. 2 stanje barometra. 3. temperatura 4 relativna vlaga v %. 5. smer ld crzma vetra. 6 oblačnost 1—10, 7 Trsta padavin 8 padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo druge najnižjo
20. novembra Ljubljana 7, 770.5, 3.2, 88, tiho, 10, —; Maribor 7 770.6. 1.3, 88, WSW1, 10, —, _; Zagreb 7, 770.3. 3.8, 86, tiho, 10,' —; Beograd 7 771.0, 1.4, 93, tiho, 10, Sarajevo 7. 770 2, 2.1, 69, E6, 9, _
Skoplje 7. 769.9. 5.3, 82, SW<2, 10,___;
Kumbor 7 764.0. 8.8, 59, NI, 0, —, _; Split 7, 766.2, 5.4, 58. NE6, —, —; Rab 7, 766.6. 5.3. 38. tiho. 1, _ _.
Temperatura: Ljubljana 5.3, 1.9; Maribor 4.8, —0.4; Zagreb 8 0. 2.6; Beograd 9.4, 0 3; Sarajevo 11.2, 0.0; Skoplje 12.1. 4.8; Kumbor —, 6.7; Split 9.9. 4.5; Rab — 3.8 Solnce vzhaja ob 7.4, zahaja ob 16.27. Luna vzhaja ob 14.15, zahaja ob 1.42.
zapušča dva nedoletna sinova. — Pred dnevi je umrl v Spodnjem Bitnju eden najstarejših mož v kranjskem srezu, 93 letni France Sifrer. Pokojnik, kremenit značaj je bil dolgo let župan občine Stražišče, vzoren, napreden mož. — V mariborski bolnio. je preminila Ivana K 1 a m p t e r-j e v a, stara 72 let, posestnica pri Sv. Martinu pri Vurbergu. V Nekrepovi ulici 22 v Mariboru je umrla 56 letna soproga upokojenega strojevodje Julijana Kocbekova _ Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
* Miss Sarajevo je postala Američanka. V Londonu je nedavno bila poroka gdč Elde Makaus-Petrinovičeve, letošnje »Miss Sa-ajevo« z ameriškim konzulom v Zagre bu g. R. M Fellnerjem. Svatba se je na svečan r.ačin izvršila ob udeležbi odlične londonske družbe. V četrtek je novoporoče-na dvojica prispela v Zagreb.
POZOR!
ČITA JTE!

Za ,Kongres pleše4
naročene vstopnice je pri blagajni brezpogojno dvigniti
eno uro pred prtčetkom dotične predstave!
SLITNI KINO MATICA Tel. 2124
*	Najbogatejša občina v Dalmaciji. Načelnik občine Milne na dalmatinskem otoku Hvaru, pomorski kapetan Marangunič, in dr. Franoič, šef zdravstvenega oddelka banske uprave v Splitu, sta predvčerajšnjim odpotovala v Trst zaradi izročitve zadnjega dela zapuščine pokojnega industrijalca Sorge, ki je ves svoj Lmetek zapustil rodni občini. Imetek se doslej ni mogel prevzeti, ker so sorodniki pokojnika sodnim potom zahtevali, da se oporoka razveljavil Zadeva se je vlekla celih devet let. Sedaj je prišlo do poravnave, tako da se sorodnikom prepusti delež 25 milijonov Din, občina Milna pa prejme iz zapuščine 20 milijonov.
*	Slovensko planinsko društvo poziva člane, ki so v zaostanku s članarino, da jo blagovolijo poravnati gotovo do 10. decembra 1931. Po tem dnevu se bodo brezpogojno izbrisali iz imenika članov vsi tisti, ki bodo v kakršnem koli zaostanku glede obveznosti nasproti društvu, člami se tudi obveščajo, da se bodo uvedle z Novim letom nove članske legitimacije z drugačno obliko.
*	Novi obrtni zakon izide v nekaj dneh.
Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šele-nburgova ulica 3.
« Obleke in klobuke kemično čisti, barva plisira in lika tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
u— Minister za gradbe dr. Albert Kramer zaradi nujnih opravkov danes in v ponedeljek v Ljuhljani ne bo mogel sprejemati strank
u— Opozarjamo na slavnostno akademijo v proslavo 100 letnice rojstva Franca Levstika, ki jo prirede gojenci drž. moškega učiteljišča s sodelovanjem gojenk drž. ženskega učiteljišča v ponedeljek 23. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice. O bogati vsebini akademije priča spored: B. Leopold: Ruski odmevi, orkester. Govor o Levstiku. Levstik-Volarič: Razstanek lin Zvečer,- moški zbor. Levstik-Adamič: Gre šnikova molitev in Levstik-Jenko: Dve utvi, sopran solo. Grieg: Solvej giina pesem in Anitrin ples, trio: viflolina, čelo, klavir. Levstik-Adamič: Ura; T utaj ninaij; Pod zelenim oknom in Psiček laja, ženski zbor. Levstik-Adamič: Deklica in ptič, mešani zbor. Levstikovi zapiski, recitacija. Smetana: Iz domovine in Schubert: čebela, vijo-lina solo. Fr. Levstik: Deseti brat; Dramatična slika. Cene sedežev: 10, 8, 6 Din, stojišča 3 Din.
u— Odlikovanje rezervnih oficirjev. Včeraj dopoldne ob 11.15 je župan g. dr. Dinko Puc s primernim nagovorom izročil red jugoslovenske krone 68 rezervnim oficirjem, ki so bili v priznanje zaslug odlikovani lani 6. septembra ob priliki izročitve novih polkovnih zastav. V imenu odlikovancev se je g županu zahvalil inž. g. Ladislav Bevc, proseč, naj g. župan na najvišjem mestu izrazi v imenu odlikovancev zahvalo za odlikovanje.
u— Komorni koncert priredita 27. t. m. v Filharmonični dvorani violinist Kar.lo Rupel im prof. Janko Ravnik. Program je popolnoma nov za Ljubljano. Predprodaja vstopnic je v Matični knjigarni.
u— Premiera kulturnih zvočnih filmov. Danes ob 14.30 in jutri ob 11. dopoldne bo predvajala ZKD v prostorih Elitnega kima Matice serijo najlepših kulturnih zvočnih filmov izdelanih po berlinski Ufi pod vodstvom priznanih strokovnjakov ln znan stvenikov Z največjim trudom Ln denarnimi žrtvami je ZKD pridobila te filme za Ljubljano in nadejamo se, da bo občinstvo ta trud nagradilo z obilnim posetom. Saj CLlmi to res tudi zaslužijo. »Les, ki pleše« »Lov na medvede v Karpatih«, »Ukročene zveri«, »Tajnost. Iz življenja biljke«. to so filmi, ki se po lepoti ne more meriti z njimi noben film te vrste. do Polnilo bo predvajala ZKD še zvočen tednik iln šaloigro z M.icky miško. _ Oglejte
si torej ta spored! Cene nizke.
Pri ČADU POD ROŽNIKOM
vsak teden, soboto in nedeljo
SVEŽE KOLINE.
14087
u— šentjakobčani uprizorijo drevi in jutri ob 20.15 »Preiskavo« Maksa Alsberga in O. R. Hesseja v režiji g. Karusa. Sodelu jejo gg. Košak, škerlj, Karus, Lavrič, Gnl dovec. Konc in drugi, ženske vloge pa so v rokah gdč Koščakove. Ptrčeve, Kramarje ve GorjuDove in Petričeve. »Preiskava« je imela dosedaj sijajen uspeh Ln vljudno vabimo vse one, ki si je še niso ogledali, da ne zamude prilike in pohite v soboto aH nedeljo na šentjakobski oder. Predprodaja vstopnic v trgovini g. Karničnika na Starem trgu tn pol nre pred pričetkom pred stave. Za premijero Molnarjeve »Igra v gradu« se igralci že prav pridno pripravljajo. Predstava bo prihodnjo soboto.
Za Miklavža
največja izbira IGRAČ, damskih torbic, manikir kovčegov in drugih primernih daril za dame, gospode in otroke.	14066
IVAN SAVNIK, Kranj
u— Stanovanjske najemnine v mestnih
hišah. Včerajšnji »Slovenec« je objavj] vest, da so se te dni zvišale najemnine v mestnih stanovanjskih hišah za Bežigra dom. Ta trditev ni resnična, res pa je na sle inje: Posebna komisija občinskega sveta je 1. 1929 določila čisto najemš&Lno za ta stanovanja v mestnih hišah na podlagi enotnih načel, sprejetih v občinskem svetu. ki se ravnajo po kvadraturi, legi n udobnosti stanovanja. Od takrat se ni no bena najemnina zvišala, pač pa so se v !•■ 3ameznib primerih najemnine znižale, če se je izkazalo, da podatki glede obsega sta novanja itd. niso bili pravilni. Res je tedaj, da se tudi letos ni so najemnine nikjer zvišale, pač pa so dobili stanovalci mestnih hiš od knjigovodstva obvestilo, koliko dol gujejo na najemščini in dokladah. Te do klade so v nekaterih posameznih primerih res nekaj višje, ker so se šele letos upoštevali sklepi občinske komisije iz 1. 1929 V večini primerov so najemščine iste ali pa nižje, pa tudi tam, kjer so višje je najemnik dejansko profitiral diferenco na povišanju doklad za dve leti.
u_ Smrtni vozači v Ljubljani. Na
prostoru bivšega Knežjega dvorca je bila te dni postavljena trdna maneža, ki je zdaj vsak večer pozorišče senzacijonalnih, naravnost vratolomnih produkcij ameriških ekscentrikov. V divjem, naravnost peklenskem tempu drvi na motorju po vertikalni steni v kotu 90 stopinj mlad in smel Ame ričan ter izvaja najdrznejše produkcije na drvečem motorju, ki ga centrifugalna sila drži na steni med nebom in zemljo. Poleg njega se producira na motorju tudi njegova partnerica, ljubka Američanka, ki s svojo drznostjo vse frapira. Produkcije so Tes take, da se gledalcem ježe lasje.
u— Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi aprila letos zastavljenih predmetov ln sicer dragocenosti 7. decembra, za efekte pa 12. decembra od 15. dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti 15.
DAMSKI ČESALNI SALON „VESNA"
sedaj v novi
PALAČI »DUNAV«, BEETHOVNOVA ULICA
(poleg cvetličarne Korsika). Prvovrstno iz-vežbano osobje, z dolgoletno prakso nudi res brezhibno postrežbo in precizno delo.
TRAJNO KODRANJE, MASAŽA, MA-
NEKIRANJE IN VSA LASNA DELA.
14095
u— Akademiki! Redni letni občni zbor akademske .podružnice Družbe siv. Cirila in Metoda, ki bo v nedeljo 22. t. m. v prostorih CMD (Beethovnova 2, pritličje, levo) se ne bo pričel šele ob pol 11., kakor je bilo javljeno, ampak točno ob 10. dopoldne. Pridite, tudi novinci, ker vam nudil CMD obilo prilike za pravo, konkretno in stvarno nacionalno delovanje. Pridite, da rešimo akademsko čast! — Odbor .
u— Obrtne zbirke Narodnega muzeja bo v nedeljo (22. t m.) pojasnjeval ravnatelj dr. Mai. Predavanje, ki se bo prenašalo tudi po radiju, bo trajalo od pol 11. do 11. dopoldne v muzejski avli. Vstop prost.
u— Plesni krožek Sokola I. naznanja po sftnikom, da bo prihodnja redna vaja v nedeljo 22. t. m. ob pol 20. Vsi letošnji obiskoval« kakor tudi oni, ki se žele šele učiti plesa, se vljudno vabijo, da ne zamude prilike Ob pol 20. se začne povsem nov tečaj za začetnike, ob pol 21. pa se bo pričel poučevati angleški valček.
u— Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor« vabi vse člane, rojake in prijatelje, da se udeleže družabnega večera bratskega društva »Zore« v šiški jutri ob 18. v salonu pri »Levu«. Sodeluje naš pevski zbor In prvikrat nastopil mandolinistič-ni zbor. Na programu so vsakovrstne reč', ki bodo zadovoljile vse. Vstopnina prosta.
u_ Prosvetno društvo »Zora« v Sp. šiški priredi v nedeljo 22. t. m. ob 18. članski družabni večer v restavraciji pri »Levu« Vabljeni so vsi člani »Zore« iin »Tabora« in prijatelji društva.
u— Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola bo igral v nedeljo 22. t m. ob 16. v Narodnem domu (vhod iz Bleiweisove ceste) veselo igro v štirih dejanjih »Mefisto in njegov svak«. Zaradi velikega navala bodo vstopnice omegene samo na gotovo število
ANT. KRISPER
MESTNI TRG
ROKAVICE:
Din 15.—, Din 17.—, usnj. podložene damske: Din 55.— usnj. podložene moške: Din 65.—
Kaj |e
ALPINAC-ČAJ!
To vsakdo ve.
in se bo Tr&ila predprodaja od 10. do 12. ure dopoldne na galeriji.
u— Lutkovno gledališče Sokola I. na Taboru ponovi v nedeljo 22. L m. ob 15. simbolično igro »Poglavar podzemlja«.
u— Na Rožnik pojdemo danes na izpre-hod, kjer nas postrežejo z domačimi koli nami.
u— Drevi sobotni plesni tečaj Jenkove šole v Kazini. Začetniki ob pol 20. do 21., nato perfekcija čajanka
u— »Preporodova« plesna vaja danes ob 20 v dvorani Trgovskega doma Vodi gosp Jenko Novinci točno!
u— Plesna vaja maturantov tehniške srednje šole bo danes ob 16.30 pod vodstvom g. Jenka v dvorani šole. Začetniki točno!
u— Miklavžev večer za mladino popoldne, za odrasle zvečer in s plesom priredi Sokol II v soboto 5. decembra v dvorani Kazine
u— Društvo zasebnih in avtonomnih na meščencev v Ljubljani namerava začeti ob dovoljnem števiilu prijavljenih vsako soboto v hoteiu Bellevue plesne vaje. Prijave se sprejemajo vsak dan med uradnimi urami od 9. do 12. In od 15 do 19. v 'ajništvu v palači Delavske zbornice, II. nadstr. de sno, soba 25A. Zadnji dan za sprejemanje prijav bo sreda 25. t. m.
u— Plesna vaja Ljubljanskega Sokol* bo to nedeljo ob 20 v Narodnem domu
u— Perilo »Ribana«, batistasto in svileno, ima v krasni izberi šterk nasl. Karnič-nik, Stari trg 18.
u— Srajce, športne in modne, kravate in Jaegrovo perilo kupite zadovoljno, šterk nasl. Karničnak, Stari trg 18.
Iz Celja
e— Predavanje o naši mornarici. Kaucor smo beležiti, bo predaval v ponedeljek 23. t m. ob 20. na Ljudskem vseučilišču v risalniicfl meščanske šole znani pomorstvi strokovnjak in publicist g. Rudolf Crnič o razvoju jugoslovenske trgovske in vojne mornarice. Drevi bo isti predavatelji vre-dnvail v Ljubljani o katastrofi Titanika Želeti bi bilo, da bi mestni odbor »Jadranske Straže« v Celju, ki bo priredila gornje predavanje, skušal pridobiti predavatelja tudi za predavanje o največji pomorsflci katastrofi. Celjana, napolnite v ponedeljek zvečer predavalnico do zadnjega kotička.
e— Poroka. V četrtek popoldne 6e je po roatf v celjski župani cerkvi g. Mate Uboj-čič, brivski mojster v Kolenčevi hiši na Kralja Petra cesti z gdč. Peploo Dobrškovn iz Laškega Bilo srečno!
e— Tradicijonalni Andrejev sejm za blago m živino bo letos v ponedeljek 30. L m.
e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. slovita zvočni komični Mm »Crotfc« V glavnih vlogah nastapaijo 6lavni Crock. Liane Haid, Cel jam Harry Handit in Betty Bird.
e— Ljubezniv sorodnik. Posestniku Jakobu Mim.iiku iz Meduogo je v času, ko 6e je nahajal pri detlu na njivi, uikradel njegov 17 letini sorodnik F. M. 800 Din v goto« vini im z njiimi brez sledu izginil. Mimik je tatvino prijavil policiji, ki je izdala za mladoletnim tatičem tiralico.
e— Nehvaležnost... Pri posestniki Ne-žti Juterškovi na LjmbeSni je v četrtek zvečer potrkali na duri kalcih 50 let star tujec, srednje velik, z rdečim Obrazom im oblečen v črno zimsko suknjo. Poprosili je za prenočišče. Juterškova se je nezmamca usmilila in ga spustila v zakurjeno družinsko sobo. V času pa, ko so bili domači pri večerji v kuhinji, je neznanec izrabil ugodno priliko itn se splazil v sosedni j o hlapče-vo sobo. iz katere je odnesel hlapcu žametno obleko in milkljasto žepno uro, oboje vredno 800 Din. Izgubtl se ie v noč. zasleduje ga orrožiništvo.
e— Tatvina na Zidanem mostu. Včeraj je bffia obveščena celjska mestna policija, da sta bila na kolodvoru na Zidanem mostu ukradena nekemu potniku pri jutra^ njem osebnem vlaku proti Celju 2 večja zavi*ia. v katerih sta se nahajali 2 delavski Oblekli in pa nekaij grozdja^ in jabolk. Kljub vsej pozornosti varnostnih organov tatu doslej še niso mogli izslediti.
b MJiritiora
a— Iz gledališča. Zellerjeva klasična opereta »Ptičar« bo po več ko desetletnem presledku drevi spet doživela svojo mariborsko premij ero. Nalbevite vstopnice v predprodaji! — Prvič v letošnja sezoni se do pela v nedeljo Leharjeva krasna opereta »Zemlja smehljaja« kot popoldanska predstava ob 15. uri. Opozarjamo nanjo zlasti občintevo, ki sicer med tednom ne more v giedoiltišoe. V nedeljo zvečer pa se bo uprizorila Anzengruberjeva kmečka komedijo s petjem im godbo »Slaba vest«.
a— Telovadna akademija Sokola Maribora matice bo 30. t. m. na predvečer državnega praznika v dvorani Uniona. Ta vsakoletna prireditev našega največjega sokolskega društva bo gotovo tudi letos privabila najširše mariborsko občinstvo
a— Iz tajne seje občinskega sveta. Prošnjam za sprejem v občinsko zvezo je občinski svet ugodil. Ravnatelj mestnega električnega podjetja Julij Uršič je napredoval v višjo stopnjo. Mesto drugega knjižničarja v študijski knjižnici bo razpisano Osnutek pogodbe o upravljanju javne kuhinje je občinski svet sprejel. Odobril je tudi pogodbo z mariborskimi lekarnarji glede dobave zdravil. Prošnja za podaljšanje pogodbe glede šolskih prostorov drž trgovske akademije je bila sprejeta le glede najemnine bo še razpravljal finančni odsek.
a— Sokol Pobrežje nadaljuje s svojimi obveznimi predavanja v nedeljo ob 10. pri Renčlju.
a— Med Mariborom Jn Anglijo je z
včerajšnjim dnem otvorjen telefonski promet Navadni pogovor stane 275.20 Din.
a_ Kinematografi. Grajski kino: od danes dalje nemška veseloigra »Moja žena pustolovka«. Kathe Nagy. Union: »Valčkov čar« (Smehljaooči se poročnik). Maurice Chevalier
a— Nesreče. 57 letni invalid Martin Hafner se je na domu, v Nedcrepovi utioi, pri padcu hudo poškodovali na glavi. Na kralja Petra trgu se je zaradi onemoglosti zgrudil 81 letini 6tarčak Jurij Vikel, ki je brez dana. Pri sekanju drv se je budo vsekala služkinja JuKka Blagoškova na Vodnikovem trgu — Mesar Josip Murko se je po nesreči močno vreza*! na levi roki. — Žagarju Martinu KlamjšSku pa je cirku-larka poškodovala desno roko. — Posestnik Simon Novak iz Bohove se je v kovačnici siDotaknil na pkranem železu, katero ie nosil v roki in preoe; o«t>rezafl. 13 letni Ftotic Simoni? iz Gornjega Dupleka je pomagal rezati na stroj meso. po nesreči pa miu je stroj zmečkal vse prste leve roke. Večina ponesrečencev se zdravi v bolnici.
Kino Ljubljanski dvor
_Telefon 2730_
Borbe in senzacijonalne pustolovščine na divjem zapadu
Nepremagljivi
cowboy
Wallace Berry
Premiera!	Ob 4., pol 8. in 9.
Cene 4 in 6 Din.	Premiera!
a— Aretirani so bili trije berači, ki bodo morali vsak v svojo pristojno občino, nadalje štirje razgrajači, ki so si ohladili vročo kri v policijskih zaporih Policija je prijela tudi brezposelnega krojaškega po močnika Štefana S. v družbi nekega tovariša Ker ima Štefan na vesti več tatvin, ga bodo izročili sodišču
Iz Škofje Loke
š3— Umesten sklep. Glede na hud go-
spe>darski položaj bo škofjeloški SJcol do naslednjega čimbolj omejil vse prireditve, ki ima.'io izključno veseličrm značaj. Nudile se bodo javnosti in člamstvu predvsem prireditve prosvetnega značaja.
š!— Preimenovanje. Učitelisko društvo za kranjski okraj, kamor spada tudi škofjeloški okraj, se je v smislu novega uradn fLe-ga zakona razšlo. Uradni nazuv novoustanovljenega društva je Jugoslovensko učiteljsko udruženje v Beogradu, srečko društvo v Kranju.
Iz Kranja
r— Danes se bo predvajal v kinu v Narodnem domu ob pol 21. film »Zmagovalci vsemirja« z Romanom Novarom v glavni vlosi.
r— Za Miklavža največja izbira igra?, domskih torbic, mimiikir, kovčegov in drugih primernih daril za dame, gospode in otrclce, Ivan Savnik, Kranj.
Iz Tržiča
č— Za Belo Krajino priredi podmladek Rdečega križa v nedeljo v Sokolnici Garng-lovo dramo v štirih dejanjih »Sin«. Režijo vodi g. Ciril Ob ak, nastop i/o pa esvm: igrailioi iz delavskih vrst. bi so si postavili plemenito nalogo, da pomagajo s svojim de-lom humani tarni organizaciji PRK. Začetek predstave točno ob 20, kon-ec ob pol 11. Predprodaja vstopnic bo v trgovini g. Fr. Globočnika.
Danes ob pol 3. popoldne in v nedeljo ob 11. dopoldne
UFINI zvočni KULTURNI FILMI »Les, ki pleše« — »Ukročene zveri« — »Lov na medvede v Karpatih« — »Tajnosti iz življenja bilke« in drngo!
v ELITNEM KINU MATICI ZKD
Z Jesenic
s— Posnemanje vredno. Ttujm.fc podružnice RK Ivan Potrato je noibral za pasivne kraje 2520 Din po nalogu banske uprave in oblastnega odbora RK.
s— Slavnostna predstava na Sokolskem odru. Danes v soboto in jutri v nedeljo, obakrat ob 20.. uprizori sokolski dramski odsek sijajno veseloigro v 3 dejanjih »Pri belem konjičku«, ki se bo vršila v proslavo 30- in 25 letnega odrskega delovanja agillnih sokolskih igralcev bratov Franceta Hlebamje, Ivana Potrate, Gregorja Vista, sester Pepce Ravnikove in Mmke Tavčarjeve. Sodeloval bo društveni orkester.
Iz Trbovelj
t— Organizacija jugoslovenskih emigrantov v Trbovljah priredi skupno z drugimi narodnimi društvi spominski večer 25 letnice smrti Simona Gregorčiča v Sokolskem domu 24. t. m. s pričetikom ob 20. Vstop je prost.
t— Nogometne tekme. V nedeljo popol dsne se bosta odigrali dve tekmi v korift pogodbenega fonda LNP. V prvi tekmi bosta nastopila SK Amater in SK Hrastnik, v drugi pa SK Trbovlje in SK Retje.
t— Kino Sokol bo predvajal drevi ob 20. veseli zvočni film »Dijak iirosijak« in Fo-xov tednik.
Iz Hrastnika
h— Za novo šolo. Na občini se je oglasilo te dni več staršev s prošnjo, naj bi občina posredovala pri šolskih oblastvih. da naši šolarji ne hi hodili v zimskem času šele ob 17. ali celo ob 18. iz šole domov. To je zaTadi pomanjkanja šolskih prostorov im dobro je, da so se začeli starši zanimati za to pereče vprašanje. Da 6e obdržijo vse predpisane ure, se pač stiskata po 2 ali celo po 3 razredi v enem lokalu in pouk se raztegne v pozno po<po = dne. Za okrog 1000 otrok je samo 9 predpisom ustrezajočih prostorov in 4 zasilni razredi v kleteh. Otroška vrtca sta nastanjena v kapeli. Potrebnih bi bilo 24 lokalov za toliko število otrok. Vprašanje gradbe nove šole je bilo letos že rešeno, naenkrat pa je delo na stavbišču prenehalo. Prišli so zopet strokovnjaki, preteklo pa je že nekaj mesecev, a stvar še vedno ni rešena. Strcfcovniaška mnenja so nekje priključena k drugiiim aktom, tako težko pričakovane rešitve pa ni od nikoder.
h— V kinu Narodni dom bo predaval dames ob 18. g. imrž. Leon Knez o avtogenič-nem varen ju. Vstop je prost. Ob 20. pa se bo predvajal film »Na daljnem oceanu«.
Iz Ptuja
i— Odlikovanje. Stiplovsek Fram, profesor dirž. realne gimnazije, je bil odlikovan z Jugoslovensko krono V. reda.
}_ Hotel Osterberger toči ob sobotah ia nedeljah plzensko pivo.
Vedno boste ohranili bele zobe z redno uporabo Chlorodont-paste za zobe (tuba 8 Din) pri istočasni uporabi Chlorodont-ščetke (posebna oblika). — Poskus vaa bo prepričal.
Dr. Stojan Brajša
naznanja, da je odprl svojo
odvetnik« msarno
v SPLITU
Trumbiceva obala br. 8. 14096

Krzneni
1 v v*
Dlasci:
od Din 2000.*— dalje
Krznene jopice od
Din 800.— dalje krz. mod. žen. ovratniki od Din 85.— naprej krz. moški ovratniki od Din 75.— dalje krznene boice od
Din 60.— dalje krznene velike boe od
Din 160— dalje
Velika izbira
L. ROT
Mljana, Mesto trg M. i?
Iz Kočevja
kč— Preteklo nedeljo se je vršilo v dvorani hotela »TrsU prvo predavanje domačega akademskega društva. Glede na važnost predavanj je društvo pričakovalo, da bo udeležba mnogo večja, ko je vendar toliko delavstva, uradništva i;n druge inteligence v našem mestu. To nedeljo bo predaval g. dr. Joža Bohinjec o modernem delovnem pravu. Društvo apelira na vse prebivalstvo, da sl-udeležj predavanja v čim večjem številu, ker predavanja niso namenjena samo delavcem. ampak tudi drugim, in pričakuje, da bodo vsi uvideli njihovo potrebo za lastwn napredek kakor tudi za napredek našega mesta. Začetek ob 11. Vstop je prost.
Iz Laškega
i— Društvo »> Blago Srce« je priredi"!o v 6oboto zvečer v prostorih hotela »Savinje« običajno vsakoletno čajanko in ie z njo tako rekoč otvorilo letošnjo zimsko sezono. K. animiranemu poteku je pripomogel obširen spored, čigar gilavma točka je bile spevoigra »Žene je treba« z gospo Rajhovo. prof Moeamom in g Segulo. vsi iz Celja. Da so igralci nalogo več ko častno res^lri. je pri :al"buren aplavz Pa tudi ostale točke sporeda so žele zasluženo priznanje, za kar gre vsem. ki so pripomogli k moraf.nemu in pmobiiemu uspehu, iskrena zahvala, tako v imenu društva kakor tudi v imenu šolskih malčkov, ki se bodo 1 decembra še posebno veselili E<o bodo deležni toplih obleke in obutve Pohvaiino moramo omeniti tudi g prof Sancina. ki je sodeloval s spremlje-van l-em na klavirju, kakor tudi sokolski orkester pod vodstvom g Koko'a. Najbolj pa je pokazal svoje »Maeo srce naš dobri znanec inž. Mosslacher, ki je za našo deco dati celih 1100 Din.
Iz šoštanfa
št— Iz obrtništva. V Celje se je odselil vrrtnar g Polenčič Josip, ki je imel eno leto v najemu vrtnarijo pri Kosi'iu To je že drogi vrtnar, k" zapušča Šoštanj zato. ker bfliiie naš kraj ne nudr vrtnarskim obrtnikom eksiiistemenih možnosti.
št— Predavanje. V Slomškovem domu je v nedelje donoldne predaval g. profes sor Bitenc iz Celja o sodobna mladini. Kakor vedno, se je zbralo tudi k temu predavan ;u mnogo poslušalcev.
7fy	o**«?V« 113
?b— Olepševalno društvo že leto dni raz-rrotriva ziidavo primerne ograje pred me ščansko šolo, ki bi stala okroglo 13.000 Din. Ker si pa potrebnih sredstev doslej n,i moglo priskrbeti, se ograja brez pomoči šole odnosno občine ne bo mogila postaviti. Društvo je ob Vseh svetih nabralo pri vhodu na pokopališče 607 Dim. ki jih bo uporabilo za izboljšanje pešpoti na pokopa/.išče. Vsem darovalcem se zahvaljuje odbor.
GLEDALIŠČE
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20.
Sobota, 21.: Brez tretjega. Red B. Nedelja. 22.: ob 15."uri Princeska in pastirček. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri Pri belem konjičku Izven. Znižane cene.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob 20 Sobota, 21.: Židinja. Izven. Znižane cene. Nedelia, 22.: ob 15. uri Viktorija in njen huzar. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri Koštana. Izven. Znižane cene.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
Začetek ob 20.15 Sobota, 21.: Preiskava. Nedelja. 22.: Preiskava.
Mariborsko gledališče
Začetek ob '20
Sobota. 21.: >Ptičar«. Premijera. Nedelja, 22.: ob 15. uri »Zemlja smehljaja«; ob 20. uri: »Slaba veste. D.
Nedelja v gledališču. V drami se ob 15. ponovi ^Princeska in pastirček« z malim Gorčevim Mitjo in go. Šaričevo v naslovnih ulogah. Ob 20. bo prvič v sezoni igrana veseloigra »Pri belem konjičku«. Obe predstavi sta po znižanih cenah. — V operi bo ob 15. uri popoldne po znižanih cenah izvrstna Abrahamova opereta »Viktorija in njen huzar« v običajni zasedbi. Zvečer ob 20 uri pa Konjovičeva opera »Koštana« ki je dosegla pri premijerah in repri-zi ogromen uspeh. — Pripominjamo, da bo pri nedeljski predstavi navzoč tudi skladatelj g. Petar Konjovic Zasedba kakor pri premijerii z gospo Gjungjenac v naslovni vlogi Za obe predstavi veljajo znižane operna cene
Halewy: »Židinja«. Drugi nastop novega tenorista gospoda Iviča v naši operi bo danes zvečer ob 20 v vlogi Zida Ele-azarja. kri je ena največjih tenorskih par ti-j im ki mu bo 1a.la dovoli prilike da po polnoma razvije svoj lepi material G Tvif je i,mei kot Radames v Ai-di zeio lep uspeh ki mu je bil splošno priznan in trdno smo prepričani, da bo odlično usmel tudi v tw nj'i Poleg njega nastopijo gospe Gjungne nac-Gavelia. Ribičeva, dalje prvič v vlogi kneza Leopolda na našem odra tenorist g Banovec kardinala ooie Rumoel. Sodnika g. Janko Za predstavo veljajo znižane operne cene.
Trgovina, obrt In industrija za skupno zbornico
Na včerajšnji plenarni seji se je konstituirala novo-imenovana uprava zbornice za TOI
Včeraj dopoldne so se prvikrat zbrali v veliki dvorani Zbornice za TOI novoimeno-vani zbornični člani k plenarni seji. na kateri je bilo izvršeno konstituiranje. Seji je prisostvoval tudi ban dr Drago Maruš I č 0 svojim tajnikom dr Brolihom
Ob 9. uri zasedanje otvoril predsednik g. Iv. J e l a č i n. ki je najprej prečital odlok trgovinskega ministra, s katerim so razrešeni dolžnosti vsi dosedanji člani in namestniki Zbornice za TOI ter imenovani novi. tako za predsednika zbornice g Iv Jelačin. za podpredsednike pa gg. Konrad Elsba cher. trgovec v Laškem. Engelbert Fran-chetti. častni predsednik Zveze obrtnih zadrug v Ljublj.ini in Dragotin Hribar, industrijalec v Ljubljani.
Nato je predsednik otvoril sejo in je najprej pozdravil g. bana dr. Marušiča, ki je z osebno navzočnostjo počastil prvo zasedanje nove zbornice Gospodu banu je ob tej priliki izrekel zahvalo za naklonjenost iP podporo, ki jo ie zbornici vedno nudil ter ga prosil nai zbornici tudi nadalje ohrani enako naklonjenost Zborovalci so pr.j tej priliki pozdravili i g. bana s spontanim aplavzom. Nadalje je predsednik g. Jelačin pozdravil načelnika banske uprave dr. Rud Marna kakor tudi dopisuiočega člana zbornice in generalnega tajnika v pokoju dr. prama Windischerja.
Pred prehodom na dnevni red je izrazil še zahvalo razrešenim članom ki so dolgo vrsto let sodeloval'" v zbornici in jo podpirali v nienih prizadevanjih za zaščito domačega dela in v nienih prizadevanjih za gospodarski napredek Istočasno pa je pozdravil vse novoimenovane člane, pri čemer je izrazil zadovoljstvo da so se vrnili v zbornico stari in preizkušeni gospodarski delavci. predvsem nova zbornična podpredsednika sg. Kondrad Elsbacher in Eng. Franchet-ti. Zbornica na je z novim imenovanjem pridobila za ožje sodelovanje tudi bivšega predsednika narodne vlade in poslanika 2 Jos. Pogačnika in odlične gospodarske organizatorje. zlasti g. Jos l. Kavčiča, predsednika Zveze trgovskih grenunev g Frana Rureša. predsednika in g. Jakoba Zadravca podpredsednika Splošne zveze obrtnih za drug v Mariboru ter celo vrsto načelnikov gremijev in zadrug. S tem imenovanjem so dobili odnošaji med Zbornico m stanovskimi organizacijami še intimnejšo vez. ki bo za vzaiemno delo brez dvoma koristna.
Kot tolmač razpoloženja vse zbornice te nato g. predsednik predlagal da se s tega prvega sestanka nove zbornice pošlje vdano-stna brzoiavka našemu liiiblienemu vladarju Nj. Vel kralj«, kar ie bilo z odobravanjem sprejeto Nadalje so bile poslane pozdravne brzoiavke ministrskemu predsedniku g Petru Živkoviču. trgovinskemu ministru dr Ku-manudiju, novoimenovanemn finančnemu ministru dr. Miloradu Giorgjeviču. ter našim ministrom ožjim rojakom dr Albertu Kramerju in Ivanu Puclju s prošnjo, da blagovolijo podpirati delo in prizadevanje naše zbornice.
Predsedstveno poročilo
V	svojem predsedstvenem poročilu je predsednik g. Jelačin takoj omenil važen dogodek, preko katerega seja ne more preiti molče. Dne 9. novembra je bil v »Službenih Novinah« objavljen novi zakon o obrtih. ki bo odslej velial kot enoten obrtni red za vso državo Glede na važnost tega zakona, ki bo v marsičem merodajen za bodoči razvoj naše gospodarske aktivnosti, je naravno, da je zbornica za plenarno sejo pripravila več informativnih referatov. Za podrobno razpravo o tem važnem zakonu bodo imeli člani priliko na odsekovih sejah, ki se bodo vršile v prvi polovici decembra. To bo še dovoli pravočasno, ker stopi zakon v veljavo šele 9. marca.
V	svojih nadaljnjih izvajanjih je predsednik omenil odredbe novega obrtnega zakona, ki se tičejo zbornic Po besedilu zakona imajo ostati zbornice v dosedanji sestavi bodisi kot združene, ali pa kot posebne. Iz-" premembe v sedanjem sestavu se lahko izvi-šijo glede razdruževanja al; spojitve posameznih odsekov potom uredbe ministra za trgovino in industrijo v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta, in sicer v roku treh mesecev, ako so bili do dneva objavljanja zakona že sprejeti v zborničnih odsekih zadevni sklepi kakor tudi pri večini obstoječih obveznih ali svobodnih organizacij. Sklepi za razdvajanje pri nas ne obstojajo. marveč je nasprotno zbornica opetovano enodušno. kakor tudi pretežna večina stanovskih organizacij zavzela odločno stališče za skupne zbornice in ostane vsled tega naša zbornica še naprej skupna zbornica za trgovino, obrt in industrijo ter bo vršila ko? slovenski gospodarski parlament svojo vzvišeno nalogo, da pospešuje interesno solidarnost vseh treh glavnih panog našega gospodarstva.
V	nadaljnjih izvajaniih je g. predsednik razpravljal o napeti dobi, v katero smo zašli od zadnje plenarne seje. Denarna kriza je refleks naše gospodarske stiske in je v najožji zvezi s krizo svetovnega gospodarstva. Zbornica si ie prizadevala, da se obtok denarja normalizira im da se zaupanje vlagateljev do denarnih zavodov zopet dvigne. Ta prizadevanja so rodila uspehe in smo naj-težio doho jesenske sezone že prebrodili.
Pri tem se je dotaknil vel>kih dogodkov zadnjih mesecev, zlasti zgodovinskega dogodka, ko nam je naš presvitli vladar v smislu svoječasne obljube, dane v manifesta od 6. jannaria 1929. dal ustaY0 in obnovil parlamentarni režim.
Naš bodoči parlament čaka težka in važna naloga, da sistematično in dosledno izvede štednio v vsej iavni upravi jn tako tudi javne izdatke zmanjša v onem sorazmerju. kakor so r>adli dohodki našega gospodarstva. Pri zakliučku svoiih izvajanj je gosp. predsednik podčrtal še željo, da se v vsaki oanogi našega gospodarstva vamje čim širša samouprava Pr; tem pa je treba varovati solidarnost vsesa našega gospodarstva, čigar interesi _ so medeeboiuo tako prepleteni in povezani, da drug hrez drugega ne moremo nspešno delovati niti napredovati.
Pri naših prizadevanj nam ie v veliko Taslombo in oporo naš <>dli!Spn zbornični aparat. katerega m»žrtvov»1nemn delu gre polno priznanje. Težki časi. ki jih preživlja naše 1 gospodarstvo v vseh panogah, zahtevajo, da
i vsakdo izmed nas s svojimi močmi, z vsem | svojim znanjem in izkušnjami pripomore k i omiljenju gospodarskih težkoč. da se vsi. ki so dobre volje, najdejo v složnem, stvarnem, konstruktivnem delu. Oni. ki hoče to složno | delo razkrajati in nas pri njem ovirati, »e škodljivec in sovražnik našega gospodarske-i ga napredka. To je treba pojasniti v vseh vrstah stanovskih kolegov vsem. da ne nasedajo onemu heganju. ki želi. da nastopi zopet izigravanje in izživljanje enega stanu na račun drugega.
Govor bana dr. Marušiča
Po otvoritvenem govoru predsednika g. Jelačina je povzel besedo ban dr. Marušič. ki je dejal:
Visoka zbornica! Ko iskreno pozdravljam novoimenovane člane Zbornice za trgovino, industrijo in obrt, bi želel predvsem dotakniti se enega glavnih razlogov, da je prišlo do imenovanja novih članov. Nesporno ie, da moramo po 6. januarju 1929 v naši državi povsod in v vseh panogah javnega življenja ubrati nova pota. začeti novo življenje. Zato ie potrebno, da se vse važne institucije zavedaio novega časa in potrebno je tudi. da delujejo v smislu manifesta od 6. januarja 1929
Ko to poudarjam, obenem opozarjam vse novoimenovane člane visoke zbornice, da se zavedajo velikih nalog, ki jih imajo pred seboj Zbornica za TOT ie najvažnejša institucija v dravski banovini, na drugi strani je pa dravska banovina zaradi svoje gospodarske strukture in svoje zemljepisne lege ena najvažnejših banovin v državi. Zato »o naloge te naše zbornice mnogo večje: mt moramo biti vzor zbornicam drugih banovin. Nahajamo se v dobi težke gospodarske krize in posebna dolžnost naših narodno-gosnodarskih r>rerl«tavnikov je. da pomagajo prebroditi težke čase krize. Pozivam vas k delu in vam čestitam k imenovaniu, obenem pa izražam željo, da bi v tem velikem zgodovinskem času delovali ne samo v procvit banovine, temveč tudi države v smislu manifesta Ni Vel kralja. — Govor bana je bil snrejet s spontanim in prisrčnim odobravanjem
Ostali govorniki
G. banu se je za njegova izvajanja zahvalil novi podpredsednik g. Konrad Elsbacher iz Laškega, ki je v svojem govoru omenil nedavne volitve v Narodno skupščino, pri katerih ie ves iugoslovenski narod na manife-stativpn način izjavil, da je za pozitivno delo Tudi zbornica bo delovala v tem pravcu in bo skušala ohraniti svoj vpliv in sloves, ki ga že sedai uživa pod vodstvom predsednika g. Jelačina in odličnega upravnega osobja.
Za gosp. Elsbacherjem je povzel besedo drugi podpredsednik g. Engelbert Franchet-ti, ki je v imenu obrtnikov prečital obširno spomenico, ki se peča z novim obrtnim zakonom. Vsakdo, ki je imel priliko vpogleda v novi obrtni zakon, mora priznati, da ta zakom odgovarja glavnim zahtevam in željam obrtništva in da bo tvoril temelje za uspešno nadaljnjo zaščito obrti. Vsem, ki so sodelovali pri sestavi novega obrtnega reda, se je zahvalil v imenu obrtništva.
Nato je povzel besedo predsednik Zveze trgovskih gremijev g. Josip I. Kavčič, ki ie nvodoma izrazil zadoščenje, da je bila popravljena trgovcem storjena krivica. Poudarjal je tesno sodelovanje vseh gospodarskih organizacij z Zbornico za TOI. Končno je deial. da si šteje zbornica v posebno čast. da ima v svoji sredi dva narodna poslanca, in *icer generalnega tajnika g. Mohoriča tn ravnatelja g. Kreičija iz Ruš. Oba gospoda poslanca je prosil, da zastopata z vso vnemo interese gospodarskih krogov, g. Mohoridu pa je v imenu 12.000 organiziranih trgovcev izdal legitimacijo, da v polni meri zastopa njih gospodarske interese. G. Kavčič je za svoja izvajanja žel viharno odobravanje. Končno se je oglasil k besedi še narodni poslanec ravnatelj g. Kreiči, ki je v kratkem govoru apeliral na složno sodelovanje vseh gospodarskih organizacij in ;e obljubil, da bo v parlamentu zastavil vse s"oje moči za procvit gospodarstva.
Konstituiranje odsekov
Pri drugi točki dnevnega reda 90 bili konstituirani zbornični odseki. V finančni zbor je bilo izvoljeno celotno predsedstvo, vrhu tega pa od vsakega odseka po 2 člana, in sicer gg.: Stane Vidmar (Ljubljana), Fer-do Pinter (Maribor), Fran Kavčič (Ljubljana), Jakob Zadravec (Središče o. D.), inž. Jelene (Maribor) in Franc Heinrihar (Ljubljana). Za podnačelnike odsekov so bili izvoljeni: za trgovski odsek g. Josip J. Kavčič, predsednik Zveze trgovskih gremijev, za obrtni odsek g. Jakob Zadravec, lastnik m'i-r.a iz Središča in za industrijski odsek gosp. Anton Krejči, ravnatelj iz Ruš. Za pregledo-valce računov so bili izvoljeni gg.: Josip Lavtižar (Kranjska gora), Milko Krapež (Ljubljana) in Ignacij Florjančič (Ljubljana); za člane odseka za obrtno pospeševanje pa vsi člani obrtnega odseka in ostalih dveh odsekov gg. Josip J. Kavčič, Anton Kreiči in Franc Sire iz Kranja. V ožji izvr-ševalni odbor odseka za obrtno pospeševanje so bili končno izvoljeni gg.: Ivan Jelačin. Engelbert Framchetti, Jernej Golčar tz Celja. Josip Rebek, Fran Kavčič, Josip J. Kavčič in Franc Sire iz Kranja.
Novi obrtni zakon
O določbah novega obrtnega zakona glede nastopanja in izvrševanja olirti je obširno poročal zbornični tainik dr Pretnar, ki Je dejal, da z novim obrtnim redom sicer nismo vsega dosegli, vendar pa je treba priznati. da nudi zakon legalnemu obrtovanfu zaščito, kakršne v večjem obsegu ne nudi noben obrtni zakon drugih držav Splošni pogoji za nastop obrti so v glavnem enaki kakor po naših dosedanjih obrtnih predpi sih. So pa nekatere važne spremembe. Tno-zemci moraio imeti v splošnem dovoljenje bana. inozemske družbe in zadruge pa do-volienie trgovinskega ministra.. Obrti se iz-vršuieio lahko po poslovodii. Pri koncesijo niranih obrtih ie za večje število predpisan« >oložitev kavciie. Referent jp nodrobno raz ložil. kdaj preneha pravica do izvrševani« obrti in je med drugim poudarjal, da »sta-
ZOBNA PASTA
Občutljivim zobem vstreza samo drobno
„ zrnata ODOL Zobna pasta Cisti temeljito, ne da bi načela zobno litvmo in je izvrstnega
osvežujočega okusa.
nejo pridobljene pravice v veljari tudi potem, ko stopijo v veljavo predpisi novega obrtnega zakona.
0 socijalno političnih določbah tega zakona je poročal zbornični tajnik dr. Ivan Pless. ki je med drugim omenil, da je v zakon sprejet cel niz socijalno - političnih določil. ki so bila doslej raztresena v raznih zakonih, naredbah in uredbah. Od velikega kompleksa teh določb, ki jih vsebuje novi zakon, se je dr. Pless dotaknil vseh najvažnejših, ki vsebujejo kako novost ali spremembo dosedanjega stanja. Z zanimanjem je zbornica sledila referentovemu poročilu o novi ureditvi službenega razmerja med delodajalci ter trgovskim in ostalim višjim osob-iem, zlasti o novih odpovednih rokih, odpravninah itd. Zanimivo je bilo zlasti poročilo o obveznem socijaimem zavarovanju obrtnikov in trgovcev. Temu referatu je dr. Pless še priključil kratko poročilo o določbah glede ambulantne trgovine in zbiranja naročil po potnikih.
Nadalje je podrobno poročal konceptni ad-iunkt dr. Koče o naredbah novega obrtnega zakona glede zaščite domačega dela in podjetnosti. Zakon postavlja načelo, da moraio država in samoupravna telesa za svoje potrebe kupovati obrtne in industrijske proizvode, ki se izdelujejo doma, praviloma samo pri domačih podjetjih. Isto velja za javna dela. Podjetja pa, ki izvršujeio ta dela, morajo pri tem redoma uporabljati materijal, ki je izdelan v državi. Zelo važna odredba je tudi ta, da se morajo računi za izvršene dobave in dela efektuirati čim so dobave, odnosno dela izvršena in po pristojnih organih prevzeta. Ako se izplačilo ne izvrši v roku treh mesecev, mora država plačati zakonite zamudne obresti. Seveda bo treba zakon o državnem računovodstvu, poglavje »Pogodbe in nabave« prilagoditi določilom novega obrtnega zakona.
Poročilo o strokovnih organizacijah in o položaju zbornic po novem obrtnem zakonu je podal zbornični konzulent gosp. Fran Žagar. V zakonu je uveljavljen kolektivni sistem obrtnih zadrug, ki ne ustreza docela potrebam našega obrtništva. Možnost strokovnih zadrug priznava zakon le trgovcem in industrijcem, odreka pa vsaj za enkrat to možnost obrtnikom, ki so vedno stremeli za strokovnim sistemom zadrug, ki je na našem področju že zelo razvit. Strokovni sistem zadrug je vsekakor nasproti kolektivnemu. na višji stopnji. Glede gospodarskih zbornic je poudarjal, da je z novim zakonom njihov delokrog zelo razširjan, ker določa zakon obsežno sodelovanje zbornice pri izvajanju obrtnih predpisov, zlasti glede obrtnih pravic in nadzorstva nad zadrugami.
Odločna manifestacija za skupne zbornice
V debati k referatu g. Žagarja se ie oglasil k besedi organizator našega obrtništva g. Josip Rebek, ki je prečital daljšo resolucijo glede zahteve po skupni zbornici. Ob 80-Ietnici naše gospodarske matice Zbornice za TOI je potrebno, da odločno mani* testiramo za skupnost našega bodočega dela. Osemdesetletna praksa zbornične institucije nam ]e dokazala, da ie složno delo treh naiglavneiših panog gospodarstva, trgovine, obrti in industrije, če ie le malo dobre volje, ne samo mogoča, temveč tudi koristna in potrebna. O tem nas ie zlasti uve-rila povojna doba, ko so nastopile nestalne gospodarske razmere, ki zahtevajo trajno čuječnost za potrebe in koristi gospodarstva. V teku dolgih let zborničnega sodelovanja smo imeli priliko spoznati, kako pogrešen ie vsak gospodarski separatizem, bodisi strokoven in pokrajinski. Danes tem globlje občutimo, kako važno ie, da obvaruiemo nišo institucijo in kontinuiteto njenega delovanja v sedanji celoti, in io skušamo še izpopolniti. Zato ie potrebno, da nova zbornica na svoii prvi seii na slovesen način manifestira za očuvanie in ohranitev dosedanjih zbornic, ki lahko s svojim strokovnim delom uspešno zastopata interese vsega našega gospodarstva. Nato ie e. Josip Rebek predlagal resolucijo, v kateri se zbornica izreka za ohranitev dosedanje oblike skupne zbornice, ker daje edino ta oblika možnost za vodstvo enotne in smotrene gospodarske politike. Gospodarski interesi posameznih panog so med seboi tako ozko povezani. da ie niihovo enotno in solidarno zastopanje mogoče samo v skupnih zbornicah. To ie zlasti potrebno v dobi sedanie ♦ežke gospodarske krize, ki zahteva naiir-".izivneiše delovan'e zbornic.
^solucija g. Rebeka za skupne zbornice e bila spreieta z na'večjim odobravanjem
z navdušenimi vzkliki. Navzlic soglasnn-
„ nr;tr'»------»dsednik e. Telačin d?
resoluciio še formalno na glasovanje, pri čemer ie bila resoluciia soglasno snreleta Predsedn'k ie Dri tem naznanil, da ie za prihodni petek sklical skupno konferenco '
vseh skupnih zbornic v naši državi, torej vseh zbornic razen treh beograjskih.
Pri zadnji točki dnevnega reda se iff oglasil k besedi še g. J. Lenarčič, ki je sta> vil samostojni predlog glede ukrepov za omiljenje gospodarske krize. Ker je problem omilienja te krize zelo obširen in presega moči poedinca. zato je treba o tem razpravljati na skupnem posvetovanju članov zbornice. Predlagal je. da se iz vseh treh odsekov izvoli po 4 do 5 članov v poseben odsek, ki se naj v najkrajšem časa snide v zborničnih prostorih, da se tam posvetuje in da stavi primerne predloge za dali-nje poslovanje. V ta odsek so bili soglasno izvoljeni gg.: Lenarčič. Hribar. Kreiči, Ro iina, Heinrihar, Zadravec, Fran Kavčič. Bricelj. Rebek. Franchetti. Elsbacher, Josip J. Kavčič. Bahovec. Stane Vidmar i« predsednik Jelačin.
Nato je bil še soglasno sprejet predlo? g. Zadravca. naj ostane poseben sosvet obrtno pospeševalnega zavoda za mariborsko okrožje tudi nadalje v akciji pod vodstvom zadružnega komisarja g. Založnika in predsednika g. Bureša. nakar je predsednik zaključil uspelo zborovanje.
Novi predsednik Zavoda za pospeševanje obrti
Po končani plenarni seji se je vršila posebna seja odseka Zavoda za pospeševanje obrti pri zbornici, kjer se je izvršilo konstituiranje uprave zavoda. Za predsednika zavoda je bil izvoljen g. Josip Rebek.
= železo za tobak. Kakor poročajo ia Varšave, je naša država v zameno za odkup tobaka naročila pri poljskih železarnah za okrog 5 milijonov švicarskih frankov železniškega materiala, zlasti tračnic.
= Izvoz sadja Po statistiki zavoda za pospeševanje zunanje trgovine smo od 1. avgusta do konca oktobra izvozili 4.605 vagonov svežih češpe^, 1.544 vagonov jabolk in hrušk ter 359 vagonov grozdja. V izvozu jabolk in hrušk je na prvem mestu Avstrija, kamor smo v naznačenem razdobju izvozili 661 vagonov, potem sledijo češkoslovaška (467 vagonov), Nemčija (130 vagonov), Italija (114 vagonov) in Grčija 93 vagonov.
Borze
20. novembra.
Na ljubljanski borzi so danes lečajl da-viz v glavnem nekoliko popustili, zlasti devize Amsterdam, Bruselj, NevVork in Trst, edino Praga se je nadalje nekoliko okrepila.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda za malenkost čvrstejša. Trgovala se je po 276 in 277. V ostalih državnih vrednotah pa ni bilo prometa.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2368.28-2275.12, Bruselj 784.01—786.37, Curih 1098.45 do 1101.75, London 209.11—216.61, Newyork 5628.13 -5645.18, Pariz 221.14—221.80. Praga 167.51—168.01, Trst 288.52—204.52.
Zagreb. Amsterdam 2268.28—2275.12. Bruselj 784.01—786.37, London 209.11—216.61. Milan 288.52—294.52, Newyork kabel 5650.13 do 5667.13, Newyork ček 5628.13—5635.13, Pariz 221.14—221.80, Praga 167.51—168.01, Curih 1098.45—1101.75.
Curih. Beograd 9.05, Pariz 20.13375, London 19.3350, Newyork 514.37, Bruselj 71.30. Milan 26.5250, Madrid 43.80, Amsterdam 206.52125, Berlin 122.15, Stockholm 105.—, Oslo 104.—, Kobenhavn 104.—, Sofija 3.72, Praga 15.25, Varšava 57.50, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.07.
Efekti.
Beograd. Vojna škoda 275—277, za nov. 275 zaklj., investicijsko 64 zaklj.. 4°/o agrarne 31—34, 6% begluške 43.50, 43.75. 44.25, 44 zaklj., 8% Blair 67 zaklj., 7<V« Blair 60 bi., 1% Drž. hip. banka 63 zaklj., Narodna banka 4900 zaklj.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 276—277, 7n,'o investicijsko 62.50 den., 4% agrarne 31.50—32, 7% Blatr 56—57.25. 8% Blair 65.50—67, 7% Drž. hip. banka 59—65, 6% begluške 42.50 den.
Blagovna tržišča
LES
-f Ljubljja-nska borza (20. t. m.). Tendenca za les slaba. Zakliučeni so bili 3 vagoni rezane jelovime. — Vladajoča kriza na denarnem trgu vpliva zelo neugodno na razvoj lesne trgovine. Plačila potom nakazil so deloma otežkočena, deloma neizvedljiva, ker ;e reeskompt večkrat nemogoč. Naši odjemalci večinoma ne morejo zmagovati plačil, kakor so bila sedaj v navadi. V teh razmerah so najbolj prizadeti naši mali produ-centi, oziroma lastniki gozdov, ki zaradi tega sami ne morejo plačati gozdnih delavcev m voznikov ter kriti režijskih stroškov.
ŽITO
+ Novosadska blagovna borza (20. t. m.V Tendenca nespremenjena. Promet 31 vagonov. Pšenica: baška potiska. 80 kg, l9/« 260 zaklj.: dolnjebaška. 79 kg. 2«/o 252 zaklj. Oves: sremski. slavonski 130 — 132.50. Ječmen: baški. sremski. 63/64 kg 120—125. Koruza: baška stara 102.50—105; sremska stara, okolica Indjija 102.50—105; okolica Šid 103—107; gornjebanatska stara 95 do 97.50; južnobanatska stara 90—92.50; baška im sremska sušena 85—86; banaška sušena 82.50—85. Moka: baška in banatska postaja »Og« in »Ogg« 360—380: »21 340—360; »5« 305- 315; »6« 255—265; i>7« 190—200; »8« 122 50-127.50.
+ Budimpeštanska terininska borza (20. t. m.). Tendenca čvrsta, promet živahen. — Pšenica: za dec. 11.72—11.74, za marc 12.7% do 12.76; rž: za marc 14—14.02; koruza; za maj 14.55—14.60.
I* Slovemieradca
Sg— Proračun mestne občine je 14 dnf
na vpogled interesentom v pisarnil mestne občine.
sg— Novo gasilsko društvo se je ustano« vili pri Sv. Flori jamu nad Sp. Doličem.
sg— Razne nesreče. Motaln Štefan, kočar z Vuzemice, je bil zaposlen s sekanjem drv Med delom mu je pa sekira izpodle-tela tako nesrečno, de si je presekal na levi roki vse žile. — Hlastec Albin, ki je za pošlem kot Žagar na žagi g Ivana Schul-terja. je pri rezanju lat prišel preblizu cir-kularki. Ici mu je poškodovala desmo roko — Amalma Hrenova iz Belih vod ie med hojo padla tako nesrečno, da si je zilomila levo nogo — Vsi ponesrečenci se zdravijo v tukajšnji bolni«!
KULTURNI FIREGLED
Gostovanje Beograjčanov v ljubljanski
drami
Če premišljamo o bilanci našega sožitja v skupni državi, moramo priznati, da ne moremo biti z njo zadovoljni. V dnevnikih in revijah izhajajo sicer poročila o književnosti, včasih se oglasi tudi kak gost, toda živega kontakta do danes ni. Kakor se dogaja pri nas, sliči po raznih avtentičnih izpovedih tudi razmeram na jugu. Zdi se, da je izmenjavanje misl' v znanstvenem področju mnogo živahnejše kakor v sorodnih kulturnih panogah. Vzroki za tako intimrejše občevanje izvirajo bržkone iz skupne stanovske kakor duhovne borbe. Gola časopisna, revijska poročila in nekaj prevodov prištevam še med žive kontakte, ki naj bi nas zbliževali in približevali. Za živ kontakt ie treba izrazite volje in zanimanja. Plastičnega spoznavanja ne ustvarja le pisana beseda. treba je živo ob"ut:.ti utrip srca in naravo mišljenja. V literarnem svetu so se razmere v zadniih letih nekoliko izboljšale. kar je predvsem delo vseh trah PEN klubov. Vsakoletno m^dseb^jno ob-iskavanje. raznravlianie o skumrh interesih. reci taci iski večeri in če hočeta tudi boji so izrazi ž;vega žMienja. Nastop slovenskih umetnikov v Beo<?mdu je bil pravtako siin'in ob'cl-an, kakor nastop srbskih v Liubl;mi. Oba večera s+a ostala vsem nn-7f>či,m v živem spominu.
V gledališkem svetu na «o medsebojni stiki gotovo naimedlejši. Slovenska drama in opera st<i že gostovali na iu?u, Ljubliia.no so obiska1' h»di hrvtski in sedaj srbski gostje, to^a no-krenilo se ni še prav nič pro<*ramati<"nef»a. Tn vendar bi bila. ftostovania v dr/1rr,i. kakor v operi pi.iva/neiši in tvdi najkontrr^-neiši stiki.
odru živi beseda, utriolie srr<». na »rtVru se	v«° poimova-r>?<* ž:v1,ien'a
v prizmi lastne 'bnševpo^H. Težkoče za f^stovanie so velika, n^dvsem za or>pro. Take ovi-" bi marala d^zavn oziroma pro-sv»»-no nv^istrs+^o T"-«mo>titi.
Gostovania bi b:'o traba c?ctPir,q. t?*no in "i-ograTTKi^no pojiti. Naiide-aln^;šo ob1;ko medsebojnega sp" savani a in živega doiem^nia b' nred<5*9v1'"1o vsa-kol-tn" rtricfovanje z izbro^imi. domačimi ilp'i. K-onkre^« si zamišljamo ureditev teh gostov«" i t-^o. da bi •nr.sarn"7"r>a een-tr"1*ia pVdaPšča vsa.i z e^im. d^bro na-študiranim. v vseb orir'b V^^t-t^ri^+io-riim delom nrihaiala redno dru? k drugemu v goste. S Primerno in seveda brezpogojno podporo bi se doseglo, da bi gostje lahko odigrali svojo predstavo v vseh abonmajih. Med posameznimi predstavami bi bili ■sicer daljši časovni presledki, kar pa bi ■zanimanja ne zmanjševalo, temveč bi bila dana prilika, delo intenzivnejše spoznati. Če bi se temu načrtu up'Tale prevelike težkoče. bi bilo vendarle želeti, da bi se gledališka vodstva pred otvoritvijo sezone sporazumela v treh delih s katerimi bi potem tekom leta ansambli gostovali vsaj enkrat v vsakem centru. Izbrana reprezentativna karakteristična dela bi bilo treba kar najbolj vestno in prodirno na-študirati.
TT.
Srbski gostje so vprizorili v sredo »Kii Janjo«, delo pisatelja J. Ste rije Popovica,
Jovan Sterija Popovic: »Kir Janja«
I.	živečega v prvi polovici devetnajstega
stoletja. Delo tega popularnega pisatelja je zelo bogato. Pisal je romane, drame, v katerih se je rad ukvarjal z romantičnim: historijskimi motivi. Racijonalni in satirični duh pa se šele tedaj bohotno razvije. ko se prične udejstvovati v komediji. Šolal se je pri Molieru, Gogolju in Ostrov-ske-n. V prvih komedijah prikazuje posamezne tipe, smeši človeške napake in strasti. V poznejših napada z ostro satiro družabne razmere. Že Jovan Skerlič prizna »Rodoliupce« med najboljša dela srbske komedije, avtor i a pa imenuje prvega realista, utemeljitelja srbske komedije in prvega modernega literata v srbskem slovstvu.
Dejanje veseloigre se godi v Ban a tu, kier so se Cincarji pomešali med Srbe. Karakteristična je mešanica grškega in srbskega jezika, ki je b:l v tisti dobi še prepojen z ruskimi besedami. Tipi so dobro karakteriizirani in sočni.
Režiser Plaovič, ki je lansko leto nastopil kot gost v Glembarjevih, je »Kir Jan,io« moderniziral. Prostor je bil odort, scenič-no razdeljen in prikrojen v smislu režije. Skopuhova skrinja je stala na najvidnejšem mestu, gole stene in mnogobrojne stopnice naj bi poertavale siromašnost in zanemarienost pogreznjene sobe. V p-ostoru, kier je očev;d'no zatohlo in vzdušno vlada ves čas poltema, skozi malo okence na desni se blešči solnčna svetloba. Vprizoritev razodeva stilno različne perspektive, vse pomešane in usmerjene v dinamično izraznost. Naturalizem se druži z groteskno simboliko. Posamezni prizori se v stilu ostro odražajo drog od drugega, niso pa medsebojno povezani iti str-nifpi v harmonično celoto. Fraoantni in efektni motiv skoouhovega privida ie vsekakor drzen poizkus, ki dejanje dobro vn°' i v poznejšem pon^vlianiu pa le iz-gub'ia na moči in prepričeva'nosti.
Ob tako dinamičnem uvodu se prične kmalu opažati, da se dejanje nekam raz-vleče. da pogreša vprizoritev živahnosti. Primerne režijske črte bi deianie razgibale in bi celotni predstavi oomogle do barvitosti. Preobložena grotesknost ubija večkrat Ponovi cev humor za katerega ie človeku žal. Najmočnejši in tudi igralsko najbolje izveden je bil duet med Kir Ja-nio in kir Diacom. V odlični soigri obeh skopuhov ie dosegla karakterizaciia izredno umetniško višino. Gošičev Kir Janja je bil pristen življenjski tip, ne pa vselej enakomerno močan. Marinkovič je imel manjšo vlogo, ki jo je krasno odigral. Ar-senovičeva, Dušan ovič in Vasic so ustvarili dobre, realistične like, Mikuličeva pa je nač v nekaterih prizorih nepotrebno karikirala.
Vprizoritev nas je seznanila z dobro srbsko komedijo, ki je po tolikih letih še vedno živa in aktualna ter izpričuje pisateljevo pesniško nadarjenost. Plaovičeva režija ie zanimala, je komedijo v marsičem okrepila, čenrav ni docela izčrpala vseh možnosti. Gostovanje naše drame v prestolici skorajda ni moglo doživeti številnejšega obiska in živahnejšega priznanja, kot ga je Ljubljana izkazala postom.
J. K.
Razmeroma skromna knjižica domačih strokovnih del je te dnj narasla za velevažno pridobitev, namreč knjigo univ. prof. dr. Milana Vidmarja: Zanimivosti elektrotehnike in njenega gospodarstva, izšla je pri Tiskovni zadrugi kot 20. zvezek zbirke »Pota in
Knjiga dr. Milana Vidmarja o elektriki
met, stoječ v središču sodobne civilizacije 'n gospodarstva. Nedvomno je napravil pisatelj veliko uslugo tudi mladini, ki dobi le redkokdaj izpod strokovnjaškega peresa originalno, popularno napisano učno knjigo.
Gradivo je dr. Vidmar razporedil tako, da obravnava najprej teorijo električne energije, potem pa njeno gospodarsko uporabnost. V prvih poglavjih uvaia pisatelj lajika v skrivnostni elektrotehnični svet. Brez formul, računov in učenih pojmov nazorno popisuje bistvo elektrike in magnetizma. Iz preprostih, lahko umljivih pojavov vsakdanjega življenja razlaga najskrivnostnejše fizikalne pojave. Dalje opisuje svojstva tn razlike enakomernih in izmeničnih tokov. Višek elektromagnetičnih skrivnosti obravnava peto poglavje knjige, kjer razpravlja pisatelj o magnetični indukciji in transformaciji. Nato razglablja tehnično gospodarske probleme v zvezi s študijem o prenosu električne energije. Podano ie bistvo električnega stroja in drugih električnih aparatov, kakor n. pr.: telefona, brezžične telegraf i je tn telefonije itd. Po tem teoretičnem uvodu preide pisatelj na razpravo gospodarskih vprašanj. Najprej so razloženi splošni pro-blemi, zlasti problem belega in črnega pre-moga. Temu sledi opis električnih central, vprašanje cene električnega toka in njegova a^S^^^^H^^^BEHH^R uporaba v industrijskih in obrtniških pod-JžffSfs ietjih. Za sklep podaja pisatelj sliko elektrir-nega gospodarstva v Jugoslaviji in podpira svoja izvajanja s podrobnimi statističnimi podatki.
Tako torej zasluži knjiga, ki je opremljena s preglednimi risbam; in zanesljivimi tabelami, naše najtoplejše priporočilo. Prav posebno opozarjamo na nio gospodarstvenike. Lična kniiga v obsecni 20S strani stane 80 Din. Naroda se ori Tiskovni zadrugi v Ljubljani in. Mariboru.
cilji-:. Pisatelj, ki uživa tudi v inozemskem znanstvenem svetu velik ugled, je črpal !z svoje globoke erndicije in dolgpletnih izkušenj. da je napisal to aktualno delo. V uvodu izraža željo, da bi skrivnost elektrotehnike postala dostopna vsem sloiem. Pa tudi najtesnejši strokovnjak bo našel v pričujočem delu važno gradivo. Dandanes ni izobraženca, ki se ne bi živo zanimal za ta pred-
Mariborsko glasbeno pismo
Maribor, dne 17. novembra.
Za prijetno spremembo v našem glasbenem življenju je poskrbelo naše žensko društvo, ki je povabilo znani trio Brandl, da naj na svoji turneji po Jugoslaviji priredi koncert tudi v Mariboru Trio se je rad odzval m tako smo dne 6. t. m. imeli v veliki unionski dvorani lep večer komorne glasbe. Trio, ki ga sestavljajo odlične umetnice Fani Brandl (violina), Vali Gara (čelo) in Herta R e i s s (klavir), nam je s tehnično dovršenostjo in z globokim občutkom podal tri večja dela: Pchubertov trio Es-dur, Mozartov trio B-dur in S. Taneieva trio D-dur. Za svoja izvajanja je žel burne aplavze vsega občinstva, ki ga pa. žal, ni bilo preveč, t. j. dvorana je bila, kakor praviio. razprodana (koncert se je vršil v dobrodelne namene) in ven dav pod polovico zasedena! Pač obsodbe vredno omalovaževanje takega glasbenega večera!
Nasprotno pa je bil dne 11. novembra
ogromen naval na »Večer slovenske narodne pesmi«, ki ga je priredil v kazinski dvorani dijaški pevski zbor Ferijalnega Saveza v Mariboru pod vodstvom profesorja Viktorja S c h w e i g e r j a. Ta pevska skupina je menda hvalevredni unikum v vsej državi, šteje okrog 80 pevcev in pevk iz vseh tukajšnjih srednjih šol, največ iz realne gimnazije in ženskega učiteljišča in goji v prvi vrsti to, kar mladim pevcem v poznejšem življenju ne bo dano tako zlepa, namreč našo bogato narodno in preprostejšo umetno pesem, ki daje ne samo dobro, temveč tudi edino pravilno podlago in vzbuja zanimanje za zborovsko petje ter seznanja mladino z našo veliko zborovsko literaturo. Na koncertu je nastopil mešan zbor z 11, moški zbor s 3, ženski zbor z 2 pesmimi, razen tega na dva solista, in sicer mali altist Tomo Ne-ral'č s 3 in haritonist Herbert čenč tudi s 3 pesmimi, genski zbor in soliste je vestno spremljala na k1 a vir ju pianistka M'rka Zacherlova. Zbor je pokazal Vrline Schweigerjeve šole; pel je vprav navdu-
šeno in je s pevovodjem vred žel živahna priznanja po vsaki točki. Posebno pozornost sta seveda zbudila oba solista. Zastopani so Dili na programu ti-le komponisti: Dev, Dolinar, Jenko, Pavčič,-Prelovec ^remrl in Schweiger.
I ki zbor naše Glasbene Matice ima polne roke dela z Musorgskega opero »Boris Godunov«, ki jo namerava izvajati (v koncertni obliki) decembra meseca. Vendar je našel tudi čas, da se pripravi za koncertiranje v Murski Soboti, sledeč pozivu tamkajšnjih kulturnih delavcev. Dne 14. t. m. je imelo Prekmurje prvič priliko slišati našo pesem v izvedbi večjega pevskega zbora. Matičarji so v glavnem izvajali program srbske turneje, vendar je prevladovala nan>dna pesem; peli so na pr. Devovo »Strašno grmi in se bliska«, Sončevo »Kar si boš zda.j ostala«, Hubadov »Potrkan ples«, dve Mokranjčevi rukoveti (osmo in deseto), dve Kimovčevi prekmurski in dve žgančevi medjimurski narodni ter Maroltovo »Ljubi konja jaše«. Koncertni tenorist Avgust živko, ki je sodeloval tudi na tem koncertu, pa je zapel dve Štritofovi prleški narodni in Adamičevo prekmursko »Ribce po vodi plavajo«. Pevski zbor pa je kot uvod dal Grečanino-va »Antifono« in Scbwabovo »Zdravo Marijo«. Občinstvo, ki je zasedlo vso dvorano Sokolskega doma (koncert se je vršil pod okriljem Sokola), je bilo zelo navdušeno in je zahtevalo ponovitev marsikatere narodne pesmi. Murska Sobota pa je znala tudi ceniti obisk Matičarjev. Na kolodvoru jih je pozdravil zastopnik občine, raz hiše je viselo polno zastav, dirigentu je bil med koncertom poklonjen krasen šopek rdečih nageljnov in tudi sicer sta se tako občina kakor občinstvo odlikovali z izredno gostoljubnostjo in na poseben način dokumentirali svoje razumevanje za ta koncert.
V gledališču je L->harjeva »Zemlja smehljaja« dož;vela že šest uprizoritev pred polno hišo. Polear nje se je parkrat dala tudi ooereta »Cirkuška princesa« v lanski zasedbi. Uprava pa pripravlja za bližnji čas starejšo, pa še vedno svežo onereto »Tiča'-« Kakor čujemo, pride na vrsto tudi kakšna opera.	V. M.
Misli Jovana Dučiča o usodi
Največji sodobni srbski pesnik Jovan Dučič je pravkar izdal svojo novo knjigo »Blago c ar a R a d o v a n a«. Dučič objavlja v tem spisu svoja razmišljanja o enem najtežjih problemov človeškega življenja: o usodi. Kakor Maeterlinck in nekateri drugi simbolistični pisatelji, je tudi Jovan Dučič v svojem književnem razvoju kmalu dospel v sfero mislecev. Misleca se je bil pokazal že v pesmih v prozi in v slovečih pismih iz tujine (iz Rima, iz Švice, iz Aten, z Jonskih otokov, iz A vile). »Blago car a Radovana« razodeva Dučičev celotni življenjski nazor in kaže srečno spojitev prodirne misli in estetskega občutja.
Iz te knjige prinašamo kot primer nove Dučičeve proze nekoliko odlomkov, razpravijajočih o vprašanju človeške sreče.
•
Vsaka filozofija je žalostna. Če dolgo časa govoriš o sreči, se boš naposled počasi sam čutil nesrečnega. Ni je velike resnice o človeku, ki bi o nji smel do konca misliti, ne da bi ti misel prišla v ne\'arnost: ne o verstvu, ne o ljubezni, niti o smrti. Vse, kar je globokeg3. se vidi na dnu temno in neveselo; v noben prepad ne moreš dolgo gledati, ne da b t bil dobil vrtoglavico in grozo. Čim bolj razmišljaš o življenju, bolj se ti odpirajo njegova prežališča in brezpotja. Če torej mnogo govoriš o nesrečah v življenju, naposled ne vidiš več življenja, marveč same nesreče.
Sreča potakem ni ideja, mar\-eč iluzija, zakaj sreča ni stvar razuma, temveč zadeva domišljije. Zato člc\'ek veruje, da je srečen tudi tedaj, ko ni srečen. Toda nesreča je takisto utonija kakor srera, zakaj med stotino nesreč je gotovo polovica izmišljenih in namišljenih. Zato lahko govorimo samo o tem, kaj je predmet sreče trii nesreče, ne na o tem, kdo ie srečen ali nesrečen. Kdor misli, da je srečen, je zares srečen.
Zlatai in talenta ne moremo smatrati za srečo v človeškem življenju: zakaj zlato je često bilo povod nesrečam mnog!h bogatašev, izvor njihovega zla, vzrok mnogih njihovih zločinov. Pa tudi talent je člo\~eku prinesel kajkrat toliko slabega kolikor dobrega. V zgodovini je bito celo nekoliko velikih talentov, ki so bih
za človeštvo pravo gorje.
•
Če se znajdejo starost, bolezen in revščina. tedaj je to nesnorno največja in
končna katastrofa neke človeške usode.
»
Vse knjige, kar jih je na svetu, bi mo-rrle biti knjige tolažbe, toliko nesrečnih ljudi je na zemlji.
Platon je dejal: »Ljubezen pomirja ljudi in viharje na moriu; ljubezen usnava vrtro>\'e.<r — Moder človek ne goji mržnje. Mržnja bolj škoduje n»m samim nego našemu nasprotniku. Govori pol ure kal slabega o nekem človeku in boš poslal ves nesrečen in zastrupljen: govori pol ure kaj dobrega o njem, tudi če t*<*a nt vreden, pa boš postal miren in blažen, celo ponosen na ler>otn svatih občutij ali
vsaj na lepoto svojih besed.
•
Brezpogojno je največ h del sreče v sa-moodpovedi. Ko bi ljudje razumeli, kako malo je treba, da postaneš srečen, bi se bili lahko izognili najbolj gortupim dnem živlienia. Nesreča je, da nih^e ne meri sreče po samem sebi in svoj'h potrebah, marveč vedno po drugih in sicer po najsrečnejših. Vsi ljudje imaro mani jo. da st tudi za s\>oje lastno življenje prisvajajo tuja merila.
»Zvonček« je pravkar izdal novembrsko številko, v kateri naideš članek dr. Fr. ZbaS-nrka o Framn Levstiku. So vratov prevod KV-berieve črtice iz živlienia gosenic, dr. Ravnika članek o Jugoslaviji in nienih sosedah, črtico -»Čokolada« po P in V Mamieritten v orevodu Ksenije Prunkove. članek o po-koinem Edisonu, pe^nvi Makse Samsove, Vere Albrechtove in druge prispevke.
Drobne vesti
Listi se spominjajo petdesetletnice slavnega kubističnega slikarja Picassoja. Umetnik slika že od svojega 10. leta, tako da bi lahko kot 501etnik slavil 401etmico umetnostnega dela. Živi 30 let v Parizu, kar je takisto jubilej, kubist pa je postal natanko pred 25 leti. kar pomeni* da se je dopolnilo četrt »stoletja kubizma.
Slavni komik Max Pallenberg, o katerem .smo ondan sporočili, da je izgubil pri polomu Amstelbanke vse svoje milijonske prihranke, ima velike uspehe v Verneuilovi komediji »Danes meni, jutrj tebi«, ki je v nemški predelavi Alfreda Polgarja ostra satira proti Amstelbanki in Rotschildu. Tako Palenberg lahko kupiči nove prihranke...
V Varšavi je umrl poljski pesnik Artur Opmann, ki na ga pod tem imenom ni nihče poznal kot pesnika. Pisal ie pod psevdonimom Or—Ot in je pod tem imenom zaslovel
Muzej v Louvru je minule dni otvoril nove dvorane z grško in rimsko plastiko. Med drugimi starinami je tu nameščen slavni altar Miru iz dobe cesarja Avgusta. Zbirka podob izza rimskega časa je bila v Louvru tako obogačena. da se ž nio lahko merita samo še vatikanska in kapitolska zbirka.
Znani ruski pisatelj Gladkov, avtor »Cementa«, piše — kakor poroča list »Na lite-iaturnom postu* — veliki roman i-Energija«,
ki bo posvečen socijalističrM ideji, medtem ko Kavjerin pripravlja roman — 'Don Qui-jote in Sovjeti«.
>Die lilerarische Welt« z dne 13. novembra je bila posvečena odnosu med knjugo in fotografijo, kar je vsekako zanimiv predmet. Tako zvane »Photobficher« in »Schaubiicber« pri Nemcih zelo procvitajo; kupujejo jih ljudje, ki ne utegnejo citati ali jim ni mar tis .ne besede, ki pa uživajo v lepih ilustracijah.
Nagrado lista >L' Europe Ncuvelle« za najboljšo politično knjigo je dobil Salvador de Madariaga za svojo knjigo »Frangais, Au-giais, Espagnok. Pisec je letos postal iz profesorja v Oxfordu veleposlanik španske republike v Londonu in bo baje izvoljen za prezidenta današnje Španije.
Dne 20. t m. se bodo v Parizu otvorile slavnosti v spomin Frederica Chopina, ki ie pred sto leti prišel iz Poljske v Francijo tc-r je poslej v svojem genialnem delu srečno združeval poljskega in franoskega duha.
Za dne 6. marca 1932 je določen drugi mednarodni natečaj pianistov, ki se vrši pod imenom Fr. Chopina vsako peto leto v Varšavi. Na drugem konkurzu bo tekmovalo okrog 50 pianistov iz Poljske, Francije, Belgije, Italije, Španije. Češkoslovaške- Madžarske itd. S 30. decembrom se bodo prijavo zaključile. Torej je še vedno čas, da se pridruži tudi kak jugoslovenski pianist.
Ob zori jugoslovenske zgodovine
Dr. Jože Rus odpira nove vidike v daljno preteklost. — Njegova teorija o gotskem poreklu Hrvatov. — Prva skupna dinastija Srbov in Hrvatov v novi lučL
Dr. Jože Rus, znan po svojih prodirnih zemljepisnih in zgodovinskih razpravah v naših strokovnih in kulturnih revijah, je pravkar izdal znanstveno knjigo »Kralji dinastije Svevladičev« (208 str. v 8°). Ta zanimivo pisana razprava posega v najstarejšo zgodovino narodnostno še neoprede« Itjene <s'ovjenske mase, ki se je ob navalih Avarov raz.1 rila po Balkanu in prodrla celo v srednjo Evropo. Nje pretežni del 6e je
Hf^-
pozneje pod pritiskom zgodovinskih ei3 razcepil v Srbe in Hrvate, med tem ko je dalje na zapadu doživljal svojo tisočletno usodo slovenski del. Šele v naših dneh so se vsi trije, dame6 že precej diferencirani dold strnili v jugoslovensko narodnostno in državno enoto.
Nas, ki smo doživeli ta ogromna preokret v naši tisočletni zgodovini, utegnejo še prav posebno zanimati prvi začetki našega skupnega življenja na sedanjih tleh, zlasti še postanek naše državotvornosti. Knjiga »Kralji dinastije Sveviladičev« nas vodi v to temno, tudi zgodovinarjem dokaj prazno doba Dr. Jože Rus je s svojo analizo zgodovinskih virov združeno z b:stTo uporabo geografskih in socioloških metod, — ki si brez njih skoraj ne moremo misliti modernega zgodovinarja, — skušal nekoliko osvetliti to temo in napolniti praznino z novimi izsledki, povezati posamezno stoječa dejstva v zadovoljivo oeloto, pojasniti im naztolmačiti nekatere d'OS-:ihmal nejasne in 6ilabo uinijive podatke in zgodovinske probleme. Omejil se je na 1. 454—614, torej na relativno kratko, a prevažalo dobo, ki pa jc bila doslej najbolj nejasna Nas topi j je z novo razilago Porfirogeneta, obenem pa je raz-toimaičil najmanj jasno poglavje v Letopisu popa Dukljanina. To mu je omogočilo. da je postavil docela novo gotsko teorijo, katere prve začetke nahajamo pri ves Mkem sociologu Gumpio-	vprašanje
'izvora naše d^zr^v^-'—tako dobilo novo Juč. Najvažnejši izsledek dr. Rusa je. da so bili prvotni Hrvati, t. j. pleme, tki je pod tem imenom stopilo v jugoslovensko zgodovino, gotskega, ne pa slovanskega porekla in da so se na tleh današnje Bosne spojili z ondotnimi ostanki Gotov izza države Teoderika Velikega. Dr. Rus skusa dokazati, da so bili prvi skupni vladarji Srbov in Hrvatov, Svevla-diči, gotski arhonfei in da je torej naša državnost imela germansko poreklo. (Tudi rusko državo so utemeljili germanski vladarji). Mimo teh poglavitnih vpra-šanij je dr. Rus sprožil vrsto drugih, za-visnih zgodovinskih vprašanj in tako dal našim historiogmfom podlago za nove in mnoge diskusije o začetkih jugosCovenske zgodovine.
Sodba o znanstveni vrednosti tez, ki jib je postavil pi6ec v svoji knjigi, gre kajpak strokovnjakom; mi se meritorne strani te* ga spisa sploh ne dotikamo. Opozorili bi samo, da je spisan v živahnem, razgibanem slogu, kar daje knjigi mikavnost tudi za nas lajike: veščina pisanja, ki pa je dr. Rus m pokazal samo v tem spisu, gotovo ni zmanjšate objektivne vrednosti njegove knjige, storila pa jo je užitno in dostopno vsakemu izobraženemu citatelju.
Izsledke dr. Rusa, kakor nam jih podajo »Krailji dinastije Svevladičev«, bi lahko strmin v naslednjo siliko:
V nasprotju z nekaterimi drugimi zgodovinarji, ki si baš z Goti na naših sedanjih tleh niso znali nič kaj pomagati, dokazuje dr Jože Rus, da so Goti bivati v zagorskih delih rimske province Dalmacije, t. j. na pozne iših bosanskih tleh. vsaj oar sto let in da so o*ta»ti tu tudi tedai, ko so se ondi naselili Slovenci in Hrvatje. Res ie, da je hizantfki ©esac Justiniisn po 20 letnem trdnem boju uničil gotsko državo, ki io je z obeh strani Jadrana ustanovil Teoderik Veliki, toda. če je bila un;čena država, nj še « tem rečeno, da je tudi gotski narod v teh krajih brez sledu izginil. Goti so po razsul u svoje države nastopali v bizantsflci državi kot vojaki — plačanci in so si čez neka i časa pri do bib" avtonomijo z lastnimi arhonti fkrafii) Ta obstoj Gotov trk pred naselitvijo Slovenov na ognjišču prve jugoslovenske državnosti je razviden iz enega najstarej-
ših pričevanj o naši zgodovini, »Letopisa popa Dukljanina« in sicer iz njegovega., doslej najbolj nejasnega poglavja, nazva-nega »Libellus Gothorum«. V njem nahajamo imena, ki se na prvii pogled vidijo nezgodovinska. Dr. Rus je prav temu pričevanju posvetil vso pozornost in je z vnemo proučeval gotsko zgodovino te dobe, da bi dobil potrebnih vezi. To mu je, kakor zatrjuje, uspelo. Po njegovi sodbi je v teh zapiskih popa Dukljanina ohranjena tradicija na Teoderika Vel. in njegova dva prednika z ene 6trani in na arhonte, ki so vladali za ča&a Justinijana, z druge strani. Dogodki, ki jih dukljanski pop pripisuje tem vladarjem, se presenetljivo uiemajo z zgodovino Gotov, kakor jo najdemo pri dveth odločilnih zgodovina skih virih, namreč pri Jordanu in Proko-piju. Ime Svevlad .je točno prevedeno po gotskem Thindareiks (Theodork): Sve-vladfioi so torej izhajali od Teoderika.
Ob času, ko so se po Balkanu razlili Slo veni, gnana pa Avarih, ki so pritiskali na nje, je tedaj obstojala na tleh sedanje Bosne od bizantsktiga cesarstva odv sna gotska država. Dr. Rus sodi, da je dose-Ijevanje Slovenov bilo v dobi cesarja He-rakiiiija (610—641) v glavnem že končano. Kot vazali nomad-feih Avarov so Slovend prodrli tudi na ozemlje te države in dr. Rus celo dokazuje pot, po kateri je tekla glavna struga. Biia je to stara rimska cesta iz Servetiuma (Bos. Gnadiška) preko Bolije (današnja Sava) proti Salon-i (So-li.nu). Pisec ugotavlja tudi letnico, namreč 598. Takrat je po soglasni pripovesti bi-zantskih -sirov in popa Dukiijama avarr-ski kagan iz jeze, da se mu jc bil ponesrečili napad na Singidunum (Beograd), dvignil svojo vojsko m napravil pohod proti Da/.maeioi. Ob tej pri! ki je zgorelo 40 naselij zagorske Daimaci.je (Bosne), iz» med katerih viri izirečno omenjajo Bolijo. Temu naselju, ki je utegnilo imeti tak rit važno vlogo in pri katerem se je vršila odločilna bitka, je Jr. Rus posvetil pos.-bno pozorn^i-t in mu log iki približno ie^ >. Z navedenim vojnim p< bodom ;e bila ustvarjena tabirfa rasa in Sloveni, ki so se pomikali za avarsko vojsko v »mnoštvu prež čisla«, kakor pravi pop Duklijanin. co 'lahko s svojimi rodbinami zasedli ozemlje gotske države, ki je os ta a tudi po navalu Avarov pod upravo gotskega kralja Vladina.
Med slovenskimi prišleki je bil tudi maloštevilen roj, k je nosil ime Hrvatov. Hrvatje so bili gotsko pleme, ki je do navala. Avarov okrog d. 562. imelo 6vojo močno državo v pokrajinah ob zgornji Visli. Doletela jih je ista usoda kd-eor Sovene v Zakrpa t ju: marali 6o se razbežati na vse strani srednje Evrope. Tako so prišli kot sotrpini Slovenov in - podiložniki Avarov tudi na tla sedanje Bosne. Tu so ostali še potem, ko so Bizantci pri Bolvii presenetili Kaganovo vojsko in jo prisilili k umiku. Seveda so ostali tu tudi Sloveni, ki so našli dovolj prostora za naselitev, saj je bla dežela po tolikih vojnah in kugah zd!o razljudcna.
Med prišleki in starin-ci so bile izpočetka manjše praske, vendar so se kmalu pobotali. zlasti ko je Vlad in opazil, da je med Slovene pomešano neko pleme, ki govori njegov, t. j. gotski jezk. To so bili, kakor že vemo. prvotni Hrvatje. Ž njimi se je Vladin sporazumel in sklenil zvezo. Tako je prišlo do končnega pomirjenja med pri = šleki in staninci. Starino so ostali trdno na vladi, temu maloštevilnemu vladajočemu razredu pa se je priključil roj vi&Lan-skih Hrvatov.
»Gomila narodov, ki se je znašla v drugi polovici 6. stoletja na tleh zagorskega deta bivše rimske Dalmacije, se je agregirala do konstruktivnega, više organiziranega sožitja na ta način, da je v etniškem oziru zmagala slovjenska večina, med tem ko je v državno-političnem pogledu vladala stara gotska dinastija še dalje, ne več pod imenom Gotov, ampak Hrvatov« (str. 135).
Prva ost te zveze med Sloveni, Goti m Hrvati je bifia naperjena zoper Avaire, drugi interes, ki je utemeljeval novo državo, pa ie bila težnja po osvojitvi dalmatinskega Primorja. Tudi to stopnjo zgodovinskega razvoja ob zori jugoslovenfke državnosti je dr. Rus obdelal z norih. inteTe-9antnih vidikov, navezuioč svoja raziskovanja na beležke drugega dalmatinskega letopisoa Tome arhidijakona, ki niše, da ie nanadalce na Salono vodil dux Gothus.« Dr. Rus dokazuje, da je bil to Vladinov sin, kralj Ratimir.
•
To so Je r najširših obrls-"b izsledki drja Rusa. Prostor nam ne dopušča, da bi na» vedli še druge zanimivosti iz te knjige. Zgodovinarjem, antropologom in jezikoslovcem — slovanskim in nemškim — daje kuviiga drja Rusa obilo vzpodbud. V nji je tudi že mars-Tcai polemičnega, kar bo prizadete prisilo k od>govoru Vsekako knjiga pomenljiva že zaradi tega. ker kaže nove metode v obravnavanju stare zgodovine, obenem pa je priča piščeve erudicij« in lepih oblikovanih sposobnosti. —o.
ŠAH
Urefnfe dr. MIlan Vidmar
Remia ni priljubljen v Širokem šahovskem svetu. Mnogo smo že govorili in pisali o tem vprašanju. Pa je vendar res, da Je dostikrat neodločena partija lepša ia zanimivejša nego odločena. Prav gotovo ima najveC šans, aa Je bila korektno, brez težkih napak, igrana.
Pregleda val sem te dni svoje neodločene partije iz zadnjega blejskega veletur-e lr ja. Mnogo Jih je. Pa sem našel med njimi Izredno zanimivo igro, ki sem jo v drugem tumusu igral z Bogoljubovem. Prav nič ne dvomim, da bo ugajala. Zato jo danes prinašam Bell: E. Bogoljubov. Črni: dr. M. Vidmar.
1.	d2—d4	d7—d5
2.	c2—c4	e7—e6
3.	Sgl—f3	c7—c6 Stara čigorinova Tarijanta. V prvem
tur trumi jo je na Bledu Bogoljubov Igral proti meni
4.	e2—eS	Sg8—f6
5.	Sbl—cS	Sb8—d7
6.	Lfl—d3	---
Bogoljubov se ne trudi niti najmanj, da
bi preprečil »Meransko obrambo«. Izvrstno jo pozna. Pripravljeno ima svojo va-lijanto.
6. —----<15 X ©4
T. Ld3Xc4	b7—b6
8. Lc4—e2	---
Neobičajen umik. Lovec gre navadno na «J3, da kontrolira polje e4.
8	.------a7—a0
firm lahko igra 8.---b5—M. 9.
Sc3—a4, c6—c5. 10. d4Xc5, Lf8Xe5. 11, Sa4Xc5. Sd7X e5. 12. DdlXd8+, Ke8X d8, prepušča s tem nasprotniku prednost dveh lovcev.
9.	e3—e4	b5—M
To Je sedaj potrebno, da beli skakač ne prkte na e4.
10.	e4—«5	MXc8
11.	e5X?6	c3Xb2 Črni prav gotovo ne Igra na remla
12.	f6Xg7!	---
Po tej potezi Je Bogoljubov zaprosil tur-nirskega vodjo za dve novi dami.
12	.------Lf8Xg7!
13.	LclXb2	DdS—a5+
črnl nima lahke Igre. Bogoljubov Je vse •krbno preštudiral, ko se je pripravljal r.a partijo.
14.	Sf3—<SV.	TaS—b8
15.	Ddl—c2	Da5—d5
Bell Je grozil Lb2—<s3 !n d4—d5. Težko je najti boljšo poteza
16.	Le2—f3	Tb8XW žrtev kvalitete nI Cisto prostovoljna. Na
36.---Dd5—b5 sledi 17. Sd2—c4.
17.	Dc2Xb2	Lg7Xd4
18.	Lf3Xd5	Ld4Xb2
19.	Tal—bi	e6 X d5
20.	Tbl Xb2	---
Prvi akt drame je končan. Črni se je reši! težav In dobil za kvaliteto kmeta. Cel6 dva zvezana prosta kmeta Ima. Nadomestek za kvaliteto pa vendarle ni čisto zadosten.
20	.------Ke8—e7
Kralj hiti seveda h kmetom, ki so podpore potrebni.
21.	0—O	Ke7—d« 22 Tfl—dl Sd7—e5
23.	Sd2—e4-F	Kd6—c7
24.	Se4—f6	---
Bogoljubov Igra drugo fazo partije Izredno spretno. Na c5 bi skakač ne bil nevaren. črni bi Igral svojega skaka Ca na e4 in nato s kraljem prepodil nasprotnikovega Na f6 po le konjenik silno neprijeten, ker ovira črno trdnjavo.
24	.------Se5—<37
25.	Sf6—h5	Sd7—e5
26.	Sh5—f4	----
Grozilo je Lc8—gl.
26	.------Th8—g8
27.	h2—h3	Se5—g6
28.	Sf4—h5	Sg6—h4 Kavaierijski manevri so zelo zanimivi
29.	Sh5—f4	Sh4—g6
30.	Sf4Xg6	h7Xg6
čini je malo okrepil svoje kmete ln poenostavil igro. Zdaj bi morali prosti kmetje postati važni. Bogoljubov pa jih s spretno roko kroti in prav kmalu ima napad.
31.	g2—g4	Tg8—e8
32.	f2—f3	---
Pripravlja h3—h4. Seveda črni ne sme
pozabiti, da Ima na kraljevem krilu kmeta manj.
32	.---
33.	Kgl—f2	Lc8—efl
34.	a2—a4	Te8—to8
35.	Kf2—g3	f7—f5!
36.	a4—a5	f5—•f4+
37.	Kg3—g2	Le6—d7 Napad na kraljevem krilu Je črni ustavi1. Sedaj pa mora paziti na polje e5, kjer W bela trdnjava bila nevarna. Paziti mora na b-linijo in na a-kmeta. Kmetje so mu še vedno mrtvi. Pa naj človek ne obupa!
38.	Tb2—b6	Th8—e8! Začetek tretjega akta. V kritični situaciji zapušča črni defenzlvo. V oblegani trdnjavi bi bd poraz neizbežen.
39.	Tb6Xs6
40.	Kg2—gl
41.	Ta6—a8 Preprečuje Ta8—g8.
42.	Ta8—a7+
43.	Ta7—g7
44.	Tg7—g6 + Aljehin meni, da bi beli
ti kmeta na g5.
44.	— — —
45.	Tdl—cl-f-
46.	Tg6Xc6
47.	h3—h4
Na 47. Tel—el sledi črni mora imeti možnost,
47	.---
48.	h4Xg5
49.	Kgl—hI! Seveda ne 49. Kf3Xg4
Kg4—f5, g5—g6!
50.	g5—g6
51.	Kgl—h2
52.	Te6—f6
Te8—e2+ Te2—a2 Ld7—c8
Kc7—d6
Lc8—a6
moral takoj vze-
Kd6—c5! Ke5—d4 La6—c4
seveda Lc4—e2.
da igra Tc6—c2. Kd4—e3! Ke3Xf3 Ta2Xa5 , Tel—grl+ , 50.
Ta5—a7
Lc4—d3 do—d4!
_ I
Kf3—el
Ke2—e3 Ke3—f3 Kf3—e2
53. Tel—dl	— -Na 53. Tf6—f7 ? sledi 53. Ta7—a2+ ln Ld3Xg6.
53	.---
54.	Tdl—gl!
55.	Tgl—el-f-I
56.	Tel—dl
57.	TdlXd3	---
Začetek zadnjega akta. Vse do konca Je
partija razburljiva.
57	.------Ke2Xd3
58.	Tf7Xf4	Ta7—a6!! Te poteze Bogoljubov	ni prlčakovaL
59.	g6—g7	Ta6—g6
60.	Tf4—f7	Tg6Xg4
61.	Kh2—h3	Tg4—g6! Napačno bi bilo 61.---Tg4—gl?
zaradi 62. Tf7—f3+ in	Tf3—g3.
62.	Tf7—f3 +	Kd3—c2
63.	Tf3—g3	Tg6Xg7
64.	Tg3Xg7	d4—d3
65.	Tg7—c7+	Kc2—b2
remls.
Ilirija : Slovan - Primorje : Svoboda
Zanimive pokalne tekme na igrišču Primorfa
V tekmovanju za poka/I LNP nastopita jutri ob 1330 dva para naših najboLiših klubov v Ljubljani. Tekmi bo6ta zaradi tega gotovo zanimivi, ker bosta skušala Slovan in Svoboda doseči ugoden rezultat, odnosno zimago. V tem primeru izpade premaganec iz nadaljnjega kvalifikaoiiske-ga tekmovanja. Če se bo Slovanu ali p« Svobodi posrečilo doseči iznenadenje, kar v nogometu ni redkost, bo pokazala jutrišnja nedelia.
Pri nas, kakor tudi skoro povsod drugod, se odigravajo tekme — če izvzamemo pri« jateljske — na dva načina: po točkah in po tako zvanem cup-sistemu. Razumljivo, da je prvi način bolj previden, ker vsak klub odigra tekme z vsakitn svojih nasprotnikov, a za dobljeno tekmo ee mu štejeta dve boSkn, oziroma pri neodločenih rezultatih vsakem« klubu po ena točiva. Cup-sistem pa je bolj nepravičen, zato pa veliko bolj zanimiv Po tem načinu se odigravajo znamenite nogometne tekme za nokail Francije, za ant bleski pokal, za sred-nje-evropski pokal itd. V tem tekmovanju izgubi on' klub, katerega moštvo je bilo poraženo ter iznad« iz nadaljnjega tekmo vanja. Ali bodo iznenadenia tudi jutri v Ljubljani? Ali se bo posrečilo Svobodi. Slovanu vreči iz nadaljnje konkurence za pokal LNP jutrišnja favorita?
IHriianski smučarski dom
Deset minut od Planice, na Slatna. kjer je bil pred meseci še pašnik, stoji danes ponosna stavba, ki človeka spominja na tirolske alpske hotele. Srečno roko 60 imeli graditelji, ko ®o odkrili senožet. tako blizu kolodvora, a vendar na samem, z odprtim pogledom proti severu na Peč im Petelink in proti jugu na krasoto panorame Cipemika, Prisojndka, Grebena, Jalovca in Velike Ponoe.
V domu pojejo sekire, kladiva in Sage, še dobre tri tedne in slika se bo izpreme-nila: v veliki jedilnici z lepnm razgledom na Jalovec bodo sedeli smučarji, ki bodo uživali gostoljubnost vsean turistom znanega oskrbnika g. Bitenca Vsakdo, ki bo prišel v dom, se bo dobro počutil. Za prenočišče je pripravljenih 12 sob. ki so opremljene s centralno kurjavo, s toplo to mrzlo vodo. Ne razpolago sta tudi dve skupni ležišči za gospode in eno za dame. tako da more v domu prenočiti vsega skupaj 64 oseb. Načrte za dom sta izdelala
__[. M Mavčič in inž. Koudelka. Na vse
sta pomislila, tudi temnica za razvijanje fotografskih plošč je pripravljena im kurjena shramba za smuči itd.
Krog doma je idealen prostor »a začet« oike na smučeh. Tu se bodo prirejali tečaji, za kamere bo Iliri ja poskrbela priznane smučarske učitelje. Bolj izvežbani smučarja bodo lahko delailii daljše izlete na Peč ali na Peteiimfca, na Vršič ali k Belo-peškim jezerom. V enaki meri bo služil smučarski dom kot izhodišče za Triglavsko pogorje.
Da se je akcija talko km«hi uresničila,
gre v prvi vrsti zasluga gradbenemu odboru, ki ga tvorijo požrtvovalna športniki. Razpisaili so 1000 obveznic po 100 Din, nekateri so globoko segli v žep m smučarski dom lani le zaželjena ideja, stoji danee na trdnih temeljih. Po izjavi g. Miklavčiča bo dom dovršen sredi decembra. K slovesni otvoritvi bo vozil iz Ljubljane poseben vlak s polovično vožnjo ie stoteri smučarji bodo uporabiiM priliko, da otvori jo vsak svojo sezono.
Službene objave LNP
(Nadaljevanje s se.1e p. o. 18. t. m.)
Določijo se termini ostalih prvenstvenih tekem 6. decembra Jadran : Ilirija EL in Primorje IL : Hermes. 13. decembra Svoboda n. : Hermes. Poziva se MO Maribor, da določi preloženo prvenstveno tekmo Rapid : Svoboda, — Verificirajo se s pravom nastopa 21. t m. za SK Celje Mi-lisavljevlč Milorad, Marlč Dimitrije, Sta-Janovič čeda, Vrečko Alfred, Putnikovič Alilorad; za Olimp, Celje: Koražlja Anton, Leskovšek Viljem; s pravom nastopa 28. t. m. za Reka. Ljubljana: Košmrl Milko, za Grafiko, LJubljana: Pipan Josip, čepar Josip, Bručan Vladimir, za Svobodo, Ljubljana: Schoster Adolf, Kopčaver Anton, Orel Franc, Gorenc Ivan. Vzame se na znanje Izjava igralca Buriča Rudolfe, da preklicuje svojo prijavo za Slovana, da ostane še nadalje član Grafike.
(Seja o. o. 18. t. m.)
Prisotni gg.: Rybat. Stanko, Kmet, Novak, Pevalek, Logar, Dorčec, Frledl, Vos-pernik, Buljevič.
SK Domžale se bo na dopis od 11. nov.
odgovorilo pismeno. Vzame se na znanje zapisnik seje MO Trbovlje od 16. t a V pogledu prijavljanja tekem sreskemu na-čelstvu bo LNP Izvršil potrebne Informacije. Na osnovi poročila odbornika p. a ter pismenega referata SZNS v LJubljani s 5. t. m. se verificira Igrišče SK Koro-tana s tem, da se bo Isto pred pomladansko sezono ponovno pregledalo. Vzame se na znanje dopis Slovana ln Grafike od 12. t. m., da preklicujeta svoj podpis in pristanek v dopisu, ki -se ga poslali vsi 4 ljubljanski klubi I. razreda od 13. 10. 31. LNP. Dopis SK Reka od 17. t. m. se odpošlje JNS SK Grafiki in SK Iliriji se bo na dopisa št. 54 od 28. 10. t. L, odnosno od 17. t. m. pismeno odgovorilo. Vzame se na znanje telefonlčno sporočilo SK Ko-rotana po g. Faklju, da ne bo igral prvenstvenih tekem rezervnih moštev. SK Ko-rotan naj to tudi pismeno čim prej potrdi. Odobri se sporazum I. razrednih ljiibljan-skih klubov glede odigravanja prvenstvenih tekem njihovih rezerv.
Kaznujejo se po čl. 47. k. p. JNS v zvezi s čl. 6. In 7. istega pravilnika z ukorom SK Ilirija, SK Tadran, SK Grafika, SK Slovan, ker niso zadostili pozivu LNP z dne 16. 10. t. 1. v službenih objavah v »Jutru«. Kaznujejo se, ker niso oddali postave moštev na predpisanih tiskovinah Iz tekem 11. 10. t. 1. po 25 Din SK Amater ln SK Hrastnik, Iz tekme 25. 10. t. 1. SK Svoboda v Ljubljani. Poziva se SK Hrastnik, da poravna sodniške stroške ln takso v iznosu 147 Din (en sto štirideset sedem) do 1. 12. t. 1. ss g. Marinu v Trbovljah. Sporoča se klubom LNP, da je JNS sklical za 20. december t. 1. redno glavno skupščino v Beogradu z dnevnim redom: otvoritev skupščine, volitev verifikacijske-ga odbora, dveh zapisnikarjev ln overova-teljev zapisnika, poročilo tajnika, blagajnika in nadzornega odbora podelitev ab-solutorija u. o., blagajniku in nadzornemu odboru, volitev u. o.: predsednika, dveh podpredsednikov, tajnika za notranje posle, I. ln H. blagajnika ter sedem odbornikov, samostojni predlogi. Skupščina se bo pričela ob 8., kje se bo vršila, bo naknadno objavil JNS. Tajnik I.
Danes Ob
18. seja kazenskega odbora LNP v Delavski zbornici. Na Isto se va-
Ul milijoni ijutji upora blja jo
MILIJONI
ŽE VEC KOT SO LET po spodaj navedenem navodila n uporabo
^EVJE FRANCOSKO ŽVAilJE
In blagoslavljajo njegov aeprekosljiv čudovit učinek! Pri revmi, protlnn, tshlaaa natnte boleče mesto. — Prt zobnih
bolečinah vdrgnite dlesno, Izperite ustno votlino m grgrajte! _ Pri
glavobola, aervocnostl tn aespanjn vdrgnite čelo ln vse telo m vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj s dodatkom levjega Cran-eoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja s 10 kapljicami tega žganja Prt Izpadanju las In prhljaja aa masažo kože oa glavi. Kot ustna voda Itd — Prt potenja pod pacduho, potenja nog, rok ali telesa umijte snojene dele ejutraj in zvečer.
levje FRANCOSKO žganje je pristno ie v tn MsHkanl ta
plombirani ORIGINALNI STEKLENICL Bahtevajte izrecno LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE ta zavrnite odločno vsak nadomestek!
LEVJE FRANCOSKO 2GANJE
dobite t vsaki drogerlji. lekarni ln boljši trgovini po Din 10, 28, 82. Varujte se pred potvorband! Centralni Uro: LAVJA MENTOL - DBOžDJENKA, Zagreb, Marnličev trg &. Telefon 73—82.
bljo ob 18.15 igralci Pogačar Rado, Jant-nikar Maks (Svoboda, Vič), Brcar Ivan (Jadran). Naproša se g. Biiunen (Grafika), da se seje udeleži	Tajnik IL
Službeno lz odbora za delegiranje sodnikov. Za pokalni tekmi 22. t m. na igrišču Primorja se delegira ob 13.30 Ilirija— Slovan g. Dolimar, ob 15. Primorje : Svoboda g. Mahkovec.
Redni občni zbor SK Tttrift bo 2. decembra ob 20. v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Dnevni red: poročilo upravnega odbora, nadzornega odbora in podelitev absolutorija, odobritev najetja posojila za Smučarski doin SK Ilirije v Planici, bcvoK-tev upravnega odbora v smislu paragrafa 15. pravil, nadzornega odbora in razsodišča, predlogi odbora ter event. samostojni .predlogi članstva Ako bi bil občni zbor ob 20. nesklepčen, se vrši v smislu paragrafa 13. pravil pol ure kasneje drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu prisotnih. V smislu istega člena pravil se morajo samostojni predlogi predložiti najmamj 8 dnfl prej upravnemu odboru in morajo biti podpisani vsaii po 10 rednih aii ustanovnih članih.
ASK Primorje (nogometa« sekcija). Danes ob 19.15 naj pride prvo moštvo pred pošto. Ob 16. naj bodo v tajništvu gg. Zaje Himko, dr. Kosti, Kurot, dr. Buljevič. Drn-fovka. — (Centralna odbor.) Občni zbor kluba se vrši jutn ob 9. v hotelu Miklič. Pozivajo se vsi članii, da se istega sigurno udeleže. — Plavalna sekcija in lahkoatletska sekcija rmata redni seikcijski občni zbor z običajnim dnevni redom drevi ob 17.30 uri v kletnem salonu hotela Mrakflič, vhod iz Masarvkove ceste. Zaradi važnosti udeležba vsega članstva strogo obvezna. — Kolesarska sekcija vabi vse člane na važen sestanek, ki bo drevi ob 20. v tajništvu hotela Miklič. Vsi člani točno.
Uprava Gorenjskega zimskosportnegb pod saveza poziva vse včlanjene klube in društva, da se po svojih zastopnikih udeleže izrednega občnega zbora JZSS. Id bo v nedeljo 22 t. m ob 9JO dopoldne v beh dvorani hotela »Union« v Ljubljani.
SK Svoboda (Ljubljana). V nedeljo ob 15. igramo pokalno tekmo z ASK Primor-Jem na njegovem igrišču. Naslednji igralci morajo biti točno ob 14. na igrišču: Kri-vačič, Zemliak, Potekal, Boncelj I, Habiht I, Bogme, Starman, Janežič, šlamberger, Makovec, Jeršek, Ozebek: rezervi Erlich, Batič; stranski sodnik Drnovšek Milan; reditelji: Janežič TI, Habiebt H, Marjetič.
SK Svoboda (Vič). Drevi ob 19.30 sestanek I. in II. garniture. Kdor ima še kaj klubove opreme, naj jo prinese drevi k sestanku ln naj jo izroči gospodarju. V nedeljo nrijateljska tekma.
TSK Slovan. Drevi redna odboiova seja v lovski sobi gostilne »Sokol«. — Vsi sigurno.
Športni drobiž
Z devetim kolom se v nedeljo nadaljuje državno nogometno prvenstvo. Odigrrale se bodo tri tekme, ln sicer v Zagrebu Grad-janskl : Sašk, sodi g. dr. Planinšek (namestnik g. Deržaj), v Splitu Hajduk : BSK, sodi g. Miesz (g. Frankenstein) ln v šapcu Concordia : Mačva, sodi g. Fabris (g. Popovič.
Kakor smo že poročali se bo ▼ soboto 21. t m vršil v Zagrebu n. kongres našega vrhovnega športnega foruma, Saveza športnih savezov kraljevine Jugoslavije. Dnevni red te velike naše športne manifestacije je: poročila predsednika, tajnika in blagajnika zakonski načrt o telesni vzgoji z visoko šolo, zakonski načrt
o igriščih, referat o športa in vojski poročilo o zdravniškem nadzorstvu telovadbe ln pregled razvoja našega športa v letu 1931.
Na glavni skupščini JNS dna 20. deo.
se bo brezdvomno razpravljalo tudi o iz-premembl sedanjega sistema tekmovanja za državno nogometno prvenstvo. Proti dosedanjemu sistemu sta zlasti subotlški in osiješkl podsavez. ZNP ne namerava predlagati nobene izpremembe ter bo to prepustil svojim klubom Kako stališče bo zavzel LNP še nI znano.
Hajduk je vložil protest proti nedeljski tekmi proti Sašku, pri kateri je bil kakor znano, poražen z 1:2. Spličani zahtevajo, da se tekma verificira s 3:0 v njihovo korist, ker da je Sašk nastopil z neverificl-ranlm igračem Baltazarjem
Saveznl kapetan Avstrije g. MeM, po vsem svetu znani »nogometni diplomat«, je v ponedeljek praznoval 50-letnlco svojega rojstva. Ob tej priliki je dobil lz vsega sveta nebroj čestitk.
Radio
Izvleček iz programov
Sobota, 21. novembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa In plošče. — 17: Salonski kvintet — 18: Žumbe-raSki uskokl — 18.30: Knjiga ljudske izobrazba — 19: Angleščina. — 19.30: Spoznavanje manufaktumega blaga. — 20: Koncert »Ljubljanskega šramel kvarteta«. — 21: Salonski kvintet Vmes napoved časa fn poročila.
Nedelja, 22. novembra.
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje, — 10.30: Reportaža ti Narodnega muzeja. — 11: Ob 25-letnici smrti Simona Gregorčiča. — 12: Napoved časa, poročila in plošče. — 15.15: Dekliška ura. — 15.45: Citre in kitara. — 16.15: Zabavni kotiček. — 16.40: Plošče. — 17: Claudelova drama »Menjava«. 20: Koncert »Slogec — 21: Koncert nemških potujočih dijakov. — 21.45: Salonski kvintet — 22: Napoved Saša in poročila. — Salonski kvintet
BEOGRAD U: Plošče. — 11.90: Koncert radio-orkeetra. — 15: Dijaški koncert —-17.30: Narodna glasba. — 20: Pevski koncert. —- 20.30: Simfonični koncert iz Vel. Bečkereka. — 22: Poročila. — 22.20: Lahka glasba. — ZAGREB 11.30: Plošče. — 17: Plesna glasba. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.10: Lahka glasba. — PRAGA 18: Pevski koncert — 19: Kabaretni program. — 20.30: Godba na pihak. — 21.30: Komorna glasba. — 22: Prenoe koncerta iz NewTorka. — BRNO 18: Koncertna akademija. — 19: Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert — 20.15: Koncert orkestra in. solistov. — 22.10: Klavirske skladbe. — 23: Lahka ln plesna glasba. — DUNAJ 11: Spominska proslava za BurSbo. — 12.10: Opere na ploščah. — 15.40: Lahka glasba. — 17.15: Klavirski koncert. — 18.35: Operetna glasba. — 20.05: Dramski večer. — 22.40: Koncert orkestra. — BERLIN 20: Večer pomot-ne akcije za siromake. — 21.90: Mešam program. — K0NIGSBERG 16.30: Popoldanski koncert — 19: Cerkvena glasba. — 20: Prenos iz Berlina. — 20.15: Prenos opere >Tra~ vrata« iz gledališča. — MUHLACKER 16.30: Orkestralen fn pevski koncert — 19.30: Klavirski koncert — 20.20: Sluhoigra. — 21: Pesmi — 21.30: Literaren program. — BU-
a p-' Svidenje
Ker sta stopila skoraj istočasno skozi nasprotni strani v salon, sta se morala srečati.
Ti!
Ti!
Prijela sta se za roke in si pogledala v oči, da bi se prepričala, da ju ne moti kakšna podobnost.
Ivan!
Mira!
Vzkliki so končali v dolgem objemu. Bila sta sama v salonu. Ko so se njiju ustne ločile, sta dala svojemu presenečenju in radosti novega duška. Prihod več gostov ju je prisilil da sta zadržala svoje občutke in postala pametna. Ostavila sta dvorano in sedla na klop na bregu, od koder se je odpiral razgled na jezero, ki ga je že zagrinjal večer. Le najvišji gorski vrh se je odražal rožnato od modrine neba. Ko sta znova započela razgovor, ju je presenetil zvok njunih glasov, za trenutek sta imela vtis, kakor da nista to onadva, ki govorita. Obhajalo ju je takšno razburjenje, da so izgovorjene besede rabile samo za prikrivanje njunega notranjega vznemirjenja. Naiprvo sta se čudila, da se nista že prei srečala, ko sta bivala že več dni na Bledu. Spregovorila sta nekoliko banalnosti o ceni sob, o oskrbi, izletih.
J Znašla sta se spet v resničnosti, ko je dejal Ivan po daljšem molku: »Veš, Mira, kako dolgo se že nisva videla?« — »Nekako dvajset let.« — »Natančno ena in dvajset let... Bilo je prav tako v začetku avgusta, ko si ostavila Ljubljano, da si odšla v Trst... Se spominjaš, kako si stopila v postajno restavracijo pod pretvezo, da greš na kozarec malinovca, v resnici pa za to, da si se za trenutek rešila sorodnice, si te je spremljala?«
»Spominjam se... spominjam se...
bil je najin zadnji poljub...«
Takrat ji je bilo osemnajst let, nJemu dvajset.
»O Mira, kako si me izdala!«
»Ne bodi hud... Bila sem še otrok. Ko sem se vrnila v Trst, je vplivalo name ozračje moje rojstne hiše, mojih svojcev. Morala sem biti lepa...«
»Manj nego danes ... «
»Beži, laskač!... Dvorili so mi. Namesto da bi me poslali spet v Ljubljano, so me silili starši, naj zagrabim ugodno priliko, ki se mi je nudila in ki se jim je zdela sijajna Zanje je pomenila konec gmotnih skrbi.«
»Pa me gotovo nisi več ljubila... «
»Ne govori tega, Ivan ... Dolgo sem oklevala in se borila. A ti si bil daleč.. Mati me je zagotavljala, da tvoja ljubezen ne more biti trajna, da mlad mož isto tako hitro pozabi, kakor se navdu-
ši, da bi morala končno še cela leta čakati, preden bi si mogla midva ustvariti varno eksistenco... Pamet mi je velela, poročiti se z možem, ki me je ljubil... «
»Ki si ga ljubila tudi ti...«
»Ki sem se ga naučila sčasoma ljubiti kot dobrega človeka... A prisegam ti, da te nisem pozabila. Morda sem češče mislila nate nego ti name.«
»Mira, nočem se delati boljšega, nego sem. Spominjam se, da sem bil nekoliko dni zelo nesrečen, ko sem zvedel o tvoji poroki... Dijaško življenje pa uto-laži srčne bolečine zelo hitro. Pozneje sem se poročil, kakor ti, brez velikega navdušenja; polagoma sem se privadil svoje žene in sem bil in sem srečen... A pozabil te nisem. Nikoli nisem prišel v Trst, ne da bi gledal mimoidočim v obraz, ker sem upal, da srečam tebe... še prejšnji teden, ko sem se vračal od žene, ki je v Švici na letovišču, sem vzel smer skozi Trst... Saj bi te lahko našel, ker sem vedel za naslov tvojega moža — toda ali sem imel pravico, motiti tvoje življenje? Nisem hotel siliti usode, čakal sem ... «
»Ivan, nikoli nisem šla sama v Ljubljano, ker sem se bala. da ne bom mogla premagati želje, da bi potrkala na tvoja vrata... Ko mi je mož pred dvema tednoma predlagal, da bi ga spremila do LJubljane in ga tam počakala, da
I se vrne s svojih poslovnih poti v Beo-grad, sem odbila. Rajši sem odšla na Bled. Tu se bova ž njim dobila in poj-deva v gore.«
»Pota usode so nedoumljiva. Zahvaliva se ji, da je naju vodila naproti. Sedaj je kakor pred dvajsetimi leti: Pozabiva na vse.«
Vzel jo je v svoje naročje. Tema je postajala čedalje bolj gosta.
»Ne zahtevaj ničesar od mene — ne bi se mogla upirati. Vidiš, zdi se mi, da je mogoče samo enkrat ljubiti, prvi krat — le da spoznaš to prepozno, ko ne moreš ničesar več spremeniti...«
»Za srečo ni nikoli prepozno, če ne moreva spremeniti življenja, kakor ti praviš, daj, da se naužijeva omame nekoliko dni, tu, kamor je naju privedla skupaj močnejša volja, nego je morda najina. Tu se razcveta najina lepa ljubezen in vsa najina mladost.«
Čutil je, kako se vdaja njegovim objemom. Vendar se je dvignila z nagonsko kretnjo samoobrambe, ko je zapel hotelski zvonec, ki je zval k večerji.
Stopala sta ob nabrežju. Položil je svojo roko okoli njenega telesa in ji nonavHal vedne. znova: »Mira. ena in dvateet let sva čakala na to uro... «
Komaj da sta se pred hotelom razklenila v svojem objemu. Nista bila zmožna, da bi prikrivala srečo, ki ju je nav- I dajala, živela sta kakor ▼ omami neke- '
ga drugega sveta. Bil je tako gotov, da bo njegova, da ni niti mislil na osvajanje. In ona se je čutila tako njegovo, da ni niti pomislila, da bi se mu mogla upreti Kakor mesečnika sta se dvignila in brezskrbno stopila skozi dvorano.
V vestibulu jima je izročil vratar vsakemu po eno pismo. ,Da bi skrila svoje razburjenje, sta odšja ▼ osamljen salon in sedla drug naproti drugemu.
»Dovoliš?...« Odprla sta pismi in začela istočasno brati, z mrtvimi, avtomatskimi kretnjami. Ko sta se opogumila pogledati drug drugemu spet v oči, sta opazila, da se v njih svetijo solze. Osmelil se je, da jo je vprašal: »Njegovo?« Pokimala je in rekla: »Njeno?« On je odgovoril z isto kretnjo in dodal: »Pošilja mi fotografijo najinih otrok.« — »In on sliko najine hčerke, ki jo je vzel s seboj.«
Globok molk je sledil tem besedam. On ga je prvi pretrgal: »Kaj bova storila?«
Zopet molk. Skozi odprto okno je lila mehka noč in zamolklo šumenje valov. Z velikim samopremasrovaniem se je dvignil. »Zbogom, Mira, prenočil bom doma.«
Ni imela poguma, da bi g-a pogledala in je dejala samo tiho: »Hvala...«
Potem je počakala, da je stonil iz sobe, preden se je zlomila v krčevitem brezupnem joka.
London dobi Železne ceste
V londonskem predmestju Islington poskušajo tlakovati ceste z železnimi ploščami, Id jih zalivajo s katranom. Železne plošče so izdelane tako, da morejo nemoteno po njih voziti avtomobili tudi ob mokrem vremenu
Zemlja, najboljša med
svetovi
Novejša raziskavanja pravijo, da je življenje na drugih svetovih skoraj izključeno
Znanstveniki so dolgo mislili, da so ne-Itevilna nebesna telesa noslteljl življenja, kakršno se razvija na naši zemlji, še v novejšem času je skonstruiral znameniti Švedski učenjak Svanfe Arrhenius duhovito teorijo, po kateri se neskončno majhna bitja prenašajo med svetovi pod vplivom svetlobnega pritiska in postajajo kali novih življenjskih razvojev, kjer najdejo pogoje za takšen razvoj.
Najnovejša raziskovanja pa niso naklonjena domnevam da bi bilo še kakšno nebesno telo obljudeno z živimi bitji, ln sicer jim niso naklonjena zato, ker jim nobeno ne kaže bistvenih pogojev za možnost življenja.
Tu stoji v ospredju predvsem vprašanje temperature. Beljakovine se sesirijo že pri 50 stopinjah Celzila in v stalnih nižjih temperaturah ne more vztrajati nobeno višje živo bitje. Večina teles v svetovnem prostorju pa ima temperature tisočev ln milijonov stopinj. Planeti bi edini lahko
V smrt zardi gmotnih skrbi
Bernard Le Pontois
V Pari?« vzbuja veliko pozornost samomor profesorja tamošnjega antropološkega, zavoda, znanega raziskovalca in bivšega polkovnika Bernarda Le Pontoisa, znanega učenjaka in potovalca.
Zastrupil se je s svojima otrokoma s svetilnim plinom. Iz več pisem, ki jih je zapustil, je razvidno, da so ga gnale v smrt gmotne skrbi. Bernard je še lansko leto napravil veliko potovanje skozi Saharo ln so ga ob povratku zelo proslavljali.
Kulturno delo in boj za obstanek
bili podlaga življenju, a planeti so v ve-soljnostl silno redka orikazen, ker zahtevajo za svoj nastanek tako kompliciranih pogojev, da so izračunali verjetnost 1:100.000 zato, da se v teku bilijonov let iz kakšne zvezde razvije s planeti obdano solnce. A še če nastane, ni rečeno, da bo na njegovih planetih zraslo življenje.
Najprimernejša temperatura za razvoj življenja leži med ničlo in 40 stopinjami Celzija. Da bi vladala na premičnid ta temperatura, ne sme krožiti okoli svojega sobica niti preblizu niti predaleč od njegovega ognjišča. Nadalje mora Imeti dovolj gosto ozračje, ki vsebuje kisik, Imeti mora dovoljno težnost, da zadrži to ozračje. Naš mesec je n. pr. premajhen za to in življenje na njem je zavoljo tega Izključeno.
Ostali planeti našega o sotočja so solncu preblizu ali predaleč, zato ne morejo hraniti življenja. V poštev bi prišla kvečjemu Venera in Mart A niti ta dva ne izpolnjujeta vseh pogojev, ki omogočajo višje življenje na zemlji.
Naša zemlja izpolnjuje v prvi vrsti glavni pogoj, namreč ta, da je vsak čaš baš v »pravi« oddaljenosti od solnca ln se da od njega prav toliko obsevati, kolikor Ji je potrebno, da ostanejo njene temperature v pravih mejah. Vrti se dovolj hitro okoli svoje osi, da se 'more dovolj ohladiti tudi v pasu, ki je najbolj izpostavljen solnčnemu žarenju; 'ma nadalje ozračje, ki je dovolj gosto, dovolj primerno sestavljeno in dovolj obdarjeno z drugimi lastnostmi, da omogoča ohranitev življenjskih pojavov.
Zelo važna točka pa Je tudi nagnjenost njene osi napram ravnici njene poti. Laji-ku se bo zdelo to malo pomembno, a ni. če bi namreč zemeljska os stala navpično na progi zemlje, tedaj bi tropski pas prejemal preveč toplote, vsi ostali pasovi pa premalo, Če bi ležala v isti ravnici z zemeljsko potjo, tedaj bi ena stran zemlje imela neprestano ognjen dan, druga stran neprestano ledene noč. Izračunali so, da je najprimernejše nagnjenje osi kakšnega planeta napram njegovi poti od 22 do 24 stopinj, os naše zemlje pa je napram njeni poti nagnjena za 23 stopinj!
Ce je torej možnj, da nastane v svetov ju planet, kakršen Je naša zemlja, tedaj je skoraj sploh nemogoče, da bi tako natanko kakor ona izpolnjeval celo vrsto drugih pogojev, od katerih je življenje odvisno. In zato ni nič čudnega, če se moderna znanost nagiba k starodavnemu in dolgo zasmehovanemu naziranju, da je naša zemlja, vsaj kar se tega tiče, središče bi krona vesoljstva. Seveda Je še možno, da se utegne življenje razvijati tudi v drugačnih pogojih ln v drugačnih oblikah, nego jih poznamo na zemlji — a ta možnost je za sedaj samo domneva, ki je ni še nihče dokazaL
Reforma - samomora
Znam francosm učenjak dr. Salut-Joet Je odkril, da je že skrajni čas za reformiranje — samomora. Stan načini, kakor samomor z obešenjem. utopljenjem. skokom, so po njegovem barbarski in ne ustrezajo več sodobnemu duhu.
Strupi so v njegovih očeh večinoma nezanesljivi. Strihnin često odpove, kokala povzroča stanje strahu, od kloroforma dobiš lahko želodčne krče in ogljikov plin je sredstvo malih ljudi za smrt brez bolečin. Klasična kupa trobelike ima ta ne-dostatek, da pusti človeka predolgo pri zavesti, kakor nam kaže Sokratov primer.
Joet hoče ljudi naučiti »umetnosti umiranja«, ki naj bo prav tako rafinirana kakor »umetnost življenja«, predvsem pa užitek za smrtnega kandidata, za njegove prijatelje in »žalujoče ostale«. To bi se dalo doseči z istočasnim vplivom raznih plinov, med katerimi bi nekateri človeka prijetno dražili, drugi pa ga neopazno zadušili. Vse to bi se vršilo v prostoru, ki bi dihal razpoloženje velikega dogodka in ob spremljevanju primerne muzike. Naj-prvo bi izpustili plin. ki bi kandidata dvignil v »prvi krog blaženosti«, drugi plin bi ga uspaval, tret.ii bi mu odprl vrata v onostranost.
Joet naravnost zahteva, naj bi se njegov sistem uzakonil, ker nikakor ne bo pomnožil števila samomorilnih kandidatov temveč bo marsikoga ubranil smrti. Namreč kandidat se bo moral naiprvo zmeniti s profesorjem »evtanazlje«. lepega umiranja, glede svoje smrti, nato s prodajalcem cvetlic, z muzikantl, pogrebnim podjetjem itd., odposlati bo moral vabila prijateljem, skrbeti bo moral za primerno obleko — skratka ceremonij bo toliko, da se bo utegnil še premisliti, če ne bo imel dovolj trdnih živcev.
Ali pa si bo kupil v najbližji prodajalni vrv, jo namazal z milom ln se po starem barbarskem načinu enostavno obesil...
Spomenik teorijskemu kralju
V Anversi so svečano odkrili spomenik kralju Albertu I.
Dijak, ki je usmrtil sovjetskega vohuna, spregovoril
Po petnajstih tednih molka se je odločil, da izpove motive svojega dejanja jugoslovenski dijak Andrej Piklovič, o katerem smo svoječasno poročali, da je ubil na Dunaju bivšega sovjetskega komisarja in vohuna Jurija Semmelmanna.
Piklovič je doslej odgovarjal, da mu njegovo anarhistično-revolucionarno naziranje ne dopušča odkrivati svoje skrivnosti in svoje znanje o podtalnih političnih mahi-nacijah pred meščanskim sodiščem. Pred nekoliko dnevi pa ga je njegov zagovornik prepričal, da ne bi ničesar izpovedoval »meščanskim sodnikom«, temveč dunajskemu ljudstvu, ki ga predstavljajo porotniki. Dva dni se je nato atentator boril s samim seboj, končno je dal poklicati preiskovalnega sodnika.
Kaj mu je vse priznal, ni točno znano, ker po avstrijskih zakonih takšne stvari ne pridejo v javnost. Dunajski listi pa pravijo, da je podal obsežna priznanja o delovanju vsakovrstnih tajnih organizacij na levo ln na desno in da je po lastni Izjavi usmrtil Semmelmanna, ker ga je smatral za Izdajalca.
Razprava proti atentatorju se bo zaradi teh Izpovedi zavlekla za cele mesece, ker bodo rodile dolgotrajne preiskave in poizvedovanja na vse strani.
Pisemska tajnost tudi v družini
V češkoslovaški šleziji je obsodil sodnik nekega moža na večio denarno globo, ker Je odprl pismo, ki je b'lo naslovHeno na njegovo ženo. Sodnik le to razsodbo utemeljil s tem. da velja pisemska tajnost tudi med možem In ženo.
92-letni <fi|ak
češki listi poročalo da je umrl v Bratislavi 92-letnl slušatelj medicine Franc Kabina. Prej Je bil odvetnik v Budimpešti, po prevratu pa se je naselil v Bratislavi. Da bi bil s čim zaposlen, se je vnisal na medicinsko fakulteto 'n je prav pridno študiral.
Henrik Kleist kot mladenič	Kleistov spomenik v rojstnem kraju
Danes pred 120 leti je šel prostovoljno v smrt genialni nemški pesnik Henrik Kleist (roj. 1777 v Frankfurtu ob Odri). Boj za obstanek ln duševne borbe so uničile njegovo delovno silo to življenjsko energijo
iz uredniškega koša
Stare toplice. Poljski čuvaj je opazil zdraviliškega gosta ki je stopal po prepovedanem potu Čuvaj je zavpil: »Po tem potu ne smete, če ne pridete takoj ven vam polomim rebra!« Prestrašeno je menil tujec: »Dragi mož. saj jaz vendar nisem vedel, da je hoja po tej poti prepovedana!« — »Za vraga« ga je nahrulil čuvaj, »zato sem vam pa to rekel z vso dobrohotnostjo!«
NAJNOVEJŠA ŠTEVILKA
ilustrovane tedenske revije
»ŽIVLJENJE IN SVET"
vsebuje naslednje zanimivosti: VPAD V DRŽAVO STANIČ (Dr. Serenus). — SUROGAT ZA BOMBAŽ (slika). — PAUL VALfiRY, ŠESTDESETLETNIK (z ilustracijami N. Pirnataj. — FLAUBER-TOV SRČNI ROMAN. — SLONOVA KOST. - TUJEC (Rudolf Kresal — z ilustracijami E. Justina). — VOJNA, KI ZANJO SVET NE VE (s slikami). — VREMENSKE NAPOVEDI. — MAROŠKO PREBIVALSTVO. — STARTANJE TEŽKIH BOMBNIH LETAL NA KATAPULTIH (slike). — TRINAJSTA OBLETNICA PREMIRJA (slike). — V OBLASTI OPIČJAKOV (z ilustracijami Fr škodlarja). — FRANCOSKE KOLONIJE (Dr. VI. Travner). — MORJE OSVAJA KOPNO ZEMLJO (s slikami).
—	BOJ BOLEČINI. — ČLOVEK IN DOM (nasveti za opravo stanovanja — s slikami). — DETE IN LEPOTA. — KEMIJA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA — SVETNIKI IN VEŠCECI — SLADKOR KOT ZDRAVILO. — TEDENSKI JEDILNI LIST.
—	KARIKATURE. — UBOGA, BOGATA ŽENA! — FRANCIJA KOT POSOJILO-
DAJALKA EVROPE (slika). — HUMOR V SLIKAH. Naslovno sliko »Gozdar« naslikal Niko Pirnat.
»ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane mesečno samo 8 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana. Knafljeva ulica 5.
Ena izmed utrdb
vseh strani obkoljena od vojaštva in kjer 60 za njegovimi petami krdela orožnikov. Po zadnjih verzijah je najverjetnejša domneva, da se Spada počasi umika čez sed, la, ki tvorijo skupaj prelazai sistem, preko katerega vodi železniška, proga iz Ajacciie v Bastijo.
V Ponte leccia je dal Spada dušku svoji zlovolji na ta način, da je 6fcrel'jal v vrata nUce hiše. kjer mu gospodar ni hotel odpreti Kraj leži kakih 6to kilometrov oddaljen od Ajaccia v divje romantičnem planinskem svetu, kjer je potovanje zelo težavno, kjer tudi vlak ?elo redko voza in počasi sopiha proti 6trmemu vrhu. Potemtakem se je bandit le izognil nastavljeni pasti, in vsi načrti, kako ga bodo ujeli, bodo morali bvti zdaj preurejeni. Skoraj neverjetno se zdfi. da je mogel pobegniti sfeozi tesni obroč, ki j a je oklepal, vendar obstoja več dejstev, ki za to nudijo df*-kaze
Spada v teh krajih ni tujec rn znan mu
je V6ak grm in vsrfca kotliina Saj so bili kraji med Corfcijem in Venacccn njegova domena, kjer je odiral in plenil vsakega bogatejšega kmeta, pa tudi sam je tukaj imel posestva ki jih je izkoriščal jjo svojih posrednikih Torej ni čuda. če se mu je navzJi;c vsej čuječnosti orožnikov posrečilo začasno izmuzniti.
Kmetje v Vernacu trde. da so videli v mraku tri ali štiri oborožene ljudi, ki 60 se naglo izgubili proti »ozdu. B:li so gotovo tuici in njih obleke ter sum'jivo oh-n.aš<m;e jih je i?d ->ial<- za t i ne ki na-brže ne žive v najbol -š^m razmerju s policijo. Vendar ni mogel nihče spoznati v četvoricš bandita Snado Naededn jega dne so &e zabele po vasn Corte širiti nejasne govorice, I da se je razbojnik ustavil pri vodnjaku ob vasi. Vendar ga tudi tukaj ni nihče točno videl
Naslednjega dne eo posta$i dokazi o nje-
Bandit Spada obkrožen
Orožniki in vojaki so banditu za petami
Ajaccio, sredi novembra Vsrfc trenuteik 6e pojavljajo govorice, da je Spada prijet, rastejo in krožijo, slednjič se pa vedno izkažejo kot bujne izmišljotine. Razumljivo je. da da vsak tak glas o silovitem razbojn fcu, pred katerim je še pred kratkim trenetala vsa Korzika
govi navzočnosti močnejši. V noči od 13. na 14. <sta namreč zakonca Cogneti. lastnica majhne žganjarije, ki 6toji kakih 500 m oddaljena od vasice Poute Leccia ob poti proti Morasalijii, že zapahnila vrata in se spravljala spat. Naenkrat sta za* čuia, kako se je na potri pred hišo ustavilo več 06eb. Da jih je fciio več, 6ta sodila po glasovih. Na oknu se je začul v istem hipu udarec pesb kn osoren gčas je zaukaza4 »Odpri!« ?«ludi se nam!«
Gospodar, sicer miroljuben mož le meta v letih, toda zelo odločen, spozna takoj naglas z okolice Ai&ccija. Kdo neki bi mogel biti ▼ pozni uri iz Ajacoija v oddatie« nem P on te Loocia, če ne razbojnik Spada?
Huda žalost »Nekam potrti se mi vidite, gospod česen.«
»Kako tudi ne? Pomislite, pravkar so mi pokopali najboljšega prijatelja, pa se ne morem spomniti, kako mu je bilo ime!«
Severin Sanctori, okrožni svetnik ln Barto-lijev prijatelj, ki so ga aretirali
Zunaj je nesta/lo posvetovanje, e takoj neto je biio zopet čuta besno udarjanje * pestmi po oknih m vratih. Slišala so se tudi nejasni razgovori, uato divje prefclkijdt-cje, slednjič je eden še udrihnil 6 piišfciiiram kopitom po oknu, nato so glaeovi potihnili. Bled in prestrašen je Cogneta prisluhni. Čez malo časa se mu je zdelo, da je še slišali, kakor bd eden nape! petelina na puški in nato mičeear več
Drugega dne so se pojavile še bolj verodostojne priče. LastnSk neke male gostilni-ce v gozdu Asoo, ki že dolgo časa osebno pozna Spado, ga je srečal v družbi dveh oboroženeev. Iskali so zavetja v neki og-Lamsdoi koči v težko dostopni šuma. Iz tega bi eCedšlio, da so Spada, njegov brat m
razbojnika Spade
vodniiki, ki jfh do časa izmenjuj«, prekoračili najprej železniško progo, ki vodi t Bastijo, nato so pa v glavnem sledila to« ristično pot, ki pelje v Niodo, skozi gozdove r Ascu, Gai'ajuccia in Po« te Leccia.
Zadnje poizvedbe so dognale, da se je moral Spada potikati najmanj dva dra ▼ gozdovih Asoo in da je zdaj že dospel do nekje v bližino Niole. Orožniki eo mu povsod trdo za petami, tako da nima nikjer časa utrdifr si svojega skrivališča, česar ni prej nikdar opustil.
Vsak dan ena
General Fournler, ld vodi operacije proti banditom
povod ze strastna razpravljanja Podoba je pe, da se je nekdanji »seigneur« Cinece sončno odločil, da se bo šol skrivalnico z orožmiki na ozemlju, kjer pozna najsknv-nejše kotičke. Vprašanje je le, če ®e mu je posrečilo pobegniti iz cone, ki je od
C. Schmfdh
17
Mesto mrivih v Jukatanu
Pruna«.
»Eagle« je bil med tem izginil proti jugu.
Kaki dve uri po kosila smo pristali v mali, umazani jukatanski luki Progreso. Njena vnanjost ni bila taka, da bi bila zapeljevala Potnika k daljšemu bivanju. Do tujskega prometa jim v tem kraju očividno ni bilo.
Rjavi Ladini, mešanci fe Spancev te Indijancev, so se v vseh mogočih Jegah potiskali, naslanjali po zanemarjenem obrežnem zi-dovju. Slikar, ki bi hotel s čopičem ovekovečiti udobnost in lenobo na višku njene popolnosti, bi našel v Progresu neizčrpno bogastvo snovi.
Sklenili smo, da se ne bomo delj ustavljali, nego zahtevajo formalnosti s potnimi listi, carino in karanteno; in ker so uradniki vse to zelo površno opraviM, smo se že čez tri četrt ure z železnico odpeljali proti mestu Meridi, ki leži v notranjosti dežele.
Tu ob obali in še nekaj časa proti notranjosti dežele je polotok starih Majev dokaj nezanimiv. Cesta, ki jo v Srednji Ameriki lahko imenuješ dobro, vodi ob železniški progi po golih, samotnih ravninah, ki te spravljajo s svojo resnobo in tiho žalostjo v čudno, otožno razpoloženje. A nad njimi se širi svet čar, častitljivost starine, zakaj na teh ravninah je pred pet sto leti cvela in uspevala visoko razvita civilizacija Majev.
Ničesar živega ni bilo videti na Široki planjavi. Potnikov v vlaku je bilo le malo. Malo pred Merido je stopil v naš voz neki Ladino, ga prekolovratil od konca do konca, nas obletel z očmi in izginil skozi nasprotna vrata. Pod razmršeno črno grivo mu je igrala
dvojica nemirnih oči. Zamrmrai je nekaj nerazumljivega — najbrže pozdrav — in že ga ni bik) več.
Zdelo 95 mi je, da sem ta obraz že videl. Pomislil sem. NJtfer drugje ni moglo biti kakor v progreški hiki. Im res sem se spomnil, da se je ta Ledino potikal nedaleč od kraja, kjer smo bili pristali s čolnom.
Večerfk) se je že, ko smo 9t pripeljali v Merido. Merida je večje in bolj urejeno mesto od Procesa. Brez težave smo našli hotel, v katerem smo sn obetali dobro prenočišče.
Pričakoval sem, da se bomo vsaj tu srečah s slavnim Nedom Mortonom; a nič podobnega se ni zgodilo. Ko sva pa po večerji z Dickom zapustila gostilno, da bi šla na pošto, kjer sem hotel oddati brzojavko v South-Atlanto, me je Dick mahoma dregnil.
»•Ne ozirajte se! Rjavi lopov nama je za petami.«
Počasi sva korakala dalje. Pred prodajalno tobaka sva obstala ffl si v oknu ogiedala zasledovalca, med tem ko sva v dozdevnem živahnem razgovoru izbirah razstavljene smotke.
»On je,« je šepnil Dick.
Da, bil je tisti Ladino, ki sem ga bil opazil že pri našem izkrcanju v Progresu in ki je bil pred Merido prišel v naš železniški voz. Nepridiprav naju je nedvomno zasledoval. Po čigavem naročilu? Pomislil sem na Joeja — na Neda — na Kamila Osseesa. AK se je bil vendarle zgodil nad Kamilom zločin? In komu je moglo biti do tega, da bi vohunil za nami, kaj delamo v Jukatanu? In zakaj?
Stopila sva v prodajalno in se zadožila s smotkami.
»Razidiva se,« sem šepnil Dicku. »On bo zasledoval mene, ta pa njega.«
Pred vrati sva se obširno poskrvila. Kakor sem videl, je Ladino dokaj časa gledal za Didkom; nato je krenil za menoj. Tudi skozi okno poštnega urada sem ga videl, kako je čakal na drugi strani
uKoe, kakor da bi ogtedovad neto voz, ki je staj tam. O Dtcku ni bilo duha ne shiha.	*
Ko sem se vrnil v hotel, mi je bfl Se vedno za petami. Nato je mahoma izginil. —
Dick se je šele vrnil, ko se je že mračrlo.
»Nu?« sem ga vprašal z napeto radovednostjo.
»Nič!« je rekel s trudnim m zlovoljnim glasom. »Dosegel nisem prav ničesar. Ko ste stopiti v hotel, se je utrnil v stransko ulico. Šel sem za njim, ne da bi se pokazal. Vodil me je po umazanih vijugastih uličicah vse tja do zahodnega roba mesta. Zunaj mesta je tam majhen gozdič, dokaj gost, poln grmovja in jarkov. Vanj je izginil in se ni več pokazal. Ves gozdič sem pretaknil, pa nisem našel niti sledu o njem. Bilo je, kakor da ga je zemlja požrla. Kaj naj storiva?«
»Nič, Dick. Je že tako. In jutri krenemo v pr a gozde. Ce nam ta polutan res kaj hoče, se bo že spet pokazal«
»Don Castaldo, senjores, vaš vodnik!« je rekel domačin iti nam predstavil svetlorjavega dedca.
»Prav, don Castaldo,« sem dejal in mu podal nekaj zlatnikov, »jutri o poli petih se z vlakom odpeljemo dalje.«
»Na mestu bom, senjores,« je odvrnil don Castaldo in z elegantnim poklonom izginil.
»Čeden don,« je zagodrnjal kapitan. Mornarja Baxter in Freene sta se zasmejala.
»Glavno je. da nas pripelje do cilja,« je memila Viola in jaz sem ji pritrdil, rekoč: »Značaja teh ljudi ne smemo presojati po njihovi vnanjosti. Če bi se ravnali po tej. bi bili vsi Jukatanci razbojniki.«
»Ne bi mu svetoval, da bi nas poizkusil zvoditi v teh prijaznih gozdih za nos. Utegnilo bi se mu zgoditi, da bi začutil v svojem životu več svinca, nego ie zdravo za navadnega človeka,« je zamrmral Hobby. »Ali ne?«
asa Mifilavža in za {Rožic
fear
ftfff nu
IflCadins^e (knjige a ZteviCnimi bMantis
Prigode porednega Bobija
flfuhse 1
t
Janko in Stanko
Sinko DebeEnko
Princezka Zvezdana
Prigode gospoda Kozamurnika

t SG fin V osslu fsodf962B9V2CCI& pp	«m v vseh Gnpigarnah. ^ena vsafii fin figi (Din ISt*- (Po posti (Din 43* ~
(Denar je priložiti pismu tudi v znamkah)	razpošilja $ih uprava „ Jutra
**
KOL
Stalno sokolsko rubriko »o imele doslej v Zagrebu samo »Novosti«. Na pobudo prosvetnega odbora zagrebške župe jo Jo uvedel tudi list »Narodne novine«. Tudi ostale zagrebške dnevnike bodo zaprosili za sta bi o poročanje o Sokolstvu,
Na zboru društvenih načelnikov beograjske župe, ki se je vršil nedavno, so z »aido vol jst vara ugotovili, da večina društev in čet prav marljivo dela ter so ee vršili po skoraj vseh društvih prednješki tečaji pod vodstvom župnega potujočega prednjaka. Z^astii močna društva poleg starejših beograjskih so Zemun, ki šteje preko 1600 telovadečih, Pančevo, Ruma, Srean, Mitrovica, Smederovo in PoAarevac. Ustanavljanje novih edinic napreduje podlagama, kar je z ozirom na pomanjkanje prednje kov pravilno. Svoj dom si grade ckmštva A radjelovac, Beograd-mati oa, Beograd III., Loznica iin Saibac.
Prihodnji zbor odbora COS, lci je obenem glavna skupščina, bo 5. in 6. decembra v- Pragi. Razpravljali bodo tudi o prireditvah ('.OS 1932, o veliki brezposelnosti med sokolsfcimi pripadniki, ker s»e bo skušalo pomagati s sokolsko samopomoč jo hi o proračunu za 1932.
Sokolsko društvo v Sevnici se pripravlja na slovesno proslavo 1. decembra. Dopoldne bo v Sokolsikem domu prireditev šolske in sckolske dece, zvečer pa slavnostna akademija. Na sporedu bodo nagovor, zaobljuba novih Sanov, glasbene točke, telovadni nastop. Prosvetna odbor pripravlja tudi novi oder z novimi kulisami, kar bo do 1. decembra izvršeno. Naše društvo je dobilo kroge, katerih si je člainstvo že dol vo želelo. Poleg redne telovadbe vadi-
|Zahval<
Ob priliki prerane smrti mojega nad vse ljubljenega soproga
Ivana Rusa
poduradnika v pokojn
sem prejela toliko iskrenega *o-žalja, da mi je nemogoče se vsem osebno zahvaliti.
Posebno se iskreno zahvalju* jem prečastitemu gospodu župniku, ki so g>a spremili iz hiše žalosti, iskrena hvala gospodom pev-:em za žalostrnke, vsem daroval-csem krasnih vencev in V6em, ki so g« v tako obilnem številu spremili na njegovi «adroji poti, Podi izrečene še enkrat tisočera hvala.
Lukovic«, 19. novembra 1931.
Globoko žalujoča soproga.
mo toda odbojka V nedeljo 15. t. m. je
biLa prirejena v Sokolskam domu za deco dobro uspela tombola. Izmed številnih otrok ie bilo 17 osrečenih z raznimi dobitki. Sckolska knjižnica, ki posluje ob petkih od 20. do 21. in ob nedeljah od 11. do 12., je prejela od ZKD 11 knjig, Slovenska Matica pa je darovala 20 knjig. Tajnik br. Lindič pa je daroval vej mladinskih knjig Vsem bratska zahvala!
Stanje našega sokolstva ob zaključku redakcije sokolskega koledarja zaznamuje 25 žup v Jugoslaviji, včlanjenih v savezu, -na je v Franciji s sedežem v Pariziu, društvo Buenos Aires L in II. pa je neposredno včlanjeno v savezu. Statistične podatke je poslalo med 1558 edinicami dosedaj 1300. Ostale, po večini v zadnjem času ustanovljene čete še vedno pošiljajo svoja poro. eila. Dosedanje štetje kaže, da je število sokolskih pripadnikov v Jugoslaviji prekoračilo en četrt milijona ljudi
Nova sokolska druStva in čete. Savan: hna sedaj že 1565 edinic. Nova društva »o s« ustanovila v Sanskem mostu, P ribiču io Vukmaniču, Sidskih Banovcih in Tovarni-ku, v Turbi, Donjem Laipacu: nove čete pa v Banafcskem Novem seki, Dračevu, Ro-timliji, Mesičnh, Ledenicah, Podruti m v Mačkavcu.
Največje itevilo telovadečih pripadnikov
izkazuje po zadnjih podatkih sokolsko društvo Subotica. Tamkaj telovadi 171 članov, 32 članic, 137 moškega in 80 ženskega naraščaja, 1235 moške iin 1172 ženske dece. Mladinski oddelki so zelo narasli. Soko* v Veliki Kikindi ima 98 telovadcev, 18 telovadk, 112 moškega in 84 ženskega na-raščaja ter 1010 moške in 1008 ženske dece.
Znak, da a« tamošoja šolska mladina pridno udejstvuje ▼ »okodskih telovadnicah, kar želimo tudi drugod.
Načrt češkoslovaškega zakona o telesni vzgoji predvideva obveznost udeležbe za moške od 6. do 24. leta, za ženske do 21. leta. Telesino vzgojo bo vršiia šola, vojaštvo, državni telovadni zavodi in privatna telovadna udruženja. Vežbalo se bo po Tyrševem telovadnem sestavu, razpored« pa bo določilo ministrstvo za narodno zdravje sporazumno z ministrstvom pro-»vete in vojske. Upravičenost za izvrševanje telesne vzgoje češkoslovaških državljanov dobe samo nepolitične telovadne organizacije po pristojnem ministrstvu. Vso evidenco vzgoji podvrženih oseb bodo vodili občmsfka uradi z posebnimi matičnimi polarni. Ustanovi se Tyrševa dr. žavna visoka šala za telesno vzgojo, občine pa bodo dolžne, da zgrade igrišča k> telovadišča točno po predpisih. Nadzorstvo naj bd vršili državni organi. Za vadite! jstvo in njega vzgojo skrbi država. Organizacije, ki bodo poverjene 6 telesnim vzgajanjem, bodo oproščene vseh davkov in taka od premoženja m svojih prireditev in zabav. Glede obveznosti obiska te-lesnovzgojnih vaj bo vsakdo odgovoren državnim organom, za mladino pa bodo odgovarjali starši. — Izgleda, da bo tudi na češkoslovaškem prej ali slej po9egla državna oblast r tdesnovzgojno stroko in uredila to vprašanje z zakonom, kakor je to urejeno n. pr. v Italiji in kakor je v Jugoslaviji poverjeno Sokolstvo, da vodi telesnovzgojno delo t državi.
Otvoritveni koncert IX. vsesokolskega zleta se bo vršil v Pragi 3. decembra v veliki Smetanovi dvorani praškega Mestnega
doma. Sodelovalo bo pevsko društvo »Smetana« in slavna češka Filharmonija. Uvodni govor bo imel starosta C05 in zveze slovanskega Sokolstva br. dr. Sajner, za jugo. slovensko Sokolstvo bo govoril L namestnik starešine, br. E. Gangl, za Poljake br. Zamoyski in za Ruse br. Gižickij.
lz Zveze slovanskega Sokolstva. Prihodnja seja predsedstva se bo vršila v Pragi 3. decembra Na dnevnem redu bo med drugim tudi vprašanje vstoipa bolgarskih »Junakov«, ki bi radi vstopili v Zvezo, pa se branijo opustiti svoje dosedanje ime.
Cenjenemu občinstvu in znancem vljudno naznanjam, da sem prevzeli gostilno »Žabjek« na Poč jamski cesti 55. Točil bom prvovrstna doletujska in štajerska vina, go<nk:a in mrzla jedila vedno na razpolago. Za obilen obisk se priporoča
Anton Ahačič.
Abonentt ®e »prejemajo.
Zahvala
Za vse izraze srčnega sožalja ob smrti premllega soproga, brata, svaka in strica, gospoda
ADOLFA MLADIČA
fcapetana bojnega broda
se tem potom najsrčnejše zahvaljujemo. Posebno izražamo hvalo Komandi mesta za častno spremstvo, č. duhovščini, oficirskemu zboru, zastopnikom Slovenskega lovskega društva in vsem prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnika k zadnjemu počitku in so darovali krasne cvetlice.	14074
Ljubljana, Dubrovnik, Knjatevac, dne 19. novembra 1931.
Žalujoči ostali.
t
Lt»MjaM pogrebni s*v*4
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naS srfno ljubljen! soprog, skrbni oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod
MILOŠ REGOVC
gradben! podjetnik bi lesni trgovec
dne 20. t. m. po dalJSem mukepotnem trpljenju, previden a ar. zakramenti
za umirajoče, mirno preminul.
Truplo blagopokojnega prepeljemo Is Ljubljane na Jesenice in se bo vršil pogreb v nedeljo, dne 22. novembra 1931 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Sava, Obrtna ulica 11, na farno pokopališče na Jesenicah.
Jesenice, dne 20. novembra 1931.	14105
TEREZIJA REGOVC, soproga — MINKA por. JERA9A, hfl — MILOŠ, sin — JERCA roj. REKAR, sinaha — ANTON »TERASA, zet, ter vse ostalo sorodstvo
Cen« ma/«m ojia«om«
ženitve, dopisovanj*, mmznmnUm tr og/s*t trgovskega, reklamnega ali posredovalnega Enačaja: vsaka beseda L— Din. Pristojbina se iifro 5.— Dht. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka besede 50 perm. Pristojbine Me šifro J.— Din Če na) pove naslov Oglasni oddelek »Jutrom, je plačati le pristojbino 2.— Dtn Pristojbine je vposlati obenem m naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic* ¥ Lfublfani UJ4Z — Tetefor Uevitke 2491 3492
Za od^coor
2 Din
v mnamGah
•hCasloce malih oglasov
dobite tako/ po izidu Usta o podružnicah ,Jutra' 9 »Harifccru, v Cfl/;u, v iVoeem mettu, e Tsrbooljoh m no Je«en*ca/i, ki spre/emafc tndi naročila na mate ogiase tn in ser a to
irrmnrrgfi
Postrežnico
pri »v Jožefu sprejmesn. Naitlov t oglasnem oddelka »Jutra*.	53819-1
Čevljar, pomočnika
zmotnega t s e h v stroko »padajočih del po naročilu, s hrano in stanovanjem r hiši sprejme takoj Jeras Vinko, čevljarstvo, Moste it. 7 pri Kamniku.
53672-1
Trg. učenca
krepkega in niravega, po-iterih staršev, ki bi imel vesolje do trgovine s špecerijskim blagom, sprejmem takoj. Prednost ima tisti, ki j« dovršil 2 razreda meščanske šol« ali gimnazij«, in ki razume tudi nemško. Hinko Kreft, trgovina z mešan, blagom v Ptuju.	53708-1
Šivilja
ki je {e delala za, konfekcijo, dobra prikrojeval-ka, spretna za fino delo blui, oblek in plaščev, dobi »talno delo v trgovini. Pismene ponudbe pod šifro »Mode!« na oglasni oddelek Jutra«.	53896-1
Brivski pomočnik
dober delavec dobi stalno eiu-žbo. Ker se na pismene ponudbe ne odgovarja, se j« ogla« ti osebno t n« deljo "med 10. in 12. uro ra naslov; F. Z a b j « k, Ljubljana. Cerkvena nI. 1.
53916-1
•31
f* i i
Odeje
9pKjnm t delo in popravilo, ter vato in volno t cufanje. Kožna ulica št. 19 53779-3
Vsako pisarn, delo
prepisovanje ali kaj »ličnega prevzame gospodična na dom. Naslov v ofrlaa. oddelka »Jutra«. 53864-3
Učenca
močnega, zdravega ln poštenega sprejmem takoj v valjčni mlin. — Prednost Irniajo oni, ki so event. ie
zaposleni v mlina. — Erneet Flis, valjčni mlin, Marija Gradec, Laško.
53880-1
Šivilje
marljive in vestne pnre jm« kdelovainica perila Oiril Tušek v Kranju.
53899-1
Starejšo natakarico
zanesljivo, ki bi položila 8000 Din kavcije, sprejmem takoj. — Ponudbe s točno navedbo dosedanjih službenih mest n« oglasni oddelek »Jutrac pod ~ šifro »Natakarica«.	53892-1
Fiksno službo
Bodi rt-n-omi rana zavarovalnica dvema gospodom« k boljših krogov, ki imata obširno znanstvo. Ponudbe na oglasni oddelek »■Jutra« pod »Služba«. __ 53948-1
Vzgojiteljico
ki govori perfektno nemško ter zna poučevati za šolo, iščem k dvema dečkoma. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »7,ane?lj-iva 600«. 53975-1
Samostojna moč za kartoteko
Gospodične z večletno r*ak»o imajo prednost. — Opis dosedanjega dela z zahtevkoma plače na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »December«.	53930-1
7a samostojno vodstvo nove obrti
rabimo vsestransko verzi-rano osebo, ki lahko pristopi tudi kot družabnik ali dmžabnica. — Potreben kapital 5000 Din. — Ponudbe z opisom do !S. novembra opoldan n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nova obrt«.	53966-1
Namesto žene
»orejmem gospodično v pisarno. Ponndbe na ogiasni odde^k »Jntra« pod šifro »fravilna nemščina«
53985-1
Fiksum in provizijo
čudimo potnikom t« obisk privatnih strank t* Ljub Ijano in okolico ter vso drav«ko banovino ta ma nnfafctnmo blago. — Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum In orovizija«.	52692-5
CAMERNIKOVA šoferska šola
Ljubljana, Dunajska e. J6 (Jugo Auto) telefon 2236 Prva oblast, koncesijonirana Prospekt 15 zastonj — pi Sita ponj I	851
Hudi*
Radio
cflflBMvnl, s PhflHps priključkom n« tok, zvočnik Brown, radi selitve prav poceni prodam. Naslov v oglasnean oddelku »Jutra« 53503-9

Zaprt avto
5sedežen, pvovratn« znam ke, malo rožen, ngodno
naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sestcilinderski«. 53545-10
Izurjena Ukarica
vešč« tudi vseh gospodinjskih del in kuhanja, išče služba Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Mesto in deiek.«. 53939-2
»7» f#
Lovranski nnroni
lavorjevo listje (Lorber) ln vse drugo južno sadje, nudi najfinejše Franjo Klnkela, Sušak.
53410-6
Razna trg. oprava
ugodno naprodaj. Vprašati pri tvrdki Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska c. 2.
52868-6
Papirno trgovino In trafiko
dobra Idočo, v sredini Zagreb« prodan radi družinskih razmer. Potreben kapital 180.000 Din. Naprodaj samo proti gotovini. Naslov: š. Kunič, Zagreb. Ilica 82.	53805-6
Zaboje
dobro ohranjen«, večje Število proda trgovina Bata 53760-6
Otroško posteljo
s predalom, belo, leseno, poceni prodam. Naslov v .-»glasnem oddelku »Jutra« 53710-6
Avto-plašče
nerabne, do 10 kg tetine komad kupujem. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Avtogume«.	53611-10
Oldsmobil F. 28
odprt, petsedežen avtomobil, vozen ca 25.000 km, v najboljšem stanju poceni naprodaj. Porabi 14 litrov bencina. Na ogled v ga raži Stupica.	52733-10
Opekarne!
Obratovodja žel; prememti službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53727-2
Kleparski pomočnik
mlad, priden in pošten, želi službo. Naslov: Andrej Ofcorn, Tržišče, Dolenjsko.	53716-2
Brivski pomočnik
i devetletno prakso, hiter in dober delavec, išče službo za takoj — najraje v ljubljanskem okraju. — Ivan Sorbeg, Maribor. Mlin ska 22.	53794-2
Dekle
stara 18 let, vajen« vseh
hišnih del, žeii iti v pomoč gospodinji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53743-2
Mlad trg. pomočnik
izučen v dobro vpeljani trgovini mešanega blaga na deželi, želi premen i ti mesto takoj ali s 1. januarjem. Cenj. dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »En mesec brezplačno«.
53723-2
Dekle
pridno ta poftten®, vajeno
vseh hitoiih deil m nekoliko kuhe, išče službo s .15. decembrom. Gre tudi k vdovcu. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »212«.	53882-2
Natakarica
pridna in poštena nastopi
službo takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Gre tudi na deželo« 53867-2
Bivši stražnik
išče mesto sluge, pomožnega delavca, točBca ali kaj sldčnega. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sposobna moč«.
53938-2
Služkinja
stara 88 l-et, pošten«, iell
9iiržbo pri krščamski družini v pomoč gospodinji, v Ljubljani, n« Glincah ali t Rožni dolini. Naslov v posredovalnici Mrak, Sv, P«tra cesta.	54002-3
Edgar Rtee BurroughSj
Tarzan, kralj džungle
33
že trikrat sta bila opazila velika, ljudem podobna bitja, a nobenkrat ne tako Dfizu, da bi bila mogla razločiti, ali so žival) aii pravi ljudje. Neko popoldne, ke Je lord Grey&toke gradil prizidek k hišici, je s krikom in vriščem pridrevila po drevju truma prestrašenih majhnih opic.
Steklena omara
velika, dobro ohranjena, naprodaj v Nunski nlici 3 — delavnica.	53394-6
Senzacija!
Damski snežni čevlji Whn-passing 35 Din, moški snežni čevlji 50 Din, otroški snežni čevlji 25 Din. Taka prilika se ne nudi nikoli več. Dunajska eesta št 38.	53927-6
Redka prilika!
Galoše za gospode Wim-passimg 50 Din, damske snežne Sevlf« Whnpa®s!ng 35 Din, otToSke snežne čevlje Vfimpassiing 25 Din Enkratna prodaja! Chapi-ra, Dunajska cesta štev. 37.
53028-6
Dve postelji
skoraj novi, za šoloobvezne otroke, železni, belo emajlimni. z novim vložkom na peresa zelo ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
53675-6
Snežne verige
hladilna plašč 200 Din, za osebni avto. Miha, Kapiteljska ulica 3, Ljubi ;a.na.
53968-6
Žepni robci
»Breda« kom. S Din, batlst •robci, beli. vmeni 6 Din: stenski prti 7 Din; prod tiskani prtički. blazinice, mili«, na rimi prti. Čisti tisk, dobro blago in nizke cene pri Matek & Mikei. Ljubljana — poleg hotela Štrukelj.	54001-8
1 preprogo
8 X <4 m, dve 70 X lSSom starinsko omaro, podobe, kuhinjske predmete iti »ocen! prodam. Na ogled «amo dopoldne. Naslov v flfflasnem oddelku »Jutra« 5aoai-fi
Nova kolesa
eno damsko in tri moška, ostali od neke licitacije, naprodaj sa vsako ceno. Na osded pri Elektrofonski družbi t o, z., Ljubljana. Aleksandrova eesta št. 7.
53734-11
Kufxihx
Vsakovrstno zlato
po najvigjib cenab kupuje F Čuden. Ljubljana. Prešernova ulica 1. 827/7
Vinske sode
hrastove, rabljene, dobro ohranjen«, od 50—200 Itr. kupi Fr. Prijatelj, Tržišče — Dolenjsko.	53717-7
Več vrat
900 - 85, nove aH stare in pločevinasto napisno desko
2 m veliko kupi Dovič, VilhaTjeva 29. 53942-7
Pisaino mizo
(pisarniško) dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »"Pisalna mira«. 53953-7
Nova hiša
tristanovanjska, z vrtom
naprodaj na Kodeljevem. Poizve se Pred Prulami št. L	53957-20
Hišo
vSi podobno, enonadstrop-no, s 3 stanovanji, kletmi in vrtoan prodam v
bližnji periferiji Ljubljane. Parket, elektrika in vodovod. Pripravno za gostilničarja. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 53956-20
Krasno vilo
enonadstropno, v Šiški — Vodnikova cesta 100. nasproti gostilne pri »Birtu«, z 8 parketiianimi sobami, kopalnicami in preko 2000 ms ograjenega vrta ugodno prodam. Lastnik: šiška. Vodnikova cesta št. 100.
53978-20
Hišo pri Celju
triataiDovanjsko, za 70.000 Din proda Cnepinšek, Kralja Petna cesta št. 87 — gostilna »Jelen«. 51004-20
mšlM
DOMAČI IZDELKI
Z modernimi kartotekami delaš hitreje in ceneje »KARTOTEKA« Ljubljana Šelenburgova ul. fi/I
Telefon 38-38.
297/5 H
Starinska kredenca
umetniško izdelana, primerna za lovsko vilo, naprodaj radi pomanjkanja prostora. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53798-12
Pohištvo
Elegantno spalnico h orehov« korenine, okrašeno z efoenovino ter č-rešnjevo spalnico proda mizarstvo And-lovic v Škofljici.
53937-12
Plašče za zdravnike
laborante, brivce Itd. Jopiče za natakarje, peke, mesarje, kuharje ln sorodne obrti Izdeluje po meri najboljše: C. J. Hamann, LJubljana, Mestni trg 8.
53253-13
Usnjat avto plašč
dolg čez kolena, z volneno podlogo, prodam. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Avto plašč«.
53871-13
Veliko klet
za 6 polovnjakov. in štiri manjše prostore oddam v najem na Bregu pri Ptuju Pojasnila daje Knez, Gor. Breg 27.	53887-17
Gostilno In trgovino
s posestvom, na deželi oddam v najem kavcije zmožnim. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Go stilna in trgovina 20.000«.
53955-17
Jabolka
večjo množino gambovcev in voščenk ima naprodaj Terezija Florjančič, Drav-Ij-e št. 51, pritličje, levo.
53974-34
Gostilno
vwvmem v najem ali na račun. Imam osebno pra vico in posedujem 50.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53651-19
Za mesarsko
podružnico
oddam dober prostor. Dopis« pod »Dobra točka« na oglasni oddelek Jutra.
53906-19
Trgovski lokal
na prometnem, brezkonkn-renčnem kraju, s stanovanjem ugodno oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	53S69-19
Manjši trg. lokal
v neposredni bližini kavarne »Evropa« takoj oddam. Oferte Da ogla«, od-delpk »Jutra« pod značko »Lokal takoj«. 53843-19
Pisarno
prazno sobo s souporabo
telefona, po možnosti v sredini mesta Ljubljane ln
suho skladišče
blizu glavne>ga ali gorenjskega kolodvora, za v&kla-diščenja približno 15 vagonov cementa, ^ščeim z januarjem 1932. Ponudb« z navedbo cene na naslov: Ravnatelj Mihajlo RoMna.n — Mojstrana. 53891-19
Lokal
za ipeeerijo ali mlekarno.
na prometni točki taks oddam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 53764-19
Lepo stanovanje
S velikih, parketkanih sob. t balkonom, kuhinjo in pritiklinami, blizn centra oddam boljši stranki. Na-«l«v oove oglasni oddelek »Jutra«.	54008-žl
iščejo Stanovanje
3—5 sob, v centru mesta
za takoj ali pozneje išče zdravnik. Predpogoj vodovod, plin, elektrika (izmeničen tok). Plača dobro. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Udo ben stan«.	53874-21/a
Stanovanje
3—4 sob, kopalnice in prl-
•iklin iščem s 1. januarjem ali pozneje. Dopise na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Industrijski uradnik«.
53671-81/»
Sobo te kuhinjo
aH sobo ln kabinet iščem s 1. decembrom. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jntra« pod šifro »Mirna stranka«.
58963-21/a
oddajo Stanovanje
komfortno, 8 »ob io pritiklin. v vili oddam s februarjem. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 53493-31
Stanovanje
2 parketiranih »ob, kabineta. kuhinje in pritiklin odda Weissbacher, Dunaj ska eesta 66. 53736-21
2 stanovanji
novourejeni. po 4 »obe z vsem komfortom. na Blei-wei«ovi cesti takoj oddam - Pojasr'!a Jaje Korsika. Bleiweisova cesta. 53586-21
Stanovanje
sobe, kuhinj« in vseh pritiklin, pod enim ključem, s 1. decembrom oddam v Bolgarski ulici štev. 21.
53856-31
Stanovanje
v visokem pritličju, z enim ključe® zaprto, 3 parketiranih sob in pritiklin, z vodovodom, takoj ngodno odda Dovjak, Rožna dolina, cesta IV/23. 53910-21
Komfort. stanovanje
3 sob. s kopalnico takoj poceni oddam v Posavskega ulici št. » — Stadion, 53905-21
2 lepi stanovanji
dvosobno s parketom, vodovodom in kuhinjo ter kletno enosobno, oboje z vsemi pritiklinami oddam na Dunajski cesti ob mestni meji. Poizve s« na Dunajski cesti št. 7, v trgovini Privšek. 53907-31
Stanovanje
sob« ln kuhinj« ter lepo
prazno sobo
oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 63855-31
Dve stanovanji
komfortno trieobno in enosobno s kuhinjo, po znižani ceni oddam s 1. decembrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53919-21
Stanovanie
2 sob, kuhinj«, drvemtee, stranišča in 50 m! vrta, v novi hiši za 800 Din mesečno na Cesti dveh cesarjev, nasproti štev. 14.
53853-21
Več stanovanj
krasnih, zračnih ln svetlih v Zg. Šiški odda Burič Kosova cesta. 53934-21
Enonadstropno hišo
z gospodarskim poslopjem in cca 10.000 m« sadnega vrta ter ce« 12.000 m> gozda proda Franjo Gerk-man, Laško.	53789-20
Hišo aH vilo
trt- do štiristanovanjsko, v mirnem delu mesta Ljnh-Ijane. s prostim stanovanjem za kupca in mirnimi strankami, kupim. — Ponudbe s točnim naslovom, navedbo een«, plačilnih pogojev in čistega mesečnega donosa na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Miren dom«. 63718-20
Novejšo hišo
adovnjakom in zelen jadri im vrtom, v Kranju prodam. Ponudbe na oglasni odddek »Jntra« pod šifro »Prijeten dom«. 53888-20
Stavbno parcelo
Ljubljani ali okolici kupim proti takojšnjem n plačilu v gotovini. Ponudbe n« oglasni oddelek Jutra pod »StavbSče«. 53981-20
Tri dijake (inje)
aH gospode sprejim-em na stanovanje v lepo in zračno sobo v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	53886-22
.a.Vd.lžiU
Hotele, gostilne
kavarne, restavracije in n □ »toč« prodaja to laje » najem poslovinea ta gostil nčarstvo M 8 Pavlekovič Zagreb. Ilica 146/1 Infor macije proti poslani 6 Din ' namkl pošljemo tranko.
213-19
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo poceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	53941-21
Hišnica
dob! stanovanje. Pofeve se v trgovini n« Aleksandrovi oesti 7.	53945-21
Brivnico
dobro id-očo, v manjšem mestu ali trgu Slovenije kupim. Ponndbe z navedbo cene in meeečnega prometa na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Brivnica 825«.
53825-19
Gostilno
s posestvom, n« nem kraju tik kolodvora in državne ceste prodam radi družinskih razmer. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	53935-19
Brivski in damski salon
dobro Moč, n« prometni
točki v Ljubljani prodam radi družinskih razmer. — Pismen« ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifre »Salon«.	53015-19
Stanovanje
2 parketiranih sob, sobe za služkinjo, predsobe, kuhinj« in vseh pritiklin oddam s 1. decembrom. Naslov po v« oglasni oddelek »Jutra«.	53984-21
Trisob. stanovanje
krasno, b parketom, elektriko, vodovodom in vsemi pritiklinami takoj oddam na Kodeljevem, Pov-šetova cesta 39/A — siiva hiša.	53960-21
Dvosob. stanovanje
pritlično, z vsemi pritiklinami takoj oddam v Glin-ški ulici 6.	53961-21
Dvosob. stanovanje
lepo, s pritiklinami takoj odda Dovjak, Rožna dolina, cesta IV/23. 53982-21
Stanovanie
velik« sobe in kuhinj« takoj oddam v centru mesta Naslov v oglasnem oddelka »Jntra«.	53997-31
Sobo in kuhinjo
oddam v Zeleni jami, Val. Vodnikova 26. 53996-21
oddajo Gospoda ali gdč.
sprejmem v čedno oprem ljeno sobo 8 posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v centru mesta. — Ogledati med 12. in 14. uro. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 53542-28
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam v Rožni ulici 3. 53866-23
Elegantno sobo
solnčno, s poljubno oskrbo oddam s 1. decembrom v v.ili pri Vrtači, Rutarjeva ulica 4a/L	53859-28
Opremljeno sobo
solnčno tn čisto, 8 posebnim vhodom, parketom ter elektriko oddam na Taboru Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	53807-23
Sostanovalca
v mesto sprejmem takoj po zmerni čemi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53799-2S
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	53738-23
Opremljeno sobo
s parketom fa elektriko oddam stalnemu in solidnemu gospodu. Naslov v v oglasnem oddelku Jutra 53701-23
Sobo z 2 posteljama
lepo opremljeno, 8 posebnim vhodom ln souporabo piani na oddam. Naslov v o-glasneon oddelku »Jutra« 63641-28
Sostanovalca
9 hraM sprejmem v sredini mest«. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 53908-23
Sobo
s poedbnim vbodom, elektriko in parketom oddam solidni osebi s 1. decembrom aa Mestnem trgu št. 17/n, vrata 8. 53909-23
Gospoda
sprejmem kot sostanovalca v lepo in zračno sobo z elektriko, v FlorijanasJ nI. št. 81, desno. 53902-23
Sobo
s posebnim vhodom, bHzu glavnega kolodvora oddam s 1. decembrom boljšemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53818-23
Mesečno sobo
s posebnim vbodom, oprem-Ijeno za 9 osebi, takoj od dam na Resljevi cesti 30.
53897-23
1 aH 2 sobi
8 kopalnico telefonom hi klavirjem, pri operi oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53901-23
Majhno sobico
s hrano ali brez oddam jospodičnl na BIe!weisovi eesti 5.UI. desno. 53911-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	53914-23
Gospodično
sprejmem v oskrbo takoj ali pozneje v centru mesta. Naslov v oglasn-em oddelkn »Jutra«. 53912-23
Sobo s kopalnico
oddam boljšemu gospodji. Ogledati med 10. in 12. ter Va 15. in 17. uro. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«.	53920-23
Sobo
opremljeno ali prazno, za dv« osefct Iščem za dobo dveh meseesv za takoj pri fini rodbini na Aleksandrovi cesti. Gledališki ali Bethovmovi nlici. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj 32«.
53895-23/a
Prazno sobo
t elektrik«, oddam v Stopanji vasi 132/1. Ksdeljevo 53946-23
Opremljeno sobico
t električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
53932-23
Sostanovalko
sprejmem. — Nnslov pove Reza KostevSek, Mestni trg 9/m.	63931-23
Opremljeno sobo
e poseb. vhodom in elek trično razsvetljavo, v sredini mesta oddam solidnemu stalnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	53979-23
Lepo sobo
belo opremljeno, z 2 posteljama, separatnim vhodom, s brano ali brez oddam na Taboru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53958-23
Veliko prazno sobo
v bližini tehnične srednje šole takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 53952-23
Opremljeno sobo
lepo, poceni oddam 2 ose-;bama v Trnovem, Stareto-va 24.	53926-23
Lepo sobo
oddam boljšemu gospodn. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	53924-23
Solnčno sobo
čisto, opremljeno, ugodno oddam na Taboru. Poseben vhod, parketi, elektrika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	53807-23
Sostanovalko
v krasno, kurjeno sobe v centru mesta sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	53983-23
Sobo
mesta, tudi dvema osebama takoj oddam za 900 Dim. Naslov v ogl. oddelkn »Jutra«. 53980-23
I
Skobelni stroj
štiristranski (Kehlmasohine) rabljen, vendar v popolnoma uporabnem itanju, za le» od 15—100 mm širine, ter od 5—50 mm višine, se išče za takojšen nakup v gotovini. Ponudbe z oa vedbo cene in pripombo, če je mogoče sj-oj >g!e dati v obratu, na oglasni oddelek »Jutra« v Ljub ijani pod značko »Kehl ma.se h i ne«.	53876-29
Stroj na valjke
(prej za mletje soli) v dobrem stanju, 8 pripadajočo transmisijo ter več lesenih 2001 sodov od »trojnega in jedilnega olja prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	53755-29
Za mešanje testa
prodam stroj (Knettmasehi-ne). Poizve se pri »Orient«. Dunajska eesta štev. 14.
63&23-2S

Sobo
lepa opremljeno, s posebnim vhodom, parketom in elektriko, v sredini mest« oddam boljšemu, stalnemu in solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek ■»Jutra«.	53999-23
Veliko sobo
lepo opremljeno, deljeno e stekleno steno v dva prostora, med seboj vezana., na Mestnenn trgu oddam takoj eni ali dvema solidnima, snažnima in »talnima gospodičnama srednjih let. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 53962-23
Sobo
lepe «iw«mljeno, pritlično, blizn opere, z vbodom s etopnjic oddam » 1. decembrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53989-23
Opremljeno sobo
veliko, s souporabo kopalnic« oddam v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 54000-53
Sobico oddam
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	53B98-23
Lepo sobo
s posebnim vhodom takoj oddam v centru mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	53994-20
D&piti
»K Z I«
Dvignite pismo v ogla«, oddelku »Jutra«. 539i21-34
Gospod
ki dne 81. januarja t. 1.
ipil pri podpisani tvrdk krožnik in 1 vrč iz cin kaste pozlačen« kovine se prosi, da odda svoj naslov na: Konrad Kager, pasar, zlatar in optik. Celje.	51007-31
»Phototypija«
Šelenburgova ulica št S/l.
Izdelovainica vseh foto-amaterskih del. Vse foto-potrebščin« (temnice brezplačno na razpolago). —
Bromografija
Foto razglednice engros «1 detail. Postrežba solidna! Cene konkurenčno! Poskusite!!!	856-30
Miklavževe lasulje
izposojuj« M. Podkrajšek. Sv. Petra cesta štev. 12.
53785-37
Razglas
SredSnji Ured za Osigura-nj« Radnika u Zagreba ra-spisao j«
ofertalnu Hcitaciju
za instalacije centralnog grljanja, kanalizacije I sa-titarnog nredjaja za novu zgradu Okružnog Oreda za Osiguranje Radnika u Beogradu, koja č« se održat.; 2. januara 1932 god. kod Gradjevn« Cprav« u Beogradu, Mil orada Drašk-o-viča ulica br. 9/1, gde se mogu dobiti »v« podloge ! upute za ovaj rasp is.
53986-37
Zapestna u ica
srebrna, drae spomin, je bila izgubijtma v četrtek med 5. in Vi 6. aro od slaščičarn« Privšek. proti frančiškanom, v tramvaju do reraize. ali od tam na prej do žrebčame Naj ditelj naj jo proti nagradi izroči v zgoraj omenjeni slaščičarni.	53936-28
Izgubljena je bila
dne 19. novembra popoldna
vreča parafina
od glavnega kolodvora te svečarne Kopač & Go., Celovška cesta Najditelj« prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov Koia M. Ljubljana. Dunajska c. št 29/11.	53991-28
Pst, pst, otroci! Miklavž je tu!
I
Pa ne sam, ampak ima s seboj tudi parkeljna. Pa ne zaradi vas, Bog varuj! Dobri svetnik je bil mnenja, da se bodo »rogatega« zbali tam na carini in ga spustili >skozi«. Pa se ga niso, seveda, gospodov je več, par-kelj pa sam. So rekli: >plačaj, ker to je luksus, pa magari iz samih nebes!«
Jej, otroci, Ce bt le videli, kaj vse Je prinesel sv. Miklavž s seboj! O, krasota! Punčke, fantke, kužke, mucke, opice, medvedke, vse lepo tn dobro za pridne otroke. Pa tudi za večje gospodične in gospode: zapestnice, verižice ,ure, zaročne in poročne prstane iz pravega zlata, da se vse lesketa. Tudi za starejše gospode in stare mamice ima letošnji sv. Miklavž veliko zalogo.
Samo obiščite, samo oglejte si vse te darove v
SLAŠČIČARNI
NOVOTNT
GOSPOSVETSKA CESTA 2
Na debelo!	Na drobno!
14088

KAM PA, KAM?
prodaja Gospodarska Zve a
JU,
- » r 1
Harmonike
izdeluje oove in sprejema vse glasbene Instrumente v popravilo Jane, Ljubljana. Bohoričeva 9.	185-26
Pianteo
prv*>vr«ten. prodam tndi na obroke. Ponudb« pod šifro »Triglav« na oglasni oddelek »Jutra«. 53840-26
Gramofon
s pjofičami in goeli naprodaj na Šmartinski eesti ŠU 340.	58814-26
Planino te kratek črn klavir
oba skoraj nova ugodno naprodaj. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 53987-26
Vprežni konj
naprodaj, ali p« se zamenja « kakršnimikoli pridelki. Naslov v ogla«, oddelku Jutra«. .	53917-27
Psico
volčje pasme, oddam. Sv. Petra cesta 81. 53947-27
Zgubil se je pes
nemški kratkodlaka«1, pe-jelnate barve z rjavimi crpami, ki »Uši na ime »Rie«. Proti nagradi ga je oddati v Hradeckega vasi št. 34, ali v gostilni Bri-celj v Ste panji vasi.
53070-28
Pozor!	Pozor!
Naznanilo!
Cenjen emu občinstvu Jeti-ce, kakor tudi vsem znancem v Ljubljani in na Viču naznanjava, da eva prevzela gostilno pri »Florjančku«, kjer bova točila najfinejša štajerska in dolenjska vin« ter nudila vsakovrstno jedačo. V nedeljo, 22. t. m. otvoritev z godbo. Priporočata se Rezi in Ferdo Urbaja.
53813-18
Gasilno društvo Ljubljana-Barje
uprizori v nedeljo, dne 22. t. m. v Gasilskem domu na Ilovici lepo igro
»Lovski tat«
Pričetek točno ob <15. uri popoldne.	53954-18
Novo!	Novo!
Dalmatinski seljač-ki po-drum na Sv. Petra nasipu žt. 43 je otvorjen. Vino po konkurenčnih cenah: črno 8 Din, rdeč« 8 Din, belo 10 Din, rakija 35 D:n in kvasina 5 Din. Priporoča 6« dalmatinski seljak 53767-18
Krajevni šolski odbor v Makoiah pri Poljčanah razpisuje za napravo 14 štiri-sedežnih šolskih klopi ponudbeno licitacijo za dan 8. decembra t L ob 8. uri zjutraj v šoli. Pogoje kot tudi skico se dobi pri kra.inem šolskem odboru v Makoiah. Ponudbe je vposlati do vštetega 7. decembra t. L
14086	NAČELNIK.
POTNIKA
Išče manufakturna trgovina na debela V poštev pridejo le tisti, ki so po bivšem Kranjskem, Liki, Gorskem Kotoru in Hrvatskem Primorju dobro vpeljani. Plača dobra, zato se reflektira samo na prvovrstno moč. Nastop željen takoj. Ponudbe pod »Potnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 14035
Jugoslovenskim industrijalcem
Stara, dobro vpeljana beograjska tvrdka, osnovana ln pro-tokolirana pred 30 leti, z lepim lokalom in skladiščem, v centru mesta Beograda IŠČE poleg svojih zastopstev tudi depo skladišče nekega kurentnega in uvedenega predmeta, da na račun tovarne vrši prodajo v Beogradu in v mejah Stare Srbije. Za depo skladišče daje sigurno bančno garancijo.
Samo resne ponudbe poslati na Jugoslovanski Rudolf Mosse d. d., Beograd, poštni predal 409, pod »J. A. 581«.
14.100
| Odvetniška pisarna	|
dr. Kukovca Vekoslava
Jazbečarje
foksterijerje
mladiče is te	dresirane.
čistokrvne, z	rodovniki
»roda Lambert.	Ljubljana. Gradišč« 17. 53988-
Kobilo
oddam v uporabo do julij« 1932. Naslov pove ogla«ni oddelek »Jutra«. 53993 27
se ]e preselila
z Aleksandrove ceste štev. 19 v Mariboru v
SODNO ULICO $T. 9
prva vrata desno, v pritličju palače Okrožnega urada za zavarovanje delavcev.	14051
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezerček. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.