1*L!št                       Mrož.
JKpLolikor dalje gremo iz našega kraja, loliko bolj se mcnjajo živali. Ako Tv$*~ greuio proli severn, najdemo sobola in barmelina, ki nani dajeta dra-goceno krzuo; potem sevevnega jeleua, belega rnedved«, tuluja nli morskega psa, kita in že muogo drngih, ki jih v uasih krajih ue najdeš.
Daleč tam v severnem ledeiicra morji živii m r o ž i (\\'alrosse), ki je tudi morske kon.je imcnujemo. To vam je velika, dcbela in zi«16 neukretna, 4—5 metrov dolga žival, ki je poraateua s trdo nijavo-ruracnkasto dlako. Na prvi pogled nam pade v oči majhena gkva brez ubljev. Gorenja nstnica je uabuhnena in s kratkimi Sčetinami obrastena. Z gorenje Mjusti štrlita dva dolga navidol lakrivljena otnjaka (^okli), ki sta žasi po 80 cm dolga in 3—5 kilo-graraov tcžka. Mladi inroži nemajo tch zob; iz daleč 30 v lice nekoliko človeku podobni ter so kot taki dali povod onim čudnim pripovedkam o raoi-akih deklicah, o katprih ste izvestno tudi vi vže kaj slišali.
Mroži žive v družbi po več sto skupaj ter se hranijo z ribami, raki in drugimi morskiiui živaliiui. V prejŠDJih časih so jih videli pomorščaki po 6000 skupaj in možJG jedue sarae ladije so jib v 7 urah pobili po 1*00; a zdaj toh živali ni vefc toliko. Mroi, katerega podobo vidite na prvem mcst« naSc dcnašnje slike, največ jc v vodi, samo kadar bod» spati ali poeivati, zlezo na suho ali na ]ed. Na kopnem je zel6 iieukreten, pomaga si najbolj z dolzima okloma (zobiima), ki ju zasadi v led ali ined skale ter se potein z vsem trnplom pomakuo naprej. Len je in zaspan, toži se mn iti v morje brane lovit in vedkrat po 14 dni ničesar aa je, temvei glasno smrteS spi kakor kaka mrtva klada. A nikoli ne spi ?sa Lreds ob istem Jasa. nekaj jih čujc na straži za-radi varnosti. Ako jim kaka opasDost preti, takuj prebude straže spetc tovarile in potlej vsi skupaj strašno rjovejo in rezgetajo, da se dobro uro dalee ališi ter jih pomorščaki navadno poprej (ujejo npgo vidijo.
Slroži so pognmne živali in lov na nje je vzlasti v vodi zmirom opasna in težavna stvar. Banjen mrož no beži, nego rjove in klič« tovariše na po-moč. Takuj obsnje vsa črp,da lovee, rjoreč se spenjajo na ladijo, zasajajo ostra okJa va-njo ter jo skušajo prevrniti. Čreda preganja ladijo po vo^ ur daloč in mornarji se jih resijo samo a tpm, da jim drobpu pesek mefeejo v oti.
Alrožiea svoje^a mladiča zelo Ijubi: v inorji ga nosi pod pazduho ali pa na hrbtu. Dokler je stara živa, mladiča ne rnoreš dobiti, ker ga ona nikdar ne zapusli; 'w celo ranjenega ali tudi mrtvega mladiia iztrga Ijudem iz rok ter poljegne ž njim v raorsko globočino.                                                                h
Karadi  okel,  kože in masti preganjajo rarože kolikor se le da in more.        I
IIz zob sc izdelajejo raznovrstnc stvari, ki so še lopšc in draže kakov od alonove        m kogti.   Eoža je  neznano trcla in krepka ter daje najmočnejše vrvi za raorfike ladije.   Mast so izevro in porabi, Erno mcso pa jpdo le severni narodi. Mrože na  subcm  pobijajo s kiji in zabadajo so sulicami, v vodi jc pa ubijajo s težkimi želoznimi ostvaini.                                    (Kouec prilwdnji,-:.)