Leto LXX. št. 8 Ljubljana, torek 12. jamarja ifS7 v Cena Din izhaja vsak din popoldne, Izvzemal nedelje ln praznike. — inseratl do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseratl petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi ee ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNIATVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska C, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65. podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranilnica v Ljubljani it. 10.351 Nenaden preokret v mednarodnem položaja: Mednarodna napetost naglo popušča poCitieni oG$oxnik Hitler je dal francoskemu poslaniku glede Španije in Maroka zelo pomirljiva zagotovila in izrazil svojo pripravljenost za sklenitev mednarodnega sporazuma — Uvedba mednarodne kontrole in blokade španskih luk Pariz, 12. januarja, z. Napetost, ki je zavladala zadnje dni zaradi prodiranja Nemcev v španski Maroko, je sedaj naglo popustila in vse kaže, da bo prej, kakor pa se je sprva mislilo, prišlo do sporazuma glede nevtralizacije španske državljanske vojne. Na eni strani se je izkazalo, da so bile vesti o izkrca van j u nemških čet v španskem Maroku precej pretirane, na drugi strani pa sta general Franco in Hitler uvidela, da ne kaže izzivati novih mednarodnih komplikacij, ker bi se na ta način ustvarila strnjena mednarodna fronta, ki bi na mah preprečila vse njune namere. Na drugi strani pa ni dvoma, da se je Hitler moral ukloniti stališču nemških vojaških krogov, ki so odločno proti nadaljnjemu vmešavanju v španske zadeve, ker bi to lahko dovedlo do vojne, ki ji Nemčija ni dorasla. Včeraj popoldne je Hitler sprejel francoskega poslanika v Berlinu Fran-roisa Ponceta in mu dal zagotovilo, da je Nemčija pripravljena odpovedati se vsakemu nadaljnjemu vmešavanju v ?panijo. če to store tudi Francij'a in Fusija. Razen tega je Hitler izrazil pripravljenost Nemčije skleniti s Francijo gospodarski sporazum. O tem je Pon-cet nato še podrobnejše razpravljal z nemškim zunanjim ministrom Neura-thom. nakar je sinoči odpotoval v Pariz, da poroča francoski vladi. V kratkem bi imel priti v Pariz tudi nemški gospodarski minister dr. Schacht. da bi začel gospodarska pogajanja. Francija in Anglija sta sedaj pridno na delu, da izkoristita to popuščanje mednarodne napetosti. Ker je Francija tudi od španskih oblasti v španskem Maroku dobila zagotovila da ne bodo dopustile izkrcavanje tujih vojaških oddelkov na maroškem ozemlju, smatrajo, da ie ta incident v glavnem likvidiran. Ni pa dvoma, da so k temu največ pripomogli nagli vojaški ukrepi Francije in Anglije. Med Londoncm in Parizom se =*edaj vrši živahna izmenjava, misli glede organizacije uspešne mednaj-odne kontrole v Španiji, s katero naj bi se preprečilo nad al m je pošiljanje orožja, in municije, ob enem pa tudi vsak dotok prostovoljcev iz inozemstva. Angleška vlada predlaga izvedbo mednarodne blokade vseh španskih luk. Pri tej blokadi naj bi sodelovale vse države, ki so zakopane v londonskem odboru za ne-vmešavanje. Vojne ladje naj bi ustavile vsak sumljiv parriik, namenjen v snan-ske luke in ga preiskale. V Londonu smatrajo, da bi bila taka blokada mnogo uspešnejša, kakor pa sama kontrola na španskih mejah, ki bi bila le težko Izvedljiva. V načelu so na to blokado že pristale poleg Anglije in Francije tudi Rusija in Italija, odgovor Nemčije pa se pričakuje vsak čas. Francoski parlament se sestane jutri. Na prvi seji bo obravnaval zakonski predlog o prepovedi prostovoljcev za Španijo. Zakon, ki ga je predložil delničarski po&lanec Debon, določa, da od dneva tega. zakona, izgubi francosko drža.vi j anstvo vsak Francoz, ki bi stopil v službo enega ali drugega španskega tabora v namenu, da sodeluje v državljanski vojni. Vsi francoski državljani, ki so že v Španiji, se morajo v roku erega meseca vrniti domov, sicer izgube francosko državljanstvo. Vsako nadaltno nagovarjanje in zbiranje prostovoljcev se bo kaznovalo z ječo do 1 leta in z globo do 10.000 frankov. Ta zakon bo stopil v veljavo takoj, ko izdata slične ukrepe tudi Nemčija in Italija. Anglija je že prepovedala prostovoljce, prav tako pa je tudi Amerika izdala ukrepe, da prepreči vsak nadaljnji dotok prostovoljcev iz Amerike. Rusija je pripravljena izdati slične ukrepe kakor Francija, če isto storita tudi Nemčija in Italija. Današnji francoski listi dokaj bolj optimistično presojajo položaj, kakor so zadnje dni, Naglašajo pa slej ko prej. da je v glavnem odvisno od Rima fci Berlina, ali bo prišlo do uspešnega sporazuma. Rim an Berlin sta doslej dala že celo kcfpico zagotovil, sedaj pa ie napočil čas, da svoje besede spremenita v dejanja. V Angliji prepovedano nabiranje prostovoljcev London, 12. januarja. w. Angleška vlada je prepovedala vsako nabiranje prostovoljcev za Španijo ne glede na to, v kateri tabor so namenjeni Zabranjen je vsak odhod prostovoljcev v Španijo in jih nobena angleška ladja na sme sprejeti na krov. Kršitve prepovedi se bodo kaznovale z zaporom do 2 let in globo do S00 funtov. Lahko se izreče tudi zaporna in denarna kazen. Francoski in angleški varnostni ukrepi Polslužbeni *-Populairekidnapper-je«, da naj ne posega v lov za roparji, ker je bil prepričan, da bi roparji otroka takoj ubili, če bi zaslutili, da jim je policija za petami. Jasno pa je, da bo sedaj policija storila vse, da izsledi zločince. Dr. Peter Zenkel pride v Ljubljano Ljubljana, 12. januarja Ljubljanski župan dr. AdleSic Juro j« na svojem zadnjem obisku v Pragi povabil v Ljubljano dr. Petra Zenkla, socialnega delavca in organizatorja v Pragi, da bi v januarju ali februarja imel ta informativno predavanje o socialnem skrbstvu mesta Prage. Dr. Zenkel je obljubil svoj prihod m ai- med 17. in 24. januarjem. Priredil bo javno predavanje, imel sestanke • socialnimi delavci mesta Ljubljane, da se pouči o en* skrbstva pri nas, in da naše socialne delavce o napredku socialnega skrbstva, v ćehoelovaški, zlasti se v mesta Pragi Dr. Peter Zenkel je velik socialni delavec in reformator, občinski svetovalec in referent za socialno skrbstvo v Pragi. On jo vodilni človek v socialnem skrbstvu praške občine. Zato bo njegovo predavanje pod naslovom: »Praga, mati svojih občanov«. — O duha in načelih socialnega skrbstva mesta Prage. Svoje predavanje bo spremljal s posebnim, dve uri trajajočim filmom, v katerem bo prikazal socialne ustanove mesta Prag«, predvesm tzv. Masarvkove domove. Spočetka prikazuje zgodovino in razvoj socialnega skrbstva v Pragi; prikazuje prizore soeiafne bede, ki jih je sam doživel in fotografiral po raznih predmestnih brlogih, ka- Hd. Potem pa prikazuje gradnjo Ma-aarvkorih domov in njih mnogoštevilne so-ustanove, ki so edinstven primer so-skrbstva v Evropi. Ti domovi eo tudi vefika, morda največja zasluga prizadevanja dr. Petra Ženila. Dr. Peter Zenkel pride v Ljubljano 17. ja-aaurji 18. jamarja zvečer bo imel ob pol 7 do §. mre javno predavanje v veliki unl-onski dvorani Naslednjega dne t j. v torek ob 9. ari dopoldne si bo ogledal mestne socialne ustanove v Ljubljani. Popoldne ob 5. pa bo imel konferenco z vsemi predstav nflrj socialnega skrbstva in dobrodelnosti v Nauhi in nasveti »Obzor« objavlja uvodnik o čem dti nego o hr\ratskem vprašanju in sporazumu m pravi med drugim: Pr\'aki združene srbijan ske opozicije so v s\'ojih volilnih okrajih tolmačili narodu, kaj je hr\'atsko \prašamr in onemogočili gonjo proti Hrvatom v in madiji... Prav isti posel so opravljali m še opravljajo samostalni demokrati v pr, čanskih krajih. A to je tudi veliku naloga JRZ, da ona poleg svojih strankarskih inlr resov in v službi države prične pri tvojih volilcih s propagando ne samo s tem, da ft treba rešiti hrvatsko vprašanje, marveč d i tudi pove, kako ga je treba resiti. Tu treba uravnotežiti razne strankarske ost t' nosti in časopise, ki še vedno pišejo v Je\» tičevem duhu in vedno povdar jajo, da m manjšina mora pokoriti vtvmi. V tem ožim se posebno odlikujejo go/ovv* dalmatinska in bosanska strankina glasila, dočim se sloven ski listi drže zelo obzirno in lojalno Tu ie treba zares u\'e$ti nov duh pa tudi disciplt no, ker bi sicer uveljavljenje demokratskih svoboščin nič ne koristilo sporazumu, m bodo takoj po njegovi vrnitvi pričela poga janja med JRZ in dr. Mačkom, V nekaterih krogih so glede teh pogajanj veliki optinv sti, dobro poučeni politiki pa ne prikrivajo prepričanja, da je do sporazuma v hrvat skem vprašanju še zelo, zelo dolga pot. Shod JRZ v Ljubljani glasila napovedujejo, da bo v nedeljo 17. t. rru v Ljubljani veliko mam festacijsko zborovanje JRZ. Poleg ministra dr, Mihe Kreka bodo na tem shodu go\-on/t še drugi * u ,L Ni izključeno, da pride na shod še kaka druga vodilna oseh nost JRZ. Shod se bo vršil v kinematograf ski dvorani hotela »Union*. Razpust gasilske zupe Krani Na novo imenovana uprava Gasilske z* jednice dravske bano\nne je razpustila g* silsko župo sreza Kranj sklicevaje se na to da je bilo na novo osnovano sresko načet sfvo v» Škof ji Loki, in odredila ustano\fitf\' nove gasilske župe sreza Kranj in nove g* silske župe sreza Škofja Loka. Razreden dolžnosti je bil celotni upravni odbor l l#0 rešino Antonom Križnarjem. županom v Stražišču, njegovim namestnikom Blažem Jegličem, tajnikom inž. Ozvaldom drotom in blagajnikom J ur jem Depolijem na čelu V začasni upravni odbor so bili imenovani za starešino advokat dr. Ig. Sitar v Kranju-za njego\'ega namestnika usnjai Fr. Gol majer v Tržiču, za tajnika B. Ivane v Kra nju, za blagajnika Fr. Križaj v Naklem, za odbornike pa A. Potočnik v Lužah. Fr. Sne dic v Dupljah, Fr. Zupane na Bregu in Fr Bobnar v Voklem. Za likvidatorje dosedanje gasilske župe sreza Kranj so bili imenovani Josip Rupnikf starešina gasilske čete v S/ Vidu, kot predsednik, advokat dr. I. Šila* v Kranju in organist J, Matek v škofji Loki kot člana. Značilno je, da upravni odbor pt sitske župe sreza Skofja Loka še ni bil ime novan. — Besed je dovoli, n ni delani! Škerbec-Sabothvjev »Gorenjec« pravu da si danes stojita dve sili nasproti, ki hočeta človeku pomagati do lepšega m boljšega življenja — socializem in krščanstvo, in za trjuje, da je sedaj prišla ločitev duhov Ko je vsestransko »osvetlil« pogubnost sociall/ ma, se postavlja v pozo pridigarja in toži »Ko bi se uresničile velike znmisli pnpeških okrožnic, ko bi živeli bolj po naukih na mestnika Kristusovega, ko bi vsak pri *eb> začel najprej izvajati Kristusc\*<> zapoved »Ljubi svojega bližnjega kakor samega be,« drugačno bi bilo življenje na zemlji Ne toliko lepih besed, ki se kmalu in prav rade pozabijo, več življenja. \*eč Kristusovega duha nam je treba, duha liubezni ln pravice. Za tega duha pa se mora boriti naj prej vsak sam pri sebi, potem v družbi in državi.« — Prav« lepe besede so to, ni pa videti dejanj, a samo dejanja so, ki oživlja jo. Da. »ljubi svojega bližnjega kakor sa mega sebe«, kdo pa izvaja to prvo in glavno Kristusovo zapoved, ki je temelj vseh nfe govih naukov, ali jo izdajajo tisti, ki bi biti v to v prvi vrsti poklicani?! Vnaprej »*» otresajo vseh upravičenih očitkov naglasu joč: Ne glejte, kaj delamo, ravnajte $e po tem, kar vas učimo! Tako ostane vse pri besedah, dejanj pm ni nikjer/ Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek. 12 januarja 1<*7 Kako je lani boben pel Naglo narašča v Ljubljani od leta do teta Števila 1 j enih plač Ljubljana, 12. januarja Med žalostne statisUKe, la jih ob Koncu vsakega leta sestavijo uradi, spada tudi statistika izvršilnega oaaelKa aoaiSć. Tudi številke, ki kažejo, kako je pel Doben, so zrcalo razmer. Eeksekutorja ne vidi nihCe rad v hiši, kdor le more, prepreci rubezen, toda razmere so Ze take. da imajo na souiSCih ravno eksekutorji in izvršilni oddelki vsako leto več deia. Izvršilni oddelek sodišča v Ljubljani so morali pred leti razcieiiti v dva pođoađeika z dvema Šefoma in pomožnim pisarniškim in eksekutorskim osobjem, ker en sani ni več zmogel vsega dela. Ker so pa časi taki, da hoče vsak čimprej priti do svojega kreditiranega denarja, to se pravi, da upniki ne oklevajo preveč in ne čakajo, temveč izterjavajo denar s pomočjo najbolj korenite metode, ki je ru-bežen, narašča tudi delo v izvršilnem oddelku in bo kmalu potreben še tretji pododdelek v tem najbolj prometnem oddelku sodišča. Upniki pač upajo, da bodo na ta način najhitreje dobili denar nazaj, advokatom pa je tako tudi všeč, saj morajo tudi živeti, mar ne. EKSEKUTOR PRI POSESTNIKIH Glede prisilnih izvršb na nepremičninah, torej na hišah, zemljiščih, gozdovih itd., so številke zelo zanimive. Po njih sodeč L»i kdo mislil, da se obrača na bolje, kajti v teku leta 1936. je bilo manj izvršb na podlagi prisilne zastavne pravice in manj takih s prisilno upravo ali s prisilno dražbo kakor jth je bilo v teku predlanskega leta, to je 1. 1935. Izvršb na podlagi prisilne zastavne pravice je bilo 1. 1936. pri sreskem sodišču v LJubljani 755. dočim jih Je bilo 1. 1935. 821. Dvomljivo pa Je, da kaže padec prisilnih intabulacij na zboljšanje razmer, ker vemo, da je kriza denarstva in kreditov še vedno huda in da je večina posestev zadolženih. Posestniki se najbrže še bolj oprezni. Ako se gospodarske razmere ne bodo izboljšale, bo vsako leto manj rabe žr. i na podlagi prisilne intabulacije. ker bo čedalje več zadolženih posestnikov, katerim nihče ne bo hotel kreditirati na nepremičnine. Enako sliko nudijo številke o izvršbah s prisilno upravo. V L 1935. je sodišče v 180 novih primerih dalo pod prisilno upravo premoženja alt podjetja dolžnikov. V 1. 1935. se je to zgodilo v 227 primerih. Tudi ustavljenih je bilo prisilnih uprav premoženja dolžnikov več kakor predlanskim, tn stosr L 193«. 187. L 1935. pa 157. Prisilnih drmlb na nepremičninah ?e bilo 1. 1936. dovršenih 124, ▼ L Ittft. pa 129. Ustavljenih Jih Je bilo JM (v letu 1935 pa 265). Vse prisilne tavrftbe na nepremično imovino seveda niso bile v teku lanskega leta ucvrtene. nerešenih Je os ta lo takih s prisilno upravo 351. takih s prisilno dražbo pa 191. Te bodo resili, to M pravi izvedli ali pa ustavili, kakor bo pač končen Izid, v teku letošnjega leta. RUBE2N1 PREMIČNIN IN PLAC Tudi opravljenih rubežni na premičninah je bilo lani nekoliko manj kakor predlanskim, in sicer 4209 v primeri s 4406 v 1 1935. Treba je pomisliti, da so tudi upniki malih ljudi, ki nimajo nepremičnega premoženja, čedalje bolj oprezni pri dajanju kredita. Eksekutor pride in ugotovi, da nimajo kaj zarubitl. Da se je eksekutor jem tako često dogajalo, priča število prisilnih prodaj, ki je v primeri s številom opravljenih ru bežni zelo majhno. 4209krat se je eksekutor oglasil pn dolžnikih, prisilno prodal je pa, kar so imeli premičnin, le 3921 rat. V L 1935. Je bilo opravljenih 4406 rubežni na premičnine, prisilnih prodaj je pa bilo 342. Za naraščajočo revščino med srednjim slojem so pa najbolj značilne številke o zarubljenih plačah. Število teh od leta do leta res presenetljivo raste. V 1. 1935. so zarubili 2331 dolžniku plače, v 1. 1936 pa že 2803 dolžnikom. Na razne druge imovinske pravice, kakor na terjatve itd..so eksekutorji položili svoje roke v 137 primerih (v 1. 1935. v 80 primerih). Te številke dokazujejo, da prede slaba našemu mesečno Ln tedensko plačanemu človeku, k! ne more zadostiti svojim obvezam Ko bo začelo padati Število zarubljenih plač, bo to znamenje, da nas srednji sloj zmaguje svoje obveznosti, da plačuje hrano in stanovanje, svoje obroke pri svojih dobaviteljih. Ravno številke o zarubljenih denarnih terjatvah, to Je o zarubljenih plačah, pričajo o tem, da kriza Se vedno razjeda srednji sloj in da Je prav za prav od letn do leta huiSa. de bo Izvršilni oddelek sodišča Imel glede rubežni plač v svotl statistiki v takem razmerju naraščajoče Številke, kakršno Je razmerje v lanskem in predlanskem letu. kmalu ne bo več clovekn v Ljubljani, ki bi ne imel zarub-ljene plače. Zborovanje privatnih ' rabljena in vklenjena na Sangradu pri Cerkljah Obravnava proti članom tajne dražbe, ki je prodajala sodo namestil kokaina Ljuljana, 12. januarja Danes dopoldne se je pričela pred malim senatom obravnava proti prodna leoni ponarejenega koka-jia in proci ugrabiteljem, ki so se maščevali nad prodajalci, jih odpeljali na Sangrad pri Cerkljah ;n eku=aji dobiti svoj deuar nazaj. Ta afera je pred uieiseci vzbud-ia veliko pozornost, saj se kaj takega ie ni zgodilo v naš; krimiJiabJstikči. DEVET 0BT02ENCBV Državni tož.iec dr. Juiij reHacher je obto-fil v *vezu s to afero denel obtožencev. Na zatožno klop so moraua se*?ti eediar in trgovec s starim železom P S., trgovtilci zastopnik J. M., dalje trgovski potnik iiartj«u Sn, njegova žeaa Albina, mehamjk Maks liLz/iak, mehanik Stanislav Burgar m strugar Ivan Krasovec S., AL, Svete in Hladnik so os lepa -rili Vučiiika Lada in Čelerma Lraga na ta načjn. da je š. prodal Čeferimu 1 kLogram pr vovnstnega »kokaina* za 30.000 L>ia. Ceferin je plačaj polovico takoj, za drugo poioviieo je pa podpisal menico. V stetkiartic^ je biLa v resn.ci navadna jediina soda. To se je /go-~ dilo na veiiki petek, dtoe 10. apr^a Lani. P. S. je v avgustu iani pran tako osleparjd Vučnjka Lada, kaiereinu je prodai pol kg sode bikarbone za kokain. \ učnjk je plačal takoj 15.000 Din- Vučn.dc je bdi nadalje tudi žrtev J. M., od katerega je kupil 1 kg belega prahu za prvovnjUrJ kokain. Dal je prodajalcu takoj 16.000 b*n, za 17.000 Din je pa podpisa! menico. DRZNA UGRABITEV Ceferin Drago 'm njegova žena ©ta obtožena, da sta nagovorila L>.z}aka iu Burgarja, da sia ugrabila P. Š. fn Hladnika na grad Saragrad pri Cerkljah. L>izjak in Burgar sta izpoimila svojo nalogo prav drzno Na gradu, ki je last obtoženega Ceferina, sta imela zaprta oba jetn.ka. katera sta zveza-ja sedeča na stoi z vrvma. kaoneje sta ju pa z okovi priklenila ležeča na divan jm na posteljo. P. & je imel okove na rokah, Hladova pa na nogah. Dan in noč ©ta Burger in Bizjak čuvaja jetnika. Imela pa sta na obrazu maske in pes volčjak jima je asist.raJ. Okna v sobi. kjer sta ležala jetnika, so bida zastrta, čuvarja ©i-a ju s samokresom v rokah ustrahovala, kadar sta se skušaLa protiviti. Naposled je obtožen Ivan Krasovec. da je pomagal ugrabiti jn vkjenirj P- S. in Hladnika na S&ngradu. P. S., J. hL, Svete io Hjadnik so zakrjvi^ po obtožnici zločinstvo prevare po § 337. Čefer/n in njegova žena prestopek zoper osebno varnost in prostost po §§ 34-1 in 243 k. z., Bizjak jn Burger prestopek zoper osebno prostost m varnost po § 243 k. z., Krasovec pa prestopek po §§ 34-IH m 243 k. z, TAJNA DRUŽBA V AKCIJI P. S., J. M.^ Svete jn Hladmk so se združili v tajno družbo, ki je tihotapila i*n prodajala jedilno sodo za prav; kokain Obtoženci se sicer zagovarjajo, da so prodajali pravi kokarn. toda žrtvam, ki so obtožene v tem procesu, pravega kokaina niso prodali, kakor je ugotovil izvedenec. Kot prodajalca sta nastopala P. S. in J-M,, ki sta se izdajala svojim kpMemom pod lažnimi Vmeni. P. S. je bil Ruperi. J M. pa avstrijski trgovec Goldste n. Pri prvi kup ©ijj je bil žrtev Drago Ceferin Do nakupa ga je pripravil J. M. Spoznal je Ceferina tudj s trgovcem Cominrijem iz Trsta, ki je bil takoj pripravljen kupčti kokain od Ceferina Ta C^uiinj je bil v reboi.oj Hiadnkk. Druga žrtev je bil Lado Vučniik. Prj teg prevara sla bi]a udeležena samo J. M. is Svete V učnjk je seveda zaman iskal trgovca Conrhnja da bi mu prodal kupljen-, kokain. Pri drug; kupoigri z Vučnkkom je naslopJ J. M. kot trgovec Goldetein. CfiFB&IA TRDI, DA NI KRIV Drago Ceferin je uotei dob,e pa vendarle skuial pobegniti, toda brez uspeha. Stražarja sta ga ujela in de bolj mo6no pmezaia k postelji. S Hiadn.tkom eta iDnela stražarja sploh sitnosti. Ker se je Hladnik upiral, ga je Bur gar udaril z ročajem svojega samokresa po glavi. BURGAR KOT GROF Burgar je nastopal na Sangradu kot grof. in sicer kot biat grofice, kar je biLa Ceferi-nova. Krasovec je igral vlogo grofovega sluge Ja.af.za. Okove je napravil Bizjak, kakor je ,ih izpuste. Ponoči sta bila P. 6. jn Hladajk pripeljana na grad in ponoči so ju na vosu odpeljali zvezana in s zavezanimi očmi v gozd. kjer so ju zpueijli Za slovo ie Bizjak le ustrelil za Hladnikom in P. d. Med tem se ie vrnil Burgar iz Ljubljane s Hlad* nikov-mi 1000 Din Bizjak ie dobil od teh 400 Don, Burgar 300, Krasovec pa 200 Dšn. i,juiu>ui«., Ut, januarja Jutri ob 19-30 bo v dvorani Delavce zbornice na Miklošičevi ceaii veliko suno-vauje privatnih nameščencev m uameSctsua. Na u>orovaaju nočemo aahiovau m mauile-»Lirau za maSirjenje pokouimakega La varovanja na vso i*ri*vo( za popolno *a*uo apuvu za nas PokojniuaKj x*vou; aa y*>-.vojuaitfko la varovalno obvezno*. iudi ut u-0rov»M- ao trudu tke. strojnike z izpiti m zoo-ue lebiiLko; zbuijSAUjc pokojninskega za kona jTleds saizanja starostne meje m zavet-.aine dobe. Trgovski m privatni namescencL' Vasa doilnost je, da se vsi do zadnjega udeležite zborovanja! Pokažite, da ste solidarni m nepopustljivi pri obrambi eksist-enčuih pravic ! Zveza društev privauiib nameščencev v Ljubljani. Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, podružnica v Ljubljani. Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije, podružnica v Ljubljani. Strokovna zveza trgovski!) in privatnih namesč^noev Jugoslavije v Ljub Ijan;. Društvo združenih zasebnih in crgov-skih nameščencev Slovenije v Ljubljani Zveza strojnikov, sekcija Ljubljana Zveza nesamostojnih »obotehnikov v Ljuhljani. Zveza pomočniških zborov za dravsko banovino v Ljubljani. Drva so se nekoliko podražila Ljubljana, 12. januarja Nič posebnega ni, če se kurivo podraži pozimi, ko je večja poraba. Priznati pa moramo, da trgovci s kurivom prodajajo svoje blago navadno po nespremenjenih cenah ne glede na letne čase NVkohko bolj se spreminjajo cene drv na kmečkem trgu. Zadnji čas je Grudnovo nabrežje zasedeno skoraj dan ta dnem z dolgo vrsto z drvmi naložen iti vozov. Letoe je za dovoz drv v Ljubljano iz daljnje okolice ugodno vreme. Naglasiti je treba, da vreme najlK>lj vpliva na količino drv na kmečkem trgu. Ko je velik sneg ali razmočene ceste, je naprodaj mnogo manj drv. Ker je bilo zadnje nn^ce v sploSnem suho vreme, so naprodaj tudi suha drva. Na km<6kem trgu za kurivo proda jn jo tudi svela drva, vendar bolj redko, ker je dovolj pre&ušenih drv, odkar ne cvete kupčija s trdim in ne methkim leaom- Neizkušeni meščani navadno ne poznajo svežih drv, zlasti še, ker prodajalec nerad prizna, da drva niso suha. Že sicer je huda konkurenca na trgu, zato noben prodajalec ne omalovažuje svojega blaga. Zbisti ne spretni prodajalo! Morda vas bo zanimal recept, kako nekateri kmetjV »suše« drva. Ko kmet poseka bukve, les ni takoj uporaben za k u rivo; drva morajo ležati po več mesecev, da les »dozori« ter izgubi viago. Včasih je pa kmet v stiski za denar in ne utegne čakati, da bi se drva dobro presušila Ce b! meščan opazil, da niso suha. bi jih seveda ne kupil brez pomislekov. Zato si nekateri kmetje pomagajo na zelo zanimiv način. Zložena drva poškrope ob konceh z gnoj nico. nakar jih posuše na soinen. Posušen:1 gnojnica da drvam lepo sivo barvo, kakoi da so stara več mesecev. Nekateri meščani tudi ne kupujejo radi drobnih drv. »prekelj«. kaT kmetje dobro ve do. Zato nalože drva na voz tako spretno da kupec vidi samo kulse. Zunanja drva so namreč lepa. sredi je pa sam drobiž Vsak si pač pomaga kakor si ve- m zna Kmetje itak trde. da so drva mnoTo prepo ceni. Jeseni so bila po 65 do 70 Din m3 Zdaj so nekoliko dražja. Čo je več novpr:' sevanja, so po 73 do 75 Din m8, sicer jih pa lahko kupite rudi po 70 Din. če znate dovolj spretno barantati. Čim je mraz zopet pritisnil, so kmetje začeli ponujati drva po nekoliko višji ceni. Jann:irjn »o drva na •oneČkem trgu najdražja, februarja pr» se navadno že počene, ker se tedaj meščani ne boje več zime. Še vedno neznana Ljubljana. 1^. januarja Ind en ti te ta mladega dekleta, ki je šlo * nedeljo na progi na Jezici v probiovoijuu »mrt, še ni ugotovljena Truplo leži v mrtvašnici na pokopaJi-ču pri Sv. Juriju Ln bo pokopano najbrž šele danes popoldne ali eelo jutri. Državno tožilstvo je prejelo poročilo o samomoru že včeraj, vendar ni biia odrejena obdukcija trupla, ker je iz poro čila povsem jasno, da gre za samomor in ne za povzročitev smrti po tuji krivdi, ozi roma za nesrečo. Ježiški orožniki že od nedelje pridno po izvedujejo. kdo bi bila nesrečna obupanka. roda brez uspeha. Na podlagi govoric, da bi utegnila biti mlada s:\rnomorilka dornn iz Šenčurja na Gorenjskem. <>o orožniki vee raj telefonično povprašali tam. a doslej še niso dobili zadovoljivega odgovora Zadeva postaja tako Čedalje bolj zagonetna Orož r«iki so včeraj odredili da so truplo pokoj niče fotografirali in bo tako najbrže mogoče šele na podlagi slike dognati, kdo je prav za prav bOa neerečnica. UMI se ]e, utonil in zmrznil Šmartno. 12. januarja Na tukajšnjem pokopališču so pokopali 7?-letnega Zupana Andreja, ki ga je poznala vsa dolina pod domaČim imenom: H i je v če v Andrejče. Vse življenje je bil original svoje vrste. Zelo je bil navdušen ta prstane in jih je BoeJ na vseh prstih. Na svojem romanju je zašel v okolico Brega. Tam sredi pota med rVem in Teneriijimi. je na ma lem mostičku v Lazcih padel z mostu v strugo. Našel ga je sosed zmrznjenega Po sledi so ugotovrli. da je padel mož z mostu ll »e onesvestil. Kasneje se je prebudil iz omotice in lese i po vseh štirih po zaraščenem obrežju potoka. Pri tem si je odtrgal obutev in so ga našli pni koreninami dreveaa tik vode. Zapletel se je ▼ korenine, pa ni mogel več naprej. Zato je izmučen klecnil v vodo. . • Naslednje jutro so ga našli zmrznjenega. Izjava jeseniškega delavstva Prejeli -iino: V. tveii z odpovejo kob^ktrvne poj-odbe od strani KIP dne Ml 11 1936 katere prav na veljavnost poteče z 81 jinua-jfm 1^7 in z razgovori, ki so se začeli 9. 1 1987 na Temenicah ter se nadnljujejo 12 1 1987 v Ljubljani smatrajo za potrebno podp'sanf strokovne organizacije podati javn sti sledečo izjavo: Kot zastopniki zakonitih delavskih strokovnih organizacij kaiamo 7akonito pravico in polno pooblačilo od strani ta p- slenega delavstva, ua raz£ovore za skleuitev nove kolektivne pogodbe i zastopniki fcLLU vršimo. Z oz um m na to pozdrav1 jamo vsako pomoč in simpatije tako od strani oblasti ka kor raznih korporacij in stale javnosti ob času razgovorov za sklenitev nove kolektivne pogodbe med delavstvom KlD in njenim vo< **tvom Odklai.jamo vsako vmešavanje ali izrabljanje te*ga vprašanja v katerikoli druge namene. Vsa poročila, katera ne bodo v skladu s ^»oročili podpisanih strokovnih organizacij ?o netočna in za nje ne odgovarjamo. Savez met.il9kih rudnika Jugoslavije, podružnici Jesenic« ro Javornik. Narodno-strokovna zveza, podružnici Jesenice tn Javornik. Strokovna skupina kovinarjev, podružnici Jesenice tn Javornik. Naše gledališče DRAMA Torek, 12. >anuarja: Zaprto. Sreda 13. januarja: Atentat Red* B. Četrtek 14. januarja: Na ledeni plošči Red Četrtek. Petek. 15. januarja: Ob 15.: Konjeniška patrola. DijaAka predstava. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din Izven. V drami pripravljajo prani.ero Hodgeove igre >L>ež hn viharc. kj jo je prevedel Filip Kalan, po odr^k^ priredb Detlefa Siercka. Delo so igrali naj rabljenejŠ; 3vetovni odri z velikim uspehom. OPERA Začetek ob 20. uri. Torek 12. januarja: Seviljbki brivec Red A, Sreda 13. januarja: Cavalleria nisticana GluuiačL Red Sreda, Četrtek 14.: Pr$ treh mladenkah. Izvem. Ce ne do 30 Din navzdol. Popum za abonente. Petek 15.; Zaprto. 50% popust na dnevne cene dobe vsi abo nenrii kj se i.ztkažejO z abonentsko iegjt.uia oijo prj blagatn; in s.cer za černkovo predala vo operete »Pr> treh maldenkahc Ga brumen-Lubejeva bo pela jsi igrala naslovno partijo v >Navilianku. Ta Beneseva opereta, kj jo uprizarjajo z na/večjim nspo-" hom večer za večerom v Pragi in kj je do iivela po vseh čepkih in rud»i drugih odrih nebro] repriz, vsebu e .®jko pevne in lope ^lagerje ter .tma zelo zabaven Libreio. SPORT — Plenarna seja SSS-a. V soboto 23. t. m. bo v Zagrebu plenarna seja Saveza športnih savezov. Na dnevnem redu je tud; poroćdo o delovanju SSS-a v tekočem letu. Seja se prične ob 17.30. Član SSS-a je tudi JZSS. — Internacionalno drtavno prvenstvo v klasični kombinaciji. Jugoslovenski zim-skosportni savez razpisuje državno prvenstvo v klasični kombinaciji v dneh 23. in 24. t. m. Prijave Je treba poslati na predpisanih tiskovinah do najkasneje dne 21. t. m. do 20. ure na naslov M. Z. S. P. v Mariboru, PreSemova ul. 32. Na istin naj bo označena disciplina ln razred tekmovalcev. Tekmovame bo v treh razredih, ki jih določi JZSS. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JZSS. 22. t_ m. ob 19. uri zdravniški pregled vseh tekmovalcev v lovski sobi hotela »Orel«. Po zdravniškem pregledu žrebanje tekmovalcev za obe tekmi. 23. t. m. Tek na 18 km -tart ob 8 30 izpred gostilne Račič v Rad-vanju pri Mariboru. 24. t. m. Skakalne 'ekme na podsavezni skakalnici v Betna- vi pri Mariboru. Pričetek skakanja ob 14. Ob 20 uri v vel'ki dvorani hotela Orel razglasitev rezultatov ln razdebtev daril Dovoz tekmovalcev na start z avtobusi. KOLEDAM P nasu: Torek. 12. jaouarja katoličani: Erneat. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica; rod vročini >o ucom. Kino Ideal: Sramežljivi uaa^iiova. Kino bioga: Lpjru.Kova MM. Kino Ln»on: Mue^a—^huii-hai. PrLodoMo\ no drusivo predat .nje dr VVoV-fla z Dunaja »iu b.aiiaiaxil> ou^kUi« ob Vk v Uelav<>k] sboMiicL DEZUKNh LEKARNE Danes: ilr L<-u«lek Kis.jev.. cet»ta 1, Ba-hci\ec. feLongret>ni trg iJi, m Kuuiuiar Vič — Tr^iiAAa oista. Vremensko poročila Zveze za tujt^i promet v Ljut».j;in; JZ*^."* ui SPD z dne 12 jiUiuarja ob 7 u:i zja r.^ Jasno mirno, »inaiva ■ -o Ujji^j uj prav dobra. Bohinj* v a Bistrica danes: —12. 1"^ gren a Pokljuka včeraj: —12 ^ »reza in prui.a Gorjuše včeraj: —o, lahek »rver, M pfsiAl Lii »renja. Kranjska gora danes: —12. birometei da, 20 pr^i&t, %n fnBTTBHJf Ln skijOrincj u^c-d-no, led 10 cm. Vr5ič — Krnica danes: rV> pr^.Vt Rateče Planica danes- —12 |ft- M piBIll drsališče in mala skakalnica up ge, ki ie doalej kot samostojne n»o obnesle. Blagajnik j« g. Vinžintin, tajnik ^. Detio^k itd. Klub stopa v peto leto svojega obstoja. Sreda, 13. januarja 12: Odmevi z Liaikana (iaoAčo). — 12 45. Vienie, poročila _ 13; Ca«, spored, ob\.- stila. _ 13.15: 1* opernega sveta ^dijaki orke»*ter). _ 14: Vreme, bor^a. — lb; Ula-d.mska ura: Dijak v narodni penim (g- dr Joža Lovreniič). — lb.20: Pletarjd na plan (g. Zdravko Omerza). — 18.40: M^u^ralna delavska mezda Ig. RUp Lratiuk. tajuiu De-l-avtike z-bomice). — li>: Cas, vreme, poročila spored, obve«>t*Ia. — 19.30: Nac. ura: LlHfrVll obrt Boane (hainza Huuio, knjui.) _ IUjO: Sahovr4.i koi.cek. — 20; Koncert pevskega zbora >Cankar<. — 20.45: Podokniee ipo-Sče). _ 21.15: Koncert radj.ink.ega orkestra. — 22; Cafc, vreme, poročila, epored — '22.15: Koncert radijskega orkestra. — Konec ob ura. Četrtek, 1-1. januarja 12; Koncernu piesi iploiče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, ooveot.la. — 13.15: Vse mogoče, kar kdo boče IpfcO- IČe po ielah). — 14; Vreme, l>ora. _ IBi Koncertni plesi (radijski orketsterj: i^vorak; Slovanski pios št. 1, 2. 3, 4. 5. 0. T. b; Mo SiCkovtsika: španjtik, pleej Jl L 2. 3, 4, 5. — 18.40; Slovenščina za Slovence ig. dr. Ru-doli Koiarč). — 19; Caa, veme, j>orv. .. spored, obveetiila. — 19 30: Nac. ura: Savi/ Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19.00: De-det omul zal>ave. _ 20; Koncert ^bora ba lalajk »Kutilant. — 20 50: Ravel: Dafmeš ;n Kloe, tsinilonićna suita (ploeče). _ 21.10 Narodne pesni: s spremljevanjem radijskega orkestra. Sode>.uje>_o; ^Ta iTa^va .Nmova, Vida Rudoifova. gg. Svetozar banovec m Tone Petrovoič. — 22: vreme, poročila, spored. — 22.15: Ura lahke ^lael^e: C-.mer-manov rr.o. — Konec ob 23. un. SOKOL — Smučarski odsek So' olske župe Kranj javlja va^m edinicam. da so smučarske tekme sokolskih žup Kranj in LjuMjna ki bi se imele vršiti 16. Ln 17. t. m. v Mo>t:a-nL preložene na sol»oto in ne leljo dnt 30 Ln 31. januarja v Mojstrani r 'stinii pan« mi in razporedom. Prijave trnksa0¥SJ0SWsprt« jema >e do 29. t. m. tajnik smučarskega odsafci Sokolaks župe Kranj, brat Lovro Humer, Jesenice. Na?« T-hibt kaz neti cev. — Davcae kart«. Davčna uprava v Mariboru poziva vse delodajalce, da si nabavijo u svoje hišne uelužbeuce davčne karte za lelo 1937 najkasneje do konca tega meseca si 15 dni po sprejemu uslužbenca. _ Gled&lišfe. Prva ponovitev £igox»o\t drame >Kadar t»e utrga oblak< bo v četrtek ob JO. ur|. Kot naslednjo dramsko prein.ero pripravljajo Nus.cevo MHidejansko koniodrjo »Dr,. To je najnove*(6e delo nagega prvega kouiediobrala ter rodijo, da je Nuijč 2 n«jiti» prokobtj celo dvoja naju^poiejsa mladort'jna dela. _ Tezno se razvija, Zek> ugodne gradbeue I>rj':ilve in razvoj ,Tidu*trije na Twnu pn Maribo.u »e na}bo!> opaia pri porastu £te-vja prebavaWva Tako stefe Tezno **ia 2114 prebivalcev. Zato eo Tezencani zopel pokrerjiij akevjo. da dobe **vojo obemo. ko4 «*> ;o imeli do nedavnega. — Poročil *s je te du znam mariborcik odve;niodo z ljub Ijanulcijiii ovanš začel-j v Ljubljan, i«daj*4i svoje gia»;lo. Prva številka uovega t>oval >.S k>-verjfcka beseda« in bo izhajal dvakrat mesečno. Iz Ptuja Iz Celja —c Kazmere na delovnem trgu »o &e zopei poslabšale. Pri ceijcki borz^ deui ee je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo £#1 oseb, delo i,e bulo ponujeno za 9 oseb, posredovanji sta b:li izvršeni dve, odpotovalo je 9» odpadlo pa 791 oseb. Dne 10. t. m. je Očitalo v evj-demci 849 brezposelnih (bbT mo-kh kn 18.0 žentik) na«spro-i 790 moškim in -19 žen tikam) dne 31. decembra. De'o dobilo; po 1 uekrbnjk. čevljar, vi:ilcar ui hlapec. 2 gozdna delavca, po 3 kuhar.ee in kmečke dekle 2 gostilniški služk.n^ ter po 1 gostiln, kuharica in natakarica-. _c Nesreča pri avtomobilu. Ko je hotel JTletni, pr, zdravniku g. dr. Dragu Hočevarju v Celju uslužbeni šofer Avgust Veselak v soboto dopoldne poginati molor aviomobtfa z roko, ga je ročica udarila s tako silo, da mu je zlomila desno roiko. Veselaka ©o oddali v ce'jsko bolnico. —c Na drsal;««?u si je zlomil nogo. V nede-Ljo je padel flttetnj sodnj pripravnik AmStM Majdič iz Celja iva drsaKšČu tako nesrečno, da 6i je zlomil levo nogo- Zdravi se v bolnici. —c Usoden padec. V petek je padel 59-letni drvar Anton Venek s Poljane pri Rečici ob Savjnji pr^ delu tako nesrečno, da si — Volilcj jtozor. Mestno poglavarstvo razglasa, da 00 v januarju revizija voiTmh imenikov. Vpisali se bodo vsi v voldni imenik, ki imajo volilno pravico, a Se niso vpisani, istocaauv* pa. se bodo Crtali va; oni. ki so volilno pravico izgubiU. Vsak vođini upravičenec ima pravico vpogledati v volilni imenik, če je vpiaan. Vse lniormaci-je pa se dobe na magistratu v sobi tajnika do 25. t. m. — Celi oblaku prahu se dvigajo zadnje dni po mestnih ulicah za vsakim vozlom, kar je zelo neprijetno za pešce. Ali bi no kazalo, kljub mrazu, ulic vsaj malenkostno poškropiti, vsaj prometnejčih. — Drava je padla. Vodostaj Drave je letos izredno nizek. Pokazali so se ceu otoki, bogati na gramozu. Od važan je gramoza bi se zaasti rentiralo za cestni odbor, ki bi ga zelo poceni dobil, ker je znano, da je ta gramoz veliko boljši od onega iz gramoznic. Prihranilo pa bi se tudi veliko na stroških. Skoda, da se radi mraza tudi ne da dokončati regulacija Drave, ker bi se pri tako nizkem stanju vode, lahko neovirano delalo. V Kisela gozdu so sedaj napravili še drugi vodobranilec, ki bo pri visokem stanju vode zelo koristen. Upamo, da Drava ne bo več imela toliko moči, da bi odnašala cele grude rodovitne zemlje. — Močan porast tujnkega prometa v Ptuju. Mesto Ptuj poseča vedno več tujcev, kar nam dokazuje tudi statistika tujskega prometa v letu 1936. Ptuj je obiskalo 2285 tujcev, nočnin pa je bilo lO.Oi < Tuzemcev je bilo 1.579, mozemcev pa 706. Od mozemcev je obiskalo Ptuj 453 iz Avstrije, 59 iz Češkoslovaške, 39 iz Italije. 34 iz Madžarske in 86 iz Nemčije, ontah pa so bili iz Bolgarije, Poljske, Švice, Anglije, Francije, Holandske in Rum um > Predlanskem so pa obiskali Ptuj 2.103 tujci a nočnin je bilo 8.512. OTROCI PRI ZDRAVNIKU — Poglej, okostnjak v stekleni omari. Kaj neki pomeni to? — Jaz pa vem. Najbrž je naša Maricka aklenila v njo svojega ljubčka, da je umrl od lakote. MALI KRITIK 06e* No. Jurček. kako si zadovoljen % novo sestrico? — Xo, čedna je res, toda rad bi vedel. 6e smo jo tako nujno potrebovali. GoaaEiiarario^ OGLASI Seseda 50 para. davek Din i.—. oeseda 1 Din, davek 3 Din preklici Za pismene odgovore glede iru-lib oglasov je treba pruoZiU znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo. NA VSA ZIMSKA oblačila dajemo 15 do 20% popusta. Presker. Sv. Petra c. 14. VINOGRADNIKI Cepljeno trsje 14 vrst na štirih podlagah, djvjaice* korenjake, sadno drevje proda Žihor Franjo. Zamusani, pošta Sv. Marjeta pr- Mo&kan.}cih, 246 PREKLIC Podpisana Horvat Ana, posestni-ca na Duplricj št. 7 pri Kamniku prek licu jem rn obžalujem vse govonce, ki sem jjh izrekla o g. Nifcriaau Jo&otu* strojniku na Duplici kot povsem neresnične in se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopanja zoper mene. 245 2 nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor • časopisnim jftasom. Ci gaj delokrog je neomejen. Časopis prid« v vsako niso ln govor dnevno desettisočen Citateljev Redno oglašanje * velikem dnev nilra je najuspešnejša investicija. Id prinese koristi trgovcu ln kupcu. Presenetljivo odkritje zdravnikov vrača mladost uveli subasti koži Občina UuhHana Meetn) posebni uvod Naznanjamo tužno vest, da nam je danes popoldne umrla naša dobra soproga, zlata mamica, sestra, teta in svakinja, gospa KRISTINA GABRŠEK roj. Bajda SOPROGA URADNIKA FINANČNE DIREKCIJE V POKOJU Pogreb blage pokojnice bo v sredo, dne 13, popoldne izpred hiše žalosti, Gestrinova uhca 6, isprosimo tihega notarja! LJUBLJANA, dne 11. januarja 1*87 1*37.. ob 2. uri pokopališče k Sv. Krita žalujoči: LADISLAV — soprog. BOODANA M MILENA — Marti in Neki dunajski medicinski strokovni Kit objavlja poslednje zmagoslavje znanosti, ki bo zadivilo svet Dognan je bil ne samo vzrok gub, marveč tudi način, kako jih je mogoče odstraniti. Materam pa celo tudi starim mamicam se lahko vrne čista sveža polt njihovih dekliških dni. ženske petdesetih pa celo tud: Šestdesetrh let lahko spet dobijo gladko i r lensgubano mladostno kožo. Gobe izhajajo od tega, kar koža s stara-njim izgublja nekatere bistvene redllne elemente). Te elemente zdaj pripravljajo iz skrtme odbranih «*U^a» i rvali, čim dobi Ćloveik* koza spet te elemente, jo osvežijo ie pomladijo. To so presenetljivi rezultati vaziskovaa), izvršenih na dunajskem vseuci-BMn pod vodstvom profesorja dr. Štej skala. pravico UKorftcanfa odkrkja tega profesorja si je z ogromnani stroški pride bile tvrdka Tokaloo. Njen ekstrakt JnVaS kožnih celic, ki se imenuje »Biocel«, se lahko na'de tamo v kremi Tokalon (rožnate barv«). Pri kemičnih preizkušnjah, pri ženskah od 60 do 70 let so bile gube odatra njene v šestih tednih (glej izčrpno poročilo v Dunajskem Medicinskem Vestniku). Uporabljajte vsak večer rožnat rt krenv Tokalon, hranilo za kožo. Ona hrani ir pomlaja kožo med tem ko Vi spite. Gub«-kmalu izginejo. V nekaj tednih boste za let* m leta mlajši, čez dan uporabljajte bel<-> kremo Tokalon (brez maščobe). Ona razkraja zajedalce, krči povečane roojnice ir napravlja najtemnejšo in najodpomejio kožo mehko, belo in gladko. Uspešni rezultati se zajamčeni ali pa se Vam vrne denar. Stran 4 SLOVENSKI KiRODc 12. januarja tam. Sfer. 8 Na novo naštudirana „Hovanščina" Prinesla nam Je letos nekaj novih zasedb v partijah Ljubljana, 12. januarja zadnje dni »eptemhra 19S1 smo imeli na našem odru premiero te jrrandiozne muzikalne drame genialnega ruskega skladatelja Mufcorgakega, kakor jo je dovršil in Lasurumentiral Rimski Korzakov. Senzacija je bila uprizoritev >Hovanšcine< tudi pri pas saj je kakor »Bori* Godunov« po svoji pasheni in vsebinski s'rani dramatskih in • irskili prizorov izredna, vrlika in silno močna umetnina Takrat srno večkrat obširno poročali o skladatelju in njegovemu delu, ki je naši o z našimi solisti, zbori in orkestrom, pa tudi z izjemno lepo in bogato opremo zelo lepo in tudi učinkovito uprizoritev »HovanSrina« je drama ruskega ljudstva, ruskega verskega, fanatizma, misticizma čudovitih žrtev in groznih zločinov epc.gohne ruske ljudske duše. Zato je glavni znak njene glasbe rus ko? t in ljudskost. Vsa je nasičena z dubo-m ruske ljudskp pesmi, nje-re melodike. ritmik«5 in oblikovne značilnosti, dasi ni 2t»ln folklorna. Dfj.'iojp s*4 godi v Mo?kvi L 1682 v dobi; ko sr Peter fka?npje imenovan veliki) polašca oblasti ter se stara doba obupno bori z novim časom. Staroverci s*3 rajši s^mi sežgo na osrromni srmadi. kakor bi >p oda]] strelcem mlad^-Ta »hr^zvprsk^cra < c^rja. Zarota starega Hovanskesra ee zaključi z umorom, mladi Hovanski pa s«* sp*?<» t Marto. ?.vnjn zavrženo ljuborn;jo Vseskozi strasten fanatizem, ki ira danes težko razumemo a je tipieno ruski in se ponavlja v »sveti tju?k'< ob vsakem prevratu. Nanovo oaStrjdirana in uprizorjena mn-riL-pim finmi je prinesla letos Dekaj no. •ih 'as^b v partijah. >tnre-za poveljnika dvema letoma ga je pel Marijan Rus. JUa-dega kneza Andreja Hovanskega jo po Go-stiču prevzel Iv. Franci, ki je pel zlasti' v zadnji sliki prav lepo, dočim je v prvi sliki preglasen, Vansonovjeva. zaupnika kneza Gol ic in a pa je imel po Hribarju A. Kola cio in ga je podal še ustreBjrvejše. Ostala zasedba je oeizpremenjena Zopet imamo izreden užitek ob sijajnem petju F. Goiobove Bernotove. čije Marta je partija prav posebne pevske lepote. Njeni prizori in se zlasti v družbi z Betettom, ki poje in igra Dositeja, poglavarja sekte starover-cev. z vso krasoto svojega toplega organa, so viški vee opere. * Prav dober, v igri in tudi v maski posrečene j si kakor pred leti. je knez Golicin, ki ca izvaja §t Marčec Izvrstna je kreacija Jankova boja rja Šaklovitega in je žela za silno arijo poseben aplavz. Zelo zanimivo figuro pisarja podaja Banovec zopet pevski in ijrralski odlično; Nemka, luteranka Ema jp Tv. Ribičeva v prvi sliki zpIo ustrezna, a strelec K uska ima v A. PetrOvčiču glasovno in /unanj«1 prav dobrega interpreta Trlje strelci 50 zopet Perko. Sekula in Jel-nikar V&r so pevski lepo na m^stu. Tudi Thrvri to odlikovali. Peta slika |e letos ispušeena. vpnda.r t.ra-ia predstava >p zmerom do četrt na 24. Dekoracije po osnutkih rajnpga V. TTljani-Seeva so 7,p samp rasp vrednp zanimanja. P.alptni ples v četrtem dpianju pa jp 7 divno tin R. Primožič; prpd 1 stažUo. ._ F». G. Dr* Otoka? Rybar Oh današnji desetletnici njegove smrti Ljubljana; 1-. januarja Danes preč desetimi leti je umrl v Beogradu bivši veliki buditelj primorskih Slo-encev m nas poznejši dolgoletni diplomatski funkcionar dr. O tokar Rybaf. Velike zasluge. ki si jih je bU pokojnik pridobil kot slovenski politik in jugoslo-venski diplomat nam narekujejo ob deseti oble-»iici njegove smrti nekaj spominskih be^ed. da oživimo spomin na moža, ki je pomagal oblikovati našo nacionalno zavest v časih tujega gospodovanja nad T"*™', pozneje pa odločimo sodeloval pri postavljanju temeljev mednarodnega uveljavljanja na*e mlade države. Dr. Rvbafa ni ugrabila smrt samo nam f$lov«ricem in posebej našim primorskim Slovencem, temveč vsemu jugosloven-ke-mu narodu. Kakor je bCl pred vojno v pravem in najlepšem pomenu besede .Advokat*: tržaških in istrskih Slovencev, med katerimi je živel in deloval od konca mx>jih študij 1. 18S8 do prevrata L 1918, tako je bil po vojni in vfe do svoje smrti pravi advokat »naše drŽave v mednarodnem svetu. Tragika dogodkov po prevratu ga je ficer odtrgala od nadaljevanja dela med ožjimi rojaki in mu s tem zagrenila marsikatero poznejša uro, vendar pa ga ni t trla. Dasi je bil pokojni dr. Rybaf po svojem očetu Ceh in je vso svojo študijsko mla-dost prebil na Dunaju, kamor so se njegovi staraj preselili, ko je bO on sam še otrok, ga je vendar boj slovenstva na Jadranu tako zamamil, da je takoj po dokončanih pravnih študijah odpotoval v Tr.t. kjer je pri tamkajSnjen) deželnem .^odi&ču stopil v sJužbo kot pravni praktikant- O svojem hrepenenju po Trstu je v jubilejni številki tržaške ^Edinosti* dne 17. januarja 1926. sam zapisal mej drugim: -Ob petdesetletnici ».Ećmosti« ^e mi vzbujajo lepi spomini pa moja mladostna leta ko fem daleč od domovtoe, bivajoč pri svojih starših na Dunaju in pripravljajoč se na svoj bodoči poklic, črpal iz >EkiBnosti<; sveto navdušenje za slovensko stvar. Trst in njegova bližja in daljša okolica sta bila ideai mojih sanj. cilj moljih želja. In komai sem dovršil študije, rem hitel takoj v Trst, da stopim tudi jaz v vrste mož, ki. so tam delovali za probu jo in napredek našega ljudstva. Skoro trideset let je stal nato dr. Ry-baf v vrstah odkritih in odloftiih borcev za našo stvar ob Jaoranu. Po odvetniškem izpitu £*e je kot tretji slovenski odvetnik naManil v Trstu. BU je član tn odbornik vseh naših itarakiijšnjih nacio-nalTiih organizacij, med njimi dolgoletni itarosta tržaškega Sokola. Seveda je vodil narodno borbo tuii na političnih tleh in je že 1. 1901 prišel pri drzavnozborsklh volitvah v ožje volitve z italijanskim kandidatom, kar je predstavljalo tedaj veliko afirmacijo našega življa v Trstu, šest let kasneje je bil tudi res izvoljen in je od tedaj zastopal tržaške Slovence v dunajskem parlamentu vse do prevrata. Pri centralni vladi se je z vnemo boril predvsem za naše šolstvo na Tržaškem, v pa se Je v&b posvetil orgra-m gospodarskemu delu. Ustanovil je m. dr. >Sp4osno nraculnioo« m zadrugo >Nas dom«, bil pa je tudi eden glavnin utf^aooviteljev >Narodne delavske organizacij e<, Id se je kmalu razširila iz Trsta tudi na drug« mavitnafce pokrajine. . Ob prevratu je bil dr. Rybaf predsednik tržaškegra Narodnega sveta in pome jo član zagrebškega Narodnega vijeća, v katerem se je udeležil odločilnih sej dne 23. in 24. novembra, Bil je iskren in prepričan priataš čim prejšnjega narodnega zedinje-nja in je znan njegov odločni nastop proti vsem pomislekom. V decembru 1918 je bil dr. Rybaf določen za člana nase delegacije na pariški mirovni konferenci »kjer je očital do junja 1920 m reševal zlasti pravna vprašanja ter ee še posebej pečal z ureditvijo jugo-slcrvel *o-italijanskih odnošajev. Bil je eden iamed naših najboljših pomxavaloev zamotanih pravnih mednarodnih problemov. Pozneje je kot delegat in strokovnjak nastopal pri neštetih naših pogajanjih z drugimi državami, v zunanjem ministrstvu pa je kot pooblaščeni minister in poslanik vodil važni oddelek za mednarodne pogodbe. Pri vseh pogajanjih z Italijo je bil član naših delegacij, deloma tudi njih vodja. V Trst se dr. Rybaf po prevratu ni več vrnil. Naselil se je z družino v Beogradu, | kjer je živel v srečnem zakonu s svojo gospo Inko. hčerko iz ugledne istrske narodne rodbine Kaitelčeve. Ko je na današnji dan pred desetimi leti umrl v 62. letu starosti, amo izgubili Slovenci ne le enega Izmed najboljših politikov in narodnih borcev, temveč enega izmed posebno preizkušenih in spoštovanih slovenskih diplomatov. Slava nj*jrov*v-r u spomirm! Kako je padel španski prestol Alfonz XIII. se je moral ukloniti mogočnemu valu repu blikanskega pokreta in zbežali v inozemstvo Diktatura španski monarhiji m koristila. Oeneral Berenguer, šef kraljeve vojaške pisarne, ki ga je bil Alfonz XIII. poklical ne mesto Prima de Rivere, je sprejel pred-aedništvo kakor bi bil sprejel poveljstvo v vojaški garniziji. Mož je kratkomalo izpolnil povelje. Toda bil je samo vojak in diktature ni znal spraviti s sveta. Zato je nehote pripomogel k strnitvi v socialističnem taboru in tako je pripravljal tla novi revoluciji. General Berenguer O koncu monarhije se je v Španiji govorilo že proti koncu vladanja Prima de Rivere. Naključje je hotelo, da je bila ostala v grobnici španskih kraljev v Escorialu ena sama krsta in le-to so kazali vodiči tujcem Kot zadnje domovanje Alfonza XIII. Na vprašanje, kam bodo polagali k večnemu počitku njegove naslednike, so ti uslužbenci kraljevskega doma odgovarjali, kakor • la se to samo po sebi razume, da si s tem ni treba beliti glave, ker je Alfonz itak zadnji španski kralj. Zatrjevali so. da pride po njem republika, kakor da je to sklenjena, z zakonom določena stvar. Generalu Berengueru je sledil v kratkem general Aznar. ki naj bi bil pripravil povrat ek k ustavi. Aznar je odpravil direktorij, poklical v vlado vse stare politike, omogočil povratek izgnancem in dal razpisati volitve v nove cortese. Liberalci so videli v tem najboljši način povratka k ustavni monarhiji in tudi monarhisti so si obetali od te$ra za prestol nekaj koristi. Toda socialisti so se tajno združili z meščansko levico, s katalonsko narodno stranko, komunisti in r. delom katalonskih anarhistov. Tako združeni levičarji so pripravljali proglasitev republike. Prilika se je ponudila ob občinskih volitvah. V pričakovanju skorajšnjih volitev v cortese niso pripisovali posebnega pomena obCinskun volitvam 13. aprila 1931. Zatrt je tembolj presenetil politično javnost nenadni izpad republikanskp koalicije, ki i p dosegla pri volitvah ogromen uspeh. Po Španiji je zopet završalo. Po vsej dPže:i so prirejali manifestacije za republiko. Cim dalje več je bilo spopadov s policijo in iz tega je sledilo sovraštvo do kralja. V imenu armade je proglasil na dan volitev general Sanjurjo. da bo ostala kralju zvesta in meščanska garda je Skušala zatreti republikanski pokret. Toda republ:kanski duh se je širil liki lavina, meščanski garda ga ni mogla zadržati in republikanski voditelji so pozvali kralja, naj zapusti državo, ce noče, da izbruhne nova državljanska vojna. Generali niso imeli poguma za protinapad m tako ni preostajalo kra>ju nič drugega, nego odstopiti. — Presenetilo nas je vse to kakor vihar, — je pripovedoval pozneje v Parizu. — Nisem hotel, da bi tekla zaradi mene kri in nisem hotel ostati na prestolu, ki so ga preklinjali. In tako je kralj v svojem kabinetu urejeval lis Une m sežiga!, cesar ni bil uničil Primo de Rivera iz dokazov o kraljevi krivdi na porazih v Maroku in raznih drugih neprijetnih zadevah, ki jih ni hotel videti upodobljene na svojem profilu v zgodovini. Ljudstvo je pa ta čas proslavljalo proglasitev republike. Potem je odšel kralj v drugo krilo palače, kjer ga je pričakovala pri čaju kraljica, Angležinja, ki ji je bil pripravil nekoč Madrid tako slaven in tako krvav sprejem. Stopal je skozi visoke, mogočne, razkošno opremljene dvorane, polne zlata, brona, krasno brušenega stekla, žameta in svile. Stopal je mimo črnih doprsnih antičnih kipov, skoz-; kronsko dvorano, stopal je mimo razkošja in sijaja, ki so ga bili zbrali skozi stoletja mogočni vladarji in ki ga zdaj uničujejo letalske bombe in topovi generalov, ki so bili takrat pustili kralja na cedilu. Don Alfonso je imel mrtve, trudne oči, na ozkih ustnicah ponosnih ust Filipa IV. pa otožen smehljaj Tako je bil presenetljivo podoben obrazu, ki ga je naslikal slikar v portretu Car los a II.. ki je bil neslavno zaključil dolgo, vrsto španskih Habsburžanov. General Sanjurjo Soba, kjer se je zaključilo bivanje Dona Aifonsa v kraljevski palači, je bila obrnjena od razgibanega mesta. Njegovo francosko okno je odpiralo razgled po kraljevskem parku s krasnimi živimi mejami, na gozdove v ozadju in na prva pobočja Quaderrame z zeleno modrimi hrastovimi gozdovi. Alfonso takrat ni imel smisla za pokrajinske lepote, pa tudi ćasa ni imel preveč. Pred palačo je tulila množica: Smrt kralju!« Bežala je pred konji in sabljami meščanske garde m vsak hip so se mogla pojaviti letala Ram ona Franca, brata generala Franca, ki je zdaj izzval tako krvavo državljansko vojno. Takrat je bil Ramon republikanec in Don Alfonso se je zelo živo spominjal bomb njegovih letal, kako so nekoč padale okrog njegove palače. In tako je samo kratko sporočil svoji soprogi, da je dal pripraviti prtljago in da odpotuje v Francijo. V Cartageni ga js po^caJcovala krttarka, da U ga prepeljala v Maraellle. Mornarji ee še niso bih uprli. Skrivaj kakor zločinec ja zadnji bourbonski kralj zapuščal Madrid, takrat že glavno mesto Španske republike. Kraljev beg je razjarjene množice pomiril in tako je mogla kraljeva soproga s otroci ki je jamčila za njihovo varnost začasna republikanska vlada nemoteno odpotovati v izgnanstvo z vlakom s 40 kov-cegl in 4 vagoni pohištva. Na krono je bij Alfonso v naglici pozabil ali pa mu m bilo nič do nje. Znano je samo, da so jo pozneje našli v prazni omari, v vreči ls grobega zelenega blaga. Admiral Aznar Hladnega jutra 15. aprila je prispela kraljica z otroki v Pariz. Na kolodvoru Qua; d4 Orsay jo je pričakovala skupina Francozov, "spancev in Jugoamericanov. zastopnik prezidenta francoske republike, policijski prezident, nekaj sorodnikov in osebnih prijateljev, med njimi tudi brtvfti avstrijska cesarica Žita. ki jo je bila za dela enaka usoda že leta 1918. Pred polnočjo istega dne je prispel v Pariz tudi Don Alfonso. Republikanski Pariz je sprejel izgnanega kralja z rodbino enako go stoljubno. kakor je bil sprejel cesarski Pariz Napoleona III. in njegovo soprogo Evgenijo, 60 let poprej pa Alfonsovo ha bico Izabelo II., ko jo je bila strmoglavila revolucija, iz katere jc izšla prva španska republika. Morda mu je bilo v uteho, da je ležalo v razmeroma kratkem razdobiu med prvo in drugo generacijo izgnanih španskih vladarjev v razvalinah 14 evropskih prestolov, med njimi pet cesarskih Londonska borza avtogramov Na borzi avtogramov v Londonu ?p opaia zadnje čase porast cen ljubavnih pi^m. N-"1 da se točno ugotoviti, zakaj so naenkrat ha* ljubavna pisma siavnih mož tako pri! ubijena, gotovo pa je, da so dosegli na vsp»b jav nih dražbah baš ti spomini najvišje renp in da je b;lo po njih največje povpra^e-vanie Oni dan so prodalj na dražbi Napoleonovo pismo Josefini za rekordno cono 1000 fun tov š:erlin£ov. Beethovnovo ljubavno p ie šlo za 400 funtov šiprlingov. Izm^d is i.v^ č;h slavnih mož se reni na borzj avtogramov najbolj Musso-ini, od katerega se pa dob* v splo^npm samo brezpomombnp Stvar Novi letalski rekordi Januarsko zasedanje Mednarodne letalske federacije v Parizu bo končno odk> čalo o veljavnosti letalskih rekordov, apo-ročenih federaciji v lanskem letu. Vseh rekordov je 51, od teh 14 sovjetskih Največ rekordov, in sicer 20, imajo Američani. To so skoraj sami rekordi športnih letal, med njimi tudi štirje rekordi am-fibij. Italijanski piloti so dosegli 10 rekordov, od teh 8 na enem polptu Pilota Mario Stoppani in Amelio Novelli sta letela na hidroplanu r- tovorom dveh ton 2.000 km daleč. 5 provprečno UtrOStjO 310 km na uro, obenem sta pa prekosila hitrostna rekorda na 1 000 in 2 000 km brez tovora in s tovorom pol tone. en* tone in dveh ton. Anglija m Frannl* imata po tri lptalskp rrkordp. Franroskl letalec Detres ima višinski rekord 14 R4*l m. Anglež Svcain pa 15.32.1 m. V razredu C (suhozemna letala » i« pripadlo od 14 rekordov 12 ruskim letalcem. Pet jih je dosegel Kokkinaki. 4 major Jumašev. po 2 Njuhtikov in Liphein. enega pa Aleksejev. To so bili pa mi poleti s koristno obtežitvijo. Postani in ostani član Vodnikove družbe! . Georges O imet: 13 ZADNJA ! J U B E Z E N Roman .— Tem večja čast zame, milostiva. In sami lahko vidite, kako prijetna mi je. ta zavest. Te besede je, izgovoril v zadregi, in oči so se-mu zaiskrile, kar je kneginja takoj opazila. Uprla je vanj svoj jasni in vpmSujoči pogled. Videla ga je pred seboj elegantnega, uglajenega in .ponosnega, lepo raščenega, visoko vzravnanega in zapeljivega s pogledom sivih oči pod dolgimi trepalnicami in z bujnimi temnimi lasmi. Podoben ni- bil nobenemu moškemu, ki jih je bila vajena videti okrog sebe. Začutita je prijetno toploto v ovojem srcu. Rada bi mu bila povedala kaj pri-jetnega, prisrčnega. Bila je vsa srečna. Vpraševala se je: Kaj se pa godi z menoj? Kaj me je tako močno prevzelo? Baron ji je pa pripovedoval o svojem prihodu na Dunaj, o svoji osamljenosti v tem velikem mestu in o radosti, ki jo je začutil, ko ga je princesa tako prijazno sprejela. Princesa ga je poslušala, z nobeno besedo ga ni hotela motiti, kakor da ae ne more navžiti god* be njegovega glasu. Ni ga gledala, boječ ae, da bi se s avojim pogledom ne izdala, le njene ofi so se lesketale v solzah. Pripovedoval ji je o svoji rodbini, o svoji materi, ki ji je bil edini sin in ki se je zelo težko poslovila od njega. Ko je pa izgovoril ime ene svojih tet, ga je jela podrobno izpraševati, dokler ni odkrila sorodstva med rodbino de Fontenay in rodbino Schvvarzburg. Vsa srečna- kakor da mu je postala s tem še bližja, je vzkliknila:. — Kdo bi si mislil, da ste bratranec mojega moža! Baron je pa odgovoril smeje: — Sorodstvo med nama bi lahko dalo ljudem povod za razne govorice, prijateijakih vezi pa ne more nihče pretrgati. V tistem trenutku se je pomirila in obvladala kakor- da je odkrila vzrok nenadne simpatije do mladega moža. Kmalu je vstopil Waradin in ne da bi se zmenil za grofa, se je obrnil k princesi, rekoč: — Vase poslanstvo je izpolnjeno. — Dobro, — je odgovorila princesa z izrazom nezadovoljstva na obrazu, — toda lahko bi mi bili to povedali v francoščini. Pozabila je, da je dala stab zgled majorju v trenutku, ko je grof vstopil v ložo. Toda čutila je skrivno željo podražiti avojega Cestišča vpričo svojega novega prijatelja. Položaj je rešil Armand, rekoč: — Milostiva, če želite to zavoljo mane, se kar pomirite, saj mi gre ™—gladko in rad govorim v tem jezflDu. Waradm je namrsil obrvi m se.^>ysini, aii m* bilo-v besedah mladega moža proti nJemu na- perjene osti. Toda princesa mu ni dovolila dolgo razmišljali. Nasmehnila se je zopet prijazno in se obrnila k obema gospodoma, rekoč: — Gospoda ,dovolite, da vaju medsebojno pred stavim: Gospod grof VVaradin. major telesne garde, gospod grof de Fontenav, ataše francoskega poslaništva. In z rahlo ironijo je pripomnila: bra-ranec po mojem možu. Major se je zdrznil kakor bi hotel vprašati: Odkod se je pa naenkrat vzel ta bratranec? Vendar ga je pa pozdravil dokaj vljudno in zamrmral tudi sam nekaj prijaznih besed, na katere mu je tudi Armand zelo prijazno odgovoril. Princesa jc bila videti zadovoljna, da sta se tako hitro seznanila in na pragu salonoka pred svojo ložo je dejala: — Za nocoj bo dovolj godbe, vrnem se. Ali hočete, da vam ponudim skodelico čaja? Ko se je Armand priklonil v znak soglasja, je dejala: — No, dobro spremite me do kočije. In čez četrt ure pridite k meni. Morda srečate tudi kneza ki se je mod tem vrnil. Pričakujem ga danes, veselilo ga bo, če se bo mogel seznaniti z vami. Oditi so iz gledališča. VVaradin je spremil princeso, Armand je pa odhitel v poslaniško ložo po svoj kožuh. Kočija ga je pripeljala pred palačo v Herrergasse. Bil je presenečen nad razkošjem tega staroga plemiakega sedeža, ko Je stopal po krasnih stopnicah. Kakor v vseh starih palačah predmestja Samt^GermaJne, js tudi tu povsod naletel na sdedove stoletnega bogastva. Tu se je še pnpebno poznalo, kako visoko M cenijo staro Tradicije. Pri?°l je v veliko vežo. kjer fta mu dva lak v. ja pomagala odložili p\ašč. Skozi široka odpr*a vrata, za katerimi se je odpiral posnel v O o vrstfo n^pol razsvetljemb soban, ga .1*^ Odvodsl l**kaj v velik salon. Komaj je imel toliko č-^Si, da se je malo ozrl naokrog in občudoval krasno i rke iz dobe Ludvika XVT. na stenah fcsf raz-kr>9no pohištvo iz pozlačenega lesa in poln«* omare dragocenega parceli na. ko }r zaslišal bližajoče se glasove. Vstopila je princesa s; n • - vil starca sivih las in sive brade. Mlada lam je stopila svojemu gostu naproti i/i mu pri;ate i ko podala roko, rekoč: — Kakor sem pričakovala, mi je napra"i moj mož veselje, da se jo vrnil noco-j. Po':a*ala .le knezu na Armanda, rekoč: Grof Armani d^ Foir*-teaay - Cravar.it. — Bodite mi srčno pozdravljeni, £rof. Princesa govori o vas že kot o svojem prijatelju. To je čast, ki je ona nikoli ne zlorablja. Bodite prepričani, da bo znala ceniti vaše prijateljstvo Vse to je bilo rečeno z glasom vljudne prijaznosti za tujca in globokega oboževanja za Ženo. Grof je takoj opazil veliko družabno uglajenost sivolasega kneza. Stal je pred pravim kavalir jeni, pred možem redkih osebnih vrlin. Občudoval je njegovo krepko postavo in njegove žareče oči Komaj se jima je zahvalil za prisrčni sprejem, ko je vstopil major. Grof je takoj uganil, knez sicer trpi VVaradina, da ga pa rdmg rad.. Vel v Ljubljani.