»n »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska CP »Gorenjski tisk* v Kranja TEDNIK SLAVNOSTNA PREDSTAVA V DELAVSKEM DOMU V TRBOVLJAH Naši amaterji so preidi nagrado LETO XIV. ST. 41 TRBOVLJE, 5. OKTOBRA 1961 iv .l»IN LETNE KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV Pomemben dogodek V teh dneh se bodo začele po vsem Zasavju letne konference osnovnih organizacij ZK, zato jc razumljivo, da bo v tem času živahnost dela osnovnih organizacij največja. Konference osnovnih organizacij ZK bodo morale vsekakor za Plenum občinskega komiteja ZK v Hrastniku Na razširjenem plenumu občinskega komiteja Zveze komunistov v Hrastniku so v ponedeljek popoldne obširno razpravljali predvsem o gospodarskih in političnih vprašanjih v komuni po referatu sekretarja občinskega komiteja ZK, tovariša Janeza Zahrastnika. Nadalje so govorili še o nekaterih aktualnih vprašanjih v zvezi s konferencami osnovnih organizacij, kadrovskimi vprašanji in drugimi. Pregledali so tudi sklepe Prejšnjih sej komiteja. Volili bodo svet kolektiva Na sestanku sindikalne podružnice javnih uslužbencev v Litiji so govorili o pripravah na volitve začasnega sveta kolektiva javnih uslužbencev pri občinskem ljudskem odboru v Litiji. Izdelali so tudi že predlog kandidatne liste ter se dogovorili, da bodo volitve v začasni svet kolektiva opravili najkasneje do 15. oktobra. (ma) še uspešnejše delo osnovnih organizacij sprejeti konkretne načrte za delo za dobo enega leta. Vsekakor bo pri tem izstopalo vprašanje nadaljnjega uveljavljanja smernic VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, ker je kaz-no, da še vedno niso vsi člani ZK doumeli tiste nove vloge članov Zveze komunistov, ki določa, da morajo biti le-ti aktivni družbeni nju. Seveda pri tem ne gre pozabili stalne skrbi za sprejemanje novih članov v organizacijo Zveze komunistov. Razumljivo je, da na sestankih osnovnih organizacij ZK v gospodarskih organizacijah največ razpravljajo okrog uveljavljanja novega gospodarskega sistema in o nalogah, ki jih ima pri tem vsak član ZK, o razvijanju vseh vzvo- delavci, ki bodo pomagali k na- 1 dov mehanizma delavskega samo-šemu še večjemu razvoju in upravljanja, o spodbudah, da bi napredku. Vzporedno bodo lahko prišla neposrednost do najbolj ugotovili, da lahko prav vsak for- popolnega Izraza, o obveščanju malizem v delu članov in organi- | člrnov kolektiva, o vprašanju zacij Zveze komunistov le škodi ; uvažanja spodbudnejšlh oblik na- in bodo zato sprejeli načrte za kar najbolj konkretno reševanje in izvajanje vseh nalog. V programih dela bo našla svoje mesto prav gotovo tudi samostojnost osnovnih organizacij ZK. zraven tega pa tudi prizadevanje, da tudi v vrsti osnovnih organizacij spremenijo pojmovanje svoje vloge po starih načelih. Pri lem tudi ne bo mogoče pozahiti delovanja aktivov članov Zveze komunistov, ki svojo dejavnost še niso razvili do kraja, in potreb večkratnega sklicevanja članov ZK po posameznih področjih in dejavnostih. Posebno mesto v programih dela bo imelo tudi aktivno delo članov Zveze komunistov v organizaciji Socialistične zveze ter pomen večkratnega skupnega reševanja posameznih važnejših problemov in usposabljanje članov Zveze komunistov za kar najbolj grajevamla in o socJ govora ost: članov Zveze komunistov pri izdelavi pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, o razmerjih med skladi in osebnimi dohodki, o združevanju sredstev, o obravnavanju vprašanj, ki zadevajo vso komuno, o zmanjšanju proizvodnih stroškov in o vseh tistih nalogah, ki čakajo neposredne proizvajalec. Letne konference osnovnih or- ganizacij ZK na terenu bodo spre- doslej. govorile o razširitvi mehanizma družbenega upravljanja in o večanju vpliva teh organov, o zaokrožitvi podobe komune, delu komunistov v stanovanjskih skupnosti^, o zaktiviziranju organov krajevnih skupnosti in Jih postavati soodgovorne za nadaljnji razvoj itd. Seveda pa ne bodo šle letne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov urno idejnih vprašanj Jjn potreb po nadaljnjem ideološkem izobraževanju. Pri tem bo vsekakor treba postaviti pred slehernega člana Zveze komunistov zahtevo, da se posamično izobražujejo, ker na sestankih osnovnih organizacij govorijo o stvareh, ki jih ne razumejo, ali za katere smatrajo, da sodijo na sestanek osnovne organizacije ZK. Le skrbno izdelani programi in živahna razprava na letnih konferencah osnovnih organizacij bodo res izhodišče za delo v prihodnjem obdobju. Delo članov In organizacij Zveze komunistov pa naj bo še uspešnejše, kakor je bilo Na slavnostni predstavi drame zagrebškega pisatelja Matkoviča >NA KONCU POT It v soboto, 30. septembra zvečer v Delavskem domu v Trbovljah, s katero je gle-j dališka družina Svobode—Center i iz Trbovelj v letošnjem poletju go-1 stovala na festivalu amaterskih družin Jugoslavije na Hva\u in bila :nkaj ocenjena kot najbolpa dramska amaterska skupina v državi, je po končani igri ta gledališka družina prejela iz rok tovariša Mihaliča nagrado Centralnega odbora v znesku 100.000 din kot nagrado za najboljše izvedeno odrsko delo iz tematike NOV. Predstave v soboto zvečer v Delavskem domu so se mimo številne domače publike udeležili najvidnejši predstavniki trboveljske občine, predstavniki okrajnega Sveta Svobod in republiškega Sveta Svobod Slovenije, kakor tudi predstavnik Zveze sindikatov Jugoslavije tovariš Mikulič. Po končani predstavi je tovariš Mikulič na odru vsem zbranim igralcem Svobode—Center k ZADNJA VEST uspehu iskreno čestital ter jim izročil nagrado 100.000 din. K uspehu so gledališki družini čestitali s šopkom nageljnov tudi mladi igralci Mladinskega gledališča iz Trbovelj. Po končani igri je predsednik trboveljske občine Martin Gosak priredil amaterjem Svobode—Center sprejem, jim posebej čestital k uspehu ter izročil knjižna darila »Zgodovina Trbovelj*. — Zelo lepo gesto je ob tej priložnosti napravil tudi zastopnik Svobode iz Medvod, ki je ob svoji čestitki izročil režiserju Karlu Malovrhu lep album in trboveljske igralce povabil na gostovanje v Medvodah. — T udi ostali gostje so trboveljskim gledališkim amaterjem čestitali k doseženemu uspehu in jim želeli še novih. Zastopnik Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije tovariš Mikulič pa je ab zaključku te lepe slovesnosti izrrekel trboveljskim gledališčnikom željo, da bi se prihodnje leto spet srečali na hvarskem festivalu. Marijan LIPOVŠEK Zagorjani na noti v Francijo Sinoči so odpotovali s posebnim avtobusom iz Zagorja na obisk k izseljencem — rojakom v rudarska središča v Severno Francijo zagorski pevci in godbeniki. Kakor smo že poročali, so odpotovali v Severno Francijo na povabilo rojakov. Pred odhodom na gostovanje so Zagorjani (zabavni jazz ansambel, ansambel narodne glasbe »Veseli revirčani«, pevski sekstet in solisti) priredili prejšnji teden koncert v zdravilišču v Novem Ce- lju, kjer so Jih toplo pozdravili tamkajšnji bolniki. V ponedeljek zvečer pa so se predstavili s programom, ki ga bodo izvajali v Fritnciji. tudi Zagorjanom, in sicer v veliki dvorani Delavskega doma. Ker so nam obljubili, da se nam bodo oglasili iz Francije, upamo da vas bomo lahko sproti seznanjali z nastopi Zagorjanov med našimi rojaki v rudarskih središčih Severne Franclje. (ma) ZASAVSKA PODJETJA NA MEDNARODNEM SEJMU GRADBENIŠTVA V LJUBLJANI Vrsta novih proizvodov V soboto, 39. septembra so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli n. mednarodni sejem aktivno delo v družbenem živije- gradbeništva v navzočnosti najviš- OBSEŽEN PROGRAM DELA ORGANIZACIJE SZDL HRASTNIŠKE OBČINE Sprejete sklepe dosledno izvrševati S plenumom občinskega odbora SZDL v Hrastniku, Id /je bil v petek popoldne, se je začela močna aktivnost te organizacije v hrast-hiškd občini. Ta plenum je bil namenjen proučitvi mladinske organizacije v občini, ki sodi med najboljše v okraju, vendar potrebuje še izdatnejše pomoči Socialistične zveze. Takoj nato bodo na Plenarni seji razpravljali o aktivnosti krajevnih organizacij, ki se vidno krepi, pa o podružnicah in sekcijah, ki pa še doslej niso izoblikovale samostojnega vpliva v svojcm okolišu, čeprav je bilo nekaj poskusov uspešnih. Občinski odbor Socialistične zveze namerava v celoti posvetiti pozor-n°st usmerjanju in organizaciji sekcij z neposredno aktivnostjo elanov odbora v vseh krajih občl-nc- Pred sprejemanjem letnih štovanja delavskega upravljanja. Poslednja plenarna seja bo vsekakor obravnavala novosti v socialnem zavarovanju, o čemer bo še pred plenumom več razgovorov. Za vse plenarne seje že zdaj pripravljajo analize komisije občinskega odbora SZDL. Na ta način zajema organizacija v svojo aktivnost čedalje več svojih članov in so razprave tako temeljiteje pripravljene. Da bi pa to še izboljšali, predvidevajo v komisijah nekatere kadrovske spremembe, eno izmed komisij pa bodo razdelili na dve samostojni, in sicer kadrovsko-organizacljsko. Ob analizi o delu komisij, ki jo bo obravnaval izvršilni odbor ObO SZDL, bodo pregledali predvsem izvrševanje programov dela teh . -- ----------—............komisij. Na razširjeni seji IO bo- „.a,mv podjetij pa bo posvečena do v kratkem govorili tudi o pro-menarna seja ObO, SZDL vprašujem obrti. V obrtnih podjetjih ! ®*stopaJo razen v prašen j renta- hilnega gospodarjenja zlasti vpra-s*nja odnosov v kolektivih In spo- Večerna administrativna šola V Delavski univerzi v Litiji je Pričela z delom Večerna adml-b strniivna jala, katero obiskuje 8 slušateljev. izvodnem sodelovanju kmetijske zadruge s tega področja. Še širšo razpravo bo organiziral IO o vprašanjih kulture In prosvete In podobno o telesni vzgoji in športu, prav kmalu pa ho analiziral zbore volivcev, ki bodo končani do 9. oktobra s težnjo .da bi način poročanja In razprave približali zanimanju in pripravljenosti volivcev. Podobno bodo obravnavali tudi delo svetov ljudskega odbora. Komisija za družbeno upravlja- -a nje, ki jc zelo aktivna, bo po zborih volivcev pripravila posvetovanje z novimi sveti stanovanjskih skupnosti, šolskimi odbori in tudi člani svetov ObLO. Po krajevnih organizacijah bodo tudi razgovori o značilnosti nove ustave, v tem obdobju pa bo tudi ustanovna skupščina občinske konference za družbeno aktivnost žena. Kot zaključek letošnjega dela Socialistične zveze v hrastniški občini pa bo razširjena seja izvršilnega odbora ObO SZDL, ki bo obravnavala Izvrševanje sklepov konferenc, posvetovanj in plenumov SZDL, ob čemer bodo obširno obravnavali tudi izvrševanje odlokov občinskega ljudskega odbora, priporočil obeh zborov ljudskega odbora, zlasti pa priporočil zbora proizvajalcev, kot tudi priporočil občinskega sindikalnega sveta, ki je z mnogo prizadevnosti spremljal dogajanje na gospodarskem področju občine. Občinski odbor Socialistične zveze je namreč ugotovil, da gospodarske organizacije, in tudi drugi, niso dosledni v izvajanju odlokov občinskega ljudskega odbora, niti priporočil zbora proizvajalcev in sklepov konferenc družbenih in političnih «rganiza» cij in posvetovanj s podobno vsebino, čeprav v vseh organih soglašajo in celo glasujejo .za odloke, sklepe in priporočila. jih predstavnikov političnih In gospodarskih ustanov. ▼teh razstavljavcev na sejmu je 462, od tega domačih 279. Razstavljeno je 1021 različnih proizvodov, od tega 682 domačih In 339 tujih. Drugi dan sejma si je razstavo ogledal tudi predsednik republike FLRJ Josip Broz Tito s soprogo Jovanko v spremstvu organizacijskega sekretarja CK ZKS Ivana Mačka In generalnega podpolkovnika Miloša Sumonje. Predsednik Tito sc Je pohvalno izrazil o sejmu, poudaril je tudi, da ga predvsem presenečata obseg in organizacija sejma, ki je bila zelo dobra. Na tem drugem mednarodnem sejmu gradbeništva razstavljajo svoje izdelke tudi zasavska industrijska podjetja, in sicer: Strojna tovarna iz Trbovelj. Elektrarna i vibracijsko sito. Njegove preduo-Trbovlje z obratom tovarne zida- sti so: velika specifična kanacite-kov, Industrija gradbenega mate- ta, raba majhnega prostor,:., eno-riala Iz Zagorja ter Kresniška in- stavno vzdrževanje in znatna živ- dustrija apna iz Kresnic. Strojna tovarna iz Trbovelj preseneča V novozgrajenem paviljonu razstavlja v posebnem oddelku svoje proizvode Strojna tovarna iz Trbovelj, ki prikazuje tudi več novih izdelkov. Njen nov proizvod je udarni čeljustni drobilec tipa UCD-I. Prednosti tega stroja so majhna obraba ter zavarovanje pri vpadu tujih predmetov (železa in podobno). Ta drobilec je uporaben za drobljenje trdih kamenin (granit, bazalt, ferolegure, cementni kllnker in podobno). Drug proizvod te tovarne je Ustanovite« poverjeništva občinskega komiteja ZK V Zagorju ob Savi so sicer že lani ustanovili poverjeništvo občinskega komiteja Zveze komunistov za področje posameznih stanovanjskih skupnosti, vendar pa delo teh ni zaživelo. Prejšnji teden pa so na plenarnem zasedanju občinskega komiteja Zveze komunistov spet razpravljali o ustanavljanju poverjeništev občinskega komiteja ZK po območjih stanovanjskih skupnosti. Sklenili so, da ustanovijo poverjeništvi pri obeh stanovanjskih skupnostih — Zagorje In Kisovec, hkrati pa so poskrbeli za tak sestav poverjeništev, da bo delo poverjeništev zaživelo. Na občinskem komiteju ZK v Zagorju mislijo v zimskem času organizirati po poverjeništvih dve konferenci članov ZK. (ma) V Gradbenem podjetju v Zagorju plan dosegli 10. septembra Termoelektrarni Trbovlje In Tovarni elektro porcelana Izlake se je pred dnevi pridružilo tudi Gradbeno podjetje iz Zagorja ob Savi, ko je 10. septembra doseglo letni plan realizacije — 340 milijonov din. V Gradbenem podjetju v Zagor- ju računajo, da bodo do konca letošnjega leta ob ugodnem vremenu dosegli okrog pol milijarde dinarjev realizacije. (ma) Ijenjska doba. — Vibracijski deda-jalec je tudi na sejmu med novimi proizvodi. Mimo teh proizvodov je razstavljen tudi drobilni sejalni agregat DSA-I ter nekaj drugih izdelkov. Elektrarna Trbovlje In IGM Zagorje v kooperaciji V Veliki hali na skupnem r?z-stavljalnem prostoru razstavljata na, mestu, ki je okusno urejen. Elektrarna Trbovlje s svojo tovarno zidakov iz elektrof ilirskega pepela ter Industrija gradbenega materiala iz Zagorja. Iz zidakov iz clcktrof litrskega pepela jc v zidani obliki prikazana gradnja v sredini z rudarskim rovom in nad njim rudarski pozdrav »SREČNO!« — Prvič so razstavljeni zidaki, ki se uporabljajo za zidavo rovov v rudniških jamah. IGM iz Zagorja pa razstavlja: kosovno apno, hidrirano apno, apno za gnojenje in druge svoje proizvode. Kresničanl razstavljajo Svoje proizvede razstavlja fudi Kresniška industrija apna iz Kresnic v svojem posebnem paviljonu. Preseneča bogata izbira in okusno opremljen paviljon, ki priteguje pozornost obiskovalcev. Letošnji II. mednarodni sejem gradbeništva v Ljubljani je po svojem prikazu tako bogat in pisan, da si ga je vredno ogledali, razveseljivo je pa tudi to, da so na njem tako številno zastopana zasavska industrijska podjetja. §1 OBRAZI ,nni!i!iniiiHiiiiiimtvtmiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiii!]iiiii!i!i!i!i!!!!!;!iiiiiiiiiu!iiii!iiiiiniiiitiinfiij| podjetju. Začetek seje se je malo f|I zavlekel, toda zbrali so se vsi od-’ borniki obeh zborov. V razpravi o vseh točkah dneva so se oglašali nesklepčnost j§ Tempo našega časa je postal jg tako hiter, da bi ga morali skoraj s loviti, kajti dohajamo ga počasi. I Zlasti " •- mnogi odborniki in delo je šlo hitro od rok. Sprejeli so več pomembnih sklepov. Vse je šlo v redu do — zadnje točke: razprava in sklepanje o nezaželenih pojavih objektov Predilnice lilija. V tem zasavskem podjetju slavijo tet«« 7^-letnico obstoja ~ (.»m to občutijo možje, ki imajo g to ali ono funkcijo. Pa pustimo na jg m,r<* to, in malo poglejmo, kako v tem in tem podjetju in sankcije, H dojemajo nekateri odborniki svoje ki naj se napravijo proti vodstvu S dolžnosti. tega podjetja. Ura je bila res kar 4 Ys‘ vemo,' da mora biti seja precej čez dvanajst. In ko je prišla 'A ObLO sklepčna, to se pravi, da ta točka oziroma še preden je pri-_ mora seji prisostvovati določeno "slo do nje, bila je pred njo le se = število odbornikov, tako enega kot ena manj pomembna, so se začeli s drugega zbora, če hočejo sprejeti odborniki občinskega zbora počasi ali pa favrniti določene stvari ali si vzdigovati in — zapuščati dvo- rano. Vstajali so le povečini odborniki iz tistega kraja, kjer je sedež tega podjetja. In ko so začeli razpravo, so ugotovili, da občinski zbor ni sklepčen in da nc morejo sprejeti nobenega sklepa. Nekateri izmed ostalih odbornikov so odšli ven •lovit* ubežnike, da bi bili le sklepčni in da bi lahko nadaljevali z delom. Trije ali štirje odborniki so se končno le vrnili in pripeljali enega odbornika, ki jo je mahal domOv. Vse kaže, da ,«e odborniki ne zavedajo, kaj je njihova dolžnost. Nekdo je ubežnike opravičeval, češ poglejte koliko je ura. oni pa morajo iti na delo. Drugi so mu odgovorili, da to ni opravičilo in da kaže, da se boje sklepati o tem j vprašanju, ker so — domačini. Po vsem sodeč je bilo to res. In zaradi teh, ki so zapustili sejo, je moral ObLO, še enkrat sklicati sejo, toda vprašanje je, če ne bodo imeli spet ti »delo* ravno takrat, ko bo sklicana seja. ek HllinilllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIII i mlini uiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuA POMOČ PRI IZDELAVI PRAVILNIKOV Samo dve gospodarski organizaciji Na minuli seji sveta za delo pri občinskem ljudskem odboru v Trbovljah so razpravljali o problematiki sprejemanja pravilnikov, In sicer o pravilnikih za delitev osebnega In čistega dohodka. Ugotovili so, da sta od 33 gospodarskih organizacij na območju občine doslej sprejeli oba pravilnika le dve, in sicer STT in trgovsko podjetje ..Železnina-, Triindvajset gospodarskih organizacij še vedno dela na pripravah oziroma išče načine in oblike, kako izdelati pravilnike, da bodo zagotovili materialno osnovo za nadaljnji razvoj podjetij. Pet gospodarskih organizacij pa sploh še ni začelo z Izdelavo pravilnikov. Svet je ugotovil, da pravilnikov ne bo mogoče sprejeti do 13. oktobra, če se bodo pripravljali tako počasi kot doslej. 15. oktobra je rok, do katerega bi morali biti izdelani pravilniki, ki ga je določil zbor proizvajalcev. Da bi se pa delo vsestransko pospešilo, bo strokovna komisija, ki Iz obrtnega v industrijsko predelovalno podjetje Svet za blagovni promet pri ObLO Trbovlje je predlagal občinskemu odboru na pobudo delovnega kolektiva -Meso-, naj bi se preimenovalo iz sedanjega otartno-predelovalnega P industrijsko predelovalno podjetje. Ta sklop o preimenovanju je sprejel na zadnji seji delavska svet tega kolektiva. Dosedanje podjetje »Meso« Ima v svojem sestavu: klavnico, predelovalnico, hladilnico ter veliko skladišče, tako da ima vse pogoje za uspešno delovanje. Samo za letos je predvidena realizacija 270 milijonov din. ek Jo je za pregled pravilnikov imenoval ibor proizvajalcev, organizirala še ta ali pa drugi teden strokovni seminar, kjer bo s strokovnimi nasveti pomagala gospodarskim organizacijam najti način in obliko bodočega nagrajevanja in delitve čistega dohodka. Ta komisija bo prav tako gospodarskim organizacijam nudila tudi vsestransko pomoč pri izdelavi samih pravilnikov — v kolikor jo bodo potrebovale. Tudi strokovna komisija pri občinskem sindikalnem svetu bo nudila to pomoč, oziroma nekaterim gospodarskim organizacijam že pomaga pri sprejemanju novih samoupravnih predpisov. Svet za delo je dal pobudo, naj bi se ti pravilniki čimprej Izdelali, da bi lahko strokovna komisija zbora proizvajalcev napravila strokovne analize za zbor proizvajalcev, ki bo pravilnike pregledal. Istočasno pa bi bilo potrebno proučiti, v koliki meri naj bi pri negospodarskih dejavnostih uvedli stlmuJativnejše nagrajevanje. Pri nekaterih skladih dosedanji pravilniki o delitvi namreč ne ustrezajo več času in bo potrebno najti sodobnejša merila za delitev skladov, ki naj bi upoštevala dejavnost družbenih organizacij in ustanov. ek iMiniT!iiiTiiiii iiiiiiiiiifiiiiiiiiiimiiinnmpnnTiiiiininiMtiiiiiiriiiiiiinitlifniiiiiniminTnTnniTTiTTiTnmTHMntinMmmmnmtTmmnmnimnTniniiimTOnmiimiiiiiimiiimmmnniTmmmntmTnmnmmirTn!!!!! iniminircniFnnnkMcinMiiiiiHiiiiiiTis^ Ob istem času je ameriški ča- skemu »odpadništvu« so se pri- pravice v Zahodnem Berlinu, da aopis »Christian Science Moni- družili \merikanci, ki so prej tor« zapisal na račun Nemčije hoteli vskladiti svoja stališča z tole misel: »Delitev Nemčije po- »neukročenim« de Gaullom. meni del cene, ld jo bo moral Bonnski zunanji minister je bil nemški narod plačati za Hitler- postavljen pred dejstvo, da so jevo norost. Cena Je blazno vi- zahodna načela o ..emčiji in razmestil telcvdriKke ka- «**• «<><*» Zahod ni pripravljen Berlinu morali prilagoditi mo- m^ tik r^^mejl **Vzhodnim vojno, da bi preprečil plačilo demejšemu racvoju. Bonnu ob države bi bile v zameno za lakš- Perltnnm „ nrometoi FH. HHch- tega računa«. Ta izvleček iz 11- preštevanju izgubljenih glasov na jamstva pripravljene popusti- ESv jrrSoStS; £- »*«* «■*-»»~ »“»rr ......... ..................- televizij- 1® bl1 Prvi znak, da se bilo tega težko dopovedati. Ljudje in dogodki Hladna vojna v Berlinu ima tudi komične trenutke. Najbolj znan ameriški televizijski repor- p točki sveta posnel na g§ ski zaslon zabavno oddajo, ki jo H z velikim zadovoljstvom spremil ljajo petkrat na teden milijoni = ameriških televizijskih gledalcev. g§ Da bi bila ironija berlinskega položaja še večja, sl Je sposodil Mnerl^k, nov| vjJ „npmžkc pol,_ bo zahod n obe rl i nsko prebivalstvo obdržalo meščanske svoboščine in da bo samo odločalo o obliki družbene ureditve. Prosti dostop do Berlina bi morali urediti z mednarodno pogodbo in bi velesile prevzele jamstvo. Zahodne ni ti v svojih stališčih glede delitve Berlina, ki jo Je povzročil Berlinsko kolo ravnotežja Na sedežu Združenih narodov sklep Ulbrichtove vlade o zapori H skupino ameriških vojakov, ki je like^ utrjuje. Ze dolgo so na ti- v palači, kjer »tiha diplomacija« meje. Nemški demokratični re- s r lahkim orožjem sodelovala v hem §u§ija](j v ueij kiši pri- uspeva za zaprtimi vrati sodobne publiki bi priznali pravico oželi tej televizijski reviji. Seveda so prav]jaj0 predloge, po katerih bi ameriške arhitekture, sta sc se- meljske vrhovnosti nad medno- g »sposoieni« vojaki kaj kmalu ^ji,, zahodne države pripravljene stala v vrsti zaupnih srečanj rodnimi dohodi v Berlin. Ameri- | pozabili na Brnndonburška VTa- stopIH v pogajanja s Sovjetsko sovje' | ta in bodečo žico na meji. Iz zvez„ 6e pppuš(.anje „e bi šlo I perspektive Vzhodnega Beri.na je preko meja zahodnega ugleda. = ta reviia izglodala oovsem dru- i t m ster Gro- miko in državni sekretar za zu- ta revija izglcdala povsem dru gače. Vzhodnonemške policijske Tri dni pred nemškimi volit-straže niso takoj dojele pomena vami so se že tretjič po izbruhu revije, ker so v .njej nastopili berlinske krize sestaM zahodni Amerikanou da tudi z oklepnimi vozili. Amer. zunanji ministri, ki eo svojega ška vlada bi opustila motnje v _ Zahodnem Berlinu, ki so naper- S nanje zadeve ZDA Rusk, ki sta jene proti Vzhodu. Kot prvo bi H drug drugega prijazno snubila za opustili ameriški oddajnik in ga J zmenek za zeleno mizo. Gromiko priključili berlinski radijski po- g je najbrž povoda! plešastemu staji. Četverno zavezniško nad- 3 ga zaskrbljuje zorslvo v Berlinu naj bi napo- jg Zahodne sled zamenjali z nadzorstvom = porast vojne moči | na prireditelja. Senatorji K on- stopnicah pred konferenčno dvo- ob obnovitvi sovjetskih poskusov Tveffano je ugibati, če je na | == 8Xesa *n peroerali Pentagona so *■*■**•» a je m rno pr av zaj z jenskim orožjem. tej osnovi možno urediti sedanjo =2 I Po najnovejšib ^ I da Ameri Kanci pripravljeni po- sai, da je treba obžalovati, da se ministri tri dni pred nemški televizija meša v »državne po- volitvami niso bili več tako ob- pustili ruskim zahtevam glede sle, med planetarne polete in v zimi v molčanju kot ves čas Berlina, če bi dobili zagotovilo, da ne bodo okrnjene zahodne hladno vojno«. nemške predvolilne dobe. Britan- ne, čeprav se jih lotevajo z rokavicami odmerjenosti. Zdravko Tomažej PLENARNO ZASEDANJE OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V TRBOVLJAH Uveljavljanje neposrednega upravljanja Zadnji plenum občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah je imel posebno važen pomen. Obravnaval Je zelo obširno tematiko samoupravljanja v gospodarskih podjetjih in ustanovah na območju občine. Komisija ObSS za delavsko ln družbeno upravljanje je pripravl- Nevamost epidemije Tovariš urednik! Verjetno ste že opazili, ako ste šli po cesti proti Zg. Trbovljam, da se stanovalci ccmentarniškega bloka na Trgu Svobode dušimo v smradu. 2e dalj časa je tu kanalizacija zamašena in voda zlasti ob deževnih dneh preplavi dvorišče. Da hj bila stvar pa Se bolj neznosna, 60 zadnje čase v kanalizacijo začele prodirati tudi fekalije! Posebno v zadnjem deževju, ko se je kanalizacija popolnoma zamašila, Je vsa necmaga vdrla n« dvorišče, tako da je bil tam ne- znosen smrad. Zaradi razlitih fekalij po dvorišču grozi še nevarnost, da pride do okužbe otrok in izbruha epidemije. Otroci se ne glede na nesnago igrajo po dvorišču. Daši starši pazijo na otroke, da so v stanovanju, je vendar res. da le-ti uporabijo najmanjšo priliko, da zdirjajo na dvorišče, kjer se igrajo, in pridejo v dotik tudi s to umazanijo. — V stvari smo že urgirali pri pristojnih či-nlteljTh, toda došlej še brez he-zultata. Stanovalci ccmentarniškega bloka la zelo temeljit pregled stanja v posameznih podjetjih ter dala tehtno oceno prizadevanj na področju poglabljanja samoupravljanja. OMšimo analizo je prebral predsednik komisije, tovariš To-ng Kukoviča, ki je v začetka nakazal v 9 točkah nekatere ugotovljene pomanjkljivosti, ki se zrcalijo v nezadostno intenzivnih pripravah za decentralizacijo samoupravljanja: v premajhni vključitvi članov delovnih kolektivov v razprave; v različnih tendencah podcenjevanja neposrednih proizvajalcev do sposobnosti upravljanja; še v nadaljnjih tendencah obdržanja predstavniškega upravljanja; v nezadostnem pojmovanju o pomenu in vlogi ekonomskih enot, ki se zamenjujejo z obračunskimi oziroma poslovnimi enotami; v premajhni angažiranosti družbeno političnih organizacij za hitrejšo uveljavitev nc-posredn-ga nora vi ja n Ja, preriMŠem pa sindikalnih podružnic, iti jih v marsikaterem podjetju ni čutiti; v p-emaihnl brigi za Izobraževanje vseh članov za usposabljanje pri samoupravljanju glede na to, DECENTRALIZACIJA DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA IN UVAJANJE SPOD-BUDNEJŠIH OBLIK NAGRAJEVANJA NA PODROČJU ZAGORSKE OBČINE Formalizem lahko škodi Letos je tudi na področju zagorske občine občutiti težnje posameznih gospodarskih organizacij, da ustanovijo ekonomske enote ln v zvezi s tem decentralizirajo delavsko samoupravljanje. Vzporedno s tem Je opaziti tudi prizadevanja uvajanja spobudnej-šlh oblik nagrajevanji« neposrednih proizvajalcev. Tako so že ustanovili ekonomske enote na Rudniku rjavega premoga Zagorje, v Lesno industrijskem podjetju Zagorje, v Gradbenem podjetju Zagorje, v Industriji gradbenega materiala Zagorje itd. Izvoljeni so bili tudi že delavski sveti kar najbolj vzpodbudne oblike nagrajevanja, pa Je opaziti v tem pogledu v gospodarskih organiza-icjah na področju občine še vrsto pomanjkljivosti. Dejstvo Je na primer, da so na Rudniku rjavega premoga in v Industriji gradbenega materiala žo pred časom Izvolili obratne delavske svete ozi-rrma delavske svete ekonomskih I enot, pa doslej žal še niso izdelana osnovna merila o pristojnostih teh delavskih svetov. Hkrati Pa je opaziti težnjo, da bi na te delavske svele prenesli vse manj pomembne zadeve ,ne zavedajoč se ,da bodo neposredni prolzva- 1,|! Ul ata —--— ---------i teh ekonomskih enot. Tudi nagra- | jalcl šele tedaj tudi v celoti ne- jevanjo je tako doživelo korenit-n« spremembe, saj na primer v gradbenem podjetju nagrajujejo po posameznih gradbiščih, v lesno industrijskem podjetju imajo vpeljano nagrajevanje po oddelkih, v tovarni elcklroporcelana na Izlakah nagrajujejo zadnji čas spričo raznolikosti proizvodnje po enoti proizvoda. Navzlic vsem prizadevanjem, da bi postali neposredni proizvajalci res dejansko tudi neposredni upravljavci In da bi vpeljali posredni upravljavci, ko bodo odločali o vsemu, kar zadeva posamezno ekonomsko enoto, upoštevajoč pri tem seveda celovitost' gospodarske organizacije. Dejstvo je, da samo formalna izvolitev organov samoupravljanja po posameznih obratih in ekonomskih enotah tn samo formalna decentralizacija delavskega samoupravljanja ni zadosti. Lahko se namreč zgodi, da utegne tak ozek formalizem škodovati. Sicer pa Je opaziti na področju zagorske občine tudi določene pomanjkljivosti v uveljavljanju spodbudncjšlh oblik nagrajevanja neposrednih proizvajaloev. Tako na primer v Industriji gradbenega materiala nagrajujejo še po starih merilih, čeprav *o precej časa do potankosti spremljajo go-spodarjmje ekonomskih enot. Takih primerov pa bi lahko našteli še več. Dejstvo Je, da bodo neposredni proizvajalci v celoti zainteresirani za uspehe ekonomske enote in vse gospodarske organizacije ,ko bodo v celoti sjioznall in doumeli, da bodo njihovi osebni dohodki In uspeh gospodarske organizacije odvisni res od lastnih prizadevanj ln od dela, vloženega v proizvodnjo. Zainteresiranost neposrednih proizvajalcev lahko v gospodarskih organizacijah pripomore k temu, da bodo v upravljanje zajeti vsi neposredni proizvajalci. Seveda pa je treba neposrednim proizvajalcem — upravljavcem dati tudi vse potrebne pristojnosti. Samo formalno — Je vsekakor premalo! M. LIPOVŠEK da je le-io preveč osredotočeno na izobraževanje posrednih organov; v vrsti podjetij se sklicujejo seje DS v premajhnih prostorih, kar onemogoča obisk teh sej po članih kolektiva. Vse te pomanjkljivosti pa izvirajo po mnenju ObSS iz nepravilnega pojmovanja pristojnosti kolektiva, ki se pojavlja v težnji »kaj naj se prenese na kolektiv«, namesto da se postavi načelo »kaj obdrži kolektiv in kaj prepusti predstavniškim organom«. Ne moremo biti zadovoljni, ko je potrdila stališče komisije. Pričakovali smo resno razpravo navzočih predsednikov sindikalnih podružnic, ki pa je izostala ln je bila s tem poudarjena misel, da se predvsem sindikalne podružnice v podjetjih premalo zavzemajo z* hitrejšo uveljavitev neposrednega upravljanja. Najbolj Jasna in konkretna je bila misel, ki je bila izrečena na pletumu, namreč da je treba mnogo politično ,dr«žl|ejic .Akjiv-nosli organizacij v podjetjih za uveljavitev ekonomskih enot In s tem tudi vrgle oblik neposrednega samoupravljanja, ne glede na stališče nekaterih tehničnih kadrov, ki le vedno gledajo na proizvodni proces In gospodarjenje s klasičnih vidikov. Zaradi tega je v ospredju naloga sindikalnih organizacij ln Zveze komunistov, da je z močno politično dejavnostjo ln pojasnjevanjem dosežejo, da celolen kolektiv, ki hitro razume, In seveda predvsem tehnični kader dojema prednosti vključitve kolektiva v gospodarjenje. Uvajanje neposrednega upravljanja terja vrsto novih Organizacijskih shem podjetja In njih prilagajanje potrebam, ne pa obratno, da ne mora upravljanje prilagoditi klasičnim organizacijskim oblikam podjetij. Plenum Je sklenil posredovati analizo samoupravljanja, v kateri tudi zbor proizvajaloev s svojimi zaključki zavzema stališče. Kot drugo aktualno vprašanje Je plenum ObSS obravnaval priprave za Izdelovanje pravilnikov o delitvi čistega dohodka In pravilnikov delitve osebnih dohodkov. Tudi na tem področju se opazi zavlačevanje in da se delo ne razvija v skladu o priporočili zbora proizvajalcev, ki je nakazal, naj bi se pravilniki predložili do 15. oktobra 19*1. Zato je bil sprejet zaključek, da vse sindikalne podružnice takoj store vse potrebne korake, da se na Izdelavi pravilnikov dela Intenzivneje In ob sodelovanju celotnih kolektivov. • Pričakovali Mmo, da bosta bogato gradivo In vsebina dnevnega reda kaj bolj poživila razpravo o dveh zelo aktualnih nalogah sindikalnih organizacij v tem obdobju, vendar ni bilo tako. Vsekakor bo treba v sindikalnih podružnicah več prizadevnosti za reševanje teh zelo važnih vprašanj za vse člane kolektivov, kajti neposredno gospodarjenje zahteva večjo informatlvnost in poučenost o vseh problemih v podjetju Razprava o sredstvih občinskega družbenega sklada Na minuli seji sveta za družbeni plan in finance pri ObLO Trbovlje so proučevali in obravnavali stanje sredstev občinskega družbenega investicijskega sklada za leto 1961; nadalje o tromeseč-nem planu proračunskih izdatkov za IV. tromesečje letošnjega leta; prav tako o nekaterih poroštvenih izjavah ter o načrtu sklepa o izročitvi nezazidanega gradbenega zemljišča v posest ObLO. ek VELIKO ZANIMANJE INOZEMSKIH OBISKOVALCEV MEDNARODNEGA VELESEJMA ZA .SVEA* kuhinjske elemente LIP iz Zagorja Kakor smo že poročali, je med podjetji iz .Zasavja razstavljalo na pravkar končanem zagrebškem mednarodnem velesejmu svoje izdelke — »SVEA« kuhinjske elemente — ' tfidi Lesno industrijsko podjetje iz Zagorja ob Savi. Obi-skovalci so si z izrednim zanimanjem ogledovali ta lični izdelek zagorskega lesno Industrijskega podjetja in se zanimali za njegov nakup. Za te »SVEA« kuhinjske elemente pa so se zanimali tudi inozemski obiskovalci zagrebškega mednarodnega velesejma in zastopniki nekaterih Inozemskih podjetij. Zn! pa so za zdaj — v starih proslorih — zmogljivosti LIP Zagorje premajhne, da M lahko zadostile vsem naročilom. Zato bi Ml Že skrajni čas, da dobijo v lem podjetju nove prostore za razširjeno proizvodnjo, da bo mogoče v večji meri zadostiti zani- manju za modeme »SVEA« kuhinjske elemente, ki se na tržišču vse bolj uveljavljajo. (ma) 1 * - f , Strelci bodo počastili občinski praznik Praznovanje občinskega praznika v Litiji bodo počastile tudi vse strelske družine v občini. Tekmovanje strelcev bo organizirano tako, da bodo na izbirnih tekmovanjih tekmovali vsi strelci posameznih strelskih družin, pa tudi pionirji po šolah. Po končani klasifikaciji bodo družine sestavile 5-članske ekipo, kd sc bodo potem med seboj pomorile v konkurenci vseh vrst orožja, od zračne pištole in puške, pa do vojaške pištole id puške. Finalno tekmovanje za prehodni pokal ObLO Litija bo ob prazniku JLA v Litiji. Na kratko po domovini im ■ VREMENSKA NAPOVED za čas od 6. do 15. oktobra Okrog 1*. oktobra padavine z ohladitvijo. V ostalem lepo vreme. dr. V. M. -Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija. Hrastnik, Zagorje In Trbovlje. Tiska časopisno podjetje -Gorenjski tisk« v Krsnjo. -Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik: 9tane SuSlar. -Naslov uredništva In uprave; Trbovlje. Trg revolucije 11 (telefon gO-1911, poštni predal 82. - Tekoči račun Pri Komunalni banki Trbovlje 600-79-1-M6. -Letna naročnina (00 din, mesečna 50 din. — MEDNARODNI SEJEM GRADBENIŠTVA OTVORJEN V sobot-o, 30. septembra, so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli Mednarodni sejem gradbeništva. Na 24.000 kvadr. metrih prostora razstavlja svoje izdelke 433 razstavljavcev. Na sejmu nastopajo mimo znanih svetovnih tvrdk tudi domača podjetja z vrsto uspelih gradbenih strojev in naprav. Strojna tovarna iz Trbovelj tudi razstavim na tej prireditvi dva svoja nova proizvoda •— čeljustni udarni drobilec in novo sito za gradbeništvo. — Mednarodnega sejma se udeležuje 13 drlav. 1 2 200 MILIJONOV DIN ŠKODE Velik požar, ki je prejšnji teden izbruhnil na žagi l-esnj industrije Jahorina v Uodličih pri Sarajevu, je po PrVI! cenitvah povzročil preko 200 milijonov din škode. — Vzro tega največjega povojnega požara v Bosni in Hercegovk’ še ni znan. SENZACIONALNO ODKRITJE NAŠEGA ZNANSTVENIKA DR. BOGDANA MAGl.IČA Z univerze Barcley v Kaliforniji so sporočili senzacionalno novico, da je skupina znanstvenikov pod vodstvom Jugoslovana dr. Bogdana Magliča odkrila nov osnovni delec materije — omega mezon. Odkritje, ki ga najvidnejši znanstveniki označujejo kot gigantsko, bo omogočilo maivečji napredek v spoznavanju in razumevanju osnovnih delcev materije, protonov in nevtronov«. Nevtron je namreč sestavljen iz omega mezonov, ki krožijo okrog drugih mezonov. — Jugoslovanskemu znanstveniku je k odkritju čestital tudi sam ameriški predsednik Kennedy. 3 4 ZGORELO POKOPALIŠČE V vasi Mandželos v okraju Kosovska Mitroviča je teden zgorelo pokopališče. Take vrste požara ljudje v Ječ ne pomnijo. Čeprav je vaški bobnar klical ljudi, nat Pr, % ■ Pred časom so v Zagorju Izročili namenu novo cesto Klavnica-Slač-i»ik Čeprav je minilo od otvoritve ceste ze skoro dva meseca, pa kazijo podobo neurejeni pločniki In okt>Hca ^rjetno b. i In najbolj uspešna prostovoljna delovna akcija samih prebl al e s Sela, ki jim verjetno ni vseeno, da okolica ceste še zmeraj na urejena — F. J. Uspel seminar POLLETNI USPEHI ZAGORSKIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Ne vecia produktivnost, ampak vlile a mamama gospodarskimi organizacijami pl a- prav se vrednost osnovnih srod-meznih gospodarskih organi zaci cene .......................^ ------------— V petek je priredil občinski komite Zveze komunistov iz Zagorja na Izlakah enodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK pred letnimi konferencami OO 7,K. Na seminarju je sekretar občinskega komiteja ZK Zagorje, tovariš Milan Vidic, govoril o uye-Ijavljanju nove vloge članov ZK v družbenem življenju, o vsebinskih in organizacijskih pripravah osnovnih organizaoij ZK na letne konferenoc In o neposrednih nalogah osnovnih organizacij Zveze komunistov po letnih konferencah. Popoldne pa je govoril tovariš Kamcnšek lz okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana o politiki izdelovanja pravilnikov o delitvi tistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. Temu predavanju V kratkem konferenca Članov ZK na zagorskem rudniku Računajo, da bo v kratkem -Po vsej verjetnosti že ob koncu •nesoča oktobra — izredna konferenca čUmov Zveze komunistov na Rudniku rjavega premoga Zagorje, na kateri bodo seznanili f'lam> z nalogami v zvezi z uvajanjem novega gospodarskega sistema, hkrati pa izvolili nov rud-“ttld komite Zveze komunistov. ima) in razgovoru, ki je sledil predavanju, so prisostvovali tudi nekateri člani občinskega sindikalnega sveta in predsedniki sindikalnih podružnic. (ma) Doseženi polletni uspehi gospodarskih organizacij sicer kažejo, da je bil do konca junija dosežena letni plan realizacije (8 milijard 23,541.000 din) s 47 %, vendar pa je bolj zaskrbljujoča ugotovitev, da je bil ta uspeh dosežen v glavnem na račun povišanih cen proizvodov in U3lng In le v manjši meri na račun večje produktivnosti zaposlenih (pri lem velja omeniti, da je tudi letni plan realizacije za letos za 30 % večji od lanskega). Ob polletju sta industrija in rudarstvo dosegla letni plan s 43 %, gradbeništvo s gospodarskimi organizacijami platna realizacije niso dosegli na rudniku rjavega premoga (le 10,5 odstotka) z obratom Varnost (le 32,5 odstotka), v Avtoprevozu (le 30,9 odstotka, ker so računali, da se bo priključil k zagorskemu Avtoprevozu tudi avtopark rudnika Zagorje) Itd. štev oriroma izrabljenost ni v zadnjem letu bistveno spremenila. Opaziti pa je tudi, da so se mašno povečali tudi osebni izdatki, ki gredo v breme materialnih stroškov. Sicer pa je pri mnogih gospo- jah, in da so težave, v katerih so nekatera podjetja, krivi sami znotraj gospodarskih organizacij. (ma) Poživitev dela v aktivu LMS v Kisovcu darskih organizacijah opariti nedoslednosti, največ zaradi nereal-Statistični podatki kažejo, da ge | W|Mlinenlh r^uiutov. V ce-1 Prejšnjo nedeljo je bila v kuno je v prvem polletju letos, v pri-1 ^ ^ tnd| niso upoštevaie I dvorani v Kisovcu nad Zagorjem merjavi z lanskim letom, zvišala njce noTetra gospodarskega siste- konferenca tetiva Ljudske mladine. Kot gostje so se tega p.asveta udeležili tudi predstavniki SZDL, občin- r!ian< J M C 7lO/iy id T V/ ^ realizacija za 12,3 %, materialni stroški so pa v tem času porasli za 15,2 %. Materialni stroški so se povečali zaradi novih predpisov, ki veljajo za amortizacijo in obresti od poslovnega sklada, ter zaradi občutnega dviga stroškov Ul pUkn (3 /Ot n* ouuvn- ' - 66,6 %, promet s 30,6 % itd. Med investicijskega vzdrževanja, če- NA RUDNIKU RJAVEGA PREMOGA V ZAGORJU Še enkrat investicijski načrt V zagorskem rudniku rjavega premoga so v teku nekatera večja investicijska dela. Tako »e urejuje nesla od separacije do Kisovca, po kateri bodo prevažali s tovornjaki premog z obrata Kisovec, rekonstruira se separacija v Toplicah, v teku s« pa tudi nekatera važnejša Jamska investicijska dela. Poseben problem so Investicijska dela v separaciji. Prva faza gradbenih dol na tem objektu bi morala biti dovršena že do konca julija oziroma najkasneje do 25. avgusta. Vendar pa dela še niso končana. Sicer je treba omeniti, da so na ta zaostanek vplivale tudi težave zaradi načrtov, vendar pa le delno. Ker dela še niso povsem končana In so že vgradili nove stroje, Je povsem razumljivo, da se stroji zaradi vremenskih prilik kvarijo. Cesta od separacije do Kisovca se dograjuje. Do konca oktobra pa bodo predvideno prepeljali v Zagorje po novi cesti tndl kamione za prevoz premoga lz obrata Kisovec do separacije. Ostale investicije v zagorskem rudniku pa potekajo v glavnem po predvidenih načrtih. Zdaj pa nameravajo v zagorskem rudniku ponovno raziskati zaloge rjavega premoga In proučiti potrebe tržišča, potem pa bodo še enkrat Izdelali investicijski načrt za povečanje proizvodnje. Ze sedaj pa jo kazno, da bo moral zagorski rudnik zraven investicij za razširitev proizvodnje graditi tudi več stanovanj, saj bi po izračunih za povečanje proizvodnje potrebovali najmanj 559 družinskih stanovanj in 200 samskih stanovanj v samskem domu. (ma) Aktualno — mladina »Varnosti« v Zagorju Bred kratkim bi morala hiti na soboto na Izlakah konferenca mladinskega aktiva tovarne »Varnost« iz Zagorja. Rekli smo, da bi morala bRi. Toda ker je ni bilo, se vprašamo: Kje je vzrok? Kot smo zvedeli na občinskem komiteju I.MS v Zagorju, ni solidarnosti med samimi mladinci. lajo v kolektivu mladi komunisti ker ni slišati, kako W reševali nepravilne odnose. V podjetju »Varnost« je vseh uslužbencev 167, med katerimi je 106 mladincev. Iz tega sledi, da mladina v tem kolektivu ne pozna namena mladinske organizacije. Zato si Je občinski komite Ljudske mladine niče novega gospodarskega sistema, ki postavlja vse naše gospodarstvo na osnovo rentabilnosti. Zato so nekatere zagorsko gospodarske organizacije zašle v težave, ker so menilo, da bodo ob čim vočjih stroških manjše družbene o!.vernosti, hkrati s tem pa so prikazovale sklade, ne oziraje se na nastale stroške in večja izplačila osebnih dohodkov nad tarifnimi pravilniki na račun skladov, ne da bt imeli za osnovo večjo produktivnost. Doseženi polictnj uspehi zagorskih gospodarskih organizacij kažejo, da so novi predpisi o gospodarjenju vzpodbudno vplivali na ustvarjanje dohodka v posa- Potrjen zaključni račun Oba zbora občinskega ljudskega odbora Zagorje sta potrdila zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Zagorje za leto 1980, in rsicer r. občinskim zaključnim računom ter z zaključnimi računi proračunskih skladov, stalnega rezervnega sklade in 8 odstotkov obvezne rezerve. (ma) prav tako "ni tovariškega razume- j zadal nalogo, da bo to zadevo vanja med mladimi in starejšimi krepko vzel v roke, da se kaj po-uslužbene! tovarne itd. I v prihodnje ne bi več Razčistiti bo tudi treba, kaj de- zgodilo. NAROČAJTE IN KUFUJTE žosavski TEDNIK 4,4*4 i (I IZ l J’• UVJiHVOMV* w » skega komiteja LMS Zagorje, LMS h Litije ter zastopniki drugih mladinskih aktivov zagorske občine Preteklo poslovno leto je mladinski aktiv vendarle dosegel ta, kar je želel že več let, namreč da te pomnožil svoje vrste. Člani tega aktiva so se udeležili tudi tekmovanja »Ob žici okupirane Ljubljane• ter priredili več izletov in plesov. Na tej konferenci je mladinski aktiv v Kisovcu sprejel več sklepov in sicer; 0 Ha bo vključeval mladina v družbena samoupravljanje. V ta namen naj bi ustanovili klub proizvajalcev; 9 ustanovil bo nekaj športnih sekcij (tako na primer šahovsko); 0 mladinski klub; ta ima televizor, potrebne zastore pa naj bi jim dala na razpolago DPD Svoboda. Imajo tudi bogato knjižnico. Vse to delo naj bi bilo tesno povezano z DPD Svobodo; 9 ponovno naj se poživi dramska sekcija; 0 formira naj se delovna brigado mladine, ki bo pomagala graditi športni stadion v Kisovcu; 0 v športnem m kulturnem del" in življenju naj bi se mladinski klub povezal z drugimi aktivi v oblini, s čimer bi povečal kvaliteto dela: • poživi naj se ideolosko-polit:’ no delo. Na sestankih naj se mladina seznanja z vsemi vodnimi političnimi dovod ki doma in v svetu TMSIil ŠPORTNI PREG1II II. ZVEZNA LIGA Izvidžač : Rudar 23 : 23 (11 : 12) Rokometaši Rudarja, ki so gostovali v Mostarju, so si priborili prvo točko. V lepi in borbeni igri, zlasti v prvem delu igTe, je uspelo Rudarjevim igralcem, da so odločili prvi polčas z enim golom razlike v svojo korist. Drugi del igre je bil zelo razburljiv, saj sta sc moštvi menjavali v vodstvu. Z malo več sreče bi si Rudar lahko zagotovil obe točki. Zadovoljivo je pa tudi to, da si je Rudar priboril točko na vročih mostarskih tleh. REPUBLIŠKA LIGA Partizan — Krim : Krško 21 : 12 (8 : 7) Z malo več sreče bi skoraj rokometaši iz Krškega premagali vodeče moštvo z lestvice. Prvi del Igre je pripadal gostom, toda v drugem delu igre so domačini s hitro igro premagali goste iz Krškega. Rezultat ne ustreza prikazani igri, kajti gostje fz Krškega so pokazali dobro igro in niso zaslužili tako občutnega poraza. -ek TEKMOVANJE ZA POKAL Rudar : Odred 21 : 12 (7 : 7) V sredo, 27. septembra, sta se v okviru športnega tedna občine Moste—Pelje pomerila Rudar in Odred, ki sta se uvrstila v polfinale za rokometni pokal Jugoslavije. Kljub temu, da je moštvo Rudarja ves čas igralo z istimi igralci, so v leni in borbeni igri zasluženo izločili Odred Iz nadaljnega tekmovanja za rokometni pokal Jugoslavije. Pri Rudarju sta bila najboljša Ačkun in Škrinjar, pri Odredu pa Juvan in Sever. S to zmago si je Redar priboril nadaljnje tekmovanje v zveznem merilu za rokometni pokal Jugoslavije. -ek Zasavska rokometna liga Partizan (Zag.) : Radeče 18:29 -aptino. Kljub temu, da so doma-čiui pokazali lepo in borbeno igro, nlco mogli premagati gostov. S surovo in ne fair igro so poskušali gostje odločiti srečanje v svojo korist — rezultat tega je bila ta, da so odnesli z igrišča dva napadalca domačinov. LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA Proletarec : Grafičar 2:0 (2:0) Gledalci, ki so prisostvovali prvenstveni nogometni tekmi med Proletarcem in Graflčarjem, so uživali v tipično prvenstveni tekmi. Tekma je bila vseskozi prvenstvena In borbena. Ze v prvih minutah igre sta sc obe moštvi prizadevali doseči zmago, kar je končno uspelo napadalcem Proletarca že v prvem delu igre. Golc sta dosegla v 40. minuti Flere in v 41. minuti Kordeš. — Sodnik More je zadovoljivo opravil nalogo. V predtekmi sta mladinski moštvi obeh zgoraj navedenih ekip igrali neodločeno 3:3 (1:3). Svohodp (K): Svoboda (D) 0:0 Prizadevanje obeh moštev, da bi si priborila obe točki, je bilo nc- Rudar (H) : Kamnik 5:1 (1:0) Približno 390 gledalcev je bilo v nedeljo zadovoljno s prikazano igro Radarja. V borbeni in smiselno zelo lepi igri je Rudar popolnoma nadigral borbeno moštvo iz Kamnika. Gole so dosegli: Vizovi-šek 3, Miiinovič 1 ter avtogol vratarja. Zaradi nešportnega vedenja je sodnik Oven v 86. minuti izključil napadalca gostov Fodbev-ška. V predtekmi so mladinci Rudarja premagali mladinsko moštvo Kamnika z 9:0. Bratstvo : Sava (Tacen) 3 : 3 (3 : 0) MLADINCI Rudar B : Proletarec 10 : 0 V prvenstveni nogometni tekmi v okviru zasavske nogometne lige je bila v nedeljo odigrana tekma med Rudarjem B in Proletarcem II. Kljub izdatni zmagi Rudarja je potrebno omeniti, da niso prikazali lene in borbene igre. Z malo več požrtvovalnosti in nesebičnosti bi bil lahko rezultat še višji. Zasavsko pionirsko prvenstvo Radeče : Proletarec 4:1 Gaubeta in Lešnika iz Maribora, od katerih je bil eden tudi delegat (!), ki sta delala več kot začetniške napake, pa tudi skozi vso tekmo očitno navijala v korist Rehabilitacija delovnih invalidov nai bo tkrb nas vseh Rehabilitacija delovnih invalidov postaja vedno bolj pereč problem trboveljske komune. Tako je v kraju registrirano nad 150 luumz Jiavijaja v n jiiot , J “ - - J —----o--------- --------- Šoštanjčanov. Prekrškov domačih J delovnih invalidov, v občini pa sploh nista videla, čeprav so bili',jih je verjetno okrog 300. Največ prav pogosti (koraki, tri sekunde J delovnih invalidov je v največ-itd.), medtem ko sta Zagorjanom J jem podjetju komune, pri Rudni-. piskala vsako nepomembno ma-'1'" TAmlUHrKteft Vnraša-me Jlenkcst in z nedoslednim sojenjem j dosegla, da je moral igralec Pro- ku Trbovlje-Hrastnik. Vprašanje delovnih invalidov ni več problem podjetja, temveč problem občine. Posamezna gospodarska podjetja ne morejo zaposliti vseh teh ljudi v polni meri in jim je treba preskrbeti delavna mesta, ki bi ustrezala njihovim delovnim letarca Anžur v drugem polčasu, ko je nizal kere za Proletarca, zapustiti igro. Proletarec je pustil tako v Šoštanju obe točki. Ce bi bila sodnika vsaj malo objektivna, to vsekakor ne bi bil slučaj. Od Košarkarske zveze Slovenija^sposobnostim. Teh ljudi ni mogo-upravičeno pričakujemo, da bo vi«' enostavno izločiti iz gespodar-prihodnje določila za vodenje te-z ske&a življenja, ker bi se čutili kem v republiški ligi soasobnej3eSkot breme in privesek družbe, če sodnike, hkrati pa. da bodo najne bi imeli zaposlitve. Zaposlitev tekmah vselej tudi delegati, ki bo-J delovnih invalidov je pa spet do lahko dali svoje mnenje o ttežavno vprašanje v podjetjih, ker tekmah. (ma) lso povečini nekvalificirani delav- ci (77 odst. je delovnih invalidov). je pa tudi, da je pot od priučitve staja določen višek delovnih in-na določenem delovnem mestu do validcv in tako se poraja vpra-pridobitve kvalifikacije oziroma j šanje njihove zaposlitve in vpra- visoke kvalifikacije zelo dolga. | šanje ustvarjanja sporedne indu- Mnogo je delovnih ljudi, starejši ljudje, ki ne bi ki so zmogli strije. Podjetja bi lahko dala tem ! delavnicam določena amortizacij- več te poti. Tako bi na ustreznem ska sredstva, da bi se tako rešilo PODZVEZNO PRVENSTVO Svoboda (K) : Ribnica 61 : 58 (28 : 22) Košarkarska prvenstvena tekma! i med Ribničani in mladimi kisov-,i mi košarkarji je bila v moči* izenačena. Gostje so nekajkrat iz-,> stopili z dobrimi prodori, vendar so tudi domačini pokazali nad pričakovanjem mnogo bolj povezano igro kot v prejšnjih tekmah. Pozna se jim, da so v zadnjem času pod veščo roko dobrega trenerja na-j predevali, saj so v zadnji minuti (l ored koncem igre, ko se je odlo-J čaio, kdo bo zmagal, nabrali karjl šest točk. Z uspešnimi zadeitki sta,|l lahko rečemo, odločila zmago do-i mačina Ašiča (Jože in Dušan). Največ točk od domačinov sol dosegli: Štern (33), J. Ašič (10),I1 Štempihar (8) itd. (rap) podobno vprašanje se poraja gle-|de pridobitve ustrezne kvalifika-l cije pri prehodu iz ene v drugo , gospodarsko organizacijo. Znano delovnem mestu v drugi gospodarski organizaciji imeli nižjo kvalifikacijo, kot so jo imeli pred svojo nezgodo. Tako odeade pri teh ljudeh pot pridobitve kvalifikacije. Ostane le pot, da bi zakon o invalidninah predvideval določene olajšave glede pridobivanja kvalifikacije delovnih invalidov. Nadomestilo hranarine delovnim invalidom je pa občutno nižje od dohodkov pri redni zaposlitvi. O vprašanju so že razpravljali podružnica Zavoda za socialno zavarovanje in gospodarske organizacije. Ponekod obstajajo možnosti ustanovitve posebnih obratnih delavnic v podjetjih, kjer bi ti ljudje imeli ustrezno kvalifikacijo. Delavnice bi obratovale po načelu ekonomskih enot. V nekaterih podjetjih namreč na- HRVASKO-SLOVENSKA LIGA Ljubljana : Rudar 82:41 (31 : 16) Z XVIII. kolom hrvatsko-sloven-ske košarkarske lige je bilo zaključeno letošnje tekmovanje v tej Ugi. V dokaj borbeni igri s strani Rudarja, ki je nastopil s pomlajeno ekipo, je uspelo rutiniranim igralcem Ljubljane, da so si že v prvem delu igre zagotovili zmago. S požrtvovalno in borbeno i?ro so Rudarjevi igralci v 12. minuti zmanjšali rezultat na 15:14. Toda s hitro igro In uspelimi protinapadi so domačini zaključili orvi del tekme s petnajstimi koši razUke. V drugem delu so domačini s hitro igro razbili obrambo gostov. V končni razvrstitvi je Rudar na zadnjem mestu, in tako se je poslovil od te lige. REPUBLIŠKA LIGA Po zaslugi sodnikov izgubil Proletarec tekmo v Šoštanju 75 : 59 (22 : 32) V soboto so gostovali v prvenstveni tekmi slovenske lige košarkarji Proletarca iz Zagorja v Šoštanju. Tekma je bila za Proletarca precejšnjega pomena, saj bi si Proletarec z morebitno zmago zagotovil nadaljnje tekmovanje v družbi najboljših slovenskih košarkarjev. Tekmovalna komisija KZS pa je za sojenje tekme določila sodnika Tekmovanje v Šmartnem Litija to pereče vprašanje. O nujnosti ustanavljanja takih obratov govore tudi same številke. Samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo v trboveljski občini 61 delovnih invalidov, ki so potrebni delovne rehabilitacije. Mimo tega je pa v občini precejšnje število ljudi s tako imenovano zmanjšano delovno zmožnostjo, ki še nimajo priznane invalidnine. Rehabilitacija delovnih invalidov pa seveda ni samo vprašanje trboveljske komune, temveč problem celotnega Zasavja, ki ga je treba rešiti, ker šbevilo delovnih invalidov narašča iz dneva v dam. To vprašanje bo mogoče rešiti le s skupnim sodelovanjem zdravstvene službe, zavoda za socialno zavarovanje, gospodarskimi organizacijami ter občinami. J. Savšek R. D. Potovanje ferijalcev po Jugoslaviji Celoten prograrp izvršnega odbora Počitniške zveze občine Trbovlje je bdi v tem letu posvečen spominu na 20-letndoo vstaje naših narodov. Naša na j večja akcija pa je bilo potovanje po Jugoslaviji, i ki je bilo propagandnega značaja in je bilo prirejeno, da se udeleženci seznanijo s kulturnimi, zgodovinskimi in naravnimi zanimivostmi v krajih, ki jih je skupina obiskala. Namen potovanja pa je bil tudi, da se izletniki spoznajo s potekom borb v teh krajih med NOV in si ogledajo tudi muzeje narodnoosvobodilne borbe. Potovanje je trajalo 13 dni, udeležilo se ga je 12 ferijalcev. Izlet je odlično uspel ter dosegel svoj namen. Jeno S. i i Kakor na začetku vsake sezone, Prejšnjo nedeljo je bilo na stre-i lišču SD Usnjarja v Šmartnem pri (i Litiji republiško strelsko tekmova- (i nje z malokalibrsko puško usnjar-, i oko predeiovame in gumarske lu^ŠloZn^'W*7\u£lMe dustnle LRS za prehodni pokal re-ii- /• * j- / * ru- - *• . ... f . \iz Lelia tudi letos z vehk-im načrti 'SSS&SST' *> \stva. Zlasti v letošnji sezom, ki je Na tekmovanju ie sodelovalo 101 skoraj vsa posvečena praznovanju petčlanskih ekip iz raznih krajev' '20-letnice vstaje naiih narodov, Slovenije. Prireditev je bila orga-l prer.arja to mlado ustanovo veltk nizirana v počastitev 20-lethifcel[optimizem. Na zunaj se se ničesar vstaje naših narodov, v bodoče sel ' f kaze — razen številnih gostovanj bo pa tekmovanje ponavljalo vsa-!' jcU iz prejš„je sezone, s katerimi ko leto,- _______ Dosežki, ekipno: • l. Usnjar,][ Redne plesne vaje Šmartno 780 krogov od 1000 mož- , 2a mIadino nih; 2. Sava, Kranj 774 krogov: 3. . Slovenj Gradec 722 krogov: 4. Pia-1 TV15 Partizan in občinski komi-nika, Kranj 705 krogov: 5. Peko,1 te L1ud,ske mladine pripravljata Tržič 693 krogov, katerim slede' odslej redno vsako soboto v domu drugi, l'TVD Partizana plesne vaje, vsa- ._____„ . . . .. ('kokrat od 18. do 22. ure. Za vstop m t “i b«‘ “^'le treba plačati 50 din. najboljši: Danijel Jug iz Smartna.i . . (172 krogov od 200 možnih), Vinko,) c , ' Frelih (Planika, Kranj) 169 krogov i »OUStanOVitev in Blaž studen (Sava, Kranj) 161 (i zavarovalnega zavoda krogov. ,| Na zadnji seji obeh zborov ob- Po razglasitvi rezultatov je nrm-|ljsimk',W ljudskega odbora v Hrast-govalec dobil prehodni pokal, osta-i1 n*ku 80 odborniki sprejeli sklep o le ekipe pa spominsko diplome.l>eoustanovlivl skupnega' zas&vskc-Petnajst najboljših strelcev je bi-l'** b»*en»kc*a zavarovalnega zalo nagrajeno s praktičnimi darili.)'voda‘ Sk,pP ° »»ustanovitvi je bil (l sprejet s pogojeni, da se sredstva (i dčle v taki meri, kot sc vlagajo. Celjsko gledališče bo tudi v tej sezoni gostovalo v Trbovljah Ponesrečili so se Trbovlje Vitomir Bclčlč, 53. delavec, Komunala — levo nogo; Ivan Roštq-har. 28, čuvaj, Nadzorništvo prog — desno nogo; Anton Grobelnik, 42, kopač, Rudnik - levo nogo; Redrudin Hamldovlč, 22, vozač, Rudnik — desno nogo; Jože Bobek, 29, kop. pom.. Rudnik — desni bok; Jože Zdolšek, 47, kopač, Rudnik -levo reko; Miha Zdovc, 48, kopač, Rudnik — levo nogo; Jože Sabotin, 30, kop. pom., Rudnik — desno oko; Avgust Kolmančič, 44, ključavničar, Cementarna — levo oko; Bojan Klanjšek, 40, delavec, Rudnik -hrbet; Angela Perc, 26, delavka, Elektrarna — levo nogo; Zofija Prašnikar, 44, vozač veder, RudKl — noge; Alojz Felicijan, 22, delavec, Rudnik — po telesu; Jože Kogej, kopač, Rudnik - levo roko; Aleksander Srbulovič, 29, jamski vozač, Rudnik — levo nogo; Raja Lapadatovič, 24, jam. vozač, Rudnik - hrbet; Stane Razboršek 31, rudar, Rudnik - levo roko; Viktor Hercog, 31, ključavničar, Steklarna Hrastnik - levo nogo; Hasan Sa-dikovič, 28, delavec, Kemična to-vama-Hrastnik - poškodba na stegnu; Alojz Pogačno, 18, rudar, učenec, IKS - levo roko; Anton Komučar, 25, ključavničar, Metali-ja — udarec na nogo; Vanda Sto-klas. 19, delavka, ELIT - opeklina na nogi; Alojz Gcrgek, 29, delavec, Rudnik - levo roko; Alojz Prali 18, delavec, Rudnik — levo roko; Anton Frece, 29, delavec. Rudnik —prsni koš; Alojz Medved, 25, delavec, Rudnik - desno roko; Aloj« Vene, 25, delavec, Rudnik — desno j Rudnik — levo roko; Feliks Novak, roko; Franc Podlogar, 41. delavec, 119 .dejavec Rudnik — levo roko; Rudnik — levi in desni bok; Ivan Anton Jug, 17, vajenec, IRS — Gros, 30, delavec, Rudnik - levo levo roko; Franc Špeh, 18, vaje- roko; Vlado Avsec, 32, delavec,, Rudnik — glavo; Pavel Jerman, 26, delavec, Rudnik — levo roko; Viljem Rugelj, 47, delavec, Rudnik — levo roko; Blaž Tunjic, 25, delavec, Rudnik — levo nogo; Avgust Koncilija, 45, delavec, Rudnik — levo nogo; Stjepan Žnidarič, 23, delavec, Zasavje — desno nogo; Vlado Miko, 20, delavec, Zasavje — zgornjo ustnico; Pavel Kreže, 34, delavec, STT — desno nogo; Stefan Kanič, delavec, STT — levo nogo; Ivan Kos, 21, delavec, STT — padce e kolesa; Janez Hamler, 28, delavec, STT — desno oko; Matko Bastandi, 29, delavec, STT — desno roko; Jože Žajdela, 20, delavec, Rudnik — levo roko; Florijan Šinkovec, 54, delavec, Rudnik — desni bok; Miha Zagmajster, 24, dostavljač, Podjetje za PTT — prevrnil z mopodom; Frane Zu-pevc, 24, delavec, Rudnik — desno roko; Alojz Drnovšek, 34, delavec, Rudnik - desno nogo; Anton Bratuša, 34, delavec, Rudnik — desno nogo; Jože Žajdela, 20, delavec, Rudnik — levo roko; Florjan Šinkovce, 54, delavec, Rudnik — desni bok; Franc Tomc, 18, delavec, Rudnik — levo roko; Otmar Kohlič, 35, delavec, Rudnik — levo roko; Filip Pirc, 43, delavec, Rudnik — levo roko; Stanc Zuža, 49, delavec, Rudnik - desno roko; Vinko Ceš-novar, 30, delavec, Rudnik — levo roko; Jože Vajdič III, 18, delavec, nec, IRS — levo roko; Prane Zidanšek, 20, delavec, Rudnik — desno nogo; Stanko Burja, 38, delavec, Rudnik — levo roko; Franc Medved, 33, dimnikar, Komunala urezal s šipo; Vitomir Arandjclo-vič, 31, delavec, Rudnik — obraz; Albin Šeško, 39, delavec, Rudnik — desno oko; Maks IIIaster, 52, delavec. Rudnik — desno roko; Anton Močilar, 33, delavec, Rudnik— desno nogo: Janko Sotler, 23, delavec, Veležitar — poškodba noge; Franc Sluga, 27, Metalija — omahnil z lestve; Alojz Hribar, 50, delavec, Cementarna — levo nogo; Viktor Murgl, 21, delavec, Rudnik — stopalo. Zagorje Leopold Zupan, 27, rudar, Rudnik — desno nogo; Stefan Jelšc-var, 35, nakladalec, Rudar — palec desne roke; Franc Kmetič, 22, strežnik, Rudnik — levo roko; Feliks Učakar, 30, kopač p., Rudnik — sredinec leve roke; Oto Randnger, 32, električar, Rudnik — kazalec leve roke; Ivan Z>n-Jck, 29, kop. pom., Rudnik — sredinec leve roke; Slavko Judež. 33, miner, IGM - udaril ga Je kamen; Mirko Jan, 17, vajanoc, Rudarska šola — prst leve roke; Ah-met Tulek, 21, kovač, Varnost — levo roko; Vinko Vrhovnik, 36, delovodja, Varnost — levo oko; .NUtaa Marult, 31, delavec. Rudnik — levo roko; Alojz Baloh, 36, delavec, Rudnik — palec leve roke; Mirko Sluga, 24, delavec, Rudnik — levo nogo; Stane Krhllkar, 55, nakladalec, IGM — roko; Lado Kovač, 38, čistilec skal, Rudnik — desno nogo; Franc Lovrač, 29, kopač, Rudnik — palec desne roke; Franc Razpotnik. 28, delavec, Rudnik — desno oko; Mirko Sut, 18, vajenec IRZ — desno nogo: Stanislav Barlič, 15. vajenec, IRS — levo roko; Jože Nedeljko, 33, zidar, Gradbeno podjetje — levo roko; Ivan Lovrač, 32. kopač, Rudnik — levo roko; Stefan Gjura, 38, delavec, Rudnik — kazalec desne roke; Alija Tiizlakovič, 25, delavec, Rudnik — mezinec desne roke; Viktor Šink, 32, delavce, Rudnik — desno roko: Ciril Juvančič, 30, delavec, Rudnik — desno nogo; Ivan Brzin, 33, dcla”ec, Rudnik — levo roko; Jože Oovlrlc, 27, delavac, Rudnik — mezinec desne roke; Karl Dragar, 40, delavec, Rudnik — desno roko; Milan Božič, 31, kopač, Rudn'k — desno roko; Ignac Nikler, 23, delavec, Rudnik — kazalec leve roke; Leopold Zupan, 33, defavec, Rudnik — levo roko; Ivan Kos II, 18, delavec, Rudnik — snviinče leve roke. skuša gledališče zadostiti čedalje večjim potrebam podeželja. Na znotraj pa je že vse v znamenju priprav na II. festival slovenske drame, ki bo po sedmih letih ponovno oživljena prav v Celju. S tem festivalom je tudi povezano ime dramaturga Lojzeta Filipiča, ki je to zamisel kulturne manifestacije takrat uresničil, pa se zdaj vrača iz ljubljanske Drame nazaj v celjsko gledališče. Dejstvo je pač, da doslej tega festivala nobeno drugo slovensko poklicno gledališče ni moglo nadaljevati, če pran’ je potreba po njih nujna. Saj občinstvo čedalje bolj povprašuje za domačimi sodobnimi deli — festivali so pa najboljša vzpodbuda dramskim pisateljem, da jih pišejo. Kot polpotujoče — ali že kar potujoče gledališče, saj je Celjsko ljudsko gledališče imelo v lanski sezoni čez 30 predstav več zunaj Celja! — je tudi za to sezono razpisalo številne abonmaje širom po okraju, pa tudi zunaj okraja, namreč v Trbovljah. Okoliški abonenti bodo videli 6 predstav iz rednega repertoarja, ki bo izbran pretežno iz slovenskih del. Sezona se bo pričela s Strgarjevo HEROICO, sledila bo komedija Fadila Hadžiča HOTEL 7.A NORCE, nato Američana Saula Levitta ANDERSONV/I-l.SKI PROCES, ki nas bo spomnil na Eichmannov proces, potem slovenska noviteta, ki jih letos ne bo manjkalo, izbrana pa bo skrbno iz najboljših. Iz železnega repertoarja bodo ponovno o-življeni Kreftovi CELJSKI GROFJE, ki imajo namen postati celjska standardna predstava. Občinstvu bo končno ustreženo še s Cankarjevo farso POHUfšANIE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI. Posebej bo pa letos ustrežen o otrokom in mladim, saj bosta zanje uprizorjeni kar dve deli: slovenska priredba KEKEC IN MOJCA po Vandotovi povesti •Kekec na volčji sledit ter srbska PRAVLJICA O CARJU IN PASTI RIU. Tudi s tema deloma bo Celjsko gledališče gostovalo po vseh krajih, kjer bo pač dovolj zanimanja in povpraševanja. Tako bo imela tudi okoliška mladina priložnost videti kakovostne uprizoritve svojih del. Ta pobuda Celjskega gledališča je vsekakor razveseljiva, saj otroci najteže pridejo iz oddaljenih krajev v mesto, pqkličnemu gledališču pa je dana možnost, da jih obišče. Kljub velikim obremenitvam, ki si jih nalaga ta mlada ustanova, bo skušal kolektiv Celjskega gledališča vsem ustreči. J. 2. »Matjaž in Alenka« V založbi revije •Otrok in druži-na< v Ljubljani je pravkar izšla zanimiva knjiga Helene Puharjeve • MATJAŽ IN ALENK At ali • Otroci sprašujejo starše o življenja in liubeznit. Knjigo ie izdala Zveza prijateljev mladine Slovenije. Njena snov ie zelo bogata ter nazorno prikazuje vrsto vprašanj, na katere žele otroci od staršev odgovor. Knjiga je skromen priročnik oziroma vodič, namenjen predvsem staršem. Sama oblika pogovorov med roditelji in otrokoma, Matjažem in Alenko, je zelo poljudno napisana in bo knjiga staršem res lahko služila kot vodic in priročnik za vsakodnevno uporabo. To knjigo bi morala imeti vsaka družina. Za 11,5 odstotka povečano članstvo LMS Nadaljevanje slikanice Je Iz teh- ničnih vzrokov odpadlo v današnji številki. V hrastniški občini so v letošnjem letu znatno poživili aktivnost mladine, kar se izraža v 11,5 odstotnem povečanju števila članstva in zlasti v mladinski dejavnosti v Radečah In Svibnem, pa tudi v Hrastniku. Kljub temu je še vodno okrog četrtina vse mladine v hrastniški občini Izven organizacije. Mladina Je tudi v Kako preprečiti nesreče? Spričo vedno večjega izkorišča-njanja sredstev gospodarskih organizacij in Zavoda za socialno zavarovanje, zlasti odkar jo dovoljena prcs;a Izbira zdravnikov, Je obratni delavski svet trboveljskega rudnika sklenil, organizirati tečaje za bolnike. Na ta način bodo seznanjali delavce v svojem stalelu, ki ne pridejo niti na en tečaj, s higlensko-tehn'č-nlmi predpisi. Tečajev se bodo morali udeleževati vsi tisti bolniki oziroma nezgodniki, ki Jim bo zdravnik dovolil premikanje in hojo. Na ta n« či n upajo, da bodo znižali število bolniškega staleža v podjetju. Tečaji bodo od 6. do 14. ure. ek znatni mori udeležena v delavskem upravljanju. V delavskih svetih Je 39 članov LMS, v upravnih odborih 11, v sindikalnih podružnicah pa 6. Izrazit primer, kjer mladini ni v delavskem upravljanju, le tovarna komičnih izdelkov, ima to upravljanje sicer dobre urejeno. or nnntiiiHiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiHtiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiminiiiHMi1® Sreča v nesreči Neki deček iz Los Angelesa »» dobil 450 milijonov dinarjev odškodnino za nesrečo iz leta Tega leta je deček dobil injekcij proti otroški paralizi. Cepivo 1 bilo pokvarjeno in posledice teg bo deček moral nositi vse iird nje. Zlatniki v sodu e Stanovalci neke londonske bo sc začudili, ko Jc neki doT^ čin pri kopanju vrta našel kan’ r.lt sod. Kem ga ni mogel sarn ‘ preti, je zaprosil pomoči neke ^ znanca. Ko sta sod odprla, 6*“ v njem našla 1879 rimskih Iz Cezarjeve dobe. Kopanje n® ljujejo tudi v drugih vrtovih. Iščem stanovanje itn hrano za dijakinjo v Trbovljah. — Naslov v upravi lista. »AVTOPREVOZ«, Zagorje ob Savi — Cesta zmage 35, prodaja avtobus znamke TAM, 25 sedežev, avtobus ALFA ROMEO, 28 sedežev ter prekucnik znamke CHEVROLET, 3t. Vozila so v prevoznem stanju. Prednost nakupa ima državni sektor, in sicer do 20. fO. 1961 leta. V kolikor teh interesentov do tega roka ne bi bilo, ima možnost nakupa privatni sektor. — Informacije: telefon št. 81-056. Priglasit« se v turistično pisarno za »-Ižlct v neznano« v nedeljo 8. oktobra 1961! Preklicujem za neveljavno zdravstveno izkaznico št. 551375 na ime Pavla Grošelj, Zupančičeva 4, Zagorje. Preklicujem žaljivke, izrečene zoper Franca in Antonijo Hribar, Šuštarjeva 25. — Ivanka Jurišič, Šuštarjeva št. 25. Ob smrti naše drage žene, mame, stare mame in sestre MARIJE TRAUM se iskreno zahvaljujemo dr. Juž-ničevi za ves trud, sosedom za pomoč, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči mož Frie, Sin Jože z družino, bratje in sestre RAZPIS Upravni odbor Delavske univerze Trbovlje razpisuje naslednja delovna mesta: 1. UPRAVNIKA DU pogoji: visoka ali višja strokovna Izobrazba ali vsaj večletna praksa na družbeno-političnem, prosvetnem ali gospodarskem področju; 2. VODJA ODDELKA ZA DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba oz. večletna praksa na družbeno-političnem ali prosvetnem področju; Osebni dohodki po pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov. Ponudbe, opremljene s kratkim Hvljenjepiscan, dokazili o izpolnjevanju pogojev, je dostaviti do 15. 19. 1961 na upravo Delavske univerze. ZDRAVNIKOV V TEM TEDNU TRBOVLJE 5. oktobra dr. Komorowsky 6. oktobra dr. Drnovšek 7. oktobra dr. Komorowsky 8. oktobra dr. Komoro wsky 9. oktobra dr. Kramberger 10. oktobra dr. Južnič 11. oktobra dr. Komorowsky 12. oktobra dr. Drnovšek. HRASTNIK 5.-8. oktobra dr. Boža Smrekar 9.—15. oktobra dr. Milan Šikovc. »Delavski dom« v Trbovljah: 5. oktobra sovjetski film SONCE SIJE VSEM; 6.-9. oktobra amer. barvni CS film KARNEVAL V NEW ORLEANSU; 10.-12. oktobra amer. barvni CS film USPAVANA LEPOTICA »Svoboda — Trbovlje II«: 6.-9. oktobra ameriški barvni CS film NEKATERI SO PRITEKLI; 10. in 11. oktobra ameriški barvni CS film DVE LJUBEZNI EDDY DUCHINA. Predstave ob 17. in 19. uri »Svoboda — Zasavje« v Trbovljah: 6.-9. oktobra italijansko- francoski barvni film PARlZAN-KA; 13.—16. oktobra amer. barvni film RANG PROKLETIH »Delavski dom« v Zagorju: 5. oktobra pol iški film EVA HOČE SPATI; 7.-9. oktobra amer. barv. film PRIJATELJ JOE - v nedeljo matineja ob 10. uri; 11. in 12. oktobra francoski film TAKSI IN PRIKOLICA »SvobSla« Kisovec: 5. oktobra ameriški vojni CS film HRABRI IN DRZNI; 7. in 8. oktobra jugo-. iovanski barvni pustolovski CS film KAPETAN LES; 11. in 12. oktobra jugoslovanska vojna drama KAMPO MAMULA Šmartno pri Litiji: 5. oktobra francoski zabavni film TAKSI IN PRIKOLICA; 7. In A okt. smer. barv. kriminalni film VRTOGLAVICA; 11. in 12. oktobra angleški film KRATKO SREČANJE Aktiva ZAKLJUČNI RAČUNI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ »ELEKTRO-STANDARD« TRBOVLJE na dan 31. decembra 1959 Pasiva Postavka Znesek (v 000 din) A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva ..•!!'! Denarna sredstva osn. sredstev - B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe ... I Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva l I Z I D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov .... Denarna sredstva nerazporejenih sredstev ......................... E. Sredstva v obračunu In druga aktiva Kupci in druge terjatve . Z Z j Druga aktiva . . ■ ■ . . » • * 803 30,019 1,021 95 53,326 755 29,946 Skupaj 117,965 Postavka Znesek (v 000 din) A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev . . Drugi viri osnovnih sredstev . Z B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe............... Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev . . 1 I Drugi viri obratnih sredstev . . D. Rez. sklad In drugi »kladi Rezervni sklad in drugi skladi . Viri nerazporejenih sredstev. . -. E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za' obratna sredstva ....................'• Dobavitelji in druge obveznosti . Druga pasiva................. . « 30.019 803 23 1,021 20,886 12,600 755 12,718 29,074 10,068 Skupaj 117,965 HRASTNIK Rojstva: Alojzija Potočan, Studence 47 — hčerko; Ljudmila Kreže, Kreneice 31 — hčerko. Poroke: Edvard Sikale, rudar, Hrastnik 308 in Justina Babič, delavka, Hrastnik 314; Avgust Jager, metalni brusilec, Hrastnik 111 in Marjeta Goslar, uslužbenka, Hrastnik 101. Smrti ni bilo. TRBOVLJE Rojstva: Frančiška Martinček. Suhadol — sina; Justina Anžel, Trbovlje — sina; Olga Stradat-, Hrastnik — sina; Pavla Lukač, Trbovlje — sina; Ana Trestanjak, Hrastnik — sina; Štefanija Bregar, Podvine — Zagorje — hčerko; Štefanija Hribernik, Trbovlje — sina. Poroke: Antanasija Djokič, profesor, Trbovlje in Marija Pusti-šek, študentka, Trbovlje; Milan Juvan, soboslikar. Trbovlje in Karolina Zlobko, delavka, Trbovlje- Smrti: Marija Traven, rojena Sorel, gospodinja, Trbovlje - stara 60 let. ZAGORJE Rojstev (na domu) ni bilo. Poroke: Peter Haag, rudar, Kisovec 90 in Rozalija Mostar, gospodinja, Kisovec 70; Vinko Medved, mizar, Trbovlje — Kolonija 1. maja 30 in Marija Majcen, krojaška pomočnica. Zagorje, Prečna pot 7; Bogomir Cirar, rudar, Zagorje — Polje 4 in Marija Molka, gospodinjska pomočnica, Tima 28. Smrti: Jožefa Gošte, rojena Vozelj, gospodinja, Semnik 35 — stara 85 let. BREŽICE Rojstva: Terezija Lajkovič, Sli-novce 12 — hčerko; Marija Cizel, Kladje 12 — hčerko; Marija Radič, Sp. Dule 12 — hčerko; Veronika Božič, Kostanjevica — sina; Jožefa Omerzu, Blanca 59 — sina; Ana Pinterič, Bizeljsko 15 — sina; Jožefa Carin, Krška vas 4 — sina; Terezija Cvetko, Sv. Križ 14 — mrtvorojenega sina; Marija Sodič, Mali Vrh 45 — sina; Terezija Me-gpvič, Prudnice 11 — sina; Ana Krivec, Dobava 20 — sina. Porok ni bilo . Smrti: Milan Kočnar, premikaj pri JZ, stanujoč v Loki pri Zidanem mostu — star 26 let. Iz matičnega urada LITIJA nismo prejeli poročila. Razpis abonmaja DELAVSKI DOM TRBOVLJE razpisuje za sezono 1961/62 redni gledališki abonma za stalne obiskovalce gledaliških prireditev, v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. V abonmaju bodo obiskovalci videli 6 gledaliških del iz okvirnega repertoarja celjskega gledališča. Okvirni repertoar SLG Celje je la-le: Vinko Strgar: HeroSca Fadil Hadžič: Hotel za norce Saui Lev«: AnderstmvRšfci proces Dve slovenski noviteti Bratko Kreft: Celjski grofje Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski Jean Giraudoux: Za Lukrecijo W. Shakespeare: Kar hočete J. P. Sartre: Zaprti v Alton! Plačilni pogoji za 6 predstav: I. prostor 1209 din II. prostor 960 din III. prostor 720 din stojišče 360 din Za abonma v Trbovljah bo odbranih 6 najboljših dei. Gornje cene veljajo za predstave ob 20. uri, t. j. za večerni abonma, medtem ko bo za šole in ostalo mladino enoten mladinski abonma s pričetkom predstav ob 16. uri. Tega abonmaja s pričetkom predstav ob 16. uri se lahko poslužujejo tudi odrasli, vendar pod istimi pogoji, ki veljajo za večerni abontma. Plačilni pogoji za 6 predstav v mladinskem abonmaju — enotna cena 300 din. Abonenti imajo v abonmaju 15 odet. popusta na redno oeno. Abonma je plačljiv takoj ob vpisu, oz. v dveh obrokih, od katerih sc prvi plača ob vpisu, drugi pa do 1. 1. 1962. Prijave za abonma bo sprejemala blagajna Delavskega doma v času od 1. do 15. oktobra 1961. Starim abonentom bodo hranjeni dosedanji sedeži do 8. oktobra 1961. Delavski dom bo organiziral v tekoči sezoni gostovanje Opere in Drame iz Ljubljane. Razen tega bo gostovalo SLG Celje še s posebnimi mladinskimi predstavami in Malim odrom, vendar ne v okviru abonmaja. Abonenti bodo imeti pri nakupu vstopnic brezpogojno prednost in določen popust. Začetek predstav v gledališkem abonmaju bo v drugi polovici oktobra t. L Vabimo vas, da se zagotovo uvrstite med redne obiskovalce gledaliških del domače in svetovne književnosti. Uprava Delavskega doma Trbovlje Draga cvetlica Nekemu britanskemu gojitelju cvetlic se je posrečilo vzgojiti izredno lepo cvetlico, ki je tudi dobila njegovo ime. Za to je potreboval šest let in čez 60 tisoč fantov. Toda že tega leta je dobil iz Amerike 25 tisoč funtov, od tamkajšnjih gojiteljev cvetlic, za dovoljenje, da lahko gojijo njegovo cvetlico. Papir za čigčenje pisalnega stroja Neki angleški kemik je izddlal pivniku podoben, s posebno kemikalijo prepojem papir, ki ga. strojepiska vloži v pisalni stroj,, nekajkrat udari na vsako tipko ter tako očisti s črk prah in ostanke barve pisalnega traku. Vodja računovodstva: H ud ari n Zvonka 1. r. Predsednik UO: Dobcršek Zvone 1. r. Direktor: Medvešek Rajko 1. r. Aktiva »ELEKTRO-STANDARD« TRBOVLJE na dan 31. decembra 1960 Pasiva Postavka Znesek (v 000 din) A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva ................. Denarna sredstva osn. sredstev Z B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe . . . i Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva .... D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov .... Denarna sredstva nerazporejenih sredstev ......................... E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci In druge terjatve . I Z • Druga aktiva ... . Z Z « Skupaj 36,012 1,968 9,661 19 74,970 1,312 48,142 7.332 181,616 Postavka A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev . . Z Drugi viri osnovnih sredstev . 1 B. Viri sredsjev skupne porabe Sklad skupne porabe............... Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev ..11 Drugi viri obratnih sredstev . . D. Rez. sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 1 Viri nerazporejenih sredstev . . E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva....................... Dobavitelji in druge obveznosti . Druga pasiva .... ...» Znesek (v 000 din) Skupaj 38,126 1,855 19 9,661 23,138 21,200 2,112 3,913 81,594 181,616 Z ! o ' DJ ‘o* H ra i S jLJ i s C/3 'S > >5 —• & Xf) ^ < 3 i ra V3 e: < bc centralizacija« pišejo v bolnišnici v Sollefteji z veliko začetnico, kajti ta pojem ne velja samo za naprave v steni, ampak tudi za vse posamezne oddelke. Vse perilo in instrumente lahko po četni pošti v trenutku pošljejo v centralo za sterilizacijo, prav tako hitro pa tudi nazaj. Centralni arhiv bo dajal podatke o vsakem izmed 328 bolnikov ne glede na to, na katerem oddelku se ho kdo zdravil. Poseben centralni oddelek bo skrbel v prvih kritičnih urah tudi za bolnike, nad katerimi so izvršili kakršen koli kirurški poseg. Nadvse presenetljivo pa je to, da bo v tej pretirano modemi bolnišnici zaposlenih mnogo več zdravnikov in nižje kvalificiranega osebja, kot ustanova lahko sprejme bolnikov. Toda ta visoki standard dokazuje le ugoden gospodarsk: položaj švedske. Razen tega pa si Solleftea kot cvetoče industrijsko mesto lahko privošči takšen luksus. j Tragedija v Averzi Vesf, da je pri eksploziji topovske granate izgubilo življenje osem otrok v mestu Averzi, je presunila vso italijansko javnost. Ta novica je bila tembolj strašna, ker se otroci niso igrali z granato, temveč jim je bilo to delo zaslužek. Mnogi siromašni stanovalci tega mesta se preživljajo s tem, da iščejo stare granate in bombe ter prodajajo njihovo razstrelivo. granato 13-letni deček in jo prinesel domov. Čez nekaj časa se je okrog njega zbralo precej otrok. Nenadoma je granata eksplodirala. Ko so prihiteli sosedje pogledat, kaj se dogaja na dvorišču, jih je presunil strašen prizor. V krvi na tleh je je ležalo pet otrok, medtem ko od ostalih ni bilo sledu, ker jih je eksplozija raztrgala in razmetala na vse strani. Mrtvo so našli tudi neko starko, ki je v neposredni bližini I srar^o, ki je V ncyu>jc"rn Pred nedavnim je jiasel topovsko sedela pred vratmi svoje hiše. Iz filma »Mati Marija Angelska« fdtu Nov film Michele Morgan Michele Morgan, ki je še vedno priljubljena igralka, je pred kratkim skončala snemanje filma »Izvor treh resnic«, v novembru bo pa začela snemati nov film »Zločin te ne splača«. V tem filmu bo tolmačih vlogo žene, ki ubija, da bi maščevala smrt svojega mota. »Ni pomladi na Mami« ; Znani ameriški režiser Iliichcok bo snemal nov film, ki se bo imenoval »Ni pomladi na Marni«. Vse bina filma je povzeta po romana Wmstona Grahama. Večno mladi Maurice Chevalier Pred nedavnim jc bil večno mladi francoski šansonjer in plesalec ter filmski igralec star 73 let. 7e od n,egovega dvanajstega leta dalie 10 revijska geldališča, varieteji in filmski ateljeji njeg-v svet. Svoj rojstn: dan je praznoval * * * * v Londonu. — »Čudovito se počutim«, je Chevalier odgovoril novinarju, ki ga je vprašal, kako drje tako dolgo ohranil svoj mladcnit«1 videz. »Potrebno je nekoliko sreft’> pa zmernosti in nekaj talenta,« ie pristavil. »Skrivnost, da človek ostane dolgo resnično mlad, je, čimprej in čimbolj pozabi na PJC~. teklost. Štejte in imejte pred očrti1 samo sedanjost in prihodnost!« Ina Ritter; \-A Stari barom je pa tedaj Silko hudo pogledal in zarenčal: »Cernu mi bo odeja - saj nisem kakšna stara, polomljena ženska!«« »Vem, vem,«, ga Je smeje pomirila mlada gospa. Čeprav si mož v najlepših letih, je vendar odeja za kolena vedno prijetna. Čakaj, takoj ti jo bom prinesla .. .«■ »Počakaj, ti ne boš hodila,- je dejal stari. »Janez, takoj prinesi mojo odejo za kolena!« sc je zadrl na ves glas ter poklical svojega služabnika. Mož sc ni mogel odvaditi, da ne bi kričal, če je kaj potreboval. Ko ga je mlada snaha opozorila, da lahko z električnim zvoncem pokliče slugo, je za-rentačH: »Zvonil bom takrat, ko botm star in ne bom mogel klicati.« »Toda, oče, Adrian vendar spi.« ga Je boječe opozorila Silka. Tedaj Jc pa stari gospod videl, da ga je polomil, saj bi s svojim kričanjem kmalu zbudil vnuka. Ves v zadregi Je dejal: »Da, da, prihodnjič bom pritisnil na električni gumb ...« Ko Jc Slika opazila, da je tastu nero.lno zaradi pogreške, ki jo Je napravil, »e Ji jc zasmilil. Rekla je: »Vnuk se bo moral tudi note navaditi.« »No. kaj je že spet?« je dejal stari baron. Vzdignil je glavo in poslušal, ko jc slišal odpirnnjc vrat. »Seveda, spet naš Janez! Ta nc zna vrat nikoli tiho zapreti.« Vzravnal se je v svojem stolu in bojevito naslonil roke ni opore naslanjača. 061 so »e mu bliskale, ko je stari služabnik prišel v salon, na roki pa nesel pisano, debelo odejo. »Drugikrat vrata bolj tiho zapri,- je nahrulil baron Janeza. Stari služabnik se je tedaj tako ustra&H, da mu je odeja zdrknila z rok. »Ti neumni osel!« se je zadrl nad Janezom. Hotel ga je še nadalje ozmerjati, toda mlada gospa ga je z očmi prosila, naj starega moža ne kara. Stopila je k tastu. Polkovnik Je tedaj globoko vzdihnil in »e ji veselo namuznil. Hotel ji Je reči, da naj se ne lezi nad njegovimi slabimi navadami. Ko pa je Bilka položila svojo roko na njegovo ramo, jo je hitro pograbil tn poljubil, nato »e pa spet zadovoljno naslonil nazaj na naslonjalo. »Cisto pod copato si 'me že dobila.« Je klavrno priznal. »Ne samo tebe,- je tedaj polkovnik zaslišal nekoga reči ne daleč od sebe. Bil je njegov sin, ki Je stopil v salon. »Prav tako energična jc že, kot Je bila naša mali.« Rtidiger je pobral odejo na tleh. kajti videl je, da se stari Janez težko pripogiba ln Jo dal očetu v naročje. Počakal je še, da je Janez odšel iz salona, potem pa pristopil k svoji mladi ženi. »Mislil sem,- je rekel svojemu očetu, »da boš celo dopoldne ostal na polju,- Slika ga Je začudeno pogledala. »Saj sem bil re« lam,- se je veselo nasmejal stari baron, »toda na hitro sem moral skočiti domov, da dobim poljub od mladr snahe.« Zajtrk mi potem mnogo bolje tekne.« Mlada gospa Jc tedaj sedla k svojemu tastu. .Kakor nekoč Fčiiclta,’ Je stari mislil zase. .Tudi ena je rada prisedla k meni.’ Pogosto te jc staremu možu zgodilo, dn Je mlado snaho zamenjal v svojih mislih s pokojno ženo in Silko pomotoma klical za Feliclto. Sam te zmote niti ni opazil, Silka se mu Je pa na tihem nasmehnila. »Zanj si, kakor Je bila nekoč naša mali,- ji Je nekega dne rekel Rildlger. »In imel jo je silno rad, veliko bolj, kol mu morda prisodiš. Ni je še pozabil, čeprav o njej nikoli ne govori.« S svojo staro, raskavo roko je polkovnik gladil mehko roko mlade snahe. »Da, da, obe sta sl tako podobni,« je dejal tiho. Potem je Rildlger objel svojo ženo. »Tako srečen sem s teboj,« ji je dejal. »Ne morem se tl zahvaliti za to. Ko sem bil danes zjutraj na polju pri ljudeh in videl, kako tvoji in moji delavci složno delajo, takrat.. .« Umolknil Je, kajti težko jc hHo povedati, kaj Jc tedaj čutil. Slika ga Je pa razumela tudi tako. Odkar Jc Danijel umrl jc vse postalo drugače. Ko je stari, tuji hlapec umrl, jc Imel tako lep pogreb, kot še nihče pred njim. Sedaj ni bilo več tujcev. Vsi so hili domačini. Njene ustnice so vztrepetale. Tudi ona ni mogla nič reči, le pobožala Je Rtidlgerja po obrazu In mu tiho zašepeala: »Ti!« Stari baron je takrat nekaj zamomljal. Vstal je neopazno s svojega naslonjača in se umaknil iz salona. »Oče ima raje, da sva sama,« Je zašepeta! Stiki na uho. »Mogoče je odšel v otroško sobo... Toko rad ie tamkaj. Kadar je z vnukom sam, tedaj se z n.Jtm celo pogovarja.« »Da, da, rad ima najinega otroka. Ti sl iz našega očeta napravila popolnoma drugačnega človeka, tudi naše posestvo si popolnoma spremenila,« ji je rekel Rtidiger. »Ali res nisi nikoli obžaloval, da si mene, revn® dekle . ..« Rtidiger JI jc z dolgim poljubom zaprl usta. »Kaj bi bil danes brez tebe, Silka?« Ji jc dejal-»Potrebujem te... Tl si... Saj ni nobene primere-Ti sl...« Poljubljal Jo je po laseh. »Tvoji ljudje so lneli pravo Ime zaic, SiH[1-Vedno so te klicali: .Gospodarica’. Takrat Jih niše'1* razumel, sedaj pa vem, da so Imeli prav. Ti »i rt naša mala, ljuba gospodarica.« Mlada žena »e Jc naslonila z glavo na nJeS0’'* prsi. Tam je bila njena domovina. Njegovo srce J® utripalo za Silko. KONEC V prihodnji številki našega tednika bomo začeli priobčevati ; . s l Ljubezen in maščevanje nov zanimiv roman