\
TRGOVSKI lalST
časopis sa« trgovino« Industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Va lota 90 Din, za Vx lota 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO XI.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	četrtek,	dne	16.	avgusta	1928
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Telefon št. 2552.
ŠTEV. 97.
Zastoj v železniškem prometu.
Kakor prejšnja leta se je tudi letošnje poletje pojavilo v železniškem prometu občutno pomanjkanje vagonov. Pretekli mesec je pomanjkanje vagonov za civilni tovor nastalo vsled tega, ker je bila železniška uprava, ki vsled spora z lastniki rudnikov v juniju ni jemala nikakega premoga, prisiljena jemati dvojno dotacijo. Vozovno vodstvo je moralo vsled tega skoro vse razpoložljive vagone dostavljati izključno le premogovnikom v nakladanje premoga za državne železnice. Mnogo vagonov pa je bilo odtegnjenih železniškemu prometu, ker so bili zqposleni s prevažanjem mate-rijala in režijskega blaga za gradbo drugega tira na progi Beograd—Vin-kovci—Novska. Spomladi se je pričakovalo, da bode drugi tir vsaj v glavnih delih in sicer Beograd—Mitroviča in Vinkovci—Brod dograjen še pred pričetkom izvozne sezone. Toda nastopile so nepredvidene ovire in izvozna sezona je pričela ne da bi bil drugi tir dogotovljen.
Pričela pa je izvozna sezona letos še s tudi drugim neprijetnim iznena-denjem, namreč, da je trakcija in strojna služba na območju zagrebške direkcije v zadnjih tednih totalno odpovedala in ne zmaguje več odpreme že prevzetih transportov. Postaje zagrebške direkcije so polne pošiljatev, najbolj pa zagrebški koiodvori sami. Na nedavni anketi, ki se je vršila glede povišanja železniških blagovnih tarif dne 3. avgusta v Zagrebu, se je ugotovilo, da je nebroj transportov rabilo po 10 do 14 dni iz Sušaka v Zagreb in da traja po cel teden dni predno se en vagon v Zagrebu prestavi na industrijski tir paromlina odnosno z glavnega kolodvora na postajo Zagreb—Sava.
Vsi govorniki so takrat povdar-jali, da nam ne bo mnogo koristila niti obilna letošnja Žetva. niti vsi drugi napori gospodarskih krogov, ako naše železnice ne bodo mogle sprejeti v polnem obsegu najavljene tovore ter pošiljatve blaga hitro in točno odpremiti do namembnih postaj, tako, (la bo trgovec v stanju izvršiti pravočasno svoje posle in . izkoristiti kupčijsko konjunkturo, ki se mu nudi. Žal, da so se naša bojazen in predvidevanja le prehitro uresničila in sicer v obsegu, kakor ga nikdo ni mogel slutiti.
* Iz vseh postaj prejemamo danes vedne pritožbe interesentov, da morajo po tedne čakati na naročene vagone. Nikdar ne ve trgovec ali indu-strijalec, kdaj bo končno dočakal, da dobi kak vagon za nakladanje blaga. Jasno je, da se pri takem položaju neha vsa reelna kupčija, da si ljudje ne upajo prevzeti večjih fiksnih naročil za ladijske tovore, ker jim nikdo ne more jamčiti, da bodo mogli spraviti blago pravočasno do pristanišč. Tako ravno v lesu ne moremo izkoristiti najboljše konjunkture. Ljudi se loteva jeza in obup nad takimi razmerami, da v desetem letu po prevratu nismo v stanju pripraviti se za izvozno sezono kot bi bilo treba.
Prenapolnjenost postaje zagrebške direkcije nam zapira pot v vzhodne pokrajine in otežuje do skrajnosti dovoz žita in živil iz vzhodnih krajev v Slovenijo. Na postajah v Sloveniji je že deponiranih cela vrsta transportov za področje zagrebške direkcije, ki jih Zagreb vsled pomanjkanja strojev ne more prevzeti. Toda ne samo to, po-
sledica je še mnogo hujša radi tega, ker se prazni vagoni iz območja zagrebške direkcije ne vračajo v zadostni meri v Slovenijo nazaj. Premogovniki so radi tega morali v zadnjem času zelo skrčiti svoje obrate ter nakladajo samo pet dni v tednu. So dnevi, ko dostavi železnica za potrebe celokupne lesne trgovine v Sloveniji namesto 100 do 200 le par vagonov. Lahko si mislimo, s kakšnimi čustvi so sedaj naši gospodarski krogi sprejeli obvestilo, da hoče železniška uprava v jeseni poleg vseh teh kala-mitet še povečati blagovne tarife. Moramo priznati, da je pod takimi po-Koji reelna kupčija zares težka in da je poslovanje bolj podobno hazardni igri kot reelni kupčiji.
Zbornica za TOI je vspričo tega položaja pretekli teden brzojavno intervenirala pri predsedniku ministrskega sveta dr. Antonu Korošcu in ministru saobračaja dr. Andri Staniču ter poleg tega z obširnimi spomenicami opozorila vse merodajne oddelke ministrstva trgovine in industrije, ministrstva saobračaja, generalne direkcije državnih železnic ter ministrstva šum in rud, da postaja prometni zastoj od dneva 'bolj kritičen, položaj nevzdržen ter da je treba nujne od-pomoči.
Zdi se, da ta intervencija ni ostala brez uspeha. Kakor smo informirani, je sklicana za 18. t. m. v Beograd konferenca šefov vozovnih vodstev vseh oblastnih direkcij, na kateri se bo razpravljalo o tem vprašanju in sklepalo o merah, ki jih bo podvzeti, da se temu zares težkemu položaju opomore in da se izognemo katastrofalnim posledicam, ki sicer pretijo našemu izvozu in gospodarstvu sploh.
Udeležba posameznih držav v našem izvozu v I. polletju 1928.
Generalna direkcija carin je pravkar objavila statistiko o udeležbi posameznih držav v našem izvozu v I. polletju tek. leta, ki je razvidna iz naslednje tabele:
v % skup izv. 1928	1927
Italija
Avstrija
Nemčija
Madžarska
Češkoslovaška
Grčija
Švica
Francija
Poljska
Anglija
milijonih Din 1928	1927
796-2 813-8 481-1	622-9
328-3 264’2 232-8 226-0 190-9 399-3 162-7 280-1 109-4 117-2 88-9 47-0 46-3
74-6
7-4
38-7
29-6
17-9
12-2
8-7
7-1
5-7
4’1
3-3
1-8
1-7
27-1
20-7
8-8
7-5
13-3
9-3
3.9
2-5
0-3
1-3
Ker se je naš izvoz v prvem polletju tekočega leta napram lani zmanjšal za preko 300 milijonov dinarjev, je bilo pričakovati, da se bo tudi izvoz v posamezne države zmanjšal. Vendar je videti znatne spremembe v strukturi našega izvoza.
Izvoz v Italijo je po vrednosti sicer nazadoval za 17-6 milijonov dinarjev ali 2%, vendar se je udeležba Italije v našem izvozu povečala od 27-1 na 29-6%. Največ smo v Italijo izvozili gradbenega lesa (za B431 milijona dinarjev), jajc (za 79), goveje živine (za 58-7). Močno se je dvignil uvoz jajc.
Izvoz v Avstrijo je nazadoval za 141-8 milijona dinarjev ali za 23%, pa tudi udeležba Avstrije je padla od 20-7 na 17-9%. Največ smo v Avstrijo izvozili svinj (za 1176), govede (za 52-2) in svežega mesa (za 46-8). Glede Avstrije je zlasti občutno pomanjkanje izvoza koruze.
Znatno se je dvignil izvoz v Nem-
čijo in sicer za 641 milijona dinarjev ali skoro 25%. Thdi udeležba Nemčije na našem izvozu se je dvignila od 8-8 na 12-2% ter je Nemčija prišla na tretje mesto (lani je bila na petem mestu). Tudi izvoz v Madžarsko se je nekoliko dvignil tako po vrednosti, kakor tudi po udeležbi v skupnem izvozu. Zato pa je nazadoval izvoz v Češkoslovaško na polovico lanskoletnega izvoza. Udeležba Češkoslovaške, ki je bila lani še na tretjem mestu, je padla od 13-3 na 7-1%. Tu se opaža zlasti pomanjkanje izvoza koruze in pšenice. Tudi izvoz v Grčijo je nazadoval skoro na polovico.
Od 73 držav znaša le pri desetih državah udeležba nad 1%, kar je znak, da naš izvoz ni primerno organiziran.
EKSEKUCIJE IZ T0ŽR RADI NHD0V0LJHNIH NAROČIL POTOM TRGOVSKIH POTNIKOV.
Kakor se nam poroča je začela v Sloveniji dobro znana dunajska tvrdka E. Sch. vlagati kar na veliko tožbe proti slovenskim odjemalcem in sicer pri dunajskem sodišču, ki po našem mnenju za to ni kompetentno. Naši toženci se deloma spuščajo v pravde, po večini pa se pustijo, kakor se nam poroča, bodisi iz nevednosti, bodisi iz malomarnosti, kontumacirati. Po predpisih, ki so pri nas v veljavi (obrtni red in naredha ministrstva trgovine in industrije), pa tydi v zmislu trgovinske pogodbe z avstrijsko republiko, so posli, ki jih sklepajo trgovski potniki neposredno z zasebnimi strankami, nični. Tudi je v Sloveniji še danes v veljavi stari avstrijski zakon o poslih na obroke (Ratengesetz) z dne 27. aprila 1896, drž. zak. št. 70. Kakor smo dognali so potniki omenjene tvrdke prodajali blago na obroke in vsebujejo tudi sklepni listi, ki so jih predložili odjemalcem v podpis, vedno določilo: »Zahlbar in 30— 60—90 Tagen«; slednje so potniki odjemalcem tako raztolmačili, da da skupna vsota 180 dni, torej 6 mesecev in da se mora račun v 6-meseč-nih obrokih plačati. V zmislu § 6. cit. zakona pa je pri poslih na obroke vsaka druga sodna kompetenca, kakor ona sodišča stalnega bivališča, izključena in se mora ta kompetenca še tekom izvršilnega postopanja uradoma upoštevati. Podsodnost dunajskih sodišč toraj ni v teh primerih podana in naša sodišča ne bi smela na podlagi kontumačnih razsodb dunajskih sodišč dovoliti izvršb v izterjavo terjatev iz takih poslov. Naše sodnije bi morale, kakor hitro so informirane, da gre pri vseh izvršbah le za posle na obroke, uradoma upoštevati nepristojnost dunajskih sodišč in bi morale radi tega uradoma odkloniti zaprosilo dunajskih sodišč za eksekucije na podlagi takih sodb.
Ljubljanska borza.
Tečaj 10. avgusta 1928	Povpra- ševanje Din	Ponudb® Din
DRVIZH:		
Amsterdam 1 h. gold. . .	—•—	22-8275
Berlin 1 M		13-55	13-58
Bruselj 1 belga	 Budimpešta 1 pengfl . .	—’—	7-9179 9-9277
Curih 100 fr		1094-10	1097-10
Dunaj 1 Šiling		8-0150	8-0450
London 1 funt		275-92	276-72
Newyork 1 dolar		56-84	57-04
		•		22236
Praga 100 Vron ....	168-32	169-12
Stoekholm 100 Svod. kr.	1523'—	1527-—
Trat 100 lir		296‘50	298-50
Ivan Mohorič:
Utisi s pota po Nemčiji.
Diisseldorf. — Muzej za socijologijo in ekonomijo.
Opoldan smo se odpeljali naprej v Dusseldorf, rojstno mesto pesnika Heine-ja, mesto krasnih parkov, sedež največjih industrijskih kartelov, in prvih nebotičnikov. Na kolodvoru je našo delegacijo sprejel in pozdravil poleg zastopnikov krajevnih organizacij naš rojak dr. Vodušek kot namestnik generalnega konzula Markoviča. Ko pride v Dusseldorfu človek popoldan na promenado, začuti, da je v bogatem središču težke industrije železa in jekla, v premožnem mestu elegance in umetnosti, v mestu lepe kultivirane rase Hajncev.
Dusseldorf in severnejša mesta v njegovi okolici spominjajo v mnogem na amerikanska mesta in tudi tempo življenja in delovanja je sličen Ameriki. Za razvoj Diisseklorfa je imela posebno prireditev velike nemške-razstave, ki še je vršila predlanskem, mogočen pomen. Danes se nahaja v enem delu zgradb nekdanjega razstavišča državni gospodarski muzej, ki je bil teden dni pred našim prihodom otvorjen.
Naša delegacija se je podelila na dva dela. Filozofi in znanstveniki so šli v umetniško razstavo, dočim smo ostali razgledali muzej za socijologijo in nacijonalno ekonomijo. Osnovna ideja tega muzeja je, da skuša potom izložb in plastičnih ponazoritev prikazati socijalni in ekonomski razvoj in napredek človeštva. Ta muzej je eden najmlajših v Nemčiji, nov po svoji koncepciji in originalen in služi kot dobrodošlo dopolnilo tehničnemu muzeju v Monakovem, higijt nskemu muzeju v Draždanih in drugim speci jalnim muzealnim zbirkam Nemčije. Za osnovanje takega muzeja je bil Dusseldorf kot znanstveno in gospodarsko središče Porurja najpri- . pravnejše mesto.
Sredino vseh prikazov v muzeju tvori človeška družba v svojih medsebojnih odnošajih napram gospodarstvu. Muzej kaže plastično prirojena svojstva in lastnosti ras, potrebe in stremljenja človeške družbe in upliv njenega delovanja na materijelni svet in končno odvisnost človeka od naravnih predpogojev in pojavov, ki ležijo izven dosegljivosti človeškega dela. On kaže primitivno tehniko dela pri aziatskih narodih, delo v starih fužinah in nato delo v modernih mehaničnih delavnicah.
Poseben oddelek prikazuje socijalni položaj žene in gospodinje v starem veku, v suženjstvu, v srednjem veku in njeno vlogo v moderni dobi enakopravnosti z moškim. Interesantno je v slikah prikazano mednarodno skrbstvo za delavstvo in uspehi Lige narodov na tem polju. Drugi oddelek zopet prikazuje produkcijo železa in jekla v Nemčiji in ostalih državah od surovine do finalnih produktov ter tehniko dela v raznih dobah. Prometna statistika je podana nazorno z mnogobrojnimi slikami, ki nadomestujejo mrtve številke in dajejo živahen pregled prometa v Nemčiji v primeru z drugimi svetovnimi državami. Na eni sliki je prikazana cela oskrba Nemčije z mlekom, na drugem reliefu zopet konzum mlečnih proizvodov, oskrba s plinom, z elektriko itd.
Najinteresantnejši pa je oddelek za racionalizacijo, ki stremi za tem, da
se v vseh panogah produkcije upelje-jo enotne norme in tipi in tako vsa kompliciranost malih razmer likvidira. Bas ta oddelek hi želel, da ga naši trgovci in industrijci mnogokrat posetijo. Potem bi imeli mi v zbornici gotovo lažje stališče v našem stremljenju po napredku v lesni stroki, hmeljski trgovini in drugih važnih panogah našega gospodarstva. Muzej dela propagandistično tudi s svojimi publikacijami. V kratki dobi svojega obstoja je že izdal več interesantnih spisov, v katerih propagira načela gospodarskih ved«
Drugo jutro je prvi obisk veljal Trgovski in industrijski zbornici v Diisseldorfu. Sprejem v zbornici' je bil zelo prisrčen in nikjer nisem opazil tako tesnega sodelovanja med našim konzulatom in zbornico, kakor v Diisseldorfu. Zbornični tajnik doktor \Vilden nas je nazdravil z informativnim predavanjem o gospodarski strukturi diisseldorfskega okrožja in končal s pripombo, da so vodilni krogi diisseldorfske industrije sklenili prirediti letos septembra meseca izlet v našo državo, da navežejo stike jami in razširijo stike z našimi goen z našimi gospodarskimi organizacijami in razširijo stike našega gospodarstva z dtisseldorfsko industrijo.* Dusseldorfsko zbornično področje je posebno bogato na industriji strojev in industriji orodja, ki je za tehničen napredek našega obrtništva važnega pomena. V imenu naše delegacije sem se zahvalil dr. Wildenu za inte-santno predavanje in nato v kratkem očrtal povojni razvoj odnosa jev Jugoslavije do Nemčije. Razmotrival sem izglede za poglobitev medsebojnih stikov in pozdravil inicijativo nemške industrije, da pride osebno v naše kraje in na licu mesta ustvari sliko o našem gospodarskem stanju in potrebah.
Po sprejemu v zbornici smo od-drdrali v avtobusu mimo velikih Hen-kelcvih tovarn »Persila« in nebroj-nih industrijskih kolonij v kemične tovarne v Levverkussenu.
* Po sedanjem programu pridejo v 'Ljubljano dne 3. oktobra.
KONGRES SREDNJEEVROPSKIH HMELJARJEV V NOVEM SADU.
V	sredo dopoldne je bil v Novem Sadu ob številni navzočnosti delegatov iz Francije, Nemčije, Češkoslovaške, Poljske, Avstrije in Madžarske otvorjen kongres srednjeevropskih hmeljarjev. Kongres je otvoril novosadski župan g. dr. Borota, ki je pozdravil načelnika kmetijskega ministrstva g. Gjuriča in udeležence kongresa. Na to je v imenu kmetijskega ministrstva pozdravil zborovalce g. Gjurič, ki je poudarjal, da kmetijsko ministrstvo podpira razvoj hmeljarstva tako v strokovnem, administrativnem in agrarno političnem oziru. Stremljenja mednarodnega hmeljarskega urada in kmetijskega ministrstva se strinjajo zlasti v pogledu selekcije rastline za proizvajanje kvalitativnega blaga in zaščite producentov. Ministrstvo želi, da potom hmeljarskih zadrug usposobi naše producente za racijonalno in kvalitativno produkcijo. Po govoru načelnika g. Gjuriča je bila poslana pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju.
Pri razpravi o stanju hmeljarstva in izgledih za letošnjo letino je bila na podlagi poročil iz posameznih držav sestavljena cenitev letošnje letine kakovostne}-ga hmelja. Po tej cenitvi bo znašal letošnji pridelek v srednji Evropi, izvzem-ši Belgijo in Rusijo, 521.000 do 550.000 stotov po 50 kg; napram lani bo znašal primanjkljaj okrog 120.000 stotov. Za Češkoslovaško se ceni letošnja letina na
160.000	do 176.000 stotov, dočim je lani znašala 217.000 stotov. Tudi v Nemčiji bo letošnji pridelek znatno manjši ter se računa na 152.000 do 156.000 stotov napram 205.000 stotom v preteklem letu. Pridelek v Jugoslaviji pa bo letos večji kakor lani. V Vojvodini bo znašal okrog 70.000 do 75.000 stotov (lani 60 tisoč stotov), v Sloveniji pa okrog 50.000 stotov (lani 48.000 stotov).
Pri razpravi o vprašanju, kakšna bo cena novemu hmelju, je češkoslovaški delegat g. Kišer izrazil mnenje, da bo cena ista kakor lani. G. Leschmann, če-
škoslovaški poslanec, pa je izrazil prepričanje, da cena novemu hmelju vsekakor ne bo nižja kakor je trenotna cena staremu hmelju. Predsednik jugoslovanskega saveza g. Gerih je končno razpravljal o potrebi zmanjšanja površine limeljskih kultur. Jugoslavija je v polnem obsegu upoštevala tozadevni sklep lanskoletnega kongresa. Apeliral je, da vse države spoštujejo sklepe kongresa glede zmanjšanja površine limeljskih kultur, ker drugače lahko pride v enem prihodnjih let, če bo letina obilna, do katastrofe.
* * *
USTANOVITEV MEHIKANSKEGA KONZULATA V BEOGRADU.
Zjedinjene države Mehikanske so ustanovile v Beogradu konzulat za Jugoslavijo, ki ima nalogo, da da na raz-goslavijo, ki ima nalogo, da da na raz-gom, kakor tudi izvoznikom in uvoznikom razna gospodarska poročila in informacije. Za uvoz in izvoz iz Mehike se zahtevajo gotove formalnosti. Tvrdke, ki se za to zanimajo, naj se blagovolijo obrniti na pisarno Zbornice za TOI v Ljubljani. Naslov konzulata je: Beograd, Knez Mihajlov Venac br. 7.
Obrtno-nadaljevalno šolstvo v Sloveniji ob desetletnici osvobojenja.
(Nadaljevanje.)
Sedaj poglejmo še kaj so pisali razni časopisi v obrtno-nadaljevalnih šolah.
Obrtno-nadaljevalna šola v Kočevju je pričela 8. januarja 1928 s poukom. Vodja šole je g. Božidar Betriani. (Jutro 15. L 1928. — Početek šole je v oktobru.) Gerent mestne občine Fr. Tida Čuš je otvoril kredit 20.000 dinarjev za obrtno-nadaljevalno šolo. Kasno sicer, toda bolje enkrat kot nobenkrat. (Slovenec 15. I. 1928.)
Gomilsko. Prireditev obrtne šole je prekrasno uspela. Prisrčna zahvala vsem udeležnikom in vsem, ki so prispevali z darili ali drugače sodelovali. Odbor.
Brežice. Obrtno-nadaljevalna šola bo priredila na Jožefovo 19. t. m. ob 15. uri v dvorani Narodnega doma veseloigri enodejanki »Ravna pot, najboljša pot« in »Botra Nerga« ter Kavarica« (petje).
Krško. Obrtna in trgovska nadaljevalna šola v Krškem bo končala 7. rednim poukom v nedeljo 1. maja 1927. Kljub denarnim težkočam se je vršil pouk nemoteno skozi 7 mesecev.
Metlika. V soboto, 20. t. m. je imel občinski odbor sejo, na kateri je razpravljal o proračunu za poslovno leto 1927. Pri slučajnostih je bilo stavljeno vprašanje, kaj je z obrtno - nadaljevalno šolo. November je že pri kraju, a obrtna nadaljevalna šola še ni pričela.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Učenci in učenke tukajšnje obrtno-nadaljevalne šole so uprizorili 24. aprila in 1. maja Ganglovo dramo »Sin«. — Da je oba-kratna uprizoritev v vsakem oziru prav dobro uspela, je v prvi vrsti zasluga zdravnika g. dr. Lojzeta Pirnata, ki je z nesebično požrtvovalnostjo prevzel režijo igre in posvetil tej svrhi skoro ves svoj prosti čas ter se celo gmotno oškodoval. Ker je bil namen omenjene prireditve v prvi vrsti dosega gmotnega uspeha in s tem vzdrževanje tukajšnje prepotrebne obrtne nadaljevalne šole, se mu vodstvo za vse žrtve tem potom naj-iskreneje zahvaljuje.
Obrtna šola. V Turnišču se je s 1. novembrom 1926 otvorila šola za obrtniške vajence. Turnišče je središče čevljarske obrti in skoraj ni hiše, ki ne bi imela čevljarskega vajenca, pomočnika ali mojstra. Čevljarski mojstri imajo celo zadrugo, katere predsednik je izvoljeni namestnik IV. kat. obrtne zbornice g. Štefan Litrop. Zastopane pa so v Turnišču tudi druge obrti. Ker vajenci res potrebujejo nekoliko več izobrazbe in kar je skoraj še bolj važno, prave vzgoje, obrtno šolo pozdravljamo in želimo, da bi dosegala čim večje uspehe.
Kranj. Porast učencev v nadaljevalnih šolah. Obe tukajšnji nadaljevalni šoli, obrtna in trgovska, imata sedaj 178 učencev in učenk napram 150 učencem deške osnovne šole. Večje število učencev na nadaljevalnih šolah dokazuje zanimanje za strokovno izobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja ter visoko razvito obrt in trgovino v našem kraju. Kakor čujemo, sc bo okrožje obeh šol razširilo tudi na Škofjo Loko in Tržič.
Obrtni vajenci na Vrhniki že 2 leti brez šole. Obrtno - nadaljevalna šola na Vrhniki je bila ustanovljena leta 1911. Število vajencev je bilo takrat 79, 1. 1912/13 83, 1. 1913/14 pa 61. Med vojno je bila leta 1914/15 in 1915/16 šola zaprta. Leta 1916/17 jo je obiskovalo 28 vajencev, 1. 1917/18 31,
1.	1918/19 39 vajencev. Šola v tem letu je končala že 6 svečana 1919 in je ostala v i. 1919/20 zaprta. L. 1920/21 se je vršila šola le za trgovske vajence, katerih je bilo samo 8. L. 1921/22 se je zopet otvorila obrtno-nadaljevalna šola s 85 vajenci. Leta 1922/23 90, 1 1923/24 84, 1. 1924 25 98 in 1. 1925/26 86 vajencev. Iz teh podatkov je razvidno, da imamo na Vrhniki z okolico nad 120 obrtnih in trgovskih vajencev. Za tako ogromno število obrtnega naraščaja je neobhodno potrebno, da se takoj otvori šola. Upamo, da bo v tem pogledu Delavska zbornica izvršila svojo nalogo.
Šole ni bilo za 1. 1926/27/28 na Vrhniki. Upajmo, da se bo otvorila za prihodnje šolske leto 1928/29.
(Nadaljevanje sledi.)
Francosko gospodarstvo 1. 1927.
Leto 1927 ne spada med najboliša leta francoske železne industrije; ne more se ponašati ne s konjunkturo množine in ne s konjunkturo dobička. Po množini je produkcija francoskega surovega železa nazadovala od 9,392.917 ton v letu 1926 na
9.293.000 ton v letu 1927 (leta 1913 brez Alzacije-Lorene 5.207.000 ton). Številke za surovo jeklo so 8,386.249 ton, 8,275.000 ton (4,687.000). Nazadovanje je pa le minimalno. Pač pa je bil padec cen za francoske železne produkte na domačem trgu zelo občuten. Na eksportnih trgih padec 12 odstotkov ni prenizko ocenjen. Dva momenta pa zmanjšata posledice dvojnega poslabšanja. Prvič velike odškodnine, ki jih je dobila francoska železna lindustrija na podlagi premajhne produkcije iz kompenzacijske blagajne Mednarodne zveze jekla in ki nabavno ceno izdatno pocenijo. Te odškodnine so omogočile francoski kovinski industriji prodajanje po nizkih cenah. Drugič se je nastajajoča domača prodaja kompenzirala s primernim intenziviranjem eksporta; tako je n. pr. eksportirala Francija 1. 1926 okoli 702.500 ton surovega litega železa, leta 1927 pa 836.700 ton. Francoska železna industrija se je začela razvijati torej v eksportno industrijo. A po stabilizaciji franka se je letos poživil tudi domači trg in močno kupuje; leto 1928 je v tem oziru ugodnejše kot je bilo leto 1927.
Splošno poslabšanje konjunkture je imelo za posledico seveda tudi manjšo porabo premoga in je pritiskalo na cene. Kljub temu je pa znašala produkcija francoskega premoga leta 1927 ca 52,800.000 ton proti
52.400.000 tonam v letu 1926. In vendar je bilo že leto 1926 zelo produktivno, vsled angleškega rudarskega štrajka. Dvig se je dosegel v premogovnikih departementov Nord in Pas ed Calais, kjer so sledovi vojske sedaj že popolnoma izbrisani; 1. 1913 je znašala produkcija v teh dveh okrajih 27-3 mil. ton, leta 1926 32-5 in leta 1927 33-2. Dalje so si Francozi zelo prizadevali, da bi postali s pomnoženo produkcijo koksa bolj neodvisni od nakupov nemškega koksa; produkcija leta 1913 1,802.000 ton, 1. 1926 2,902.000 ton, leta 1927 pa
3.280.000 ton. V premogovni trgovini so dovolili jugu in zapadu prednostne cene, da je mogel oddati sever svoje
odvisne zaloge premoga; seveda je šlo pa to v dobro severu in v škodo premogovnikov v sredini države. Pozneje so mnogo razpravljali o razdelitvi interesnih sfer med premogovnimi producenti. Nemški reparacijski premog občutijo francoski premogovniki kot siten tribut in bi bile te dajatve že davno odpravljene, če ne bi videla vlada v njih sredstva za mobilizacijo nemških dolgov.
Francoska velekemija je z uspehom nadaljevala svoja prizadevanja, da se osamosvoji od inozemstva. Njen cilj je zlasti industrija dušika (kemična gnojila) in pridobivanje stranskih produktov iz premoga. Kar naprej se vršijo nove investicije in nova ustanavljanja družb. Znana francoska družba Kuhlmann neprestano razširja svoje notranje in zunanje zveze. Tudi umetni svili so pričeli posvečati podvojeno pozornost. Neka druga družba, Air Liquide (tekoči zrak), se prav tako zmeraj bolj razširja ter uporablja pri izdelovanju dušika in sintetičnega amoniaka francoski način Claude. Z načinom Haber so imeli Francozi v tovarni v Toulouse bolj bridke izkušnje, ker je tamošnji državni obrat veliko dražji. Vse polno vidimo tudi drugih novih truslnih kemičnih tvorb, tako Azote Franca is, St. Go-bain, Pechiny itd. Tudi za francosko premogovno industrijo ima kemični razvoj vedno večji pomen, ker je kupilo več francoskih premogovnikov od družbe Air Liquide patente, da dobijo z intenzivnim delom več stranskih produktov. Tudi tovarne železa s koksovimi plavži so pričele s to fa-brikacijo, tako da bosta postala sintetični amoniak in umetno gnojilo kmalu stranski produkt železne industrije.
Alzaška industrija kalija se prav zelo trudi, da bi svojo produkcijo dvignila. Sicer se leto 1927 v produkciji ne razlikuje dosti od leta 1926, upajo pa, da bodo letošnje številke precej drugačne.
SKRB ZA VZGOJO TRGOVSKEGA NARAŠČAJA NA DUNAJU.
Med vseini šolskimi ustanovami dunajskega gremija trgovcev, ki si je pridobil največje zasluge na polju vzgoje trgovskega naraščaja, je predvsem omeniti: 1. Trgovsko akademijo. Pogoji za sprejem na akademijo so isti kakor pri naši akademiji. Z dovoljenjem dunajskega mestnega šolskega sveta se sprejemajo na to akademijo tudi ino-zemci. Po absolvirani akademiji sme absolvent položiti maturo, na podlagi katere se sme vpisati kot reden učenec na visoko šolo za svetovno trgovino in — po položitvi dopolnilnega izpita — se sme vpisati tudi na univerzo. 2. Abi-turijentski tečaji (1 leto). 3. Komerci-jelni strokovni tečaji (1 leto). 4. Dvo-razredna trgovska šola. 5. Maturitetni tečaji (2 leti). Tečaji omogočajo položitev maturitetne izkušnje na Trgovski akademiji. Po končanem tečaju se sme vsak absolvent prijaviti na trgovski akademiji, da položi maturo. 6. Večerni tečaji, ki so vsakemu dostopni in v katerih se podučuje: aranžiranje izložb, način pisave za izložbe, ravnanje s strankami,' reklama, tožbe in eksekucija, tečaji in poravnave, davki in pristojbine, železniški tarifi, carinski tarifi in carinsko pravo, mednarodni predpisi za potujoče trgovce, gospodarska geografija, narodno gospodarstvo, organizacija obrata, komercijelno računanje, trgovska korespondenca itd. 7. Abi-turijentski tečaji dunajske trgovske akademije (osnovane 1857.) in nove dunajske trgovske akademije (osnovane
1.	1904.) nudijo absolventom srednjih šol poduk v vseh trgovskih vedah. Tečaj začne 3. oktobra in konča 30. junija. Te tečaje obiskujejo v velikem številu zlasti inozemci. V tečajih ni samo teoretičen poduk, ampak se vršijo tudi praktične vaje, tako n. pr. za knjigovodstvo v posebni vzorni pisarni, za blago-znanstvo v specijalnem laboratoriju, a poleg tega se stalno prirejajo tudi ekskurzije po tovarnah in drugih podjetjih.
Razširjajte »Trgovski Ust«!
Jesenski velesejem v Ljubljani.
Semenogojstvo na razstavi Ljubljanskega velesejma od i. do 10. septembra 1028. Semenogojstvo je posebna panoga umnega kmetijstva, ki odbira in pripravlja od kmetijskih rastlin pasme (rase), katerim so že privzgojene tiste lastnosti, 'kakršne želi poljedelec pri svojih rastlinah. Pravilno obdelovanje tal omogoči potem popoln razvoj vseh teh ugodnih lastnosti. Na razstavi bo več teh prvovrstnih pasem, vzgojenih na poizkusnih ■postajah. Semenogojska postaja v Beltincih bo razstavila pšenico, ki daje na pravilno obdelani zemlji po 38 centov najlepšga zrna na hektar. Nadalje žitarice, ki so odporne proti rji in polega-uju, ki zgodno dozorevajo in dajejo odlične pridelke. Način kako se vzgoje nove pasme (rase) s pomočjo križanja (bastardiranja) in uspehe, ki so jih dosegli z umetnim križanjem pri naših žitaricah, bo demonstriral botanični institut univerze v Ljubljani. Z bastarda-cijo se je med drugim celo posrečilo križanje med pšenico (mati) in rž jo (oče). Potomstvo tega bastarda je pa tako različno, da imajo med brati eden od leta do leta po 5 do 10 zrnov v slabem klasu, drugi pa v lepo razvitem klasu po 70 do 90 zdravih zrnov. Semenogojstvo se proizvaja danes le na poizkusnih se-menogojskih postajah, vendar je vsak umen gospodar tudi sam v stanu vzgojiti potom sistematičnega odbiranja (selekcije) na svojem polju pasme (rase) s privzgojenimi lastnostmi, ki so *baš na njegovi zemlji najbolj potrebne.
Perutninarska razstava. Naše perutninarstvo donaša Sloveniji izredno visoke dohodke, zato je umestno, da pride tudi ta panoga enkrat do razstave. Ni sicer najprikladnejši čas za to, navzlic
temu se bo dalo obiskovalcem Jubilejne kmetijske razstave vpogled v današnje stanje našega perutninarstva. Perutninarska razstava bo od 1. do 10. septembra v prostoru Ljubljanskega velesejma, kjer bodo razstavljene kletke za razno perutnino. Razstaviti je po enega petelina in dve kokoši. Na razstavo bodo pripuščene tudi gosi, race, purani in golobi. Priglasila za to razstavo sprejema Kmetijska družba najkasneje do 20. t. m. Živali, določene za razstavo, se bodo morale poslati na naslov Ljubljanskega velesejma najkesneje do 31. avgusta t. 1. Pošiljke perutnine za razstavo je na voznem listu označiti kot »razstavno blagoc, s katerim je združena polovična vožnja po železnici.
Sirarska razstava. Že tretjo leto se b^ ponovila razstava sira domačega izdelka, ki bo pokazala, v koliko je slovensko sirarstvo napredovalo tekom minulega leta. Na sirarski razstavi prošlega leta se je ugotovil precejšnji napredek od prve sirarske razstave in tako je pričakovati, da bodo tudi na letošnji sirarski razstavi zaznamovati napredki. Te razstave se lahko udeleže vse mlekarne, sirarne, pa tudi posamezni zasebni izdelovalci sira in masla, ki proizvajajo te izdelke iz lastnega mleka. Priglasil je letos zelo mnogo, četudi je bila kupčija spomladi tako živahna, da so sirarne razprodale ves svoj najboljši izdelek. Da bodo obiskovalci razstave tudi sami lahko okusili izdelke naših sirarn in maslarn, se ho v mlekarskem oddelku prodajal tudi sir, maslo in mleko v manjših količinah. Vse mlekarske zadruge so dobile vprašalne pole, na katerih je natančno označeno, kakšne vrste izdelke morejo razstaviti, da bodo lahko konkurirali za nagrade, ki se bodo delile v zlatih, srebrnih in bronastih kolajnah in častnih diplomah.
PREVEC LOKOMOTIVNIH TOVARN V NEMČIJI.
Štiri nemške tovarne lokomotiv so poslale na vlado spomenico, v kateri opozarjajo na težki položaj nemške loko-motivne industrije in kjer pravijo: V sporazumu z državno železnico naj se razmišlja o naredbah, da se s spojitvijo in prenosom naročil na manjše število za nemško gospodarstvo dragocenih tovarn doseže ozdravljenje lokomo-tivne industrije. Tovarnam, na ta način izločenim, naj se nudi pomoč tako, da se jim omogoči prelevitev na druge fa-bri k arijske panoge.
Industrija.
Dobra konjunktura v francoskih tovarnah železa. Dodatno k članku o francoskem gospodarstvu beremo:	Ko-
njunkturni dvig, ki ga zaznamuje francoska železna industrija od začetka tekočega leta naprej in ki menda svojega viška še ni dosegel, se zrcali v pravkar priobčenih številkah za prvo letošnje polletje. Produkcija surovega železa je narasla od 4,800.000 ton v isti dobi prejšnjih dveh let na 5 milijonov ton, produkcija jekla ja znašala v prvih lanskih šestih mesecih 4,100.000 ton, letos pa 4,^00.000 ton in se je letos napram predvojni produkciji skoraj podvojila.
IJarriman se zanima za poljske tovarne železa. Med poljsko vlado in Har-rimanovim koncernom se vršijo pogajanja glede najvažnejših poljskih tovarn železa (Bismarck, Konig, Laura, Silezia, Kato viška rudarska d. d.). Amerikanci so si menda zasigurali prednakupno pravico na 51 odstotkov delniške glavnice teh tovarn. Od teh 51 odstotkov pride na Harrimanovo skupino 25 odstotkov, 26 odstotkov pa na druge ameriške koncerne. V pogajanjih je zahtevala poljska vlada, da se porabi pet milijonov dolarjev za izboljšanja v tovarnah; a ta vsota nikakor ne zadostuje za izvedbo modernizacije tehniških naprav v tovarnah, koji stroški bi znašali okoli 12 milijonov dolarjev. Če se bo nakup izvršil, bodo dobili Amerikanci 60 odstotkov železne in 30 odstotkov premogovne produkcije v svoje roke. Tako se v Evropi zmeraj bolj uveljavlja ameriški kapital.
PO SVETU.
»Evropska generalna banka« naj se imenuje nov zavod, ki ga hočejo ustanoviti v Angliji pod ogrskim vodstvom z delniško glavnico pol milijona funtov in kojega naloga naj bi bilo placiranje ogrskih vrednostnih listin v Angliji. Banka bo imela na razpolaganje glavnico 5 milijonov funtov.
Mednarodna zveza linoleja (Continen-tale Linoleurn Union), sedež Ziirich, bo predlagala zvišanje glavnice; na tri stare delnice bo prišla ena nova po tečaju 115%. V obtoku se nahajajoča glavnica vsega koncerna se ho s tem zvišala na
52	K' mil. švic. frankov, 42 milijonov nemških mark in 37K mil. Šved. kron.
Tri glavne praške hranilnice so imele na koncu julija 3312 milijonov Kč hranilnih vlog, in sicer Praška mestna hranilnica 2145 mil., Vinohradska 523 in Češka 644.
Ceno bencina in bencola so Nemci s t. avgustom na novo dvignili, in sicer bencin za 1 fenig pri litru, bencol za 1 do 2, mešanico bencina in bencola pa za 4 fenige nad veljavno bencinovo ceno.
Evropski zavod cinka nameravajo ustanoviti po zgledu ameriškega zavoda, sedež mu bo Bruselj. Namen zavoda je pouk in nasvetovanja industrijam, ki cink predelujejo.
Dohodki angleških železnic so letos manjši kot lani; pri Great Western Railway na primer v prvem letošnjem polletju za 860.000 funtov manjši kot v prvem lanskem' polletju, pri Nortli Eastern Railwaiy pa za poldrug milijon manjši.
Vse belgijske železne livarne so se
združile v zvezo, »v svrho dviga in gospodarskega oblikovanja cen«. Nova zveza obsega 90 članov in se nazivlja Syndicat General des Fondeurs de Bel-gique.
Bankers Trust Co, ki je nedavno dvignila glavnico od 20 na 25 miilojnov dolarjev, izkazuje 100 milijonov dolarjev lastnih sredstev napram 61 'A milijonom na koncu leta 1927. Nove delnice so nesle 750 odstotkov.
Poljska produkcija surovega sladkorja znaša 12 K* milj. met. stotov in je za 2*1 milj. met. stotov večja kot lani.
O bodoči konferenci glede predvojnih dolgov se bodo pričela pogajanja morda v septembru, morebiti na Dunaju ali v Pragi. Konferenca sama se ne bo vršila pred oktobrom ali novembrom; sestala se bo skoraj gotovo v Parizu. Kakor vemo, se na zadnji konferenci v Rimu v raznih zelo važnih vprašanjih ni dosegel sporazum.
Splošno zborovanje nemških bankirjev se bo vršilo od 9. do 12. septembra v Kolnu. Na zborovanju bodo razpravljali o finančnem gospodarstvu Nemčije v začetku petega leta Dawesovega načrta, o razvojnih tendencah v nemškem gospodarstvu in njih vplivu na tvorbo kapitala, o položaju kmetijstva in njegovem pomenu za bankarsko obrt ter o problemu legitimnega in nedopustnega tekmovanja v bankarskem in kreditnem prometu.
Tožbo proti ameriškemu Federal-Re-serve-sistemu je vložil pri Zveznem sodišču v Washingtonu buffalski odvetnik Raichle, da prepreči ponovno dviganje obrestne mere. Izda naj se odredba, ki tako postopanje v bodoče onemogoči. Raichle trdi, da Federal Reserve-banke namenoma razširjajo napačne vesti, da bi spravile ves ameriški denarni sistem v svoje roke.
Nemška železna trgovina se je v zadnjem času zelo poživila, zlasti v ekspor-tu. Od vsepovsod prihajajo zadovoljiva poročila.
Število insolvenc na Ogrskem je bilo v juliju manjše kot v juniju, 144 napraiu 191. Prisilnih poravnav je bilo 94, zasebnih 12, konkurzov 38. Vsa pasiva so znašala v juniju 11-6 milj. peng5, v juliju 5*1.
Eksport lesa iz Poljske v Nemčijo je
tako minimalen, da je bilo doslej izrabljenih samo 40 odstotkov dogovorjenega kontingenta. Zaloge v Nemčiji so zelo velike, konsumenti pa vsled majhne gradbenosti in vsled ameriške lesne konkurence malo kupujejo.
Ivan Hribar:
109
Moji spomini.
4./3. 1913.
11.	Vprašanje osrednjega kolodvora.
Na tem potovanju videl sem, kako primerno imajo rešena kolodvorska vprašanja drugod, kjer mislijo na bodočnost svojih mest in na olajšavo njihove razšir-jave.
Ljubljanski kolodvor me je itak že dolgo bodel •v oči, kajti poslopje za odpravo osobnega prometa je tako nedostatno, da spada komaj na kako večjo zunanjo postajo, ne pa v deželno glavno mesto. Začel sem torej na Dunaju pritiskati na južno železnico naravnost in pa po železničnem ministrstvu, da preuredi svoj ljubljanski kolodvor. Južna železnica se je seveda hranila; v železničnem ministerstvu pa sem našel za to svoje prizadevanje polno umevanje. Toda odkazali so me predvsem na južno železnico in me opozarjali zlasti na to, da bo moralo mesto, ker železnica sama ni kriva, da se je njen promet, odkar so bile napravljene sedanje kolodvorske naprave, tako zelo pomnožil, izdatno prispevati k takim preuredbam in prezidavi kolodvora. Odklonil sem seveda vsak prispevek. Da bi pa bilo mogoče železniško vprašanje čim bolje Tešiti, ogledala sva si s svetnikom Duffetom kolodvora v Halle in v DiisseldoTfu, kjer sva našla -zelo slične prometne razmere, kakor pri nas; našla sva pa tudi prav vzorna kolodvora.
Po svoji vrnitvi s potovanja naprosil sem Karla fi 1 u m e n t h a 1 a , ravnatelja pruskih državnih že-Jeznic v Halle na Šali, naj pride v Ljubljano, da prouči tukajšnje razmere in napravi načrt za centralni kolodvor. Pripomniti moram, da je napravo centralnega kolodvora zlasti priporočal beljaški železniški ravnatelj Proške. Ta visoki funkcijonar se je vobče zelo zanimal za moje prizadevanje po zboljšanju kolodvorskih razmer v Ljubljani. On je to prizadevanje pri železničnem ministerstvu tudi toplo podpiral. Računajoč na bodoči osrednji kolodvor po halleskem
vzoru izposloval je Proške pri železničnem ministerstvu, da je kupila zanj Koslerjev travnik med Marije Terezije cesto in med skladiščem državnih železnic.
Ravnatelj Blumenthal je po svojem prihodu v Ljubljano proučil natančno kolodvorske naprave po načrtih inženirskih odsekov južnega in državnega kolodvora, opazoval promet k obema kolodvoroma in od mju, ter si ogledal vso bližnjo okolico mesta. Predno se je vrnil domov, povabil sem ga, naj si ogleda našo lepo Gorenjsko, kajti pripovedoval mi je, da po leti rad zahaja na Tirolsko in hodi po gorah. Peljal sem ga na Bled, v Vintgar, k Peričniku in h Klanskim jezerom.
Blumenthal, nenavadno živahen, silno inteligen-teu in dobrodušen mož, poleg tega pa znan pesnik, bil je ob krasotah naše domovine očaran. Ko sva se vrnila z izleta in sva sedela v Ljubljani pri večerji, dejal mi je, da sedaj še-le. vidi, da časnikarjem ni ničesar verjeti. On da si je namreč predstavljal Kranjsko za nekultivirano deželo, v kateri stanujejo sami razbojniki, sedaj pa da se je prepričal, kako dobro in postrežljivo je ljudstvo, ki biva v teh krajih. Iz Halle poslal mi je še par lepih pesmic, spominjajočih njegovega izleta na Gorenjsko.
Čez dobrih štirinajst dni poslal mi je Blumenthal svoj načrt za ljubljanski osrednji kolodvor, in sicer po vzorcu kolodvorskih naprav v Halle na Šali. Po tem načrtu bilo je zamišljeno dvignjenje vsega prostora, na katerem stoji južni kolodvor, kakor tudi dvignjenje železniške proge od Sela do Viča, tako, da bi železnični promet voznemu prometu nikjer ne bil na poti, ker bi se povsod pod železnico ceste lahko napravile v nivelu. Kolodvorsko poslopje je bilo projektovano med kolesnicami tako, da bi s fronto stalo proti Dunajski cesti. Tamkaj pa, kjer sedaj to cesto presekava železnična proga, bil bi pred kolodvorskim poslopjem, ki bi se vzdigovalo 6 m nad nivelom Dunajske ceste, velik trg za pešce in vozni promet. Progi na desno in levo za dohod in odhod vlakov bili bi podmosteni.
Veščaki, katere je poklical občinski svet, da ta načrt pregledajo, so bili ob tako preprosti in vendar tako znameniti rešitvi kolodvorskega vprašanja izne-
•nadeni; občinski svet me je na osnovi njihovega izročila pooblastil, da zastopam na Dunaju takšno rešitev.
V	ministerstvu so bili tudi presenečeni, ko sem jim predložil načrt. Sedanji železnični minister, takratni oddelni predstojnik dr. von Forster, vzkliknil je: »Grossartig und vollkommen zweckentsprechend, aber fiir Deutschland und nicht fiir Osterreichk (Velikansko in popolnoma namenu odgovarjajoče, toda za Nemčijo in ne za Avstrijo!«) Temu je pristavil, da Nemčija za svoje kolodvore in železnice veliko trosi, ker‘ porablja gotovi del letnih dohodkov iz železnič-nega prometa za železnice same. Pri nas, kjer so železnice le molzna krava za državno upravo, pa da na rešitev tacega lepega projekta še misliti ni, ker je predraga. Bila bi namreč stala 10 milijonov kron.
Po načelih, ki so bili podlaga Blumenthalovemu projektu, dala je potem uprava državnih železnic napraviti kolodvora v Plzni in v Solnogradu. Poslednji smatrajo sedaj za najlepši in najpripravnejši kolodvor v Avstriji. Meni, žal, za Ljubljano ni bilo mogoče doseči tacega kolodvora; vendar mi je pa Blumen-thalov načrt služil za podlago za vsa nadaljnja pogajanja v ministerstvu in z južno železnico, pri kateri se mi je končno vsled pritiska ministerstva posrečilo prodreti s kolodvorskim načrtom, čegar stroški so se proračunili na 6 milijonov kron. Podlaga temu načrtu je načelo, da ostane sedanji južni kolodvor kot centralni kolodvor s povečanimi kolesničnimi napravami proti iztoku in s čisto novim 200 m dolgim kolodvorskim poslopjem z otočnimi peroni. Na ta kolodvor imeli bi prihajati vlaki vseh v Ljubljano vodečih prog.
Pogajanja z državnimi železnicami imela so za nasledek, da se je potem ta načrt nekoliko skrčil, ker je železnično ministerstvo nasproti Južni železnici stalo na zelo fiskaličnem stališču. Načrt, ki se dandanes izvršuje, ima za podlago trošek 3 milijonov kron. Kolodvorska prezidava pa utegne biti dovršena to ali najkasneje prihodnje leto. Zaradi naglega razvoja Ljubljane napravil se je s prispevkom mestne občine, v znesku 130.000 K podvoz na Martinovi cesti. 4,/3.1913
(Dalje prihodnjič.]
RAZNO.
Federal Reserve Bank o! Cleveland je
zvišala obrestno mero od 4 'A na 5%.
V	Clevelandu je največ Slovencev.
Mesto Belgrad je najelo pri Bosanski banki posojilo v znesku 56 milijonov dinarjev; posojilo je kratkoročno in- 8-odstotno. Služilo bo financiranju mestnih del, zlasti tlakovanju cest in izgradbi vodovodnega omrežja.
Omejitev produkcije surovega kavčuka so hoteli izvesti v Nizozemski Indiji, pa se je holandska vlada nameri uprla in bo nastopila proti vsakemu tozadevnemu poskusu.
Velesejem v Breslauu bo letos kot jesenski velesejem končnoveljavno opuščen. Kot nadomestilo bodo priredili v pozni jeseni vel e tržne prodajalne dneve, ki se jih bodo udeležili v prvi vrsti konfekcija in večina zvez tekstilnih panog.
Mednarodna kemična razstava v Londonu. Direktor angleške tvrdke The International Trade Exhibition Ltd. iz Londona je obvestil naše poslanstvo, da se bo vršila mednarodna razstava kemičnih proizvodov olja in barv v po-Ijoprivredni dvorani v Londonu od 16. do 23. marca 1929. Prva razstava te vrste se je vršila leta 1927. Ponovila se bo drugo leto na izrecno željo raz-stavljalcev iz prošlega leta.
Švedsko-ameriski vžigalični trust bo izplačal še v teku tega 7iieseca ogrski vladi prvi obrok 36-milijonskega dolarskega posojila v znesku 12 milijonov dolarjev. Denar hočejo porabiti za popolno izvedbo melioracijskih del.
Svetovni pridelek najvažnejših vrst. Statistik dr. Albin Oberschall priobčuje pregled o svetovni produkciji najvažnejših žitnih vrst in pregled o udeležbi raznih držav na tej produkciji. S pšenico obdelani prostor je znašal v letih 1921 do 1925 na leto povprečno 112 milijonov hektarov in je dal 1081 milijonov met. stotov pšenice. Od 15 držav, na katere pride več kot 1 odstotek te površine, je na prvem mestu Rusija s 24-2
milj. hektarov in s 198'6 milj. met. stotov. Na drugem in četrtem mestu sta ameriška Unija in Kanada, veliki dve eksportni deželi, prva s 2‘i\5 milj. hektarov in z 218‘8 milj. met. stotov, torej z večjim pridelkom kot Rusija, kljub manjši površini. Kajti na 1 ha pridela Rusija 8'2 met. stotov pšenice, Amerika pa 9'3. Nemčija pridela na 1 ha 18‘4 met. stotov, še enkrat toliko kot Amerika.
Kongres srednjeevropskih producen tov hmelja se je pričel v Novem Sadu. Zastopane bodo Jugoslavija, Avstrija, Belgija, Nemčija, Francija, Češkoslovaška, Rumunija, Poljska in Ogrska. Po kongresu si bodo delegati ogledali hmeljske naprave v Petrovcu, Apa-tinu (ta dva sta v Vojvodini), v Sremu in v Sloveniji.
Ledena krema in kmetijstvo. Na julijskem mlekarskem kongresu v Londonu je neki govornik izvajal, da se zelo velik del mleka v U. S. A. konsumira v obliki ledene 'kreme (ledena kava, sladoled itd.). Za fabrikacijo ledene kreme porabijo prav toliko mleka kot za fabrikacijo sira in več kot za izdelovanje kondenziranega in eksportnega mleka. Leta 1926 so použili konsumenti okoli 4,500.000 funtov mleka v obliki ledene kreme. Cela industrija služi za to, da krije porabo Amerikanca v ledeni kremi, kojo porabo cenijo na ca 10 litrov na osebo in na leto; ta industrija razpolaga s 4000 podjetij in s 450 milijonov dolarjev investirane glavnice. Pravijo, da se to veliko uživanje ledene kreme zelo ugodno javlja v stabilnosti cen za mleko. Za kmetijstvo ima ta industrija velik pomen.
Borza dela v Mariboru. Od 5. do 11. t. m. je pri Borzi dela v Mariboru iskalo dela 138 moških in 42 ženskih, t. j. 180 oseb, prostih službenih mest je bilo 121, delo je dobilo 78 oseb in sicer 61 moških in 17 ženskih, 27 jih je odpotovalo, 82 pa odpadlo. Od 1. januarja do
11.	avgusta pa je dela iskalo 5135 oseb,
2609 službenih mest je bilo prostih, 1747 jih je dobilo delo, 2226 jih je odpotovalo, 3095 pa odpadlo.
Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 4 hlapci, 15 viničarjev, 9 mizarjev, 4 zidarji, 2 pleskarja, 2 žagarja, 1 mlinar, 1 kolar, 1 tesarski polir, 3 sodarji, več vajencev (mizarske, tapetniške, kolarske, kovaške in medičarske obrti) in 7 kuharic, 8 služkinj, 1 sobarica, 2 varuški, 1 pletilka, 1 frizerka, 2 kuharici k financarjem, 3 kmečke dekle.
TRŽNA POROČILA.
MARIBORSKI TRG, I>NE 11. AVGUSTA.
1928.
Na 'trgu je bilo 10 -s svinjino, 35 is kroni* ipi/jem in zelenjavo in 25 s sadjem naloženih voz. Cene mesu so nekoliko padle, takto da se je prodajala govedina po 10, 'teletina pa po 14—15 Din kg.
Perutnine iu drugih domačih živali je bilo okoli 800 komadov. Tudi pri teh so bile cene nizke, kupčija je bila pa prav dobra, kajti piščanci, mlade gosi in race so bile povsem prodane.
Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Od tega so prinesle kmetice največ hrušk, jabolk in ringlot, ipa tudi zelenja je bilo v veliki obilici na razpolago. Cene so bile: krompirju 1*50—2, solati, 050—1-50, četbuli 3—4, česnu 10—12, kislemu zelju 3-50, fižolu v stročju 8—10 za kg, karfiolu 5—10, buči 3—4 za komad, paradižnikom 10—12, kumarcam za vkisanje 7—9 kg, kumaream navadnim 0-50—4 komad, maslu 36—60 Din kilogram, jacam 1-25—1-50 komad, mleku 2 do 2‘50, smetani 10—12 liter, bučnemu olju 18—20, oljčnemu olju 20—25 iliter. — Sadju: hruškam in jabolka m 6—10, grozdju 24—26, marelicam 14—16, .breskvam 20—24 Din kg, melonam 10—25, limonam 1-50—3, oranžam 2'50—3 Din komad, medu 15—20 Din kg. — Cvetlicam 0'25—15, z lonci vred 10—50 dinarjev komad.
Lončena, lesena in kleparska roha 1—100 dinarjev komad, brezove metle 2'25—5, lesene grablje 6—8, ileseni ročni vožički 250 do 300 Din komad.
Seno iu slama na mariborskem trgu. V sredo 8. t. m. je bilo 14 voz sena, 2 voza otave, 6 voz slame, v soboto 11. t. m. 18 voz sena, 8 voz otave dn 7 voz slame na trgu. Cene so bile senu 50—70, otavi 60—65, »lami 35—45 Din za 100 kg. Slami tudi l-50 do 1-75 za otep.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 10. avgusta 1928 je bilo pripeljanih 234 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 100—125 Din komad, 7 do 9 tednov stari 180—225, 3 do 4 mesce stari 350 do 440, 5 do 7 mescev stari 460—500, 8 do 10 mescev staii 550—650, 1 leto 1000 do 1300, 1 kg žive teže 10—12-50, 1 kg mrtve teže 16—18. Prodanih je bilo 146 svinj.
Živinski sejni v Ljubljani 14. t. m. V
torek se je namesto srede vršil tame-sečni drugi živinski sejni. Vendar je bila kupčija slaba kakor tudi dogon in zanimanje kupcev, katerih je bilo le malo. Dogon je znašal (v oklepajih število prodanih glav): konj 153 (6), volov
53	(16), krav 50 (20), telet 13 (10) in prašičkov za rejo 59 (40). Cene so v glavnem lieizpremenjene. Edino voli so se pocenili za 50 par pri kilogramu. Notirali so: voli I. 8'50, II. 7'50, III. 6'50, krave debele 5—6, klobasarice 3—4, teleta 10—12 Din za kilogram žive teže.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1 »Garvens -črpalke; do 24. avgusta t. 1. pa glede dobave gradla za zastore, usnja, sirkovih metelj, raznih čopičev, platna itd. — Mašin sk o odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave bakra v drogih ter glede dobave raznih zakovic. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 31. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave hrastovega parketa. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. avgusta t. I. ponudbe glede naprave novega vodnjaka na postaji Rajhenburg. (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.)
Radio-aparati gratis!
Nemška razpošiljalna fvrdka odda inleresentom v reklamne svrhe in v nadaljno priporočilo v Jugoslaviji večje število svojih prvovrstnih sprejemnih radio-aparatov (do 4 luči) v last.
Nobene obveznosti niso s tem združene. — Male stroške (poštnina, zavoj itd.) mora plačati prejemnik.
Interesenti naj se z dopisnico z natančnim in razločno pisanim naslovom obrnejo na
Radio-razpošiljalnico E. GRAB & Co., Rottloff, odd. X.
Berlin N. 4, Gartenstrasse 100.
J
Veletrgovina
. kolonijalne in c Špecerijske robe
Ivan Jelačin
Uubliana
Zaloga sveže pražene kave, mletih diiav In rudninske vode
Tolna In soHdna postrežba I
Zahtevajte ceniki
t*®
,-IND. o
TISKARNA
MERKUR
Ljubljana
GregorCICeva ul. 23
se priporoča za tisk vsakovrstnih tiskovin za trgovino, obrt in industrijo ter za urade, društva Ltd.
Lastna
KNJIGOVEZNICA
AUNOVEC
iz
lekarne
dr. G. Piccoli v Ljubljani, Ounajska c.
Je staroznan kot pristni naravni izdelek, z najfinejšim sladkorjem vkuhan« brez nmetoe barve in ne vsebuje nlkaklh kemičnih pridatkov za konservt-ranje. — Oddaja na drobno In veliko. — Cena nizka.
lli* s us—mlin
Ljubljana
priporoča vse vrste dišav (začimb) za jedila.
Garantirano čista roba.
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi najfinejsl in najokusnejil namizni kis iz pristnega vina Tehnično in tiigijenično najmoderneje ureje na kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna >
Ljubljana, Ounajska cesta 1 a, II. nadstr.
Zahtevajte ponudbo l
Malinovec
sajamCeno pristne, Izborne kakovosti, Izdelan samo Iz pravili gorskih malin, > kakor tudi neoslajen MALINOV SOK (Succus), prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvorni c a
wAI.KOw
družba z o. z.	LJUBLJANA,	KolIzeJ.
Q’
LAVIJA
jugoslovanska zavarovalna banka d. d. 1
se priporoča za zavarovanje industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij proti požaru, vlomu in tatvini, zakoniti dolžnosti jamstva, nezgo« dam z automobili, poškodbam stekla i. t. d.
Zavarovanje življenja v raznih kombinacijah.
Centrala v Ljubljani. * * Podružnice po vsej Kraljevini.^
19
VELETRGOVINA
A. ŠARABON
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deielne pri* delke. • Raznovrstno
RUDNINSKO VOOOl
Lastna praiarna za kavo in m!ln za diSave j z električnim obratom, j
Ceniki na razpolago!
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.