Leto. VII, St. 34,
Poftnlna ptoSmna w gofovlnl.
8t9ubl|aniv v t©y&l& 13« fe&raaarla 1923.
Posam. št. 1 DSn.
:.K:,
Glasilo SoctolSstBfna stranka JugosSaviie.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1. Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
iiKafttifHEaesB
Diktatura nacionalne fraze.
Dahašma doba se pred vsemi drugimi odbkuie najbolj po tem. da še ni nobena rodila toliko političnih gesel. Zdi se. da se nahajamo v neki neprestani volilni znorelosti, kakor da bi človeštvo v resnici ne imelo drugega namena, nego da se opijani s oar blesteč’mi izreki — pet za en sold — in da se pritegnejo, čim širši slo i njegovega plemena k temu. da pomagajo ljudem z naiboli krepkim grlom do politične moči. korit in mandatov. Do te sodbe moraš priti vsaj tedau če vidiš da ni današnii dobi nič več sveto in dovok nedotakljivo, da bi se pred njim ustavila in ga ne pomazala z blatom svoje sebičnosti. Vera nacija. 1 udska beda, znanost in umetnost, morala in napredek poleg nevere. lažmivega narodniaštva nevednosti in puhlega artizma, nemorale jn nazad-njaštva — nič ne sto.ii dovoli visoko, da bi ga vsake vrste banavzarstvo ne potegnilo globoko med svoie odpadke. In tam k er ni dovoli razlogov v glavi, tam se iztresajo iz pesti. Doba, ki ji je po njeni duhovni in gmotni brezsmernosti na čelo zapisan »mene, tekel, fares« skorajšnjega krvavega maščevania in pogina Narava pomeni red, večno pot po strugah nespre-menlivih zakonov in tam kjer se ta red krši. kjer ga hoče’o z nasiljem napeljati v nemogoče struge, tam udari narava s smrtonosno oestio-
Najnovejši šlager so si politični lopovi otroč;i bedaki in nezreli, še vseh idealov polni mladiči prikrojili na temelm nacionalne diferenciacije človeškega plemena. Narod ie v nevarnosti, obranimo narod — to je geslo, ki se ob njem vsak razsoden možgan zastoni vprašuje, čemu bi se moralo udejstvovati z orgijami, kakor ga dejansko udeistvujeio vsak dan.
Če je narod v resmčni nevarnosti, kakšna more biti ta nevarnost? Samo dvoina: ali mu nekdo — ki nosi v 20. stoletju še prijazno ime »tuiec« — dela silo materialno ali pa moralno. Za našo državo ne velja ne eno ne drugo, vsaj kar se tiče tega, da bi mu silo delal tu ec. Če narod, ali po naše 1 udstvo. faktično v tem dvornem oziru trpi. trpi le po roki onih, ki govorijo njegov lezik ker tisti malenkosti odstotek »tuica«. kakor živi v naši državi, ne pride niti v poštev, da bi mogel izvrševati kakšno nasilnost. A če trp! narod oo pripadnikih svojega jezika, je čisto lasno, da ne moremo iskati vzroka trpinčenju v nacionalnem momentu, temveč č;sto drugje, in ker bi moralo bit! dandanes še vsakemu tencu znano, da se pravi moment ne omejme na štiri planke ene same države, temveč da posega pre-
ko n'ih po vsem svetu, je tudi čisto umljivo da se ne moreš prot' njemu boritt omejen na štiri planke. Boi obeh razredov za kruh in dušo ie internacionalen in se mora zato tudi internacionalno voditi. Kjer vidimo da se vodi z geslom nacionalnosti. lahko tudi povsod dokažemo, da ga vodi buržoazija. ki gotovo n:ma interesa. da bi dala delavnemu človeku kruha in duše in ki niegov razredni boj samo zato cepi do sistemu štirih plank. da ga odreže od bojnih kadrov delavnega človeka v »tujini« in ga s tem lahko boli nemoteno pobija- Mi vidimo, da nosi pri nas zvonec »obrambe naroda, ki je v nevarnosti« tipičen buržuj, nasilnik in policaj-ska duša Pribičevič, ki ie doslei imel za delavstvo samo knuto in vislice, ki mu je kot njegov prosvetni minister pokopal možnost do svobodnega pouka v moderni šoli. a njegovi priganjači, slovenski inla-doliberalni doktorji-ministri so odpravili osemurni delavnik, pokopali so mu demo-krat;čno zaščito pred podjetniško požrešnostjo. prepovedali so mu svobodno organiziran e in predali niegove krvavo pri-služene in prihranjene denarce z bolniškimi blagajnami vred rokam njegovih stiskačev. Kaj nam 'e treba na široko govoriti o vseh zločinih, ki jih ie mladolibe-ralna kTka. mati vseh »Or un« in nacionalnih šlageNev v zvezi z rad!kalno zagrešila nad delavstvom? Dejstva ostane-io in proletariat jih ne pozabi. Če pa zanje rte vedo še šoloobvezni mladiči, ki ne mo-reio na drueačen nač:n zapravljati žive energije svojega mladeniškega zanosa, ne da bi ga povabljali v blato najreakcionar-ne'ših in najanacionalnejših klik, jim ni zamere.
Ampak narod trni pod tujčevo peto zunai države! To je resnica, ki ji ni ugovora. Razsoden človek pa se samo to vpraša, zakaj se potem vsa tista nacionalna obramba ne koncentrira zunai države tam. kier ntše narodno trpljenje cvete. Junaki, ki so zadnjič v Celju strel.ali na neoborožene, mirne državljane in delali silo kavarmškim šipam, ti junaki bi šli mari v zasedeno Primorsko ali na Koroško. da tam dokumentirajo svojo voljo: Nič več trpeti! Strel ati tam. kjer se čutiš varnega, ie lahek posel, figamoškl pa tudi od sile. Streljati na ljudi, ki niso odgovorni za dejana svojih sonarodnjakov drugod ki kažeo resno voljo biti tukaj tkzv. dobri državljani, na ie nemoralno kakor le kai In še omeniti nam ni treba, da je vsako gorjačarsko nasilje, pa nai si bo versko socialno ali nac:onalno, ravno-tako človeško kakor pavianova zadnja
plat- Tako nasilje rodi samo protinasilje
— imeli smo primer v svetovni vojni, ki se je začela tudi na račun nacionalnih di-ferenciacii — a kdo trpi radi takšnega na-sila? Ravnoisti narod, ki ga naj »nacionalna obramba« odreši zla. Zneseš se danes nad kakšnim Italijančkom ali Nemcem tukai. jutri bodo v zasedenem Primorju ali na Koroškem gorele strehe nad glavami nedolžnih naših ljudi in njihova kri še bo pretakala. Točili pa jo bodo prav takšni junaki na temelju prav takšnih šlager je v kakor pri nas. In ne eden, ampak desettisoči bodo predani novemu trpljenju.
Kdo dvomi, da temu ni tako? In kdo dvomi, da v teh razmerah »Orjune«, streli in fraze niso nikakršen izhocl? Treba je drugačnih akcij, če hočemo, da bo ljudstvo res ohranjeno vseh krivic in žalosti. ki mu sedijo kakor mora spečemu človeku na trebuhu. Pomagajte ljudstvu v. domovini, da se preneha nad njim socialni teror gospodujoče kaste, razbijte diktaturo nacionalne fraze, ki ga tlači v bedo in duševno pomanjkanje, izobražujte ga duševno in mu dajte orožje možgan. organizirajte ga, da se samo reši, ne da bi bilo navezano samo na pomoč mokrih mladičev. ki ne vidijo življenja dva centimetra ored svojim nosom — potem sta storili največ, kar je zani storiti mogoče. Težje delo je ohraniti svoi narod s tem, da ga napraviš kulturnega, a nihče se na sme izgovanjati. da se ga ne moreš oprijeti zato, ker ie težje. Narod bo živel le v svojih kulturnih vrednotah, ne s tem, da napraviš iz irega tolpo kričačev in vojaško organiziranih ter uniformiamih razbojnikov. S tem. da ste ljubi »Orjunci«, oo fašistih kopirali uniformo in militari-stično-imperialistično organizacijo, hočete nezavedno napraviti iz našega naroda ne-kai. kar ne bo imelo nič samosvojega in še man: človeškega- Hujskate na vojno
— pojdite sami bojevat se. Bojevali se boste ne proti tistim, ki naš živelj tlačijo, ker ostanejo ti ljud e ob vsaki vojni v zaledju pri polnih mizah, in vlačugah, ampak! boievali se boste proti revežem, ki jim domača buržoazija ravnotako pije kri, kakor našim revežem pod nieno pestjo ln kakor naša buržoazija naše reveže v domovini. Narodnega trpkema potem še ne bo konec. Ljudie še ne bodo postali ljudje, kar ie vendar namen našega življenja tn lekcija, ki io dobite od nasprotnika, po orožju močnejšega., tudi vam ne bo pomagala. Le eden aH drugi bo morda spoznal. da ni nobena zasluga biti Slovenec, Jugoslovan Nemec ali Lah ali Hotentot, da je pa velika zasluga postati iz Slovenca. Jugoslovana, Nemca. Laha ali Hoten-
II Delavci, zaupajte v svojo moč fl
tota Iz lastne moči — človek. In človek postane človek duševno ob ljudeh, ne z revolverjem in palico proti njim.
Organizacijski pravilnik
Socialistične stranke Jugoslavije, veljaš ven za slovensko ozemlje za čas do
skupnega strankinega kongresa.
(Z dopolnili pokr. strankinega zbora v Celju 6. in 7. januarja 1923.)
Ime in cilj.
§ 1. Stranka se imenuje »Socialistič* na stranka Jugoslavije« (SSJ). Na slo* venskem ozemlju posluje kot organičen samoupraven del te stranke: pokrajin« ska organizacija SSJ za slovensko ozemlje.
§ 2. Socialistična stranica Jugosla* vije je združitev vseh tistih državlja* nov kraljestva SHS, ki si služijo svoj kruh z delom in ki imajo brez ozira na vero, narodnost, starost, spol itd. na« men in voljo delati za socialistične cilje.
Kakšni so ti cilji in kakšna je pot k njim, določa strankin program.
Strankin program, ki je obvezen za vse člane stranke, mora biti javno raz« glašen in ne sme ostati tajna nobena njegova določba,
§ 3. Stranki pripada lahko vsaka oseba, ki si služi svoj kruh z delom, pri« znava strankin program, se po njem ravna, ga razširja, stranko duševno in gmotno podpira ter ne stori ali dela nič nečastnega.
§ 4. Za vstop v stranko je treba podpisati od pokrajinskega odbora iz« dano pristopno izjavo in jo predložiti v odločitev krajevnemu odboru SSJ v občini stalnega bivališča. Če tam ali v bližini sploh še ni organizacije, je treba predložiti pristopno izjavo naravnost pokrajinskemu odboru, ki posluje po« tom svojega pokrajinskega tajništva kot odbor za organizacijo »Pokrajinska centrala«.
Sodrugi iz krajev, kjer je organi za« cija, ne smejo biti člani v drugih orga« nizacij ah, temveč le v domači.
Pri politično posebno razglašenih osebah odloča o sprejemu odbor okrož« ne organizacije, oziroma pokrajinski odbor.
§5. Dolžnosti članov so v splošnem označene pod 3. točko. Zlasti pa mora vsak sodrug
a) čitati kak političen strankin list,
b) redno plačevati strankin davek,
c) brezpogojno varovati ugled stranke, pokoravati se veljavnim od« redbam in sklepom odgovornih odbo« rov in zborov ter ne sme nikdar in v nobenem oziru kršiti discipline.
Seveda ne sme noben član pripadati nobeni drugi politični stranki ali orga« nizaciji, tem manj pa zanjo delovati Tudi ne sme stopiti kot delodajalec v kartel proti delavcem.
Od vsakega člana se pričakuje, da je organiziran tudi strokovno, gospo« darsko in kulturno.
§ 6. V splošnem so člani glede dolž« nosti in pravic popolnoma enaki. Glede odločilnih pravic se pa članstvo deli v tri skupine:
1. Pravi člani so tisti sodrugi, ki so že najmanj tri leta organizirani. Le taki člani morejo biti izvoljeni za strankine funkcionarje. Izjema je dovo« ljena le za tiste organizacije, ki so so šele ustanovile.
2. Novi člani so tisti, ki so že eno leto, ne pa še tri leta organizirani Imajo vse pravice v stranki, le voljeni ne smejo biti, razen v novih organiza« cijah-
3. Poskusni člani so tisti, H še niso eno leto organizirani. Ne smejo biti voljeni in v raznih političnih in tak« tičnih vprašanjih ne smejo niti glaso« vati, ker imajo kot novinci pač po na« vadi najboljšo voljo, a žal premalo iz* kušenj. O važnosti vprašanj, pri katerih nimajo pravice glasovanja, odločujejo pravi in novi člani od slučaja do slu« čaja. Brez potrebe pa ni treba delati razločka pri glasovanju.
§ 7. Pravi in novi člani imajo pra* vico na pravno varstvo v vseh zadevah, kadar trpe brez lastne krivde kako po* litično krivico.
§ 8. Tam, kjer ni 10 članov, posluje kak posameznik kot strankin z a u p * ni k. Ta zbira okrog sebe tudi druge člane in obračunava zanje kot zaupnik. Vsi prispevki se stekajo v blagajno po« krajinskega tajništva.
§ 9. Tam, kjer je vsaj 10 članov, se ustanovi krajevna organizacija SSJ. Krajevne organizacije so omejene po občinskih mejah.
§ 10. V obsežnejših občinah, kjer so posamezni kraji oddaljeni tako, da je težko upati na polno udeležbo pri občnih zborih, kakor tudi povsod tam, kjer ima organizacija nad 200 članov, se razdeli na več krajevnih organizacij, ki so upravno popolnoma samostojne, politično in taktično jih pa vodi skupni politični odbor SSJ. V takih ob« činah se sklicujejo skupni občni zbori le v izrednih slavnostnih prilikah. Sicer pa opravlja delo občnega zbora za« upniški zbor, ki sestoji iz odbora in zaupnikov. Te zaupnike izvolijo člani na članskih sestankih posameznih krajevnih organizacij. Tudi nobena ta* ka organizacija naj nima nad 200 čla* nov. Zaupniški zbor naj ne šteje nikdar nad 100 članov, ki naj se razdele na po* samezne krajevne organizacije po šte» vil-ni moči.
§ 11. Občne oziroma zaupniške zbore naj sklicuje odbor najmanj vsak drugi mesec, v važnih, politično živahnih do* bah pa tako pogosto, da so vsi sodrugi vedno poučeni o vseh važnih dogodkih v stranki, posebno pa o vseh strankinih ukrepih, ki bi jih znali nepoučeni so* drugi krivo tolmačiti. Le tako bo mo* goče, da ohranijo člani zaupanje do svojih zaupnikov in odborov.
§ 12. Na čelu krajevne organizacije stoji odbor (5 ali več članov), ki vodi vse upravne in agitacijske posle v smiss lu veljavnih sklepov. Podrejen je nepo* sredno okrožnemu odboru, potom tega pa pokrajinskemu odboru; v zadevah krajevnega pomena pa občnemu, ozi« roma zaupniškemu zboru. Vse pošlo* vanje nadzorujejo trije nadzorniki. Vsako leto najmanj enkrat se vrši letni občni oziroma zaupniški zbor, ki pre* soja poročilo in račune, voli na novo odbor, nadzornike in delegate na stran* kin zbor ter odločuje v vseh krajevnih zadevali.
§ 13. Krajevne organizacije in za* upništva so dolžna izvrševati odločbe pokrajinskega odbora, ki naj jih nad* žira po potrebi tudi neposredno.
Poleg ostalih dolžnosti so krajevne organizacije in zaupništva dolžna po« šil j ati pokrajinskemu tajništvu meseč* na poročila o svojem delovanju in sta* nju ter točno izpolnjevati vse obveze napram stranki.
§ 14. Nobena krajevna organizacija SSJ ne sme obstajati, 2e ni naznanjena pokrajinskemu odboru. Imena SSJ se pri nobeni priliki ne sme poslužiti nihče brez dovoljenja pristojnega političnega odbora SSJ. To velja posebno za kan* didatne liste pri vseh volitvah.
§ 15. Dosedanje krajevne organiza* cije KDZ ostanejo lahko še dalje orga* nizirane pod tem imenom, le prejšnja pripadnost k JSDS se izpreminja v pri* padnost k SSJ (§ 10. pravil osrednje KDZ).
§ 16. Za kmetsko ljudstvo je KDZ politična, strokovna in gospodarska or* ganizacija obenem. Vendar je tudi na kmetih za tovarniške delavce in za dru« ge, ki delajo za mezdo, potrebno, da se organizirajo tudi strokovno vsak pri svoji stroki.
§ 17. V večjih občinah, kjer je v smislu § 10. več krajevnih organizacij, so te lahko organizirane tudi po o b r a* tih. Vendar naj ne bo odbor politične organizacije nikdar obenem tudi odbor strokovne. Delavci iz takega obrata, ki stanujejo izven občine, naj se pa orga* nizirajo pri politični organizaciji svo* jega bivališča, razen če tam ni organi* zacije in jih je premalo za njeno usta* novitev. Člani naj se zavedajo, da so politične pravice navezane na stalno bivališče.
§ 18. Pri vstopu se pobira od vsa* kega člana pristopnina.
§ 19. Strankin davek raste progre* sivno po dohodkih in pada po potrebah člana, kakor je razvidno iz razpredel* niče, ki bodi vedno ponatisnjena na hrbtu pristopne izjave. To razpredel* nico kakor tudi višino pristopnine do* loča pokrajinski odbor v okvirju dolo* čenem na pokrajinskem zboru.
Za plačevanje tega davka je bistve* no, da člani sami priznavajo svoje do* hodke vsaj enkrat na leto. Zadeva vesti je, da jih priznavajo pravilno, stranka takih • priznan j ne bo kontro* lirala. Zeli pa, da dosežejo vsi njeni člani tisto stopnjo socialistične zaved* nosti, ki jih bo moralno pririlila prizna* vati svoje dohodke točno in plačevati strankin davek po razpredelnici.
Sodrugi somišljeniki! No zahajajte v kavarno in brivnice kjer ni na razpolago vašega glasila. Agitirajte za »N a d r e j«.
Politične
-b »Radnik«, glasilo Neodvisne proletarske stranke (bivših komunistov) v Belgradu, hudo obsoja v svoji 12. štev. skupino okoli »Delavskih novic«. Očita ji oportunizem in da je hotela dogovorno z demokrati osnovati rumene sindikate, pri Čemer je onemogočila delo Fabjančiča, Klemenčiča in drugih samo zavest proletariata Ostro prijemlje Stefanoviča, ki je tekom enega leta izdal znano brošuro o svojem delu kot vojni ataše na Dunaju in postal glavni urednik »Delavskih novic.«. Uspešni kompromisi s klerikalci in izključenimi socialpatrioti so gospodo tako opogumili, da so javno pričeli z likvidacijo razrednega proletarskega gibanja in se začeli zedinjevati z odkritimi oportunisti. Skupina okoli »Delavskih novic« je bila pozvana na konferenco, na kateri so osnovali Neodvisno delavsko stranko, a je to konferenco bojkotirala in se družila z oportunisti, socialpatrioti in monarhisti ter ustanovila korumpirano SSDL. — Nekatere najkrepkejše odstavke bomo objavili v prevodu v prihodnjem »Ljudskem glasu«.
-f Da napredujemo, konštatira »Or-juna«. Naš napredek pa vidi v tem, da smo se na vso moč zavzeli za namestnika Hribarja, ko ie zagrozil z energičnimi ukrepi proti vsakemu razbojništvu. kakor se je zgodilo v Celju, pa četudi bi se to razbojništvo skrivalo pod nacionalno suk-
nio. Junak) palice th revolverja so v peresu zelo šibki. Ce si ne zna o poiskati boljših razlogov v boju proti delavskemu razredu, nego je ta. da smo v intmnih zvezali s Hribarjem, ker odobravamo vsako ostro mero proti uvajanju anarhije v javno življenje potem e bolje, da kar prenehalo s •Pisarenjem. Na tem polju si bodo s tem načinom namreč priborili samo nevenljive blamaže. Delavstvo ne gre na tajim kakor tudi ne tisti lim, ki ste načeli žniim popati svoie socialno navdahnjene vrstice: Podetniki-rodoljubi. varujte interese svoiih izkor’ščancev. Kar Je dobrega v Hribarju, to bomo vedno zagovarjali ne zavoljo osebe, ampak zavoljo stvari. Kar ie slabega. smo doslei še vedno pobijali, oobiiamo in pobijali bomo še v tistih časih, ko se boste vi žnjim družili v enotno kapitalistično fronto proti delavstvu.
+ Ljuba načelnost. V Belgradu mešetarijo naši radikalci Hribar, dr. Sajovic, minister Zupanič in dr- Lenard za mandate in glasove. k: nai bi pridobili radikalcem v Sloveniji kak mandat. Dr. Sajovic ima Kočevar e za seboi. Zupanič štajerske Nemce. Hribar ljubljansko narodno napredno stranko, dr. Lenard n:kogar. Kako naj tedai postanek) složni? Dr. Sajovic se bo baje pridružil Protiču. — Demokrati se hočeio v Srbiji ponekod združiti s Pašičem proti Protiču. dr. Korošec oa ie vnet za Prot:ča in hoče pridobiti zan.i vojvodinske bunjevce.
-f- Plačilo naših vojnih dolgov bo zahtevala Angl!ja. Najbrže na način, kakor je sama uredila odplačevanje svojih dolgov Ameriki, kar bi nas stalo vsako leto 364 mili onov Din.
+ Italijanski parlament ie v soboto Po kratki debati odobril jadranske (ra-pallske) konvencije z Jugoslavijo-
+ Ččerin in Krasin v Berlinu. Kra-sjn ie prišel v petek, v nedeljo pa Ciče-rin. Konferirala bosta z nemško vlado. V zvezi z niunm prihodom v Berlin so začele takoi krožiti vesti o grozeči vo ni. na katero se pripravljalo Rusi ob poljski in rumunski meji. Vesti o novi vojni imajo pač namen spraviti Francoze iz ravuo-tež a ljudstvu pa zastreti pogled In ga zbegati.
4- Francozi in Belgije’ so se sprli radi nadaljnega postopanja v Poruhrju. Poin-care si bale želi konca, oa ne najde pravega posredovalca za soorazum z Nemčijo, ker Italijanom ne zaupa. Angleži so oa boli zainteresirani na tem. da ustvarijo angleško-ameriški blok- — Francoske oblasti so ustavile v Essenu ves osebni železniški promet: stavka rudarjev traja naprej.
+ Turki priznava?o neodvisnost armenskega ozemlja, kar je izjavil Ismet naša v svoii spomenici armenskemu kralju Husseinu- Tudi neodvisnost Sirije. Palestine in Mezonotami e so priznali Turki.
+ Pred Smirno so Turki zaprli vhod v Pristanišče z minami. Kljub temu pa uoajo. da bo prišlo do nurne poravnave, ker Turki zavezniške flotilje še niso napadli dasi so dobili tako povelje od svoje vlade.
Dnevne vesti.
»Delavske novice« so na tem. da do-čHo Ze prece: časa Hm ni bilo dobro. Bolehajo na tisti bolezni, ki je znana pod imenom volilna mrzlica. Kako se revčk' v zadnii številki zv;jaio in tresejo v delirij« dokazovanja, da smo od. Toneta Kri-
stana vzdržavana ln od demokratov podkupljena banda- Tako težkega sluča a že nismo dolgo doživeli in se bojimo, da bi ne soadal malce tudi pod dr. Šerkotov nož. To imamo od tega. če se napotijo Fabjančiči na dolgo pot k belgrajskemu ministru in se na poti prehladijo. Bolj nego oni troi o potem bralci.
Načelstvo Mednarodne družbe za biblijski študij je sklenilo uvajati med svoje članstvo esoerantski jezik, ki je jezik bodočnosti. Ta družba oa štele kakih 100 tisoč članov, ki so v dobrih organizacijah raztreseni no vsem svetu-
Prof. Rontgen je umrl 10. t. m. v Monakovem. Znamenito je postalo njegovo ime 1. 1896., ko je iznašel takozv. x žarke, ki jih danes imenujemo po njem Rontgenove in si brez njih ne moremo predstavljati moderne medicine. Pokazalo se je to zlasti med vojno. Pred njegovim izumom so mogli zdravniki komaj slutiti, kje se je nahajala krogla ozir. košček železa itd. v človeškem telesu. Danes ranjenca »rontgenizirajo«, vidijo natančno košček, ki ga je treba odstraniti, torej je operacija veliko manj nevarna. A tudi za diagnozo mnogih drugih bolezni je Rontgenov izum velike važnosti.
Delavci! kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in najcene ši. Glavna zaloda na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20.
Uaibllana,,
V višji šolski Svet sta bila izvoljena v skupini srednješolskih učiteljev profesorja dr. Pivko iz Maribora in Fr. Jeran iz Ljubljane. Klerikalca dr. Žmavc in dr. Breznik sta propadla.
Marionetno gledališče v Ljubljani
(»Mestni dom«) ie moralo radi obolelosti dveh igralcev in režiser a zopet uk niti redne nedeljske predstave. Med tem se vršijo vaje z novo izpopolnjenim osobjem in pripravljajo nove igre. Vodstvo upa, da v kratkem premaga vse ovire in da bo moglo gledališče za kaka dva tedna zopet pričeti z rednimi predstavami.
Društvo najemnikov za Slovenjo opozarja, da se bo vrš:la orihodn a ;avna odborova sekt v sredo, 14. februaja ob 20-v veliki dvorani »Mestnega doma«.
Celie
K Je "e moTala organizac’js jugoslovanskih naconalistov (Or-ju-ne)? Ves teden smo imeli priliko zabavati se z različnimi članki nad vse »radkalne« »Orju-ne«. Da bo zabava še pooo’ne ša. lahko danes Javnosti opišemo zanimivo sovraštvo celjskih oriunašev naoram Nemcem. Ponoči od 1. na 2- februar a so demonstrirali proti nemški prireditvi ter razbl-iali šipe. teden dni pozneje na hodijo naši iunaki od tvrdke do tvrdke tkzv. nemških zasovražencev in z nabiralno polo pobiralo prostovoljne prispevke za — Orjuno? Pri tem ooslu se na boli odlikujeta neki pri tukačšn em okrožnem sodišču nastavljeni pisarniški pomočnik ter neki carinski uradnk. Ali ni to naravnost sramota? Z grožniami češ. če nas ne boste podo;rali. vam bomo na šioe razbili, pobirata t: ljudje denar, da bodo lahko drugič plačali razbi aleem di ete do 200 Din ter prosto vožnio. In to zahtevajo od tistih, proti katerim naoovcduieio nak>strejši bo'! Ali iih ni sram? Kal na porečete slovenski iavni nameščenci k temu. da imate takšne kolege med sebo1' ki omadežuješ ugled našega poštenega slovenskega javnega nameščenca? Ne bi kazalo biti taiko agi-
len' ter odločen revoluclonarec za svoje ter človečanske pravice sploh? Drugega izreka nimamo kakor da se orjunašev sramu emo. Vsak zares pošten Slovenec se bo gotovo s studom takšnih perverznih ter obenem tudi hudobnih ljudi izogibal.
Divjaški narodnjaški boji. ki morijo vse narode, bodo končani samo s pravično rešitvijo narodnega vprašanja. Samo socialistična stranka ima zato dobro teorijo v svojem programu in pravilnik, s katerim bo mogoče to teorijo uvajati v življenje.
Sz stranke.
Odborova seja sedanjega in prejšnjega odbora krajevne politične organizacije SSJ v Sp. Šiški se bo vršila v sredo, dne 14. t. m. ob 19. v Zadružnem doinu.
Kraj. pol. org. v Spodnji Šiški je imela 7. t. m. svoj redni letni občni zbor. Občni zbor je razmotrival stvarno o že izvršenem delu kraj. pol. org. v Spodnji Šiški kakor tudi o smernicah za bodoče delo. Volitvam, ki so danes najaktualnejše vprašanje, bo treba posvetiti več pozornosti. Odbor in članstvo bo moralo skrbeti, da bomo dostojno končali borbo, ki nas čaka. — V odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: V. Tarman, J. Golmajer, M. Kovačeva, J. Lepša in J. Mežnarič« Za predsednika je bil izvoljen sodr. Mežnarič, za podpredsednico sodr. Kovačeva, v kontrolo ss. Vinko Vrankar in Miloš Trobonjača, za namestnika ss. J. Ju-rinac in A. Belič.
50 poslancev ne bo bistveno Izpre-menilo sedanjega stanja, pač pa 50 novih organizaci!
KAJ HOČEJO S SVOJO GOSPODARSKO POLITIKO SOCIALISTI
Premogarli hočejo, da bi premogovnike imelo v lasti ljudstvo, ne pa kapitalisti. Hočeio, da bi se rovi obratovali za proizvajanje premoga, ne za profit.
Železniški delavci hočejo, da bi ljudstvo posedovalo železnice in s tem zasi-guralo boljšo službo za javnost in dobro delovne razmere železniškemu delavstvu* Tako bi se upoštevali le interesi splošno-sti, ne Da profit posameznikov.
Tudi socialisti hočejo, da bi ljudstvo Dosedovalo železmee in rudnike in da bi se jih obratovalo v prid ljudstva in ne za profitar.ie.
/) Ampak socialisti se ne zadovoljujejo samo s tem. Oni hočejo, da bi ljudstvo posedovalo in obratovalo vsa sredstva proizvaanja in razdelitev bogastev, kakor so naravni zakladi mlini in tovarne, banke in klavnice železnice, parniki, brzojavne naprave itd.
Kadar bo 1 udstvo posedovalo industrije in jih obratovalo v dobrobit vseh, namesto za profit nekaterih, tedaj šele bodo rešeni takozvani industrialni in politični »problemi«.
Industri a v rokah posameznikov, delujoča za profit, le kapitalizem. Industrija v posesti vsega ljudstva, demokratična kontrola in gospodarstvo 'e socializem.
Dopisi.
Izsesavanje delavstva- Svof čas. do-'der n; prišel oostatanačelnik g. Jeras na Rakek, so si v prostem času železničarji in vaški delavci iskali postranski zaslužek
Oplon Sinclair:	Krilil	PT1.	36. nndalj.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana Mol e k a.)
Liza je odgovorila, da je tudi »samo enkrat« dovolj. Ona ve iz svoje lastne izkušnje... In ona pozna puhloglavke, ki si kodrajo lase! Zakaj hodijo z moškimi ponoči — in z oženjenimi moškimi, če so poštene? Liza tudi ve, kaj je Ida govorila — —
France je pordečil do ušes.
»Nič hudega ni mislila, čuješ Liza. Ona bi rada pomagala delavskim ženam. Stvar se imenuje porodna kontrola — in ona bi rada naučila žene «
»Če bi rada učila žene, zakaj ne govori z ženskami? Čemu se obeša samo na moške in jim pripoveduje te reči? Ali misliš preslepiti mene —mene. ki veš, kaj sem bila?«
Lizo je zopet prijela histerija, hujša kot kdaj prej.
France je spoznal, da je z romančki ravno tako kakor z mučeništvom: muke prinašajo, dasiravno romantiki molče o slabih straneh. Bilo mu je silno hudo, kajti globoko je spoštoval mater svojih otrok in za ves svet ne bi hotel, da bi bila trpela. Priznal si je, da ima Liza prav; njene besede so ga zadele in rezale z bolečino. Rekla mu je, kako bi se on počutil, če bi izvedel, da je ona hodila z moškim ponoči naokrog po ulicah; to je bilo prepričevalno. Slabo bi se počutil.
Grenki spomini so zopet poplavili njegovo dušo. V družbi lahkomiselnih tovarišev je bil posetil hišo prostitucije in tam se je seznanil z Elizabeto Husar — on je njeno ime vedno izgovarjal Eliza Betusar -- ki ga je vzela v svojo sobo. Ali namesto da bi bila sladka z njim, kakor je navada, se je pričela jokati. Potožila mu je, da je silno nesrečna in se je smilila Francetu. Vprašal jo je. zakaj ne zapusti bordela. O, saj je poskusila že večkrat, ali kaj pomaga? Poštene plače ne more dobiti, pa če bi jo dobila. je križ z moškimi. Ker je velika in prikupna, je gospodarji nikoli ne puste na miru; torej je vseeno, kje da je.
Sedela sta skupaj na postelji in se ^pletla v pogovor. France ji je povedal nekoliko o svojem življenju in ona je sledila z žalostno povestjo. Bila je šem-1 dete, ko so jo stariši prinesli v Ameriko. Oče je bil ubit po nesreči in mati je preživljala sebe in kopico otrok s čiščenjem sob. Liza je zrastla v kleti na vzhodni strani New-Yorka in odkar se spominja, je bila vedno tarča spolnih napadov; mali, pokvarjeni dečki so jo naučili trikov in odraščeni moški so jo kupovali za sladkor in živež. Kljub temu se je bojevala za poštenost; silila je v šolo. čeprav je bila raztrgana. Ko je bila stara trinajst let, j dobila s pomočjo oglasa v časopisu službo pestunje. Ta del njene povesti je naredil poseben vtis na Franceta — bila je v resnici najžaloslnejša zgodba njenega življenja.
Njena služba je bila v »krasni« hiši, v kakršni še ni bila prej v svojem življenju. Bilo je kakor v nebesih in ona se je tiudila, da zadovolji svojo gospodinjo in njenega otroka. Bila je tam komaj dva dni, ko je gospodinja našla mrčes na otroku. Razsrdila se je in zahtevala, da pokaže Liza svojo glavo. Pogledala je in seveda je našla mrčes v njenih laseh. Liza še danes ne razume, zakaj se je dobra gospa tako jezila zaradi malenkostnih uši; ona ni sploh poznala nikogar v svoji družbi, ki ne bi imel uši. Ali gospa jo je imenovala podlo kreaturo in ji zapovedala, naj takoj pobere svoje stvari in se izgubi iz hiše. Liza je morala čakati, dokler ni prišla v bordel, predno so jo naučili, kako se človek znebi uši in kako je treba skrbeti za telesno snago.
Vsega tega se je spominjal France in potem je padel na kolena pred svojo ženo, jo prijel za obe roki in prisegal, da razen besed ni imel ničesar s kodrolaso Ido. Povedal ji je natančno vse do besedice, kaj sta govorila tisto noč, ko jo je spremljal domov in nato je ponovno prisegel, da nikdar več ne stori kaj takega. Takoj pojde k Poljančevi in ji pove, da je »vsega konec«
Liza ga pogleda skozi solze.
»Ni treba iti k nji.«
»Kaj pa naj storim?.«
»Nič. Na miru jo pusti, pa je. Bo že sama spoznala, da je konec.«
Ali če ima človek mrtvo ljubezen, je ne more pustiti, da gnije na cesti. Neka tajna sila te žene, da jo pošteno pokoplješ. France je kljub svojim slovesnim prisegam vedno mislil na lepo Ido. Premišljeval je, kako naj nastopi, kadar se zopet snide z njo in kako naj jo nagbvori. Zdaj mora biti previden: gledati mora, da bo sam z njo, kajti prepričan je, da bi ga ljubosumne babnice v organizaciji zopet zatožile. Najboljše je, da ji pove resnico, pove, kdo je njegova Liza, kaj je bila in kaj so njegove dolžnosti napram nji. Sodružica Poljančeva bo seveda ganjena in solze zalijejo njene ljubeznive oči; morda počasti njegov pametni sklep in pripozna odgovornosti, ki jih ima on, oženjen mož. Ločiti se morata, to je res, ampak dobra prijatelja ostaneta za — vedno, vedno. France je v mislih držal njeno roko in ponavljal sam pri sebi: Vedno, vedno ... Prepričan je. da bo moral izpustiti drobno, mehko roko, dasiravno mu bo hudo...
Kremen še ni bil na jasnem, koliko časa se bo spodobilo držati Idino roko, ko je — gredoč z dela po Jeffersonovi cesti — zagledal pred sabo ponosno dekliško postavo, ki mu je prihajala naproti. Francetovo srce je poskočilo. Saj jo je spoznal po klobuku s puranovim peresom. Toda čim bližje je bila tem bolj je bil zmešan in vse lepe besede, ki jih je bil pripravil za resni trenutek, so mu ušle z glave.	(Dalje prih)
z napajanjem in krmljen em živinskih transportov, kar bi bil dober zaslužek pri današnji slabi plači. Z eno službeno potezo, katera menda ni nameravala zadostiti železniškim varnostnim predp:som, temveč le pohlepnosti do zaslužku, so oddali napa'anie in krmljen e živine soed. tvrdki Rud. Ševar vd., duša tega podjetja je France Gornik, bivši postani načelnik na Rakeku, ki se nahaja menda čez leto na dopustu. Tvrdka Lud. Ševar vd. zaračunava 25 D n in tudi več za napajanje živine pri enem vagonu, delavcem plača ca le 12-50 Din. kar ie postavno čezmerno. Da se vse to tako nrrno do-jraia ter da g. načelnik tako očetovsko skrbi za to dogajanje so vzrok menda vezi s tvrdko, ker ji posoja iz železniške blagajne tudi denar na odgovornost dotočnega blagainiškega uradnika. Prosimo no izkoriščevanie delavnega ljudstva pre-
višjo oblast, da v nadalnje tako čezmer-preči. Delavstvo Da naj se ne pozabi strniti v močno organizacijo, ki mu more bolj pomagati nego oblasti.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani- Drama; V torek zaprto; v sredo »Za pravdo in srce« >zven: v četrtek »Čudež sv. Amona«« in »črna dama iz sonetov«, red E; v petek »Ugrabljene Sa-binke«, red A; v soboto »Za pravdo in srce«, red B; v nedelo ob 3. popoldne »Lilion«, izven; ob 8. zvečer »Ugrabljene Sabinke«. izven: v ponedeljek, »Čudež sv. Antona« in »Črna dama iz sonetov«, red D. — Opera: V torek »Carmen« ob
3.	popoldne, izven; v sredo zaprto: v četrtek »Vrag in Katra«, izven: v petek, »Nižava«, red C; v soboto »Prodana ne-vesa«. red A; v nedeljo »Rigoletto«. izven: v ponedeljek zaprto.
Dobro se le označil.
Nek govornik, ki so ga na shodu silno motili z medklici, je jezen zaklical:
»Kakor hitro odprem usta. slišim kakega osla. ki govori-«
Nedolžen le.
Tat svojemu zagovorniku: »Zelo sem vam hvaležen, gospod doktor, da ste me tako dobro zagovarjali. Ali sem sedai popolnoma prost?«
Odvetnik: »Seveda! Saj seni vendar dokazal vašo nedolžnost.«
Tari »Sedaj, gospod odvetnik, pa mi še povejte ali smem nositi ukradeno suknjo?«
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ)
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
BT«iq«w ««■«»■■	»MB	Mamama
Zrcalna manufaktura, Grosuplje
iciMir«STuami»aziammr«i
prodaja na debelo po najnižji ceni navadna nebrusena ogledala različne velikosti. Prevzame popravila (oblaganje) nerazbitih ogledal, kakor tudi oblaganje čistega stekla. Sprejmejo se potniki proti proviziji.
M. Košak, Grosuplje.
§
GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE
ceneje In trajnlje so kakor usnene! Usjb&lje varstvo proti vlagi I mraza I
nmmmmmmmmmmm
Pletenine
kakor Jopice, * Pmsko perilo, nogavice, rokavice
V veliki Izbiri pri
A. ŠINKOVIC nas!.
K. SOSS.
Ljubljana, Mast-i trg IV.