Katolišk cerkven list.
Večaj T MM I.	r Ljub/Jan i 12. m al iga travna 1866.	M J Mi #.5.
IVekf{J is slovenske eerkr. zgodovine.
Spisal P. Hicinger.
2. Kteri škofje so bili na slovenski zemlji v pervim času keršanstva?
Znano je, de so stari stanovavci slovenske zemlje že po apostolskih učencih, zlasti s. Marku, pervo oznanilo Kristusove zveličanske vere prejeli; verjetno je tudi, de so bili po aposteljnih samih, zlasti s. Petru, v sveti veri poterjeni. (Glej Danico leta 1834 str. 111 in 114). Xa to'je'vprašanje, kteri škofje de so potem Kristusovo vero v teh krajih razširjali in ohranovali. Ostanimo pri pervim času, ko so še Rimljani v deželah med Jadranskim morjem in Donavo gospodovali, in ko se jc njih vladarstvo o napadu divjih narodov razrušilo; zakaj to je ravno posebna doba za cerkveno zgodovino slovenske zemlje. Tukaj so tedaj pomniti:
1.) Akvilejski škofje in patriarhi.
Akvilejska cerkev, kjer je sv. Marka oznanoval sv. evangeli, je bila duhovna mati za stanovavce večjiga dela slovenske zemlje. S. Hermagora ali Mohor, učenec sv. Marka, je bil ondi pervi škof; prejel je od sv. Petra pastirsko palico in skrivnost posvečenja; poravnal je vladarstvo svoje cerkve in postavil mašnike in levite. Po tem je v Teržaško mesto poslal mašnika in levita, in po druzih mestih je ravno tako delal. V zadnje, ko je 20 let od njegoviga posvečenja preteklo, je bil pod oblastnikam Sebastam in cesarjem Neronam po raznih mukati s sv. Fortunatam, svojim naddia-konam, ob glavo djan, ter je Oglejsko cerkev s svojim mueenstvam ozaljšal. (Acta s. Hermagorae apud llolland. XII. Jul.j S. Hermagora je bifškof ostavljen krog I. 50, ter je častito smert prestal rog I. 70; nekteri hočejo sicer njegovo pastirstvo na pozneji čas djali od j. 70—90. Za njim je čez dolgo imenovan s. Hil ari, po željah ljudstva v škofa posvečen; ko je prišlo od cesarja Numerija-na povelje, de naj kristjani malikam darujejo, in je bil za Akvilejsko mesto oblastnik Heroni postavljen, je bil Hilari s Tacijanam diakonam vred vjet, in je prejel znamnje zmage pri mostu čez Sočo kot muče-nec. (Stari Martirologi.) To se je zgodilo I. 284, po nekterih se morebiti popred med I. 193—203. Pozneje je pomniti Teodor, poseben vojskovavec za katoliško vero, podpisan na cerkvenim zboru v Arelatu I. 314, kjer so bili odcepljeni Donatisti obsojeni. V tem času je ponehalo silno preganjanje svete cerkve, v kterim je tudi Akvilejska cerkev mnogo častitljivih spoznovavcov štela. (Glej de Ru-beis Monum. eccl. Aquil. tom. I.)
Pa ko je cerkev od zunaj mir dosegla, jo je zadela od znotraj nova vojska s krivoverci, v kteri so ravno Akvilejski škofje si mnoge zasluge nabirali. Fortunacijan se je dobro poganjal za katoliško resnico v Sardiškim zboru 1. 347 zoper Arijevo krivo vero; tudi sc je dobro poganjal za s. Atanazja, verliga vojšaka za pravo vero, gaje se tudi pri sebi sprejel, pa ni bil tako stanoviten v Milanskim zboru 1. 355, in v Sirmijanskim I. 357. Pisal je kratko razlaganje sv. evangelija. Bolj krepko pa se je bojeval zoper zmote sv. Valerij an, in sicer v dveh rimskih zborih I. 37! in 382, se bolj pa v Akvilejskim zboru I. 381, kjer je bilo z njim in sv. Ambrožem Milanskim škofam, 32 druzih škofov zbranih. O njegovim času je imela Akvilejska cerkev lepo množico pobožnih in učenih mašnikov in minihov, med kterimi se je tudi cerkveni učenik sv. Hieronim nekaj času mudil. Ravno o tem času in na Akvileiskim svetu je bila moč malikovavstva popolnama pokončana, ko jc cesar Teodozi vstajnika Maksima I. 3N8 pri Soči, in Evgenija pri Vipavi I. 395 zmagal. Ves pobožen in učen škofje . spet sv. Krom ae i od I. 3N9— 407. On je sam pisal razlage od dela nove zaveze, in je tudi sv. Hieronima spodbudal v tolmačenje sv. pisma, kakor tega učenika predgovor pri Tobijevih bukvah uči. Tudi se jc krepko vzdignil zoper Origenove zmote, ktere so nekteri razširjati se prederzovali; v Rimskim zboru I. 405 pa se je tudi serčno potegoval za sv. Janeza Krizostoma, kteriga jc cesarica Justina po nedolžno preganjala. Ob času njegovim se je začelo veliko preselovanje narodov, ktero je ravno slovenske strani hudo zadevalo; žc v I. 400 je kralj Alarik s svojimi Goti priderl, in kraje pri Jadranskim morji ropal in raz-deval. Pozneje so se tudi Pelagjeve zmote v te strani pririnile: in Akvilejski škof Januari. spodbuden še po listih papeža Leona I.. se je krivim natikam krepko ustavil krogi. 444. (Glej Acta Con-cil. in liste s. Hieronima in s. Leona: tudi de liu-beis Monumenta.)
PaAkvilejo in vso slovensko zemljo ie še huji nadloga zadela; Atila, mogočni vojvoda divjih Hunov, tepen I. 451 v Galii, je drugo leto 432 z novo močjo nad Italijo planil, je razun druzih manjših mest Akvilejo po serčni brambi in dolgi obsedi vzel in vso razsul. Sv. škof Niceta si je potem prizadeval zlege tega razdjanja poravnati, prejel je za to stran tudi podučin list od papeža Leona I.: čas dolziga pastirstva od I. -154 do 485 mu ni bil brez sadu odmenjen, njegovih spisov se je poslednji čas še nekaj v Rimu našlo. (Ss. Nicetae et
Paulini ep. opera de Angelo Mai.) Pa I. 489 je priderl spet kralj Teodorik z izhodnimi Goti, in Akvilejski škof Marcel in se je mogel zavoljo stiske večkrat v bližnje mesto Grad umakniti; pišejo, de je bil I. 503 v Rimskim zboru, kjer je bii papež Simah zoper obrekovavce in nasprotnike nedolžen spoznan. Gotiško kraljestvo v severni lulii je bilo I. 554 razdjano, in greški cesarji so dobili ondi gospostvo; pa I. 568 je prišel kralj Alboin z Longobardi, ter je posedel večji del Italije. Med tem časam so se tudi novi slovenski našel ni ki poleg Mure, Drave, Save in v Primorji prikazali. O tej dobi je žalostna ločitev Akvilejsko cerkev od rimske odcepila; škof ali patriarh -Macedoni namreč I. 553 z mnogimi druzimi školi zahodne cerkve ni hotel sklepov Carjigraškiga II. eerkveniga zbora zastran nekterih krivoverskih spisov sprejeti, in ko so sc drugi s papežem Pelagjem I. soedinili, je on z istrijanskimi in beneškimi škofi ločen ostal. Kakor Macedoni se je .ieržal Pavlin I., ki je v posebnim zboru I. 557 svojo ločitev od rimske cerkve oznanil; pa je hil o napadu Longo-hardov primoran, s cerkvenimi zakladi v Grad bežati. Patriarh Elija je pastirski stol za stanovitno v Grad prenesel, in sicer s privoljenjem papeža Pela nja II., v zboru poddruženih škofov, ktere je 1. 57~9 v Grad sklical, je vender svojo ločitev od riniškiga stola zaterdil, in se ni hotel papeževimi! prizadevanju nikakor vdati. Patriarh Sever seje I. 5*7 sicer spet v edinost rimske cerkve povernil, pa jc kmalo spet odstopil; papež Gregor I. si je zastonj prizadeval ločitev poravnati. Po Severovi smerti I. 607 sc jc edini pastirski stol celo v dva razdelil, v Gradu in A k vi 1 ej i sta bila patriarha, t Glej 1'ghclli Italia saera. toni. V. in de Ruhcis Moiiuni. i ccb siac Ai|uil. toni. I.)
To so hili bolj sloveči višji pastirji Akvilejskc ccrkve v starim času. Akvilejska škofija je bila posebno namenjena za staro Venecijo in Istri jo, to jc, za vso zemljo poleg severniga konca Jadranskima morja odPada do Juliških planin: pa gorečnost pervili njenih pastirjev jc segala tudi v llecijo in del Norita in Panonije poleg Save in Drave. Ko je toraj časama v teh krajih več lastnih škofij ustanovljenih bilo, so se pastirji Akvilejske cerkve šteli za nadškofe ali metropolite ondašne; toraj je žc v Akvilejskiui zboru 1. 381 med škofi sv. Valerijan pervi imenovan, desiravno je s. Ambrož vse posvetovanje vodil; drugod so pa Akvilejski pastirji sami bližnje škofe v zbor sklicovali. Takrat, namreč po vstavi več škofij, je pa Akvilejska škofija samo staro Karnijo obsegala, to je, sedanjo Goriško z Vipavo, in Furlanijo do Talja-mciita. Oh času gotiškiga kraljestva ; o se Akvilejski višji pastirji začeli za patriarhe klicati, to ime je bilo od tod posneto, ker so Gotje svoje škofe patriarhe zvali.
Siedi Eier*an*1va r sahodni Mudil, prejden Jo Je MkoUnnb iznujdvl.
V zahodni Indii se nahaja mnogo, če si tudi temnih sledi silo davniga keršanstva, iz kterih se zamore soditi, dc je tam pred nepomljivimi časi sv.
•) \ i-4*nikili je \eekrat pritožba. »le slovenskih bukev ni mo-
....... povsod dohiti; meni se pu še holj čudno /ili. ile bukev,
klen* \ Riniu izhajajo, ni oil nikodar muc prejeti, ze več ko eno leto e.ikaiu na imenovane liukve. pa bukvarji na Dunaji ni»o z It imam \ nobeni »ni.	Hi>.
evangeli oznanovan bil. Duhoven .stefan S a laz ar tudi res pripoveduje, de je v zgodbah Mehike zapisano, de je bil neki mož bele barve od deleč in iz neznane dežele prišel, je novo vero oznanoval, novo Božjo službo napravil, malikovavske službe razderl in de so ga bili Indijani končali, de so bili pa Mehikanci prelep hram na njegov grob postavili. Ravno tako je pisano v zgodbah Peru-anskiga kraljestva, de so Spanjolci v Kuzko, glavnim deželnim sedeži, našli zlato podobo, moža namreč bele barve, od ktere so Indijani pričali, de je ta
Eodoba bila pred mnogimi stoletji napravljena, ka-or stare pripovesti vedo, in de kaže moža, kteri je ravno tako oblečen na prečudno vižo v njih zemljo prišel. Ni ga ladija sem prinesla, so pravili ln-dijanje, ker on je plajš pogemil čez vodo in je tako varno po vodi stopal, kakor po suhim. Ta mož nas je mnogo učil, kar se je pa sč&sama pozabilo, in je napovedoval, de, čeravno se bo ta njegov nauk pozabil, bodo pa zopet prišli beli možje, kakor on, iz tujih dežel, si bodo našo zemljo podvergli, in nas bodo enaciga nauka učili, kakor ga je on našim sprednikam naznanoval. Zavoljo tega so imeli Pcru-ani to podobo v veliki časti, in so se ji ukla-njali, ne manj kot domorodnim malikam. — Dalje se pripoveduje v Amerikanskim zgodopisu, de so prebivavci otoka Kozumela zraven svojih malikov tudi križu čast skazovali. V Chiapi imajo celo nekake temne zapopadke od presvete Trojice, o včlo-večenji Simi Božjiga, od vstajenja in vnebohoda Kristusoviga, desiravno so te skrivnosti z mnogimi povestmi skaljene. — Čudno je tudi, de se na visokim verliu, Metzillan-u, t. j. verh mesca, na Mehi-kanskim do današnjiga dne na eni strani vidi prestar križ, v skalo vdolhen in z mnogimi belimi ili višnjevimi kamnički umetno zlepšan, na drugi strani pa podoba mesca, tudi lepo izdelana. Imenovani duhoven Salazar »pričuje, de je oboje večkrat vidil. Barve tega obraza so mende tako čverste in žive, kakor de bi bila podoba še le zdaj dodelana, desiravno so bile skoz dolgo versto toliko stoletij vsim vetrovam in viharjem izveržene. Pravi tudi, de so prebivavci teh krajev imeli navado, si okoli glave pri striženji liis krono napraviti, kakor mi-nilii. K ranč iš k Gomora, spisovavec zahodno-indijanskih dogodb pravi, de so Spanjolci, pervi-krat na otok Akazamil bliz Lukate pridši, mnogo lesenih in kovanih križev na grobih našli, in mislili so takrat, ko so sc Mavri španjolskiga polastili, de sc je mnogo prebivavcov, de bi sovražniku v roke ne peršii, morju nemilo zročilo, in dc so bili morebiti z viharjem v ta kraj zaneseni. Tudi pisa-vec pripoveduje, de so Peruanci svoje malike z in-fulami in palicami v podobo škofov zaljšali. Mašnik Jožef Akosta, ki je dolge leta v zahodni Indii živel, pravi v petim zvezku svoje zgodovine, de so Peruanci tri postave (štatve) imeli in molili, pervo solnce očetovo, drugo solnce sinovo, tretjo solnce bratovo. Imeli so pa tudi podobo Tanga tanga imenovano, ki so jo trojno v eni in eno v trojni imenovali. Tudi se pri njih najde nekako nasenčenje sv. Rešnjiga Telesa, pokore in spovedi (protestantam dobro v premislik), kerstne vode, svetiga zakona, odpustkov in drugih znamenj keršanstva, od česar imenovani duhoven mnogo znamenitniga in pomljiviga pripoveduje. Drugi pi-savci od Indije pripovedujejo, de so ondotni narodi imeli znanje od vesoljniga potopa, de so verovali v neumerjočnost duše, v prihodnje plačilo dobrih in strahovanie hudobnih, de so molili in darovali za.
mertve, de so imeli v podobo samostanov stanovanja za moške in ženske, de so se postili, neke praznike praznovali, in sploh de so imeli vsakterih šeg, po nekoliko podobnih obredam katoliške cerkve. — E man vel No brega pripoveduje v dopisu iz Brazilije od leta 1549, de se v tih krajih pripoveduje, de je sveti apostei Tomaž ondi bil, ki so ga po svojim Pai Zorno ali Pai Tomo imenovali. Enkrat, pravi povest, so bile na apo-stelnoviga tovarša pšice metane, ktere so se pa obemile^in strelca zadele. Tudi so kazali Brazili-janci na neki skaii stopinje in sledi svetiga Tomaža, kar je pisavec lista sam vidil. Enake reči pripovedujejo mnogi drugi misionarji poznejših časov, kar vse priča, de je v zahodni Indii nekdaj davno poprej že katoliško keršanstvo bilo, prejden jo je bil Krištof Kolomb znajdel. Več od tega se najde v delih Acosty-a in Tomaža Boži a „de signis Ecclesiae". " (CVrill a Metliod.)
Oogodbiea iz sedanje vfjjske.
Pretečeno jesen pride k Alaiškimu duhovnimi! pastirju vojašk podčastnik, in ga s teškini sercani tako nagovori: Častiti gospod, nisim v čislu od vas poznan biti, vender s polnim zaupanjem k vam pridem, in se na vašo dobroto terdno zanesem. Prošnjo imam do vas, na kteri je vsa moja prihodnost zastavljena. Podčastnik v tem kraji sim in od nekaj časa sem mi je zročena kompanijska kasa. Naš polk (regiment) je pa dobil povelje, se na Krimsko podati, in jest moram juter prcštetev (rajtin-go) razkazati. V moji zalogi pa manjka 10 tolarjev, ki sim jih ravno v kratkim nekiniu prijatlu posodil; bil je v veliki sili in mi tudi zdaj ne more poverniti. Prišel sim tedaj k vam in vas prosim, mi toliko denara posoditi; kakor pošten vojšak vam svojo besedo zastavim, de bom denar povernil, berž ko bom premogel; varoval bom in si pri potrebnim pritergoval, in v šestih mescih zamorem že denar poslati. Duhoven mladiga prosivca pogleda, kteri je bil s svojo odkritoserčnostjo žc njegovo serce
Eridobil. Častitljivi gospod, povzame podčastnik še olj živo in milo, spolnite mi to prošnjo, odvemite od mene in moje deržine sramoto, pred vojno sod-nijo postavljenimi! biti, otmite mi kar je nad življenje, otmite mi poštenje. — Ljubi prijatel, odgovori duhovni pastir, rad vam denar posodim, pomislite pa, de denar, kolikor ga nam duhovnam pri naših dohodkih ostaja, ni naš, ampak lastnina ubo-zili, in a!:j vam deset tolarjev dam, jih prav za prav unim odtergam, ki sveto pravico do njili imajo. Tega pač ue bote želeli, de bi ubožni moje občine zavoljo vase nesprcmišljenosti silo terpeli. —- Vojak vnovič in še bolj vživo zagotovija, de želi denar le na posodo in ga bo berž ko moč povernil. Xa to mu da duhoven denar in mu pri slovesu vse dobro za prihodnost voši. — Pet meseov je bilo žc preteklo, in duhoven ni že veliko na to mislil; kar dobi neko jutro list iz Kriinskiga in v njem popir za petdeset frankov. Podčastnika je bila namreč sreča došla, de se je na vojski slavno skazal, je bil po boji ob Almi častnik in potlej vitez častne legije zvoljen. Svoj živi dan bom vaš velik dolžnik, častitljivi gospod, pravi častnik v svojim listu; zakaj komu drugimu kakor vam se mi je zahvaliti za častne obrambnice in križ? Kaj bi bilo z menoj, ako bi vas tačas ne bil našel; povedal situ včeraj to dogodbo svojim tovaršem, in smo na vaše zdravje
tercili. — To kaže, kakor francoski list pravi, de v francoski vojski si vojška serčnost, pravičnost in poštenost roke podajajo.
Ogled pa Siorenskim.
Iz LJubljane. Nek duhoven Zagrebške viši škofije nam je po častitim gosp. Jož. Torbarji, vred-niku Zagreb, kat. lista, petdeset goldinarjev poslal v odkupljenje zamurčika. ki naj sa imenuje Frančišek Serafski Po dr a ve c. Naj ljubi Bog dobrotniku stoterno poverne!
** L u d o v i k a Blozijana pelje vanje k p obodni mu življenju. — Ker je bilo že nekterikrat govorjenje od bukev za bolnike, zauioreino tudi te bukvice v misel vzeti, ki sc pri gosp. Blatniku po 10 kr. vezane dobivajo. Ludovik Blozi v pri serčnost i in po-hlevnosti, ali kakor Nemec pravi. „Salbungu, blezo še I.udovika (Jranaškiga preko-i. V imenovanih bukvi-cih je 31 bolj kratkih premišljevanj, ki so zlasti za bolnike, pa tudi za vsaciga človeka, sladko mazilo za ranjeno, kakor za nedolžno dušo. Sam sim se večkrat prepričal, kako dobro je delo bolniku, ko je slišal voljne besede pobožniga pisavca, p. od zaupanja v lloga; od milosti Božje brez konca; od čišenja duše z zaupanjem v Jezusovo terpljenje; od serčnosti v skušnjavah; kako naj človek v terpljenji le pri Bogu pomoči iše; de naj ne zbira križev; od sladkosti Božje gnade; od sreče tistih ki Boga ljubijo; od čišenja serca s kratkimi molitvicami; od zaničevanja vsiga časniga in zdihovanja po večnim; de se ni treba bati umreti; de ne obupati, če je človek tudi velik grešnik i. t. d.
Razgled po kersanskim sveta.
Iz Rima. 15. sušca so bili vsi duhovni pastirji in postni pridgarji pred s. Očeta poklicani po blagoslov in potrebne opomine. Do 100 se jih je verglo n* kolena in njih Svetost so molili nad njimi apostolsk: blagoslov. Po tem vstanejo in naslednik sv. Petra "pregovori v laškim jeziku : „0/.nanovanje besede Božje je imenitna dolžnost sv. Cerkve, ki so jo spolnovali apo-stelni in za njimi vse stoletja. Kjer se ta dolžnost zamudi, se greši. — Kaj pa — ako po tolikih neštevilnih pridigah vender ni zadosti zaželjeniga sadu * Mašuik ima neozdravljivih bolnikov, kakor zdravnik. Kakor pa zdravniki tudi k takim bolnikam, kjer je komaj že kaj upati, še zmiram hodijo in jih zdravijo, tako tudi mašnika ne sme nobena nepoboljšljivost nekakih okoljšin in ran ostrašiti, de bi svojiga poklica no spolnoval. Ako si mašnik od svoje strani vse prizadene, karkoli je mogoče, in je vender ves trud brez sadu, se mu saj samiga za se ni kaj bati; zaterjenec in terdovratnež se po tem zgoli in edino iz svojiga lastniga zadolženja pogubi. Neroduvitnost pridige zamore pa tudi v pridigarji svoj vzrok imeti, v njegovi mlačnosti. v njegovi merzloti, v njegovi vnemarnosti, v njegovim pomanka-nji ponižnosti itd. Moj veliki sprednik. sv. tiregor, eni tako sveti in zraven tega tako ponižni mož, piše: Pavi bo s spreobernjenimi nejeverniki pred sodnji stol stopil, sv. Peter z Judejo, sv. Janez s sprednjo Azijo, sv. Andrej z Ahajo . . . .; s čem se bom pa jest pred sodnikatn prikazal? S praznimi rokami? Morebiti se z zadoli-enjem obloženTo reč, moji ljubeznjivi. moramo še veliko bolj mi sebe poprušati. Jest poprasam sebe; vsak zmed vas poprašaj samiga sebe. Potem se bote od svoje strani toliko varniši zabdienja obvarovali. Ako je pa pridigar s pravim duham napolnjeu; naj pridiga zlasti od tega, kar je pred drugim nar bolj po-
treba. Tako p. vem kraj — nočem ga imenovati — kjer oo občina za sveto mašo ob delavnikih čisto nie ne zmeni. Kolika uapaka! Kakšni so to kristjanje, ki so vnemami do visokosvete doritve in brez žeje sa studenec vsih gnad! Pridiga naj se povzdiguje zoper tolikanj svarljivo in škodljivo lenobo! Vem kraj, ne tukaj, nc v naši okolišini, ki se je tole primerilo: Mlad človek je slišal spokorno pridigo in je bil pretresen. De bi pa spudbodljeje k spreobernjenju zaterl, je tekel v svoje stanovanje, in je začel svojo dušo z branjem nečedniga romana (gerdih bukev) pasti. Pridiga naj se povzdiguje zoper vsako mnogotero nakanjeno zaduševanje vesti! Hočem li še dalje dogodke pripovedovati, ki so znamnje časa ? Pa sej so vam samim pregrehe življenja in nadloge sedanjiga časa bolj znane, kakor meui; vi ste z ljudstvam v prostejši in bo.j ravni obhoji; vi kakor spovedniki gledate v znotranjo duše. Sedanji čas se z grehi kali, pa ga tudi Božje šibe obiskujejo, \erodo-vitnost na polji, lakota, bolezni vidimo vse okrog; voj-skine stiske so se začele, in Bog ve, kdaj se bodo nehale. Pridigajte, pridigajte od sedanjih stisk, de jih vsi s pravim duham na-se vzamejo in nosijo, in de si vsi prizadevajo, z opušenjem greha, in z gorečo mu* litevjo ojstrost strahovanja mečiti. De bodo pa vaše besede in vaši trudi za bližnjiga in za vaše lastne duše, kolikor je koli mogoče, rodovitne, vzdignem svojo molitev k nt-besaiu in vam podelim vnovič svoj blagoslov".
Francosko poslanstvo jc v Carjigradu dobilo privoljenje, v Trapczuntu, Mctelinu, Merami in Bringasi katoliške ccrkve zidati.
V	Veliki Britanii se je minulo leto dvanajst protestantovskih duhovnov v katoiiško cerkev vernilo, med njimi dva učeniko na Oksforškim, eden ua Kem-briškioi vseučilišu, tretji pa imenitniga rodu. /raven teh je še 34 svetovnih v katoliško eerkev prestopilo, med njimi 3 plemenitniki.
Angleško. Sv. Oče so namenili, kardinalu vik-šimu škofu \Visemanu pomočnika (koadjutorja) s pravico nasledstva dati. ker ta vikši pastir su tako bolehni, de ne mure;o dolžnost svoje imenitne službo brez podporo opravljati.
Iz Carji grada. Frančiškauskiinu misiona na Turškim se vesela prihodnost odpčra. O. J. Paskalič je kupil v Carjigradu velikansko poslopje za več tavžcut piastrov. ktero ne bo le kar prebivanje za mnihe, temuč sploh pribežališč za nadlužno človeštvo. Od svojiga vikšiga vprašan, kako si upa toliko poslopje brez denara kupovati, je rekel: „ftospud, v čigar čast sim hišo kupil, bo že poskerbel". Vzdigne se in pride na Dunaj, kjer je od cesarja samiga dobil velik dar 30.(100 gold., zraven tega pa tudi privoljenje, de sme po vsim cesarstvu za imenovani samostan pomočkov zbirati. Po Avstrijanskim. Nemškim in Francoskim je toliko pomoči dobil, de je zamogel poslopje plačati. Tadi se bo v tem poglavitnim mestu turšk*ga cesarstva neki več katoliških cerkev zidalo, in upati je, de se bo s trudom mnogo-zaslužnih sinov sv. Frančiška katoliška vera čezdalje bolj razširjala, zlasti ker že od davnih časov sv. Cerkev na Turškim ni imela tuliko prostosti, kolikor zdaj.
V	j u ž n o i z h o d n i in v o s 6 k i Azii, zlasti v Koreji, Kini in zadnji Indii dela zdaj 37 škofov za spreobernjenje nejevernikov. Skorej vsaka škofija ima svoje semenišč za odgojo domačih duhovnov, ktere so pa v Kini le še v slabim stanu, toliko veselši se pa v Tongkingu (v zadnji Indii) razcvetajo. V zahodnim Tongkingu je bilo že pred 3 letama 67 domačih duhovnov in do BO bogoslovciv, in 340 latinskih ucen-
cov ▼ 5 gojiših. Ta mision imajo že od nekdoj španjol-ski Dominikom, ki so zgodej skerbeli domorodnih duhovnov odrediti, torej je še dandanašnji med 16 milijoni Amancov več kristjanov (nad 600.000), kot med 300 miljoni Kinezov, desiravno preganjanje do danaeojiga dne nič manjši ni bilo.
Iz Nankinga v Azii daje kar. škof naznanilo od občanske vojske na Kitajskim, in pravi, de uporniki vedno premagujejo cesarske, in jih veliko ranijo, za ktere se pa nobedin ne zmeni, kakor le sami kristjani, kteri jih na bojiših pobirajo in v klošterske bolnišnice spravljajo, čimur uporniki niso nasproti. Kitajci, viditi toliko gorečnost katoliških duhovnov do ranjenih in umirajočih, prosijo hrepenljivo za sveti kerst; in keršenih je že mnogo ranjenih častnikov (oficirjev) in rned njimi tudi en mandarin (minister), kteri, nešen v klošter, je presunljivo klical: ,,Otmite me, jest hočem biti kristjan44. Cesar pa se neki mašuje za svoje otepenja in je ukazal križ iz cerkve misionarjev vreči, in je namenil, kristjane preganjati, k čimur je mende že lastnoročno povelje dal.
Zvezdice za *oio.
Učenik Eckerler v novim Ulmu jo napravil posebno družbo med katoliško šolsko mladostjo zoper terpinčenje žival, pri kteri mora slehern učenec vsak mesec spisano prinesti, koliko in kaj je v namen družbe ta čas storil, in po tem bo pohvaljen ali pa po-svarjen, kakor je zolužil.
Prijetno opravilo za učence ljudskih šol, in ne brez prida, bi bilo, ako bi se jim dajale popisovati p., včasi imena vsih lesov, kolikor jih poznajo; druji-krat tic, žival, cvetlic, vasi, njiv, hribov, voda, stu-deneov itd. okrog po svojim kraji, kolikor jim jc znano. Potem pa tudi čednost, dobrih, lepih del, ki so slavne pred ljudmi, zaslužljive pred Bogam itd.
Srednjo - aflrihanaho.
V začetku rožnika bo namestoi llartumski poročnik gosp. Dr. IIeuglin, peljal novo misionsko odpravo, 6 duhovnov in nekaj rokodelcev, v srednjo Afriko. Dva duhovna sta Parca, dragi so vsi Tirolci.
ML odi Ha/.
X Atenah so opazili, de silna kolera v podzimo lanskiga leta je narveč ljudi napadala, kteri so nar spodej precej pri zemlji stanovali; v gornjim nastropju jih je neki le malo zbolelo, v naj gornjim pa mende nobeden ne: iz tega oo sodili, de kužljivost iz ccmlje izhaja, in toliko več moči zgubi, kolikor višej od zemlje vstaja. Tudi dušna kolera nar več tistih pobere, kteri se nizko pri zemlji plazijo, ter nočejo svoje mese-nosti pod pokoršino duha povzdigniti. Tisti pa, kteri telo duhu, in duha Bogu podveržejo, so v tretjim na-atropju in dušna kolera jih ne bo lahko kdej dosegla.
MMUi darovi•
Za a fr ikonski mision.
Za odkupljenje ubozih sužnih otročičev: Mica, Marjeta in Miha Gasperlin 1 gold.
Odgovorna vrednika: Andrej Za meje in Luka Jeran.
— Zatoinik: Jožef Blatnik.