Štev. 256 TRST, v nedeljo 12. septembra 1909. Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAN cb Rdelj&h In pr* rsklh ab 5., ab prnedeljkih ob 9. ijctra}-^aaamičse IteT. ae predajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih t^fckarnah t Trsta* in okolici, G-orici, Kranju, Št. Petra, fartojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tciminu, Ajdav--jiai Dornbergu itd. Zastarel* Stev. po 5 nvč. (10 stot.). >W_A8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 feelane. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 at, mm, ^lAirtaice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov pa zv mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka aaiaijna vrsta K 2. Mali ogla.=i po 3 stot. beseda, caj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« -2£xaosti-. — Plačuje s« Lzkijnčno le upravi n£diaaeti*. Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko. Je moč I — NAROČNINA ZNAŠA aa va« leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece © K; e» aa- ročba brez doposlane naročnine, se uprava ne a: ra. ■u«iilu u atlaljsk* Izdan j« „SDIHOBTZ" ataa* : __ UtM X »-20, yol lata 3 60 ■ Tai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranke* vana pisma ss ob sprejemajo io rokopisi aa na vračaja Naročaino, oglase in reklamacije jo pošiljati na upravo listat UREDNIŠTVO: alioa Giorgie Galatii 18 (Narodai doaH Izdajatelj ia odgovorni urednik ŠTEFAN GODINI. Lastaik koasorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. ul. Giorgio Galatti it. 1«. PaJtno-hranHnRni ra?un St 841 652. TELEFON K .1-57. Slovenci! Bliža se XX. september, prva obletnica dneva, ko sta v Ljubljani, zadeta od vojaških krogelj izdahnila dva slovenska mladeniča Adamič in Lunder svoji mladi duši. Naša narodna čast in ponos zahtevata. da ta dan ne ostani pozabljen, marveč bodi Slovencem večen opomin, da je naša dolžnost braniti svojo rodno zemljo proti vsem sovragom. Za vsak boj pa so potrebna sredstva, zlasti materijelna. Proti orožju, ki ga rabi naš sovražnik, se moramo postaviti v bran z enakim orožjem! Ker pa, žal, nimamo bogatih mecenov, ki bi nas zalagali, smo navezani sami nase, na samopomoč. — Le ako si bomo sami pomagali, smemo računati na zmago. Z ozirom na to je sklenilo slovensko akademično fer. društvo „Balkan" v Trstu prirediti v svojem delokrogu (Trst in okolica, bližnji Kras in severna Istra) o priliki obletnice XX. septembra I. Narodno zbirko. Vsak Slovenec, vsakega stanu in poklisa naj smatra za svojo dolžnost žrtvovati o tej priliki še tako malo svoto v narodne namene. Nabrani denar bo podpisano društvo razdelilo po jednakih delih in sicer za družbo sv. Cirila in Met., za dijaško podporno društvo v Trstu in za ljudske knjižnice, ki jih ustanovlja podpisano društvo. Način nabiranja in tozadevni podatki bodo objavljeni v „Edinosti Slovenci! Brez žrtev ni vspeha, za to žrtvujmo, da bodočnost bo naša! TRST, 7. septembra 1909. Za Gilor aM fer- iruštra ,,Batok!: Iuan Marija Čok, Iuan Brezouec. t. č predsednik. t. č. tajnik. Izvor jezikovnega vnrašaija. V zadcjem času imajo nemški ouoajaki h.ti st*.!n'i rubriko pod naslovom: D:e cze-cbiichea Voratogge in Wien und Niederoster-reich — češka prodiranja na Dunaju in Niže-Avstrijskem, Pod omenjeno rubiiko se čita največ o zaprtih čeških Šolah in nemških, protičešk.h demonstracijah. Vsako češko šolo. *»?ki češki izlet, vsako nedolžno češko veaelico unetrajo Nemci za provokscio. Po nemški teoriji bi Čehi na N žjearitrijtkem is ca Dana,.u sploh ne ameli živeti — viaj ne ž.veti kakor členi nareda češfc-ga. Kakor naši Italijani, tako tudi Nemci ne morejo, PODLISTEK, Navadna zgodba Češki spisal I. S. Machar. Poslov. T. L. Gabrijela je bila za dekle Bkoro prevelika. Zdelo se je človeka, da ne ve, kaico naj nesi gorenjo polo^co oeleta ; hodeč in stoječ se je sklanjala enkrat na stran, enkrat naprej, kar jej je slednjič pristojal". Bila je brinetka; v temnih njenih očeh a« je izražala strega resnost, ki se je umikala včasih za trenutek milema nasmehijaju. Na bledih licih je imela nekoliko peg; primerni nos in kraana usta so prispevala k harmoniji vsega obraza, črni lasje, počesani moderno, so biii naravnost krasni, rasli ao jej tudi iz tilnika in počesani navzgGr so dajali njenemu ari* stokratičnemu pri itn neobičajno mikavnost. Mati jej je umrla kmalu; vzgojena! jo je oče, dosložen major, postaren-elegan, navdušen prijatelj vsega icancosksga; poznaj« je vplival nanjo brat, ki se je vrnil z akadsmijs in postal poročnik v Pragi, Gabrijsla se je navzela pdfg^ma možkih navad; oče ]o je naučil kaćiti in klet:, brat tvojega toaa, krettnj in fraz, ostanek }e dopolnilo čitanje francoskih romanov — Gabrijela je bila emancipirana, moderna amaconka. Oče ja ja ljubil strartoo, ali ona mu ni vračala ljubezni. Ubcgala ga je samo na videz, ali de* i la!a je, kar je hoteia sama. Brat se pezneje ni zmenil nn-ga z£s;o. ali bolje: nočejo umeti duha nove dobe, novega časa in novih razmer. Oni sanjajo še vedno o onih starih, nekdanjih časih. Ča je še kdo kedaj želel, tedaj si gotovo žele naši avstrijski Nemci in Italiiani nazaj „die guten al ten Zeiten", ko so bili oni absolutni gospe-dar j i, ko je vladalo med Nemci in Italijani na eni, ter Siov&ai na drugi strani uprav kraano, idilično razmerje ; one čase namreč, ko ni prvih nihče motil v ulegi gospodarjev, a so slednji mirno prenašali vlogo helotov in sižnjer, Ali poleg one znane italijanske: Altri paesi, — al tri costumi, bi »£ mesjio reči danes: Altri tempi, altri costumi. Dh, drugi časi, drugi običaii. Ti preklicani Slovenci, ki priha'aio v Trat, se nočejo več poita i; ac. če vati in tisti trdoglavi Čeki, ki oriha;ajo na Dun^i, ae nočejo več ponemčevati. Pa ne samo to! Kar naenkrat so začeli ti ljudje zahtevati tudi svoje pravice! A kako to ? Kje. cd kedaj pa imajo sužnji in heloti pravice ? ! Ves boj, ki se vrši med Slovani na eni, ter Nemci in Italijani na drugi strani, je kakor boj med gospe dar ji na en*, in heloti, ki nečejo več igrati nevredne floge sužnjev, na drugi strani. Gospodje Nemci io Italijani 10 enostavno prespali zadnjih 60 let Človeškega in držav* nega razvoja. In ne samo to. Goapcdje v obče nimajo pojma o moderni d. žari, opira* joči ee n& svobedo in demokracijo, ki sta neizogibna posledica naukov o človeških pravicah, Pojm, ki ga imamo mi o moderni dr* žavi, se bistveno razlikuje od pojma, ki eo ga imeli o državi r. pr. stari Grki. Ti so umerali pod pojmom državljana le svobodne ljudi, one, ki so živeli od Bvojega imetja. Prilično enaki pojmi so vladali tudi v po* znejš''h oligarhičnih republikah. S tega gledišča je tudi opravičeno, če Iralijaai trde, da je rgodovina Trsta, Istre in Dalmacije italijanska. Omenjene držele so bile po tedaj vlada očih pojmih italijanske, ker je bil n i* Inv suveren — beneška oligarhija — itali-jan«k;. Peščica suverenstvo tvorečih italijanskih plemičev je vladala nad ostalo brezpravno in dajala deželam svoje narodno lice. Pa. če je že v staro- in srednjeveški oliga:h.čni republiki vladal nazor, da )e državljan le oni, ki ie ob ecem posestmk, je vlad&l v srednjeveški fevdalni monarhiji naz-r, da sploh v«e živi in obstoji le radi vlsdarja. Nareda, ljudstva tu sploh niso poznali; vse, kar se je zgodilo, se ni zgodilo radi ljudstva, ne radi nareda, katerega (kakor rečeno) niso poznali, ampak radi vladarja. Vladar je bil vse, a ljudstvo le brezpravna masa, ki inu siužiu eni edini osebi — vladarju. In ker so bili avstrijski vladarji Nemci, je samo ob sebi umevno, da so tudi deželam, nad katerimi so vladali, dajali nemško obi-ležje. Vsa zgodovinska prava, ki se nanje sklicujejo Nemci in Italijani, — pa tudi nekatere češke in hrvatske stranke, — se torej opirajo na že davno preživele nazore o državi. Pojm moderne države je ▼ suverenosti naroda, a pod pojmom naroda ne umevamo kake posebne kaste, kakega posebnega razreda, ampak vse ljudi istega jezika in plemeas. Člen naroda je vsaki človek; vsakdo je torej člen Bnverenstva v moderni Edino bitje, katero je imela resnično rada na svetu, ki mu ni zakrivala ničesar in za katero bi bila vse storila, je bila njena prijateljica, znanka iz šolskih let. Bilo je to slabotno, majhno dekle, polno smeha in humorja, včasih jeznerita, svetlih las in modrih oči;. Imenovala se je Ema. Bili sta skoro ves dan skupaj, vedno enako oblečeni, jednih mislij. da, rekel bi človek, dihali ata skupno. Častilcev sta ime i zadosti. Bili so to dobre partije, ali vročekrvni mladeniči in resni rrr.žje so odhajali čez kratek čas od njih kakor poparjeni, bodi si zaradi brezobzirnosti Gabriieline, ali vsled dovtipov in smeha Ensinega. * * * Bilo je decembra, na velikem balu na Zofinskem otoku. Pred oemo ure, pred začetkom plesa, je Gabrijela sedela aa vzvišenem prostoru in se ozirala po dvorani. Pravkar je zavrnila s hladnimi besedami četrtsga plesaželjneg« človeka in čakala oa Emo. Ča-stilka plesa ni bila, ali gledala je rada na to zibajoč« se pisano ljudsko nnožico. E«a j« prifiU, Z njo mlad mož, še Manjše postave neg* sna, redkih svetlih las, rudečega obraza in lepih blsdomodnh oči j. Njegov frak se je svetil skoro z žametastim lesk«rs, v reki je nosil klak. Gabrijela je stopila njima naproti : „Zakaj tako pozno ?* je vprašala strogo. »Moj brat Karol,* je predstavila Ema mladeniča mesto opravičenja, „ prišel je na večer, hotel je iti z menoj, in morala tem čakati nanj. ker je pri toaleti zelo po-Čaien." državi in je kakor tak deležen v enaki meri državljanskih dolžnosti in neb pravic!! In če govorimo o narodu in pravicah naroda, tedaj vidimo pač ▼ narodu, t masi, torej t gotovi skupini ljudi nekaj konkretnega, namreč skupino ljudi, maso, ki sestavlja ta narod; nasproti temu je pojm o narodnih pravicah nekaj povsem abstraktnega. Narod kakor tak nima mkakih pravic, ne more imeti nikakih pravic; pravice imajo le posamični icdiTiduri, ki sestavljajo nared in so členi carodoe celokupsoeti. In tako čd.o prišli n hote na češkeg* vseučiliškega profesor a in državnega poslanca dr a. D r t i a o. ki dokazni e, da imejo Čehi pravico do čeških solna Dunajuna podlagi i n d i v i d u v & i-nega pravf. V članku, ki smo ga že omenili, pravi dunajska „Zeu* irot-ški, da bi po teoriji profesorja Drtine vsaki Čeh v krošnji nocil svoje jezikorno pravo, a dunajski liat pozablja pri tem popolnoma, da avstrijski Nemci že danes nosijo v krošnji seboj ne le svoje jezikovno pravo, ampak tndi privilegije. Kajti naj je prišel Nemec kamor-koli v državi, dobiva svoje pravice v materinem jeziku. Iz take pisave in vsega postopanja naših Nemcev je razvidno, daseoniše niso u ž i v e 1 i v b i st v o moderne države, ki črpa vso svojo siloiz pravic posamičnih indi* vido r, ker je splošno priznano, d3, čim večje pravir.e užvajo posamičniki, ki sestavljajo narodno, oziroma državno celoto, tembolj se ti čutijo kakor čle^i ukupnosti, Pravica pa ni le to, kar mi utegne doozšati kakih materijalnih koristi, marveč je tadi pravic izključno etičnega značaja. In med te slednje spada tudi invprvi vrsti jezikovno pravo, ki ima toraj si oj izvor v indi vidu ralnem pravu. Nistm jaz kriv, če sem ro^en Slovenec. Ali ker sem se rodil kakor tak, smatram za sTojo dolžnost, da ohranim ta znak, ki je del moje individuval* n o s t i. Ako slučajno prihajam sam v ptaj kraj, med ptuje ljudi, se moram udajati v ptuje razmere. Ali, čim se nas je nabralo na enem kraju več pripadnikov iste narodnosti, začatimo se naenkr&t kakor posebna skupina in zihterali bomo pravice, ki nam pripadajo kakor Členom iste narodce skupine. To je nekaj jasnega, tako logičnega! Ipak s samo to teorijo ni še nič pomagano in nič rešeno. Ali to je jasno, d a j e-zikovne vprašanje treba enkrat rešiti in sicer definitino rešiti. Tako ne more ia ne sme dalje. A rešitev je edino le — kakor ms že opetovano pov-darjali v tem listu — v jez kovnem zakonu za V80 države. A podlaga temu zakonu pa bodi narodna avtonomija! „Piccolo" na — „berlini". „Piccclo" molči; tace e corferaia. Kakor svira o njem florentinika „La Voća", kar pripoveduje o njem ta list ▼ zadnji številki, to je zares nekai kakor da so pribili Gabrijela je preletela s pogledom po majhni postavi Eminega brata. Gledala je nanj nekako čez ramo in okoli ustnic jej je zaigral posmešek. Potem se je peklonila s hlinjeno resnostjo. rAli ostanete sedaj ▼ Pragi, gospod Karol ?" je vprašala malomarno. „Da g ospica, stalno, sit sem že tega potepanja po svetu," je odgovoril in gledal nepremično nanjo. „Odpustite, moram nekaj govoriti z Emo,* je spregovorila Gabrijela in sklonila glavo k ušesu njegove sestre. Karol j'^^zumel- „PoljubljS roko. goipicc,* se je poslovil in odšel na drugi » nec dve rane. Gabrijela je br. nila v smeh: „Ta gumbek je tvoj brat, p aim te, od kdaj ?* »Bil je precej let n deželi; kakor sem ti pripovedovala, je stav nekje Ba Tirolskem železnico; on je namreč nžiner," je odgovorila Ema. Gabrijela se je ozirala po dvorani. Videla je skoro čez glave vseh, kolikor jih je tam prsmeniralo v krogu. „Glej ga," se je zasmejala, „tam stoji na drugi strani dvorane, pod zrcalom, pravi Liliputan. in njegov obraz dela utis dovršenega krokarja.4 »Ne smej se mu v obraz, vedno gleda na-te," jo je opomni« Ema. nAli ae ga bojiš ?* te je smejala Gabrijela. „To ne, ali te njegove besede, dovršen pridigar je" — je odgovorila Ema resno. „Piccola" in njegove gospodarje na — rber-linoM, na sramotci eder. Na žalost ne moremo prinesti v originalu tri kolone dolge obtožnice proti KPic-colu". Omejiti se moramo le na neka; mar* kantnejih citatom. Dopisnik lista „Vcc3u, Slataper, ki je prvi začel razkrinkavati neumno slavo-fibako politiko naše irredent', odgovarja „Piccolu11 n&me^tu Prezzol nija v znani polemiki, a i ie Italijanom v Trstu treba, da znajo sloTeosk^ aH ce ?... „Vcce"4 vprašuje : „ZakM se „Picco.o* d) par let cazai ri upsl citirati in izpodbijati „Elinotti", razua s pomoč o kakega pri-jatelia ? ! Zakai je „Indipendente" Š3 vedno v tena »tadi;u ?! Zaka.j „Piccolo" Sa danes ne polemizira a slovenskim listom..?! In ali ni velik pogrešek „ Lavora tora", da ae tako malo peča z „Edinostjo" ? S ovani 30 tu, imajo s , vi popravljate samo trditve, ki bi mogle k ^o raniti videz i a delo italijansko-liberplne stranke !« S ataper pričaš« po tem to le cvetko iz vrla „Piccolove" iskrenosti. „Piccolo" : „V Trst j e neka numorična slovar ska moč". SUtaper: „A je nad 40.000 Slovanov v Trsta. E aitro che.,.. forza i-uxerica! G o* spodarska in končno je te danes intelektuvalna moč!" „Piccole" : „V litri je del prebivalstva slovanski". Slataper : „Altro che pazte ! D u e t e r z i, d u e te r zi!" Kaki gospodarji da so Italijani v Trstu, ilustrira Slataper temi besedami : „Italijani kričijo: To je nsša hiša! Ven z usiljenci I — Ali ri o tem glrboko prepričan tudi sam „Piccclo" ? A vendar so ti slovanski „inva-soriu toliko v svoji hiši, da nas skoro skoro vižejo ven !" S.ataper pravi, da čitatelji „Piccola" ne znajo druzega ne misl t, ne govoriti nego : „Governo boja" ! — „ita;ianiti jimmarce*ci* bile* ! — „ciacialitri vendui** rporchi de a'ciavi!" „Škoda ! On bi bil moral postati jezuit," je pristavila z lahnim prisiljenim nasmehom. Ples se je začel. Obe prijateljici sta seli. Če se je kdo približal, je dobil kakor navadno — košek. Med pavzo je šla Ema k materi. Srečal jo je brat in jo vstavil. „Ema naj reče Gabrijeli, da hočem plesati z njo četvorko. (Nagovarjal je svo;o sestro kakor ona n:?ga v tretji osebi). „Zakaj jej ne reče tega sam?" „Nočem dobiti „koša" iz prve roke". Ema se je vrnila k prijateljici in jej na* znanila to. „To bo ganljivo", in Gabrijela je napela zgornjo ustnico, vsa dvorana se bode ozirala za nama. Sicer, kaj se menim za ljudi! Reci mu, da plešem če hoče tudi dve četvorki". Ema mu je prinesla odgovor. „Hvala", ie rekel in te nasmehnil. Plesala sta prvo Četvorko. „Zakaj niste prišli aami, ali bi vaj bi „košek* iz prve reke tako zelo bolel je bila prva beseda Gabrijelina. „Ne vem, gospica, ali še nikdar nis.m dobil koška*. „Morda niste še nikdar nikogar pretili za ples*, je dejala zbadljivo. „Do danes samo znane osebe", je odgovoril mirno. „Tim večja čait zame ?" je z?ecel ravno-iati zbadljivi ton. „Ne, gospica, odlikovanje, milost, sreč*f čast, ali karkoli hočete, za-me. Dali ste danes že neksj košov". (Piid še) (Zares krasni komplimenti, ki jih je dal Slataper „Piccolovi" publiki). A „Piccolo" cima toliko energije, da bi otežil pamet gToie publike in morda celo tudi — «tojo pa-net, d»|bi gledali stvari v globino do droba j a da bi ravno tam zastavili nož l" Slataper toži, da na žalost ne pride tako hitro do sporazuma med Italijani in Slovani kakor bi on sam vroče želel, ker da so po historičnih zakonih Nemci nakazani na sporazumljenje se Slovani zaradi vladanja v tej državi, ^ To mnenje je seveda krivo, ali iz tega je razvidno, da Slatoper se ne pridružuje mneniu „Piccola", da so Italijani nakazani na slcgo z Nemci. In mi pravimo Se enkrat, da. čim se Italijani boljšs poučijo o ciljih slovanskih narodov v monarhiji, n a]de]o ravno v nas svoje naravne prijatelje in zaveznike ! Ni t'.rej r p«, kar pravi Slataper. da je prepozno poveriti o tem sporazumu. Zaključni e s»oj članek : „AJi prej so bili ▼ Dalroa-Ciii, v Istri in v Tr«tu Italijani favoriziranj, od vlade proti Slovanom in so jih skupaj j žnjo tlačili! To »e grenke resnice, ali — re-. ■cice. Toda tudi koristne, kajti če bemo še nadalje napihovali leg-ndarni Trst ki plava1 med italijanskimi oblaki, bomo imeli krik in vik in gromovitih evviva; — toda spoznani* realnega interesa, denarja — nikakor ne! Če bi italijanvki novinarji in voditelji takaišnjik italijanskih strank ne zakrivali! javnosti — posebno ms si — teh resnic, bi j bila kmalu odprta pot sporazumljenja se Slo-j vani! _ „VeleizdojniSki proces" j v Zagrebu. (143. dan razprave.) Zagreb. 10. IX. Na včerajšnji popoludanski razpra7i je dr?, pravdnik navajal razne ispo^edbe prič in čital različne članke iz .Srbobrana" in „Srp-skega Kola". Na podlagi teb citatov in člankov skuša drž. pravdnik dokazati „veleizdaj-niško tanderco" „agitacije S. bov." Na današnii razpravi je nadaljeval ■ tem, Čital je naredbe ogerskega ministerstva za notranje stvari od 6. 7. 1884 St. 26 551 ; od 24. 11. 1885 St. 62693 in zakonski č e^ XXI iz Seta 1848, s katerim je prepovedano izobešanje vsake zastave izvzemši ogrske. (Soho gospodine Accarti ! Minolo nedeljo fce je j vršila v Rumi v Slavoniji velika skupščina Nemcev, na katero je došlo tudi Nemcev z Dunaja, ki so govorili proti Hr»atom ! I Ob te i priliki so bile razobešene v Rumi frankfurtarica. Dana ata t^rej oba momenta, ki sta služila Accurtiju za obtožbo proti Srbom radi veleizdaje. Ali proti Nemcem v Rami gotovo ce bo g. Accur;i seatavlml w nobene obtožnice, ker so Nemci poleg Zida Franka jedina Rauchira stranka. Op. ured. „Edinosti".) Branitelj dr. H i n k o v i 6 : „Ali so tu v Hrvatski odločilne naredba ogrskega minister-■tra za net-anje stvari ? 1 Branitelj dr. P o-p o vić I „Z-ito smo proti ogrski zastavi r Hrvatiki I S temi naredb&mi morejo pristaši jedinstvene države prepovedati V Hrvatski tudi hrvatske zastave \u Drž. pravdnik Accurti: „O tem nočem govoriti ! Branitelj dr. (Jaj: „S tem morete opravičevati tudi madjarikd Julijanske Sole v Hrvatski !' Drž. pravdnik Accurti: „M a d j a r s k e iole ne tvorijo za Hrvate n i k a k e nevarnosti! (Vel kan. ki hrup.) Dalje je čital drž, pravdnik nekoliko poročil o shod>h trbiko-SMUCstalno ttranke ter je naglas&l, da ima ta stranka glavni delež na velei 7. daj i. Ta proces da ni naperjen proti Srbom kak-r tak m, ampak ie proti veleizdajalcem, katerih veleizdajstvo da je popolnoma dok' z^no. „In Redaj — je nadaljeval — pač ne bo nikdo več Lako nesramen, da bi trdi), da je bil ta pr ce« čin osebnega mafičevanja bana Riucha ali pa potreba za mona hijo. Obtožencem preostaja le še milost kralja.u Brcnitelj dr. M e d a ko v i <5: „Tako govori že pred obaodbo! Dr. H i o ko-v i ć; „Vedno lepše!" (Velikaaski hrup). Vs! obtoženci so krivi veleizdaje, deloma neposredno, deloma poiredno." Na to je drž. pravdnik prešel na posamične obtoženca Adam Pribičević da pripoznava, da }e pisal v „Srbobracm", da je bU v prostorih in člen „Slov. Juga", da je pital Nast.ća pismo, oporeka pa odločno, da bi bil člen revolucionarne organizacije. Dejstva in pa — izpovedbe Nastića dokazu ejo n&sprotno. Ia ravno pod težo spoznanja lastne krivde je napravit pred letom dnij v ječi poskus samomora (Ta je Valerijan Pribičević zakričal: „To je svinjarija!" ter je o d S e 1 iz d »orane v velikem razburjenja. Predsednik je odgoiil razpravo na popo-ladce. * * » O i braaitelie* 83 jih je 18 oglasilo z plaidoye i. In sicer 10 Hrvatov in 8 Srbov. Oeželnozborske volitve na Goriškem. (Dopis « Krasa) Cenjeni gospod urednik! V „Edinosti" •mo čitali, da je Gregorčičeva stranka odbila vse predloge nale kmečke stranke in da bomo samostojno volili* Nam je to prav, ker raj še, nego da bi imeli nezanesljivega prijatelja in zaveznika, nastopiiAo samostojno, in mislim, da je naša stranka dovolj močna, da nam prinese popolno zmago na vsej črti, tako, da deželni zbor enkrat resnično kaj v koristnega napravi za kmečko prebivalstvo. Za dve leti im) brez deželnega zbora; koliko koristnega bi bili lahko napravili naši poslarci za kmeta, če bi ne bilo preoira, in ako bi ne bila ravno Gregorčičeva stranka skupno z Lahi prepre-čala vsako koristno delo ! In s takimi mežmi naj se bi bila naša stranka zvezala? Nikdarl Nam se je čudno zdeio takrat, ko se je skie nilo pogajati se s klerikalno stranko, in slutili smo že v naprej, da ne pride do kompromisa. Tako smo vsaj na čistem! In ni se nem treba bati, da bi nas prijatelj Izdal. Volili br-.mo samostojno svoje kandidate. In od nas kmetov samih je odrisno, ali zmagamo na vsej črti, ali ne. Če bomo odini, kakor npsm, tedaj se nam n: treba obešati na druge stranke. Kmetskega prebivalstva je 80 °/o T deželi, in prava sramota bi bila, Če bi ne zmagali. Volitvi so pred durmi. Zato moramo biti edini in složni, če hočemo eakrat doseči po-po«en vspeh. Nekaj bi še rad omenil. To namreč, da ve posebno ca Krasu oglašajo skoro v vjaki vati k&ndidatje. V«i bi hoteli priti v deželni zbor, a to ne gre; a tem bi sedaj le delali zmešnjavo. Sami nastopimo, in ne smemo pričakovati podpore od drugih strank. Ravno zato pa ni časa sedaj, da bi se pričkaii za mandate. Imamo zaupnike in osrednji cdbo? naše itranke. Tem možem moramo zaupati popclnoin«. Ko se razglasijo kandidatje, mciamo slcžuo ie njih voliti in stopiti na volišče vsi do zadnjega! Le če bomo edini ia Če pojdemo \outi vsi do zadnjega, smemo u jati na popolno zmago. Ni treba postulati nasprotnikov, ia naj še tako sladko in prepričevalno govorijo, in tudi ni treba zanašati se eden ni drugega. Pomagajmo si sami in B g nam bo pomagal. Posestnik. Ceško-nemška sporazumna konferenca. Nemški poslanci so izdavili ministrskemu predsedniku Bienerthu s-oje mnenje, da sedaj ni primeren trenutek z* akhcanje češzega deželnega zbora. Ki:ubu tama se poroča, da bo deSeini zbor sk-rcan. Češki poslanci vgtra;ajo na s o:era suli-5ču, da se Nemcem za opustite? obstrukeje v dež. zbacu češkem ne scce u dovoliti cikake koucesi.e in da se imato vrš ti pogajanja med strankami v dež-lru m zb ira. litega mnenja, kakor Čehi, so tad: favd.-tlui veleposestniki. — Splošen utis do*ed-ii ob a-Lenih poročil o teku kobfirenca da morda vendar pride do kakega modu« viveadf. Demisija nekaterih ministrov? LT.st „Zei " poroča, da v minister aken svetu, ki se bo vršil v ponedeljek podajo ne* kateri ministri s?o;o demisijo. Glasom poročila omenjenega lista bi bila to dva nemška svobodomiselna ministra, en poljski in en krščansko-socijalnt minister. Ako se to zgodi, bi bilo to smatrati vse-kako za cg3den znak za bed oči razvoj parlamentarnega položaja. Razmere na deških železnicah. Minoli četr-fk se je vršila v Pragi v veliki dvorani na Ž fiau velika skupščina rseh češk:h strank, zastopanih v češkem narodnem svetu, na kateri so protestirali proti neznosnim razmeram na Čeik h železnicah. Shodu je predsedoval bivši praski župan dr. Podlipny a govorili so maogi goveraiki poslanci in češki odličnjaki. V ledar g a a no vsprejeti resolu ciji zahtevajo od ?lade, da stori kraj proganjanju čeških uslužbencev in češkega jezika na čeških železnicah. V resoluciji zahtevajo, da se za češke železaice osnujejo ganeralne uprave v Pragi, oziroma na Moravskom in Šleziji. Novi hoteli v Dalmaciji. Iz zaderskega „Narodnega Lista" posnemamo tolažljivo vest, da sindikat za grtdbo hotelov v Dalmaciji bodo financirale naše tri banke: Jadranska banka, Ljubljanska kreditna in Ustredni banka č. sp. Nove hotele bodo zidali v Splitu, Trogiru, Dubrovniku, Trsteniku, Lapadu in Kotoru. Trošek bi iznašal 4 in pol milijona kron. Ker je vlada obljubila subvencijonirati podjetje s 70 tisoč kronami na leto, zaprosili so }0, da bi naenkrat dovolila brezobrestno posojilo od 1 milijona kron. Mi se veselimo od srca, da je todi to veliko podjetje v Dalmaciji osvobojeno od nemških kapitalov. Iz istega Usta doznajemo, da so nekateri bogati Čehi kupili veliko posestvo v Kaštel Lukšića, nedaleko Splita, na katerem bodo ridali hotel za češke izletnike. Stokrat boljše Čehi, nego Dunajčani I l Madjarsko prodiranje v Bosni. V Tem ešvar u so ustanovili kolonizacijsko banko, kateri je namen: naseljevanje Msdjarov v Borni in Hsrcegoviui: Ča se pomisli, da s» uradniki bosanskih uradov že debili nalog, da morajo znati madjarski, nam bo takoj jasno, da nimajo Madjari pred očmi nič manji cilj, nego madjarizacijo dežele. Konflikt med [romunskimi škofi in Apponyjem. Kakor smo poročali že pred kratkim, je izdal ogrski mi ni« ter za nauk in bogočast^e grof Apponyi romunskem škofom nalog, da morajo naročati katehetom, naj poučujejo krščantki nauk v m&djarskem jeziku. Škofje s) se te] naredbi uprli in iziavili, da je ne razglasijo. Aopoanyl je na to izdavil, da katehetom, ki se ne bodo ravnali po omenjeni naredbi, jednostavno ustavi kongrao. Te dni so imeli Lromao»ki škifje posve-to vanje, na katerem so tklenili, da bodo vstra-jaii v svoji opoziciji proti omenjeni naredbi. Poučevanje krščanskega nauka je po mnenju škofov notranja cerkvena stvar v katero se drŽava nima vtikati. Škofje so sklenili, d» nastopijo sodnijsko pot, afro bi Appony res vstavil koogru?. Ta boj je vsekako zelo značilen in lep nov prispevek k peg avju o madžarskih nasil-stvih. Dnevne vesti. v Premestitev slovenskega učiteljišča v Gorico je sklenjena stvar. Tako poroča si-nočni „Piccolo*. Včeraj zjutraj da je bila pri voditelju namestništva, grofu Schaffgotschu deputacija iz Gtarice, na čelu jej Jurij Bom-: big, ki da je prišla protestirat proti nameravani premestitvi slov. učiteljišča v Gorico. Grof Schsffgctich je pa deputaciji izjavil, da !je že v četrtek prispel od naučnega ministerstva dekret glede premestitve slovenskega : učiteljišča iz Kopra v Gorico. Ta vest da ! je kakor bomba zadela Bombiga in njegova 'tovariša, ki da niso znali več drugo ziniti, i nego da so »si prestrašeni vprašali, kaj jim je pač sedaj storiti. Jutri bo radi tega nekoliko protestiranja v Gerici. Zberejo se namreč ; tam vsi župani in učitelji iz Furlanije, za po-■nedeljek je sklican goriški mestni svet, v I sredo bo pa javen shod. A menda vse to ne bi n č pomagata. Lahonake nesramnos i. — Pišejo nam : Sada] mi je jasno, od kje je laško prebival-istvo rajelo in poučilo toliko strupa, da kar beBai proti nam Slovanom. Lažiliberaiha in tudi laško „katoliška" glasila so ona, ki vlivajo tak strup v srca nevednemu laškemu ljudstvu. Lakonska inteligenca je peklaoeko i zlobna, ker, ko bi ne bila taka, bi ne mogla tako nesramno obrekvvati nas in naše oa ■ rodnosti. ' Vi ste že odgovorili umazanemu glasilu lahonskih necdrešencav, a da naše ljudstvo izro, kako upliva nesramno pisarjenje na laške mase, naj navedem (ponovno) sledeči slučaj : Ob času nemirov v Piraou, ko ie r&zdrežena masa zahtevala odstranitev s'oven. napisa s okr. sodoije je bil (med drugim) i aretiran tudi mladenič, ki je dorršil 4 realke, torej > saj deloma izobražen. V „hotelu Tigor** je PiraneS prišel vdo-tiko z zavednim Slovencem, ki je bil v pre- liskari radi pouličnih demonstracij. Ker je ' laški sin rabil besedo „š&avi", g4 je Siovenec 'posvaril, na kar se je vnela med nasprotnikoma živahna razprava o Slovencih in Italijanih. Kako hočete, da vas bomo spoštovali ali celo ljubili — je rekel Piranež — ko ne vidite ure, da bi nas pometali v morje!!*1 Slovenec je pomilovalno gledal sojetnika in ga vprašal, kedo da mu je natvezil take neumnosti I Lan }e rekel: ,To. se med nami govori ■ v obče in mi smo prepričani, da nam stre-Žete po življenju 111" Ko bi vi ne bili dovršili štirih razredov srednje šole — je rekel Slovenec — bi vam ne zameril, da govorite take neumnosti; tako pa moram reči, da nsš najrevnejši delavec ni tako neumen, kakor so neumni pri vaa — izobraženci! Tekom 14 dnij sta postala Slovenec in Italijan — naiboliša prijatelja in Piranež se je moral prepričati, da je bil po laških generalih namenoma nahujskan! Proklinjati je jel one, ki so ga spravili v ječo in ga tam zapustili. — Blagoslavljal pa je Slovenca, ki mu je po možnosti pomagal v sili in potrebi! Torej ne mi, pač pa vi Lahoni ste oni, ki ščuvajo nevedno ljudstvo proti sosedom, i Vi lažete namenoma, ker hočete tako povišati zid, ki deli vaše ljudstvo od našega! Ali vedite, da je tudi med Italijani že precej pametnih ljudi, ki spoznavajo vaše peklemke nakane ! Da bi pa dosegli, po čemer hrepenite in za kar se trudite, to je tako izključeno, kakor je izključeno, ds bi tržaški Slovani kidaj zasedli — Rim! V pojasnilo In {obrambo. „Slovenec" od minolega torka prinaša notico, nnperjeno proti gospici Marici Gregaričevi is Skednja. V tej notici je čiteti med drugim : „Gospodična Marica Gregorič je na tržaških tleh, kjer se je dozdaj sajbolj ude;-stvovala najbolj znaua po svojih mnogoštevilnih prozaičnih in pesniških izvodih, s katerimi obleguje našega kolego, g. Maksa Gotica, urednika „Edinosti", ki je s dušnimi utrinki Marice Gregoričeve ie par ducatov kosov napolnil. En tak list iz tega koša je veter iz Tržaškega privel tudi v naše uredništvo — to je namreč pesem Marice Gregoričeve, ki jo je zložila ob prilik/, ko je prišel ' Trst slavoi virtuoz Kubdiik iu bi j« sila rada imela objavljeno". Ta notica je vzbodil3 v slovenskih krogih tržaških veliko vzgledovtmje. Metto vsa-ceg* druzega pojašnjavanja o načinu, kako je ta rokopis iz koSa uredništva „Eiinosti" privel „veter" v uredništvo „S!ovenče*ou v Ljubljani, naj služi nastopno pumo, ki smo je predeli v četrtek : „Ljub. 8/9. 09. Velccfnjeni gospod urednik! Da ne bi komu delati krivice radi Kubs-likove „pesmi" Marice Gregorič Vam nanoa-njam, da sem dotični rokopis hranila jaz in ga tudi izročila našemu uredništvu. Gotovo se še spominjate, da ste mi dali tiati rolcopit r pregled, češ, ako je primeren 2a javnost. Jaz sem stvar prečitsla — menda še-le doma — in Vam potem seveda aoveđala, kaka n£umno*t je. Rokopisa slučajno nisem aničila — ne da bi so mi seveda sanjalo o tem, da bi ga kdaj uporabila proti avtorici. Te dni pa, ko sem sedela, da se je dala voliti za predsednico svobodomiselnemu „kongresu" in smo se v uredništvu pogovarjali o njenih daševnih sposobnostih (g. T r s e g l a v jo osebno p o z n a), mi je prišla tista pesem „Kubeliku" v spomin in sem jo rudi omenila. Seveda so vsi takoj zgrabili za itvar in spraševali, da*li je morda nimam spravljene? Jaz sama ssm se čii^la dolžno, da dam uredništvu v roke orož'> roti svobodo-miselstvu, kakoršnega so p-;* a^irali na nedeljskem vhodu in zs^o «-** petjem v sedmih slikah; Gterhard Hauptmann-Škerjanec: „Ha-Mica", dramatska poema ▼ 2 delih; Gorner-Pr. Govekar: »Pepelka", čarobna igra ▼ 6 slikah ; P.otz-Kaian-Dobrov: .Zakleti princ", gluma v 3 dejanjih; PIotz-Kalan-Dobrot: „Janko in Metka", čarobna igra s petjem in plesom v 3 dejanjih, sedmih slikah. Sodelujočd oso bje: Režiserka gospa Danilova. — Dame: gospa Danilova, gospa Getmekova, gospica Mekindova, gospa Po-nikvarjeva, gospice Drnfovka, Ivančičeva, Mtil-lerjeva, Pacelj-eva stM Železnikova, sufleza : gospa Zalar. _ Gospodje: Angeljski, Cipico, Lilijan, Po- trato, Safred, Štoka, Zvezdan, Boleslavski. Pront^nrloiolni ali anontl Bratina, Grgica-Lesfć, Mikuletič, Požar, Sila, rnjprUUdJdlU <111 dijelili Švagelj, Bukovnik, Kravos, Pegan, Rajner, S^L^^T^T^ "iloS p^r^0^ j Skalo mir, Vavpotič« z malim trudom se lahko zasluži mesečno Soo do Soo kron. Gostje: Iz Ljubljane: gosp Verovšek foSKj^pSS^" „NEUE F O RT UNA",; (stalen gost) g. Danilo, gospica Slavčeva, go- Budimpešta V. — Borse, — Postfach 38' spica Danilova. i Iz Zagreba: gospa Vavrova, g. Andrija Fijan, g. Borštnik, g, Markovič, g Rajč ol. Iv. Iz pssebne prijaznosti sodelujejo: Cospe Germekova, Ponikvarjeva, g. Stoka. Arhivar: G, GrgicaLas'ć ; kuli sni mojster : Jakob Ruljanović ; krojač ***; brive«: Julij Lombardo. Cene: V pritličju: Stojišča K P—. Dijaki in vojaki K —'60. Sedeži od I,—IV., z vstopnino vred K 3*30. Sedeži od V.—VIII. Trste K 1'80. Sedeži od IX.—XV. vrste K 1*40. Na galeriji: Stoiišča K —'70. Sedeži z vstopnino vred E 1 60. Lože L vrste E 8'—. Lože IL vrits E 6'—. A bon a men t na sedele in lože sprejema blagajnik g. Maha, al. Fabio Severo 13| vseb vrsi Me karvans, vssh vrti s rumeno In Črne za čevljarja In ssMar|e z lavnlco gornjih delov čevljev (tomaje). TiU#s kote črne In rumene (Bokskalk). vsstfla bolje vrat« za barvane čavtj«. Narafti m vse kraje dežele Izvršuje točno la hitra GIACOMO FREONAN ril S. EUGENIO VENUTS Prodajalnica pohištva in ma-nifakturnega blaga (zajamčeni izdelki) toliko proti takojšnjemu plačilu kolikor na obroke. Crst9 piazza S. Caterina St. 3. L nadstropje. Neva prodajalnica ur In dragocenosti G. SUCHER (ex drug Drag. Vekjeta) OOBSO itev. 36 — TB1T iinrifl irijiui inuiu. mi mm. Bsfstl Izkor slatanln«, irekralni, dragoccaotil la žepnih ar. Kupuj« Is xm«nju|s stare slsto la srehrs s novimi prerimetl. — SproJoM ssrotbo In poprsvljs viskovrsteo, srohnilss Is iopno uro. Osa« m Podpisani naznanja slavnemu občinstvu in ceDj. ( odjemalcem, da se je odprla 4. septembra v ulici Giosuč Carducci 15 (nova palača Covacich) lastnega izdelka in najzanesljivejših tovarn tuzemstva in inozemstva. V tej prodajalnici bo lahko kupilo P. N. občinstvo čevlje garantirane kvalitete največje elegance in po naj zmerne jih cenah. Udani JOSIP 8CUBICH. Priporočamo našim gospodinjam KOLINSKO CIKORIJO. Krojaćnica za civilne in vojaške obleke ter monture avstrijskega Lloyd» toHMMsnnaM kakor tudi vsake uniforme ANTON GROSSER • Trst, Corso 21, II. n. a bogato zalogo narodnega in tujega (angleškega) blaga zadnje novost\ Perfektni kroji. m——mtmmmmmmm—ma Cene jako zmerne. RESTAURACIJA PASSEGIO SAN T' ANDREA št. 36 Toči Izvrstne piva, vino I. vrste. Dobra kahinja. Velika dvorana In posebna p E«fffnAI> biv*'> lastnik gostil, soba za društva /. 1- UjilVCl.. „ALLA STELLA. .Ml ANTICHICAMPI ELISI":: TRSE TRST, ul. Cavana 2 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ■ .:. FRAN LAMPE Prodaja svežega kruha 4-krat na dan. - Postrežba točna in na dom. IT Jfova moda za jesensko sezono w in bogata zaloga s |ii Spalno m jedilne sobe na izhero, Najnovejši uzorci. Trst, Via dei Rettori št I Telefon št Ti Romano IV trgovina za moderno blago Jrgovski 5om v: o M « Černelič }(omesp Cybclin Drap. 5e dam S OKREPLJUJUĆI ZELUDflCNI EiiSlfi Glavni zastopnik za Trst, Istro Ih Goriško: Virgfilio Gallico TRST. vis Siu'ia 5t. 17. Telefon 1979. Mncgo denarja : zaslužijo oni trgovci in kupovalci, ki kupujejo ceno perilo pti tvrdki V. BULTAS Masi. Plzen Uzorci se pošljejo po poštnem povzetju. Jrst, trg ponterosso št. 7 blizu vodnjaka. yv et Artistični zavod za izdelovanje klisejev o°o a oo po raznih fotomehaničnih zistemih Visentin & Daris Trst, ulica S. Nicolo št. 34 ^ TELEFON 21-18 ^ prve vrste, kakor tudi gra- ško meso, najfineje telečje in jančje, kokoši, vampe in osoljeni jeziki. — Vse po naj-zmernejših cenah. . Udani G. Bo vrano. SraguatK . .■—3 — --. JU. . .J--- Interesantna !! NOVOST !! Nenavadno presenečenje. Avtomatično yžiga!o „REGENT". Žepno kresilo in isto- m časno žepna svetilka. | Jako elegantno in praktično. Navadno uporabljanja e 1 roko. Z enim pritiskom osen! in iuč. Cena z opisom vred : 1 komad K 3 30 ; 3 komadi K 7.75 ; 6 komadov K 15-—; 12 komadov K 27"—. PoStnine proste poSiljatve, ako se poSlje denar naprej ali pa po povzetju. ALOIS SCHAUMANH 7V"i!i!',,*'M" PO POVZETJU STANE SO STOTIN K VE<\ T V 3 D S A /:XXXXXXX:,-J«CXXXX>!CXOXXXXXXXX)KXXXXXX?v Zasebni dekliški licej trgovski kurz, gospodinjska ljudska šola Šolski sester v Trstu i ^ ■ ail- ™a zantcvo se doposijejo prospekti. ^^ ^^ ^^ ^^" ~ »t,1 li. ^ I L. J ilrI q nnriAV 1» lltoo-u ^aIato in K^M^AAA^^V^JUiVr - «J stekla, ponev iz litega železa, žlic ic rlllc, drobnih predmetov in igrač. Krta-čice in metle iz siame in žime. Glavniki, torbe za naknpovanje, listnice in no* šnjički, vse po najzmernejših cenah. Izborna lega, krasen razgled na Adrijo, park in igrališče, moderno opremljeno poslopje : električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. Učni jezik nemški, poleg tega francosko, angleško, • italijansko in kurza za slovenščino in hrvaščino. Letna penzija 600 K ; šolnina: za licej 160 K, za trgovski kurz 100 K, za gospodinjsko šolo 200 K, za ljudsko šolo 100 K. — S prihodnjim šolskim letom se otvorijo prvi 4 licejalni razredi. Na zahtevo se doposljejo prospekti. Na zahtevo se doposljejo prospekti. OJOOOOOCaOOOOOOOC' m- I—BB—BESWhi Prva slovenska zaloga in tovarna pohištva Andrej Jn^ Trst CENE BREZ IONIURENCE. ulica tv. Lucije it. 18 (za dež. sodiščem) SVOJI I STOJIM! er is v J ? fiMM® •• r-i Tvrdka vstanovljena leta 1877. muto'/vm Schnabl & C° Succ. - Trst (Inženir G. Franc & J. Kranz) Urad: ulica Micolo Maekiavelli št. 32. Skladišča: uiica Gioachino Bossini. Naslov za bnzoiavke: ,Universuma — Trst. Telefona: urad: št. 14-09. — Skladišče: št. 61. Prodajajo po zmernih cenah s Sesaljkb za vino in vodo na transmisijo in na roko. Gsvl vsaks vrste za napeljavo vode, piina in pare. Pipe, guarnicije In tehnični predmeti vsake vrste. Motorji, stroji in kotli na pare. — Priporočajo svoj tehnični urad za izdelovanje in oskrbljenje vsakovrstnih strojev za obrt ---Ceniki zastonj.--- NOVI DOHODI. V dobroznani prodajalnici oblek Alla citta di Triestc, Trst ^p0Pe?¥0d™ti0 Velika izbera moških oblek od K 14 do 44, deSkih od K 9 do 28. — Obleke za otroke od 3 do 10 let od K 2 do 16. Zaloga tu- ftn Inozemskega blaga za obleke po men, ki se izvršujejo v lastni delalnici. Specijaliteta hlač, jop in srajc za delavce, po neverjetno nizkih cenah.__—_—• „Alla citta di Trieste" Trst, ul. G. Carducci 40 iprej Torreate) dolf skl&đaš&e oblek za sicSko in dedke Jrst, via S, Giovanni 16, L h. (zraven Restavracija Cooperatira ei Ilsekert prodaja na mesečne ali tedeiisfce obroke ofcleke in površnike moške, perilo itd. N&idogovornejše eene. POZOft! Skladišče ni v pritiijču ampa* v prv.m nadstropju Frafelli Rauber: Trst, ulica Carducci 14 (proj Torrente) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za r ^dlarje. Umetni zoojs Fios^bLr&i^ t za - ■ v. m 4 r; v zobozdravniškem kabinettt Ur. Čermak mg.tusck* T K,S T df.uS 4§Ha Cete^nsa «tsv, £3, fU s«4tt V mirodilnici |VVario Ferlii) »t. Mar. Magd. Zgornja št. P. 3 vogal ulice deli' Istria, blizo lol dobi m VELIKA IZBERA K RAM ENI J, BARV, 8lT ŽKBLJEV, PETROLEJA, »•#lI»lprBŠ*k s« pitanj o stIaJ. krav, konj, tt«. Ufc Dr. TUkOOZT-Jt w IJablJcml. Prodaj* n« drobno iti d«b«t» Čaro & Jellinek Družba z omejenim poroštvom Internacij onalno prevažanj o in idlitv^ ---na vBe kraje — — — 3 posebnimi zaprtimi vozovi. 5 "3 _ KJO « S S B. t J 22 "O Caro * Jellinek ■rzmm * -f— m v- Cele/. 16-27. Trst - Ulica Carradori 15 - Trsi. flisrello HsrMj Civilni geomeier. — ffviorizovanl zaprisežene« Trst, ulica Huoua 42, II. | »prejaie merenja, e.-iskorporacije, lntalacijc ttd. aploSno ve* geoin etrlćoa deLa, Pekarni in slaščičarni-----= SIAGIO MADOU, TRST ul. 6he§a 11 7 ia al. Casenr^ §:. 12 »ta preskrbljeni ^ ive m kruhom .-krat aa dan, kakor tudi s slaščicami in • ! repećenci prve vrste. " •* *"" — POSTREŽBA NA O !V. J ALKAJV 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji CENE ZMERNE. •• P0ČKAJ & K0GL. SIOTE8 Mi J | Gospodarski vestnik, Sporočila o važnejih gospodarskih pojavih zlasti na Balkanu: potem pa: delavski trg (zvišanje ali znižanje produkcije, blagovne cene, štrajki itd.); velepodjetja (karteli, trusti. monopoli); socijalna politika (delavsko zavarovanje, brezposelnost itd.); zavarovalstvo; elektrika in vodne sile; kovine; stavbeni materijal (kamenje, cement, opeka les itd); promet na suhem (železnice, avtomobili itd.) promet na vodi (parobrodi, luke, kanali); promet v zraku (letalni stroji, zrakoplovi itd); izseln!štvo: kcnsum (sladkor, kava, petrolej itd); nova podjetja itd., itd. Sestavlja PLUTUS. Promet na suhem. Železnice v Ameriki tako ksktr ca A g:e§kem vse v zasebnih rokhb. S> vc-da so si zuaii tuk&i p s^ičniki na izredao pGajeten in celo ženijalen način priivoj.ti tebiDa čaaa Cele rHtems prog, tako, da je ponekod velika dežela po polno ms. gospodarski odvisna od tik?ga „žile^niškega kralja". Tako te je zdaj zopet ena velikih pr*g, Rio Grccd Sierra M^drej aid P-tific Raiiw y, fuzionirfcla v z osno mcgjčno dinžbo Mes.c&n Nortbv stern Riilw*y Coaip. Da jim ne gre skbo, se ra^uuje tkoro E£mop;i9bi( kdor zna, da ee Am?ris-.n c ne pač., s stvar o, ki ce nese lepega djbička, V n:inuleoi poluietju s? đ .segie c. pr. ame rikac »:a ž. lezuice 108 Eoiiijonov d.larjev več siro* t-ga dobička neg) lasi v taki dobi. K temu bi pripomnili: na vsem svetu eo najd iž e BDg'eške železnica, kajti nik;er ni ▼ee t&lro »igarno in dobro i^de!anos nikjer ni .o delarci tako drsgt, kakor tukaj, pa vendar ni držaja dozlej Se cikolu pcdpirala zžleznic, niti ne z denarjem niti ne s tem, di je prevzela garaccijo obrestovanja vgrade-nega kapitala. (Angleški tretji razred se razlikuje cd prvega temo ▼ tem, da sedi tukaj na iitem prostoru Sest, v tretjem razredu pa dvaiajst cieb. Seveda ima zato vsak sedež v prvem razredu mesto za dre osebi). Železnice ▼ Avstriji so skoro vsa brez izjeme v primeru s temi velika mizerija. Kake fioancijelne težkoče, koliko kriz in stoka! Nadalie, kako grdi vozcvi, nesnažni in nerodni. Treba bi Sa samo, da pripeljejo k nam tiite enooaditropne vozore, kjer se nahaja tretji razred na strehi, od vseh strani j odprt, kskor režijo na nekaterih francoskih lokalnih železnicah do današnjih dni — med tem celo med Parizom in Vergaillei! — in ki jih je dal menda napriviti Napoieou III. v s vi h 3 hitre; še mobilizacije : pa bi imeli vso revJčino t«>ga drugače tako lepega prometnega eredttra La enem mestu zbrano ! Sicer pa je videl pisatelj teh vrstic podobne vozove pred desetici Kti ponekod na Hrvatskem ozir. Ogrskem... Kdor se je vozil kdaj po Ruskem, vidi, da celo tam prek^Sajo opremo naših železnic ! Žaleznice v Avstriji so bile pr?otuo državne, takisto ia bila tudi južna železnica zgradjeca po dižavi. Za ča*a Krimske ?ojne pa je imela monarhija sveje vejare več mesecev mobilizirane za prezen nič, celo prav nesmiselno, ko ni bilo samo v naprej nejasno, ampak je cesar sam naprej odločno rekel, da noben vojak ne pojde preko meje; in ta mobilizacija, h kateri so biii pritegnjeni tudi vojaki iz Italije, je stala državo več sto milijonov kron! In ker ni bilo za to več denarja v državni kaci, je prodila vlada svoje železnice privatnikem za mnegj manje nego so veljale njo. Pod Tfisffaievo vlado so pričeli zopet misliti, kako bi dobila država železnice v roke, kakor se je posrečilo malo poprej Piu-ski in Hesenski na Nemškem. Toda podržavljenje je ostalo to pot le rudiment. Šele zadnje čase je prišla stvar nekako v tir in danes prstežon del (6 proti 1) avstrijskih železnic v državnih rokah. Po nemškem in bavarskem zi»temu — vlada je poslala poleg tega svoje uradnike v svrho proučavanja tudi v Italijo — hočejo prikrojiti sedaj avstrijskega. Zelo mnogo se govori in piše o različnih reformah, reorganizacijah — morda prevtč, da bi megli res nekaj temeljitega pričakovati. Sicer ne prezrimo, da je vtak začetek težak in tudi drugod ni šla stvar sama od sebe; toda ravno tako vemo, — zato, ker gledamo ca lastne oči — da trpi vsa uprava na pomanjkanju potrebnega izkušenega enotnega vodstva. Wittek se je v stvar nekako vživel in se je za vprašanje tudi nekako znanstveno brigal; tako je bil n. nr. z nekaterimi nemškimi strokovnjaki profesorji v jako intimnih odaošajih; Derscbatta je bil graški advokat in preden je postal železniški minister ni poznal druzega nego nekaj lokalnih železnic na Štajarskem; sedanji železniški minister ravno tako ni strokovnjak na tem polju, kjer je treba gotovo najpoprej temeljite znanstvene naobrazbe. Ako se vprašamo 63 po drugih vzrokib, vidimo, da so v pretežni večini -smo vprfš'.- oia oseb — kakor so lila pač tadi na Nemškem. Toda prišli 60 tam prav kmalu do uhega; zato, ker so delali praktiki v smislu svojih teoret ko? profasorjev in tega ža'ihog ? Avstriji do deces ni. Avtomobil prodira zmagoslavno na vsej črti. Francija je bila pač med prvimi e vre pik: mi drža.-ami, kj^r se je avtomobilizem najprej raz?il in kjer tudi še danes up a? siiajco c?ete. Pariška pešta je uvedi* avtomobil že pred blizu petnajstimi leti ia Sa danes rez jo po Pariiu ti.ti znani, tc-riino-rdeči avtomobili. Dunajski poŠta g , je pri čela n. pr. uvajati šele pred čvem teti. Latos si je Čina gora za razne poštna zreze naroČila v Avitriji nekaj Sftjmcjbiiov, ki so zaradi tam cbičnih st m n posebej ksn-struiran:. Kikjr ipbšao prometao sreditvo je v E?ropi najbal* vporabljen a^t rnnbil ca Angleškem in taiai predvsem v Londot-u, kjei-nimijo, kakor utegne biti znano, tolik _> cbi-ča aib elfkfcičaih cestah žele-r.ic kakor tineatalca večja merta, am ?ak opravlja omai-buj ceneni p: cestni premet. Tukaj so avtomobili ti jajc o prodrli ia izpodrinili ekoro ia docela kunisko dinamično silo. Ob slfcbem viemeiiu, tako dežju ali prezu, je ukazJ avtomobil ša posebno s^oje vriiae. Pred psr leti ho uvedli prvi javni avioni, bil tudi na Sio?en<;k?m ia sicer predvsem v postna zreze na deželi. Noben:g* dvema ni, kako d*leč ntdkriljuje avtomobil konj ko poštno zvezo in siasr v Vc&kem oziru, pred-V2:m pa gleda h.trosti prometa, kar je v diiičšjifcni gospedarikem in javnem ž>ljenju vedno bolj neprecenljive vredne sti. Kier posamičnik ne zmera vseh streškor, ali kjer je treba nabaviti premaogo avtomobilov, se osnuje navadao posebna družba. Zopet so bili Angleži na tem polju učitelji ostalim s svojo ,Ltd" t. j. limited kar po-menja „CBnjeno". Preko Nemčije so našle take n£:užbe z omejeno zavezo* tudi pot v Avstrijo in aicer leta 1907. Na podlagi take družbe se je osnovala sedaj na Dunaju avstrijska avtomobilska-fijakarska družba z osnovno glavnico 667.000 kron. Ob količkaj racijonelnem goipodarst;u se podjetje sigurno obnese. Ena drug h modarnih prikaznij, ki je nsizmeruega pomena posebno v gospodarskem življenju, ie telefon. Tuli tukaj so bili Angleži učitelji ostalim Evropejcem. Lita 1860 je privatna družba Uni*ersal Private Tele-graph Compajy speljala prve žice v hiša londonikih pri 7&t ni ko rt Telefjn je danes tak) na Angleškem k«kor v Ameriki v rokah za ■ebnih d.užeb in mtd temi so si nekatere osvojile pepolen monopol v svoji deželi; tako v Združenih državah slo rita Bell Telepbone Com;iEny. Na Francoskem je bil izprva telefon istotako v rokah zasebnikov in šale 1890 je bila stvar podrživljene. Na Nemškem je napravila prvi telefon država in tako tudi v Avstriif. Kdor pa pozna Avstrijo in Nemčijo iz lastne izkušnje, vi Ji, v kako večji meri je razvit talefon na Nemškem. Vsaka količkaj boljša gostilna celo na kmet h ima svoj telefon. Kaj se to pravi v gospodarskem življenju, umeje prav samo tisti, ki se bavi s tem vprašanjem nekoliko intenzivneje. Sedaj si uvedejo svoj telefon celo Kitajci, ta najkonservativnejši narod na svetu, ld se je obdal svoj čas celo zidom zato, da bi nobena stvar od zunaj ne prodrla v kitajsko idilično, patrijarhalno življenje. Angleška družba Western Electric Cjmpsny ie dobila nalog, da napelje v hise Pekinga telefon. To dejstvo utegne morda tudi marxikcgi na Slovenskem ganiti. Promet v zraku. Zrakoplovba je danes še vedno vzlic mnogoštetnim kraanim vspehom v stadiju poskusov in eksperementiranja. Važnost tega novega prometnega sredstva pa je tako velika, da se ni čuditi, ako je vzlic vsej nepopolnosti skušajo posebno podjetai kapitalisti izkoristiti ▼ plodonosne namene. Na Nemškem je že več nego leto dni, kar se je osnovala velika zrakoplovbena prometna družba, ki stoji v ozki zvezi s Zeppellnom. V tem oziru so namreč Nemci danes res že tako daleč, da do redne zrakoplovbene z'eza med velikimi centri ne manjka več dosti, kajti česar je bilo najprej treba, velikih shramb in ča ^ kalnic za balone, bo že precej zgradili ozi-roma gradijo pravkar. Ia tako ie prav v kratkem pričakovati, da bo poslovala taka zrakoplovbena zveza vsaj med me«ti: Mona* kovo, Frarkobrod, Metz, Kolin in Berolin. Na Franco-kem se je pod vrditvom znamenitega izumiica letalnih strojev ^AVrigbt" osnovala delniška družba, ki hoče izdelovati tske letalne titroje v večjem obsegu; taki.to iz N*w-Yi*W8, o?novala zračne-transportna delniška družba, New York Aireal Maepfacturing Nsvigation Comp., z osnovno glivnico l1/* milijona kron. Japonci, ki io ža v vojni z Rusi zelo spretno izrabljali svoje vodljive balone — omenjamo samo japonskega inženirja Ya-mado, ki ie s svojimi vspehi v Mandžuri i v^bu;al tudi v Erropi pozornost — nočejo ziostajsti zi beiokožci. Sedaj pošljejo ca Ntmško posebnj kc-miaiio. ki nej proučava najncvejSa napredke, ki jih gotovo takoj .porabijo z£-ie, kakor so Japonci sploh m vitri v pcinemin u nsšib izum*.v in naprav. A. TOSORATTi Tr?ST, ulJca Malcanton štev. 6 in podružnica Piazza Gianbattista Vico št. 2 po jako zmernih cenah ze/ir angleških in narodnih tovarn. Vsakovrsten perkal. zgotovljeno perilo in tka nine. Zavese, preproge, trliž, volna in žimii za pernice, kakor tud? drobne predmete. n P P. Hormanu, Trst f ^ ulica Giosue Carducci 20, Trst £ Velika zalaga steklenih šip t«r """ navadnih in dvojnih zrcal. Kri* ali vsake vel kosti Specijaliteta : stekleni ventilatorji. Posode za ribe. Zaloga okvirjev. Sprejme v^ako-vrstne poprave, prevlačenja s ste-kloni, verande itd. . ^ Zsljga.ctj s avb, pedjetnikev g Prodajahica Vincenc-a Piorouz Trat. ulica. Poete nuove St^v. 3, Trat VELIKA IZBEIIA HIŠNIH IlT SUH .NJSKIH POTREBŠČIN. Q Specijaliteta: posode iz aluminija. - Ve;ika izbera <3 <3 predmetov, pripravnih za darove. ^ t> O Ledfcnice, kopanje itd. po jako zmernih cena^ m i mmmmm^ • Oglase treba »asievijatl na Inseratni oddelek „Edinosti" Tpžiška tovarna za olja, mazilo za yozoue, kemiški ppoizuod? | Kollar šl Tovarn« : Kjstr^si, Asfalt, Kartan z« leaai E^rboliuej, Naftalina „GKOSSOL^, itd itd. za sedaj pH n*»e j^taij« ki ih^- ^ trajneje maziio, ki obrtaja seve ki ater* pUsti na sufsžtlčRlh kartoslii, »kritr V ____elesČJh ki vtakif^rntne« la»adfl«.,/lv.\ Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, loen! ooment, karka21noj,/karirtMmft ki«lina, asfalti in drn^i proiarodi is asfalta in katrama, opolsl* a^a »aet sa otrojo, mazila za vosow9, prizaano in na)kol}a znamk? (regi^jin**) saaet za ra^ono, mast-Taaelina za kož«, mast za ora^jjo, roWUo za čevlje M | Tovarn« In pisarna v TRŽIČU rMonfaicone)»pri Trstu. Prva parod. velika trgovina na Goriškem in Primorskem mar (Pied 25 leti poznana od Predila do Reke) Roaki Pozor ! V skladišču (skladu] lina Tsafeo Trsto flivaluih strojev za Šivilje, krojade, čevljarje ln domačo rabo - Stroji so rabljivi tudi za umetno vezanje. - V zalogi Imam tudi Sivaluih strojev r. svetorao znano znamko „PFAKF", kateri ne provzročajo pri Šivanje nikakega ropota. - Na izbero imam najfineje in trpežne dvokoles:i „Reg. nt", ..Uelical-Premier-', ,,Alfa", „Rover" in „ileteor Najnižja cena je Kron 108, s prostim tekom Kron SO već. Za prodane Šivalne stroje dvokolesa jamčim po dogovoru 1 - Plaiči za dvokoleaa od K 6 naprej. - Lastna na novo opremljena delavnica za poprave Šivalnih strojev in koles. — Glavni zadtop kmetijskih strojev, kakor sla-moreznie in stiskalnic za grozdje in raznih predmetov, prve bIov. tovarne K.. & R. Ježek, Blamko. Ravnokar je izše! nov elovenski cenik. — Konkurenca je sploh izključena I Opozarjamo ob tej priliki Blavno obćinstvo, da vpraSa pred nakupom po ceniku pri stari tvrdki ,-ošteni zanesljivi (agenti) posrećio alci se sprejmejo v služao. Josip Dehlfeva v Gorici, via Hlunicipio st. I, AMERIK. ZOBOZDRAVNIK Dr. Leopold Mraček v Trstu, Corso 17 od 9—1, 3—6 od 9—1, 3-6 Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse po najmoder. metodah. UMETNI ZOBI v zlatu, kavčuku z ozobno ploščico ali brez nje po anoerikan. zistemu in po lastni patentirani metodi. Krone na zobe iz zlata ali aluminija. = Reguliranje slabo zraslih zobov. po lastni patentirani izdiranje zobov brez vsake bolečine 12-letna praksa na klinikah na Daaaju, Berolinu, Luceraa in New~Yorku. ii »J za bolebno in rekonval©!?03nte Provzroča voljo do jedi, utrjjje želodec ii ojačuj" tud^ organizem Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nao 6000 zdravniškimi spričevali. (zborni okna. ^gg Zborni okae ■ ' I Lekarna SerraVallo - Trst Živnostenska banka pro Čechv a ioravu - (Obrtna banka za Češko in Moravsko) Ustanovno leto 1868. Menjalnica: Via Nuova fitev. 29. Podružnica V Trstu. Baa5ai proetori : Via S. ^ioold 30 (M3710 leto 1868 CENTRALA v PRAGI. — Podružnice na Dunaju, I. Herrengasse lfe v Brnu, Budjejovicih. Krakovu, Lvovu, Slor. Ostravi, Plznu, Prostčjovu in Taboru. — CENTRALA v PRAGI. Akcijski kapital : K »O,«00.000. - RezerTui ln varnostni ESKOMPT IKIENIC IN INKASO. 80RZNA NAROČILA KUPUJE I> PKODAJA VRED>OST>E - - PAPIRJE, VALUTE 1> DIVIZE - - PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA - - LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH...... zakladi približno 10,000.000. — Brzojavi : Živu.,steii* ka. Tret TELEFON: 21-57 - Ugodno obrestooanje: 4o o vložne knjižice Žtvnost. banke 4V2 o/o z diilžnice ŽiVnoste. banče 5V2 o/o delnice Živnostea&ke banke __ riTUiiifii i i metrov regolstorjev i. t. d. z jrs-rancijo. Poprave se izvršujejo naiTi-tančnejse. Stenske ure n« pr» t ponje na. df,m ter ao jih dosta tja bro/ b.fr v ■ 4" PEKARNA I Zobni ambjilatorij HANS-a SCHMIDT prej sodruga ---Dr. A. Mitt&k-a ---- ulica della Zonta 7, I. nadstropje. „tržaSka posojilnica in hranilnica" ^ Piazza della Caserma št. 2, I. n. mmmmmmam (Vhod po glavnih stopnicah) ■■■■■■■■■■ Telefon 952 ulica P. L. da Palestrina štev. 4 prodaja sveži kruh trikrat na dan. Postrežba na dom za družine in Javne lokale Specijaliteta biškoti lastne^ izdelka. Oiovanni isiersich TRST, ulica Moliuo a Veiito št. 1 Prodajalnica vi&ko7rstnih potrebščin, — Škufi, brente, k£de, železne ia steklenes — Potrebščine, namizj«, koši io reSeta ter vsako* rr^tne lončevine. Svetilke vsake velikosti. Cene da se ni bati konkurence. Prodajalnica usnja : Crst, ut. Jttoliao a Uento 7. Bogata izbera telečjih barvanih kož, izhonicr kozjega usnja in francoske teletine kat>r tudi tu- In inozemske krznins oo cenah, da se ni bati konkurenco Gotov, da me si. občinstvo počasti, bilježim udani AG0STIN0 di LIBEm v lastni hiši f Ima ne razpolago jeKlcno varnostno celico in je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so alirambloe, ki se oddajejo strankam v najem ki sicer za celo leto kron 30 za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20 za erv mesec „ 6 Shrambice so 24 cent-metrov visoke, 21 centimetrov široke, 49 centimetrov globoke. — Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti. hranilne pušite katere se priporoča posebno starišem, da na ta najnovejši in najuspešneji način navajajo štedi ti svojo deco Nadaljna pojasnila daje zavod ob navadnih urah. Po neverjetno visokih cenah se većknt kupuje blago z% moška ln ženake obleke. Temu B* lahko izognete, ako naročite blago direktno pri tovarni. Zahtevajte tedaj breiplaćno poSi Ijatev moje zbirko jesenskih ii ilml uzorcev Imam v zalogi Bamo najboljše blago zadnjih novosti. FranzSchmidt, Jagerndorf 103 --Avatrljaka Šlezlja.-- Tsvarsie in delavnice pi- hištva in stavbenih Jelkov v SOLKANU pri Gorici. = LuUi ialMmliki tU i Strt«, Mrž-kebd.. Sttkan Miaarska zadruga v Solkana ZALOGE : SOLKAN, TRST,vfaC«cerfiia4 Osrednje ravnateljstvo. ZALOGE i REKA, Via PU« 2 SPLIT, auntvoj obali Brz.: ZADRUGA - Trst Telef. št. 1631 iRterurtaa Žage v Soteski (Bohinj) Letna produkcija = K 1,000.000 — Cattoll!!! S Contl | * Sredstvo za barvanje las A TRST, ulica liuout! 451. nad. Trgov, io obrt. komisije v kupoprodaji zemljišč, ne- ' »i S* LISS, zakonito zavarovano premičnin, gožtilen, pivovarnic, vinoTočev, ž-aniaren ' ?reSi odlikovan« zlato kolajna, , w u u j* ' _ i iaotsSB krlioui in kastno diplomo OUNAI, m vsake male obrtmje kakor tudi nsjemodaji: p^RIZ, LONMN, jo -a zdravje zajamčeno iavilill lokalov, dvorcev, Staiiovailj, seSkodtfiv^ barva trajno osivele in ra-* * ,, i , dečkasta laae in brado, obrvi —ne da fckiaaise 111 frievov. Zastopstvo tu- in inozemskih tvrdk. ' ki izrabile barvo pri umivanja oziroma , v tepli kopeli — črno temno -kostanj e~ : vo, svotlo-plavkasto in temno-plavka-. sto. Volikl karton 2 si., za pookuiajo 1 gl. postni omot 15 kr. C Cink frizer, kosmetik in spe-Wo Jblllll cijalist za barvanje las. OUNAI, I., Spiagelgasse 19 (vis-ž-vis Doroteun) Barvanje las v posebnem kabineta za pospete in gospe. Električni aparat aajnov. ztstema Zastopnik Alberto Tedeschi, Corso 2 Sa fc. i 5 t ~ i i• C :2/oga dalmatinskega vir:« 3?.v_ai pridelek v Jesenicah pri Oaiiša v ulici V*,l«Iiflvo žt. 17 (Talefen lAOS) v kateri pro.ia a na tnalo in veliko. — Kadtvlj« • .ipcroča slav. občinstva r»voje »rosfcilno ,AII'Adrt» a'ioa 5t. 11 ic „Al fratelil GA S Pli >DAJO NA DROBNO IN DEBELO kakor tudi platna, perila, fuštanja, lawn-tennis, robcev, pletenin itd. da se ni bati konkurence. Pcšiijatve na deželo. Uzorci zastonj in poštnine prosti Cene Odlikov tovarna idasovirje? E. VVARBiNEK Irst - piazza Carlo goldoni 12 (vugal Corso —Via Nuova) Specijaliteta pianinov — glasovirjev svetovnih tvrdk STE!NWEY in J0NS v New-Yorku, SCHWEIGH0FER itd. M pianloi. or^estr, harmoniji Izposojuje. - Menjuje. - Daja na obroke. Popravlja. - Akordira po zmernih cenah. P. ii. odjemalcem! Naznanjam, da odprem dua 15 septembra t. I, : lokal v ulici Malcanton štev. 18 : pod mojim osebnim vodstvom, kjer bom prodajal vse specijalitete in najfinejše vrste. — V nadi, da bom v obilem številu počaščen beležim udani Zastonj in poštnine prosto pušiljem na zahtevo vsakemu pos.dmku. G-iorgio Hutter Cl Dragoceno knjigo popolnoma zastonj in vrhu tega še poštnin. prosto v zaprtem kuv. dobi vsakdo, ki nam pošlje Svoj naslov. Polagamo ta dar, da b» vsakdo opozorjen na blagomu« moČ elektr. zdravljenja. Mnogo bolnikov uiti ne ve, da se znm .re uporabiti delani, s portraitimi naših najpriljubnejŠih umetnikov previdesi p»pis plošč, najbolje usp^l h hrvatskih, slovanskih, srbskih, bosanskih, tur-šaih k*kor tudi iaternaeijonalaih komadov. Najboljši nabavni vir za plošče in gramofone, ker se ne omejujem samo na en iidflek, ampak imam v zalogi več prvovrstnih izdelkor. gf- Prodaja po najnižjih tovarniških eenah. Staru plošče zamenjavam. Zalogaaperes, membran, igel I. t. d. Lastna delalniea za poprave. M. DRUCKER. Iliea 39. — ZAGREB. — Hiea 39. I Za one, ki at&aujejo v bližini — kolodvora jnžne železnice. — Včeraj se je odprla v ulici Benvenuto Cellini (vogal ulice Carlo Ghega) nova mesnicali.Concillia kjer najde P. N. občinstvo najboljše vrste- volovskega mesa, tolminske teletine, JanJ 6ka, ponlards znane tvrdke SIMOF J ANS v Orađcn, osoljenih In okajenih Jezikov in raz no- r^'SEZKm ^^■H Specijaliteta: Graško meso. V tej mesnici posvečalo se bo posebno pažnjo higijeni. Naznanilo gg. zidarskim mojstrom, podjetnikom, inženerjem in lastnikom poslopij!!! Lovrenc Rabitsch & C ie - Trst avto rizo van i tesarski mcjster —— ulica Gioiranni Bocaccio št. 7, I. nad. se priporoča za vsa tesarska dela, kakor n. pr. : zameno starih streh, zgradbo novih streh, lesenih lop, vrtnih chalets, verand, poda, dekorativnih stropov itd. Načrti in proračuni se izvršijo vsakemu na željo. Rabite za streho vaših m i -s = c <* C M I « Naslor L- - •• ? r ^ - • ■ =■ -jiUl; ETERHIT TOVARNA LJUDEVITA MATSCHEK U 5 - — f 1 - " " . > LIKZ /V □ C KLABRUCK. DUHA J. BUDtMPESTA,NYERCES*UUFALU Glasno zastopstvo in zaloga: V. JANAH in drug., Trat, Via Sanita 25 Stran Tin EDINOST« St. 256 V Trsta, 12. septembra 1909 Društvene vesti. Glasbeno društvo »Trst* scdelaje d&nes i"poiudn« na veselici pevskega ctmitva „I!i-r a \r S', Jakoba in sicer s tamburaškim i borom. SprenHevali se bodeta pesmi: „Na tnjib tieh" io rHrrbt*ka davorija". Ć'ete poživljamo, da se polnoSteviino uleUže t* vejice. Odbor. Zaklad. St. Jakot»ka Čitalcica udHzoii. knkcr že objavljeno prihodnjo nedeljo 19. tm. t • nninovejSo nar. igro v d'orani „Narod, ci >mau pri sv, Irana. Po predstavi ue ir5i ples. Veselica v Lonjeru. Danes popoludne torej v Lan jer i Do Boccheita s tramvajem, ». petem (
    j u dnevni red se piijavi kasneje. Vojaško veteransko društvo za Trst in okolico priredi v nedeljo dne 12. septembra t. 1. ob 1. uri popoludce drušiveuo streljanje v tarčo na c. in kr. vojaškem streiiiiču v Bez ivici. Vsakemu je na svofrid , ali t d Ide poljubno v Bazovico, ali pa ob 11. uri t kupno od društvene pi*arne. Grjstji dobro c šši ! Nar. delav. organizacija. Vabijo se tovariSij naj st> udeležijo da-i sšn ih Tetelic „Adrije14 v Barkovljah, „Iliri o" ori Sv. Jakcbu ia „Zastave" v Ly rjerju. Jutri, ponedeljek, dne 13. t. m. ob S. uri zvečer se vrši: 1. seitanek pripravljalnega odbora z a: Rojmn v proctoi.h „Konaumnega druš:vau v Kol 11 u pri cerkvi. 2. seat&nek priprarljalcega okraja za Sr. Jdtoj-k uiiraj v 9'ostorih pev. dr. „Ilirija", uiica M.nticchi št. 15, I. Jutri v ponedeljek točno ob 7. uri zv. i aa združeni odbor delavcev iz proste lube aupeu sestanek, na katerem se bode razpra?-/ »io o zeio važnih vpreSinjih in na katere g.v so tovariši odborniki naprošeni da se polat-fc:tv!ino udeležbo sestanka. Darovi. Drotsski igralci hrv. gledališča iz Ze-j g >.bh daio-ah so S 7.20 od prtdstave v >*azov:c= za moško podr. sv. Crila in Metoda. DcLfci b ani uprava. V „Edinosti* 6t. 245 dne 1. septembra t. 1. izkazan dar K 6 in K 2 62 za družbo s?. Cirila in Metoda nabran „Pri Franzu* je menda pomotoma objavljen ; zato prosi ured-i t&tvo „Edinosti" onega, ki je dotično notico izročil listu, naj pride ▼ naše uredništvo; ravno tuko je naprošen tudi g. Romeo Sancin i i Sktdnja, da bi prišel v naše uredništvo. — Nadalje je Daprošen g. M, ki je izročil K 5 mento brzojavke na Jesenice (Edinost" 12. avgusta št. 225), naj pr.de v uredništvo ridi pctrebcega pojasnila. Književnost in umetnost Moč uniforme, burka i petjem, vglasbil p. H O. Vognč, To svojo burko je g. Jake b Stoka izdal sedaj v tisku. Knjižnica kaj i>čno opremljena na zunaj, a po osebni je t» igra najpripravneja za naše obč o »tvo, ki se boče res zabavati. Ker je jezik list in gladek in je gospod Stoka prvotni rokopis spremenil, oziroma spopoloil po iz* Lustvu na primijeri, primerno gledališko-1 *b> nični strani, moremo sedaj to njegovo zadnje delo najtopleje priporočati, ter omenjamo pri tem, da imamo pred seboj pismo nekega 7ianegn slovenskega književnika ki se na-;avnost laskavo izraža o delu gosp. Stoke. Urer;eni smo torej, da istotako, ali pa šd bolj, nego so ugajali „Triji tički" in „Ne kiiči vre ga", ki h o ju že neštevilokrat v pri zorili Širom po deželi, bo dobro dešla povsodi tudi „Moč uniforme", Dobiva se po 80 stot. po vseh kojigar-cah in pri pisatel;u samem ; a glavno zalogo ima Goienjčera kujižarna v Trstu, ul. Valdi-nvc. Vesti iz Goriške. Mednarodni kongres za stanovanja na Dunaju. — Stalni odbor „mednarodnih kongresov za stanovanja" v Bruselju je sklenil f-bruvar^a meseca 1908,, da se ima iršiti IX. mednarodni kongres ▼ drugi polovici maja meječa 1910. na Dunaju ic je naročil av- striiftkim orib, rotim člene m, oaj pripravijo vse potrebno. V to svrbo se je vstanovil na Dunaja na osrednjem mesta za preured tev stanovanj začasni odbor, ki je sporazumno s stalnim odborom določil za kopg^es sledeči dnevni red : 1. Do kakšnih zaključkov so dovedle dosedanje izkušnje glede na „občinsko politiko v stanovanjih", in na kak način je rešiti dotične naloge? 2. Kako je organizovati „kredit" za obče koristen stavbeni n&pre dek ? 3. Majhna hiš ca ali hiša za dajanje v najem ? 4. Kakšni uktepi se nasvetujejo, da se znižajo troški za zgradbo majnih stanovanj? Razven tega se bo moralo predložiti skupno poročilo o napredku glede na stanovanja v zadnjih 5 letih r raznih državah. PogajaBja, da bi se dobili poročevalci za posamezna vprašanja, so se Že uvedla. Odbor se nadejs, da bo na kongresu obilo udeležbe, zlasti iz Belgije, Nemčije, Arglije, Francije, Italije, Holandske, Ogrske in in Združenih d<ž*v severne Amerike. Obljubilo se je tudi, da se v kratkem a stanovi avstrijski organizatorični odbor, ki bodo v njem zastopam tisti krogi, ki so prizadeti pri tem vprašanja; vsleg tega je pripravljalni odbor povabil deželni odbor, naj odredi svojega zastopnika v pripravljalni odbor. Deželni odber je mnenja, da bi mora: pridružiti inicijativi kongresnega odbora zavod za pospeševanje obrti, v čigar akcijskem programu je sprejeto tudi pospeševanje zgradbe stanovanj in delavnic, odgovarjajočih bigije ničnim in socialnim zahtevam. tega razloga je odpotlal deželni odbor prejeto povabilo zavodu za pospeševanje obrti z opazko, da bi bilo njegovo sodelovanje pri organizatorič-cem tdboiu dunajskem kar največ uspešne, ako bi imel vedno na razpolago po c. kr. ministerstvu za javna dela delegiranega inženirja, ki bi naj rešil velevažna vpraštn a delavskih stanovanj v naši deželi. Telovadno in pevsko veselico priredi dne 12. t. m. ob 12. in pol uri popol. drrštvo „Zvezda" v Sovodojah tik rubijskega mo»fca. Na vsporedu je peš hoja s tremi dobith, telovadb«, akrobatični nastop, ki te ga udeležita g. Nanut, učitelj telovadbe in g. Levček iz Gradca, ki si ie na lanski telovadni tekmi avstrijskih telovadcev v Solnogradu pridobil prvo zlato darilo ; dalje se bo vršila roko-borba, na kateri si bosta stala nasproti učitelj telovadbe g. I. N^tut, ki je leta 1907 v Gradcu premagal svetovnega rokoborca Rajčevića iz Trsta in si pridobil s Um veliko zlato svetinjo, in pa g. Len ček, ki je ob tej priliki dobil četrto darilo. DruStvo of-gradi zmagovalca s 100 kronami. Nadalje ce bodo proizvajale krasne skupine, nastopijo trije izvežbani peviki ibori, bo svirala g.dbi in se bo vršil ples. Iz kratka: ud Užeicem je zagotovljeno obilo krasnega užitke. x Nezgoda. Ivan Ki&njšček iz Ravnice je padel, ko je hctcl leči, iz senika in si je zlomil desno reko. Nd njegovo vpitje so pritekli sosedje, ki so ga »pravili v bolnišnico. z Radi uradne nezvestobe je moral odgovarjati pred sodniki 31-letni Josip Praznik. Uslužben je bil na postaji drž. železoice v Prvačini. Tam je bil zase pridržal dva zaeska po K 130. Dobil je 4 mesece ječe. x Kolonski shod sklicuje ,Kmečka stranka( za nedeljo 12. r. m. v zapadnih Brdih v Gabrijah v prostorih Valentina Klavora. x V Dornbergu so ustanovili vinarsko in gospodarsko zadrugo. Lahi protestujejo proti eventuvelni premestitvi vlovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. V četrtek je bilo par laških pre-napetežev pri županu v t-j zadevi, ki je takoj brzojavil minist. pred edntku in n&učnemu ministru, naj se nameravana premestitev zistira, (glej včerajšn o našo tozadevno notico f Op urod.) ker da sicer se je bati, da se rte mesto uprel Tu se vidi, kaki pajaci so ti naii Lsh . K r se je zganilo par kričačev, brzo;avlja žujan: provecherebbe una generale sollevazione della ottadinanza ! To je le v fantaziji žapana B jmbiča ; laški meščani bi se za par slovenskih dijakov sploh ne brigali in še veseli bi bili, če bi prišlo ▼ mesto kaj več ljudi, ki bi paščali fu in tam kaj denarja. Laiki Bombiči in Pi-navčiči so nshujskali celo „Zvezo laških učiteljev", ki pride v nedeljo v Gorica protestirat Vsa stvar je le komedija, in stavimo, da porečejo laški liberalci, da je kriv Faidatt*, da pride učiteljišče v Gorico! To so čisto navadni volilni maoevri, in npamo, da bo tudi vlada to umetno kričanje presojala s tega stališča. J|r-MH- MrtMl ,{r- {H;, ^Hf!^ Dr. Fran Korsano Spscijallst za siftlJtKne In koine bolezni ima svoj ambulatorij r Trst« v ulici San JficoEd stev. 9 (ud Jadranko bako) gŠf SjMtfiM »i 12. flU 11 It 5. illHAf.il pol »l?*l ujsm Važno naznanilo. Cd««%sr rs vsako važno vpra faitje, posebno v slučajih boleza-d*bi vsakdo, ki psšlje šest kron v priporsčesem pismu ali po poštni nakazaicl profesorja PIETBO D' AKICO, ali o a flolferlno 13, Bologss. Objava. Veled stalne preselitve na jug ae proda lepa enonadatropas Vila v prijaznem zdraviliškem kraju spodnje Štajerske 2 minute od kolodvora, pod zelo ugodnimi pogoji. V vili se nahaja 12 večjidel opremljenih sob, 2 kuhinji, velika klet (pripravna za vinsko trgovino) dalje lep lepotični, senčni, sadni in zelenjadni vrt, izvirna voda na dveh krajih. — Vsako natančnejše pojasnilo pri lastniku Alojzij Kraajo, Vila Ca-rola, Laiki ti g, Spodaj e Štajersko. Zaloga Ugotovljenih oblek le = manlfakturnega blaga AL MONDO Preseljena Iz Barriere št 33 v nI. delt' Ustna štev. 8 (Sy. Jakob) Velika izbera moiklh, deških in otroških o-blek. Zaloga blaga za obUke po meri. Srajc, spodnje hlače, nogovice, pletenine, ovratniki zapestnikl, o»ratnice itd. itd. v bogati Izberi. Zaloga najboljših modrih, rumenih in belih jop za mehanike itd. Specijaliteta: hlače za delavce. Vse po naj zmernejših cenah. Odvetniška pisarna v Trstu sprejme takoj v službo strojepisja vajeno gospodično in vajenca. Ponudbe naj se vpošljejo inser. oddelku „Edinosti^ pod „Odvetniška pisarna**. Gospodarsko In Kans. društuo u Lokvi išče poslovodjo za prodajalno z mešanim blagom. - Zgiasitev do konca t. m.--Plačilo po pogodbi. Načelstvo Gospodar, in kousum. društva v Lokvi * Cement - Portland ■ „SALONA" ■ Družbe „SPALATO" Anonimno deln. druStvo eementu Portland SALONA. Letni prolzpodi: 10.000 ua$on. IZKLJUČNI ZASTOPNIK :: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605. Zaloga Cementa Riva Grumula 2 Telefon 23-30 Lastna delalnloa. Angelini & Bernndon TKST, ulica San Xicolo 13 -■■■■■■■■- ^s^ Uvoz in izvoz ^^ orožja <« streliva tfa željo se pošljejo eeulki zastouj in poštnine prosto. o Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je kupil dobroznano gostilno „Pri Detelji" (Al Trifoglio) alloa Belvedm ftt. 7 kjer toči najizvratneja črna la bela dalaat. vina. Istrski refoik, belo vipavsko in vedno sveže pivo. — Postreže tudi ob vsaki uri » mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna. Cene zmerne. - Za obilen obisk se priporoča udani Anton Vidaković. PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v Ljubljani. Podružnici v Spljetu in Celovcu. Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni zaklad K 300.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povodnimi pogoji devize in vse vrste denarja. - Vloge na knjižice obrestuje za sedaj s čistimi Safe deposits. Safe deposits. Menjalnica je odprla neprekinjeno od 8. nre zjntr. do 7. nre zvečer. V novem kinematografu ippORFSSO Zrst, via piazza piccola (za magistralno palačo, Jrst. bo danes in naslednje dni: 1) Cvetlični korzo v Rimu, absolutna novost. — 2) Po poti sreče, drama. — 3) Zbogom samištvo, komično. X Padel z vlaka 36-letni Ivan Kavčič, delavec ca drž. kolodvoru pri Luciji in .si pri tem zlomil le po roko. Semenj za živino. — Na včeraj&niem1 semcju ▼ Gorici je bilo 800 prašičer, 600 glav goveje živine ia 20 konj. Kupčija je bila precej živahan. Razne vesti. Kako je Cook zvedel za vspeh Peary ja. Izdajatelj kodaajskega lista „Politiken* je priredil svečan banket, nu katerem je ra\n3 d*. Cook go?oril, zahvalju e se na daru, ki OiU ga je dalo mesto Kodan.i. V tistem hipu je stop 1 v d?orano raznešalfc brzojavk io prinesel brzojavko, v kateri se ye javljalo v«peh Peaiy ja. Utis te -esti je bil porazen. Najprej je vladala tišiua, a ntto je izbruhnila veseije, ter so se udeležitelii pričeli med ssl-oj razgovarjati. Dr. Cook je ostal na to »est popcinoma miren ter oi kazal ni Dajmanje razburjenosti. Rekel je, da so podatki Peajjia možni, ter je to z veselem nsglašal, češ, dt> se sedaj zamere verovati tudi ojegavim podatkom. Pruski Poljaki ne smejo na čenstohovsko razstavo. „P'>sener TBgblatt* javlja, da se potui listi za ČeDst:hovo ne senejo po vsem Poznaniskem izdavati, češ, ća bi se mogla zanesti v Pomaajsko kaka kužna bolezen, ker da razsajajo v Ru«iii ra^nj take bolezni, j?.lasti v okolici Čcnstohova. Pctai lioti se tm?io izdati samo takica o.eoam, ki se ped kn2,nijo obvežejo, da te obišč3*o čenstohovske razitite. >aaao je, da se nemški hnknt'sti beje najbolj političaega okuženja narodne poljske zavesti. Oporoka na smrt obsojenega Indijca. — Pred kratkim je bil u?ojrĆ.n v Londonu neki Dhingra, ki je umoril nekega angležkega uradnika. Vzroke srojemu dejanju je razložil v posebnem pismu, ki te glasi sledeče: Pri-znašam, da sem bil sklenil preliti anglsžko kri iz msfičevanja za nečloveško obešanje in deportiranje patrijotskih ind>j«kih mladeniče?. — Z i ta čin se nisem posvetoval z nikomur dragim, nego edino-le s svojo vestjo. Elini sozarotnik je b la mo a lastna zavest, da sem to storiti dolžan, Jaz mislim, da se nsrod, ki je potišten ob tla s tujimi bedali, nahaja v večoem bojnem polož&m, ker je odprta vojn* zrgrež^oemu narodu neoaožna. Napadel it m renudoma, ker ni«em imel puške, sem bs poslužil revolverja. Kakor Hiodu čutim, da j8 krivica, ki se dogaja moiemu n»rodu, žaljenje Boga, Njegova itvarje stvar ŠriRsma, mehova služba, služba Šri Križm». (Sri Rama in Š.'i Križma fcriman&ka bogove). Ubog na denarju in razumu, siromak kakor jaz ne more doprinesti domovini dražega nego lastno kii in to sem žrtvoval na oltar d< movine. Edino, ktr je danes Indiji potrebno, je učiti se, kako treba umreti, a edina pot, za učenje tega je, da ssmi umiramo. Zatn umrjem in sem ponosen na a?oje mučeniševo. Ta vojna bo trajala, dokler bodo živeli Hindu in Angleži, de kler ne preneha današnja ne-n&ravna zveza. Samo eno prosim Boga: da bi se zopet rodil od iste matere in da bi z^mogel zopet umreti za isto sveti stvar, dokler ta ne zmaga in dokler ne bo domovina svobodna v blagor človeštva in v čast božjo. Bac.de Maneium (Zdrava domovina !) Osnovanje ogrske jezuitske redovne provincije. Korespondenca »Katoliku« Tudosito" poroča: V ducajskem jezuitskem redovnem koleg j n *e bila 6. t. m. razglašena odredba generala Jezu tov, po kateri se ogrske redovne hiše odkč jo ia preosnujejo v posebno ogriko redovno provincijo. Vojni proračun Srbije. Proračun vojnega ministeretfa za 1910 brez izrednih dodatkov, je predtid;en na 32,687.864 dinarjev. Srbski vojni proračuni od leta 1380 so bili: 1880: 7,342.734 dioaiiev; 1885: 16,211.276 d-aarjev; 1904 : 20 030.986 in 1905: 20,498.855 dinarjev. Car Nikolaj deia za tri ljudi. Ia Pet-o-greda porotajo : Neki okrožni vojni poveljniki so prosili vo nega mini>tra, nej bi se mlade t astnike leš.lo pisarniške službe, ker imaio dovolj opravila z vežbanjem vojakov. Na predlog je car Nikolaj odgovoril: — Jaz delam za tri ljudi, in torei za-norejo ti mladi častniki delati za dva človeka. Število odvetnikov v Avstriji. Koncem leta 1908 je bilo v Avstriji 4894 odvetnikov in sicer: na Nižeavstrijskem 1247, °d teh 1126 na Dunaju, Gornji Avstriji 76, oJ teh 24 v Lincu, na Solnograškem 25, od teh v deželnem glavne ti mestu na CeSkem 1192, od teh 383 v Pragi, na Moravskem 356, od teh 95 v Brnu, v-Šleziji 74, od teh 15 v Opavi, na Štajerskem 164 od teh 73 v Gradcu, na Koroškem 31. od teh 16 v Celovcu, na Kranjskem 39 od teh 28 v Ljubljani, na Primorskem 163 od teh 90 v Trstu, na Tirolskem in Predarelskem 1S6, od teh 31 v! Inomo.stu, v Galiciji 1117, od teh v Kra- J kovu 132, v Lvovu 228, v Bukovini 145» od teh 70 v Cernovicah, v Dalaciji 82, od teh v Zadru 27, Dubrovnikn 16, Splitu 39 Kokoš z nagobčnikom lahko vsakdo vidi v neki vasi blizu Vidna na Laškem. Bliža se namreč trgatev in zato je dal občinski predstojnik napraviti kokošim nagobčnike. BRZOJAVNE VESTI. Princ Lobkovic na Dunaja. DUNAJ 11, „Slav. koresp. poroča: Viti dr žel ni maršal princ Lobkovic je imel po-p iudne polurno konferenco z ministerskim predsednikom in potem konferenco z mini strema Zičekom in Brafom. Zvršetek velikih vojaških vaj na Morav skem. VELIKI MEZERIČ 1. Danes ob 10. uri do polu dne so se izvršile velike voiaške vaje. DUNAJ 11. Cesar je zvečer dospel sem kaj z vojalkib vaj ter se ie podal v Scboa brunn, semkaj so dospeli tudi nadvojvode, ki so se udeležili vojaških vaj, nadalje načelnik romun. gener. štaba, inozemski vojaški atašeji in švicarska vojaška misija. Mala pošta. Mnogo radovednežev. Gospod P. d' A. iz B. Vam Jabko da zanesljive odgovore na vpra&anja glede bolezni. Za zanes 1 ivost odgovorov v drugih zadevah ne moremo Vam jamčiti. Zahvala. Podpisano društvo se tem potom zahvaljuje vsem onim, ki so pripomogli, da je prireditev podpisanega društva 5. sept. tako krasno vspeia v vsakem oziru. V prvi vrsti se zahvaljuje bratskim druttvom : tržaškemu „So kolua, pevskemu društvu „Zastava" v Lo-njerju ter pevskemu društvu »Zoraa na Vr* delci, ki so se udelež:la veselice korporativno in na ist^j sodelovala iz prijaznosti. Zahvaljuje se nadalje akad. fer. dr. „Balkan", koledarskemu dr. „Balk&n" ter pevskemu dr. „Č talnica" pri sv. Jakobu, ki so se v velikem Številu cdzvaia našemu povabilu. Posebno pa luora biti hvaležno podpisano društvo c. g >gpej Karli Ponikvarjeti za njen trud in požrtvovalooit pri srečolovu in istotakn go-špicama Mikciucijevima ter gospicama Zslez* nik. Ko&ečno se zahvaljujemo cenjeni obitelji g. vdove Gasperfič, kakor tudi narod, gospi-csm sestram Mikeiuci, e. Odinal, g. Poniž, g. Sosič ter sestram Železnik za obripanje Sokolov s cvetjem. Posebna zahvala pa Še našemu domačemu občinstvo, ki je v tako vtlikem številu poseti-o naš prvi nastop. telovadno društvo „Sokol- v Vrdeli. J osip in a Černigoj rojena Del - Linz Vence slav Černigoj poročena. HRUŠEVJE TRST dne II. septembra 1909. frisnanoredilno sredstvo za zdrave in bolne otroke kalor hidi za bolne na želodcu. Obvaruje io bojuje otročjo drisko in bluvanjejraj katar. Knjižica: Otroška hranitev zastonj pri NESTLE Dunaj l.BiberstrasseU. Pasku alte Fl- e*ltltitl" J« mj eavO KAVO ff^•llillil flnejii Is acjzdravajtt kavni prldatak. Deblva te v vseh iMijilh prodajalnlcah. ' ® ® :s Restavracija :s : Aurora: Podpisani naznanja P. N. občinstva, da nastopa od I. t m. vsaki večer od 7. do 12. Ze znana družba :::::: „ATILA" pod vodstvom kapelnika gosp. Josipa Mayer-ja vedno z novim vsporedom. Ob nedeljah in praznikih matinee od 10. zjutraj do 1. popoludne In od 4. do 12. zvečer. V onih dneh, ko se vršijo konjske dirke, ostane lokal odprt do 2. popolnoči. Ustop prost. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča RESTAVRATER Josip Domines. Fosor I Slovenci! Pozor! Včeraj v soboto, se je odprla zopet ex prodajalnica COlOHlbdlli TRST, ulica Vincenzo Beilini štev. 11 (vogal ulice Santa Caterlna) gaioiena z raznovrstnim blagom Lastnik Dragotin Babuder prej agent tvrdke Maffei. MALI OGLASI : se računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat veC. Majmanjla pristojbina stane 40 stotlnk. ---Piata se takoj. — — ■■MHB^^aaKtfMi Lepa Proda se 1600 smrekovih dreves od 25 do 50 cm debelih na Pohoriu. Sprava ni težavna, ker je cesta zraven in tndi žaga. — Istotam odda se tudi 10 oralov bukovih dreves, primernih za drva, oglje ali late. Pogoji ngodni. Več^se izve pri Rudolfu Dergan, Ribnica na Pohoiju, Spodnje otajersko. 151H meblirana soba se odda takoj v ulici Far-neto St. 38, I. nadatropje^_(1583.) Iščem krčmarja B a 1 a n č. za mojo gostilno na Prošeku. — Ivan 1527 V najem se oddaste LVt^u vrtec. V zgornjem Rojanu, hšt. 223, blizu električne postaje Kolonja. (1578) V naiem se odda sobica v ulici Com- merciale. Čkorklja, hžc. *63, pri družini Vouk. (1579) Qnroima CD gospodična ali dijak iz boljSe 0|ll vJIIIO OD todbine na stanovanje in hrano pri boljši slov. rodbini v Gorici. Naslov pove Inse-ratni oddelek „Ed.noBti" pod St. 1570. (1570) hronn iu stanovanje sprejme slov. dru-M<1 lirctllU žina brez otrok več gospodov ali učencev. Mer var Franc, ulica St. Anastasio 16, V. n. blizo južne železnice. (1581) foflllhili st& 86 ^j^^f podpornega dru-; lilJUUm Stva in Trgovske zadruge. Kdor ju je ' našel, naj isti nese y „Ti^ovsko obrtna zadrugo" v T ratu, kjer dobi primerno nagrado._(1576) cp dekle iz boljše hiše, ki zna kuhati k samemu priletnemu gospodu. Več pri g. Zdenko Nikolaj, ul. Alessandro Volta 8-10 (1574) Išče ||>Xa enonadatropna z vpeljano gostilno ae preda ■ v trgu AjdovSčina na Vipavskem. — Več pove H. fetibiel, Trat, Corao 49. 1541 Esposito & Bassa S^VnT-V«" jlio* Antenlo I. Trgoviaa maaifakfeui. blag* »o aaS ^^Mlmetov Ser aukas za ženske obisk r Gostilna „Al Ginnasio" ^ ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se alavn. občinstvu za obilen obisk H. K o s i č._1237 Qni*f»imftm v ProdaJalno mešanega blaga 14-0|JI VJIIIulll letnega učenca poštenih starišev z dežele. Ivan Čeh, Rodik, Kozina. 1533 7« on 11 mesečno se odda aoba in kuhinja fcd faU IV z vporabo vrta v krasnem kraju blizu tramvajske postaje v Boschettu, samo mirni rodbini brez majhnih otrok. Natančneje pri Inaeratnem oddelku Edinosti. 1558 qq deček dobre družine za prodajaloico manifaktumega blaga. — Naslov pri 1559 Išče Edinosti. flrlflo CD meblovana aoba za enega ali dva U Uda OD gospoda. Anastasio 16, pritličje levo. (17^5) AJJQ .n v najem mala meblirana sobica v ul. Ud Ud 5c Farneto še. 49, HI. n. Božič (1582J dežniki se prodajajo i" a mesečne in tedenske o uroke. Levi, v ul. Antonio Caccia št. 6, I. n. (158 J) Moške obleke DhnH!> lz»l»č.k iol.fcih m drugih knjig s« pašlj* vaakamu na zaht.vo za.tonj ln poštnin, pr.ito. Zahtevajte cenit zastonj in post. prosto. m L x3i ■S Cene zmerne. Telefon 1395 Waldner ■b TRST - ulica Media 3 - TRST « Zaloga jelovega lesa s prodajo na drobno in debelo. — OKVIRJI iz bukovega in je i. lega gC Izbera vsakovrstnih obloženih ln oat n ž enih predmetov Iz ttukavega. ln Jelovega leaa Iti 1 Bogata izbera obložkou. - Lopate za peKarje. Stran X * EDINOST« št. 256 V Trstu, dne 12. septembra It 09 a———aa ntmmmm mmum&u* Filijalka v Opatiji Via della Cassa di Risparmio st. 5 (lastno poslopje). Filijalka v Opatiji KUPUJE IN PRODAJA VREDHOSTfiE PAPIRJE iREHTK, OBLIGACIJE, ZflSTAVN* PISMA. P RIJ OHITHTE, DELHICE, SRKČKK Ltd. L t. d.) —- — VAIiUTE Ih devize ---- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE nT BLAGA LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. ESKOMPT MENIC Df MASO. BORZNA NAROČILA oo SAFE — DEPOSITS oo PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.--- -----ZAVAROVANJE SREČK. MBNJALrNI CA. vloge na knjižice. — - TEKOČI IN ŽIRO RAČUN - —• q VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SB OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA. STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTI ___DOKUMENTOM VKRCANJA.--- 41 Uradne ure: 9.—12.. 2-30—5-30. — Brzojavi: „JADRANSKA" — Trst. — Ces. in kr. priv. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica in reserve 185,000.000 kron). Podružnica v TRSTU Piazza Nuova št. 2 (lastno poslopje) sprejme v svoje rysr jeklene varnostne celice -mm (izdelane od B?etovne tvrdke Arnheim v Berolinu) zajamčene proti požara In vlomn, pohrano in opravljanje vrednot, kakor tudi samo pohrano zaprtih zavojev, ter dti v dotičnih jeklenih celicah v najem :: varnostne shrambiee (safes) :: različnih velikosti, v katerih Be lahko shranijo vrednostni papirji, listine, dragulji itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z banko. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižic Ins. F. Bednarz & €. Marsilll — TRST Eehnični zavod - Ulica San tazzaro št. 16 Motori na plin, befizin, nafio in petrolin. Centralni toplovodi. S Ii KROJAČNICA Andrej Lazzar Trst, Piazza C. Goldoni 10,1, n. je preskrbljena b pristnim angleškim blagom zadnje mode t veliki izberi in izd.luje vsakovrstne obiske po najDOrejšem kroju. tm~ JAKO ZMBRNE CENE. --Ugodni pogoji plačevanja.-- in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po SV/. Rentni davek plača direktno zavod. Bavi ae tndi z vsemi bankovniml posli, ter zavarovanjem proti zgubam na žrebanju. Bogomil Fino M nrar t Sežani ima svojo velika zaloga = apnenega karbida Bodčeki od lOO kg kron 26 ; 50 kg 27; zrnati kron 29 za lOO kg, —— te teže, embalaža zastonj. ■ PAOLO PATRIZI, TRST ulica San Lazzaro štev. 9 nošo prodani ▼ T38TU ul.Vinc. Bellifil 13 c»sproti cerkve svet Antoni novega odaja tuti! koruzno perje za postal]« M ud. ZBHQUEiraS Laia 4a Paisstrica 2 (uai al- Comca,. Vsled nakupa o priliki neke konkurzne licitacije prodajo se vBled pomanjkanja prostora rjuhe brez ševa 155 cm široke, 230 cm dolge iz trpežne tkanine naj boljše kva- Hermsnaifd litete. po K 2*35 komad po poštnem povzetju, Vrhu tega posteljna, p ogrinjalu iz najfinejSe tkanine z gubicami vŠita, vseh velikosti in jaso trpežna. Popolna, garnitura obstoječa iz a blažiti in 6 podzgla.mik.ov Kron l4'3°' EMANUEL ROTHOLZ Dunaj VII, Neustiftgrasse štev. Dopisovanje v vseh jezikih. Naročiti Je najkasneje do prihodnje srede. ?rocca JBa.rriera veccliia štev. 8 ima ve'iko zalogo sartvažkili predmetov venci ^m ori porcelana in biserov vezanih z medeno žico, cd umetnih cvetic s trae kovi in napisi. Siike na porcelanastih pleščah z?, jpsnrnlke ^uj nižja kosikursr c<,iia. Zalega meke prve vrste. Vsakovrstne verižice po pravih tov. 7eodor 3[e?n TRST, ulica Miramar štev. 65 Stavbeni in galanterij, klepar Pokriač streh vsake vrste. Sprejemajo ae vsakovrstna dela in poprave po = NIZKIH CENAH == Dela dobro ln zajamčeno. Poslovodja Franjo Jenke. ^ V mirodilnici Ma rio Ferlii) sv. Mar. Magd. Zgornja St. P. 3 vogal ulice deli' Istria, blizo Sol dobi M VELIKA IZBERA KRAMENIJ, BARV, BlP ŽEBLJEV, PETROLEJA, S.ailnl pru*k » pitanj* ■▼lnj, kr»v, k*aj, ItL IOOCT-J* v ZJmklJul- Prad^ts m droka* Ia I »r. izni Aleks. Mk & C.e - trst uliea Squero nuovo št. 1L Zastopstva In slavna zaleta najfinejših vrst pieniine moke In krmnih Izdelke« ■■ poznatoga valjčnega milna — VINKO WUDie-a v Brzojavi: Aleks. Rupnlk — Trst Edina od c. kr. namestništva avlorizo-vana obrt za pokončavanje podgan, niši lisic, krtov ln vseh mrčesov, stenic in vsen drugih živalic CARLO JENULL Delainica In zaloga TRST, ulica Tesa štev. 30 pritličje. Zalega meke prve vrste A Makso Smolensky „ TRST — ™-= generalno zastopstvo io zaloga večkrat odlikovane pivovarne In G'ečmena) tovarna kneza A. J. Schwarzenberga v Prctivlnu (Češko) za Tret, Primorje, Istro, Dalmacijo, države sredfzemskega morja in dežele rutfečega morja. prodaja pivo v sodih in v steklenicah svitlo Izvozno pivo (i Ia Pilzen) črne granatsko pivo (a Ia Muncben) Zaloga za Irst in notranje dežele nI 6aetano Donizetti 3, Celef. 2284 Izvozna pls«rm ulloa T0RRE BIANCA št. 20, Telefoo 2315. Pri naroči n od najmanj 12 steklenic prosta vročitev aa dom. DAniELE PILL1N i T&ST - ulica Acquedotto 94 j j TELEFON 24.1 1 Velika zaloga gašenega in i " živega apna. j| Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja za peči Odprlo se je novo velike £kladL>de POHIŠTVA in tapeiarij Faolo Gastwirt3i v nlicl Stadion št, 6, Tel. 22-85 z veliko izbero popolnih Bob vsakega sloga in moderne riabe ter popolnih oprav za stanovanja. —r — Zadaje novosti te stroke. Zamore si vsakdo ogledati, ne da je primoran kupiti Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, mate oglase in v obče kakorsnokoli vrsto oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. 18 (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad Je od 3. do 8. v „Tiskarni Edinost". = altu Spedicijska in - konusijsnalna družba v Trstu, Riva jjrumula 14. Tslsf. 21-60. Brzojavi: Salkansped, Žiro - radon pri Jadranski banki v Trstu. Sprejema v svoja dobro urejeua skladišča vsakovrstno blago in dajt na iste predajate pad najpevoljoejfiimi pogoji, daja carinska posojila iafeocarimjaje blago, preskifc^je prodajo blaga ter posrednje kupovanja in prodajo vsakovrstnega blaga po nalogn in na raSan svojik odjemalcev najkulantneje. Preskrbuje vsakovrstna poSiljatve na vse kraje hitro in točno. ■ Obavlja vse reklamacije in daje vsakovrstna strokovna pojasnila in navodila takoj in brezplačno. ================