2NE Krpko ni sonËni Hvar Zadnji teden januarja je slovenska vlada od Hrvapkega elektrogospodarstva prejela zahtevo po razrepitvi spora o NE Krpko po mirni poti. V njej HEP predlaga plaËilo 717 milijonov dolarjev odpkodnine zaradi razlastninjenja njihovega dela v elektrarni. Pravega odgovora na to ponudbo pe ni, slovenska vlada pa vztraja pri ratifikaciji flzastarelega« sporazuma. 6 Bodo nastala tri distribucijska podjetja ? Svetovalni projekt z naslovom Koncentracija kapitala in poslovnih funkcij v elektrodistribuciji, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov pod vodstvom dr. Maksa Tajnikarja, med drugim vsebuje tudi predlog za ustanovitev treh velikih podjetij: Elektro Ljubljana, Elektro Zahod in Elektro Vzhod. Kakpno stalipËe so o tej problematiki zavzeli v GIZ distribucije elektriË-ne energije? 34Slovenija postaja neto uvoznica elektrike Za pokritje vseh potreb po elektriËni energiji v Sloveniji bomo morali letos prviË pribliæno 6 odstotkov elektrike kupiti v tujini, s Ëimer se je Slovenija iz izvoznice prelevila v uvoznico elek-triËne energije. Pri tem je skrb zbujajoËe dejstvo, da poraba pe naprej narapËa, novih elektrarn pa ne gradimo. Gradnja poteka brez veËjih zapletov V zadnjem Ëasu je bilo v javnosti slišati kritiËne pripombe, da pe vedno ni jasno, za katera dela je na spodnji Savi pristojna druæba HSE Invest, za katera pa druæba HSE-IIP. Kot je v pogovoru poudaril Ladislav TompiË, tehniËni direktor in Ëlan poslovodstva HSE, to ne dræi, saj so dobro organizirani, in je jasno, kaj bo na spodnji Savi delala ena druæba, kaj pa druga. 42 VeËje zmogljivosti bazena NE Krpko V Nuklearni elektrarni Krpko naj bi v kratkem konËali projekt razpiritve zmogljivosti bazena za odlaganje izrabljenih goriv-nih elementov, ki so ga zaradi prostorske stiske s skladipËenjem zaËeli pred dvema letoma. Ob gradnji nuklearke je bilo namreË v bazenu predvidenega prostora le za 828 gorivnih elementov, kar pomeni, da bi bilo skladipËe letos æe povsem polno. Investicija je vredna 5 milijonov evrov. 44Zaposleni zadovoljni s klimo v TET V TE Trbovlje so se odloËili, da izvedejo ptudijo o klimi v podjetju, saj se njihovo vodstvo zaveda, da je podjetje samo odgovorno za svoj nadaljnji razvoj. Na zastavljena anketna vprapa-nja je odgovorilo 70 odstotkov zaposlenih, ocene najpomemb-nejpih dejavnikov delovnega zadovoljstva pa so se gibale okrog trojke, kar pomeni, da so zaposleni v TET veËidel zadovoljni z obstojeËimi razmerami, Ëeprav jih bo treba na doloËenih po-droËjih pe izboljpati. nas SnK izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o. uredniptvo Glavni in odgovorni urednik: Brane JanjiÊ Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaæ Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si Ëasopisni svet predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda KovaËiË (El. Gorenjska), Natapa Toni (TE-TOL), Jana BabiË (SEL), Jadranka Luænik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Ægalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oroæim Koppe (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Irena Seme (TE©), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jopko Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poptnina plaËana pri popti 1102 Ljubljana oblikovanje Peter Æebre grafiËna priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana nap stik je vpisan v register Ëasopisov pri RSI pod pt. 746. Po mnenju urada za informiranje pt. 23/92 pteje NA© STIK med izdelke informativnega znaËaja. NA© STIK je brezplaËen. Naklada 7.100 izvodov. Prihodnja ptevilka Napega stika izide 31. marca 2003. Prispevke zanjo lahko popljete najpozneje do 18. marca 2003. naslovnica Foto Dupan Jeæ ISSN 1408-9548 www.eles.si Prava vrednost energije Budilka zjutraj ni zvonila, namesto prikazanega casa pa so izza zavese sramežljivo utripale zgolj nicle. Ravno je hotel seci po tipkah, da bi prižgal radio in tako skušal izvedeti, kaj se pravzaprav dogaja, pa so izginile se te. V sobo se je vrnila popolna tema. Medtem ko se je skušal dokopati do predsobe, so se mu po glavi zacele poditi misli, kje so ze vžigalice, ali je po zadnjem praznovanju in slavnostni vecerji morebiti ostala se kakšna sveca, ali žepna svetilka, ki jo je nazadnje uporabljal pred meseci na morju, sploh se deluje. Ko se je koncno dokopal do odrešilnega snopa svetlobe in so predmeti v stanovanju znova zaceli dobivati temne obrise, pa se je prava mora šele zacela. Namesto osvežilnega curka vode se je namrec iz pipe oglašalo le jecanje praznih cevi. Se sreca, da je nedavno kupil plastenko vode, ki bo zdaj svojo vlogo gasilca žeje zamenjala za zasilnega umivalca. Po številnih jutranjih improvizacijah je naposled sledil preboj na stopnišce, kjer ga je v posmeh nagajivo pozdravilo še nemo dvigalo, nato pa vrsta previdnih korakov, odrešilni dvig garažnih vrat in znova cudovit obcutek, da je koncno vse v redu. A glej ga vraga, tudi na cesti so gosto jutranjo temo rezali zgolj snopi avtomobilskih luci, na križišcih pa zmeda. Ocitno je šlo za vecjo okvaro, ceprav so po radiju sporocili, da gre za manjši izpad in da dežurne ekipe napako ze odpravljajo. Hudica, to zna biti še zoprno, je pomislil. A ze v naslednjem trenutku so se znova prižgale tudi ulicne svetilke in mora je hipoma izginila ... Znana zgodba, ki niti ni najhujša izmed tistih, ki govorijo o naši življenjski povezanosti z elektricno energijo in odvisnosti od nje. Zagotovo ste eno izmed njih tudi ze sami doživeli in verjetno tudi tisti hip, ko so zbledele vse težave, povezane z moteno oskrbo z elektricno energijo, prav tako hitro pozabili. Nedavno je bilo v oddaji o odpiranju slovenskega trga z elektricno energijo s priložnostno anketo med mimoidocimi vsiljeno mnenje, da je elektricna energija pri nas krepko predraga. Mnenje, ki ga pogosto slišimo in je postavljeno v prostor najveckrat brez kakršnih koli primerjav z drugimi vsakdanjimi stroški, denimo za obisk pri frizerju, klepetanje po telefonu ali za kozarcek s prijatelji. Se redkeje pa je postavljena na tehtnico dejanska uporabna vrednost energije. Pa bi morala biti. In to še preden obvelja stara ljudska modrost, da se prave vrednosti tistega, kar clovek ima, zal zave, šele ko to izgubi. NE KRŠKO NI SONCNI HVAR Zadnji teden januarja je vlada Republike Slovenije dobila od Hrvaškega elektrogospodarstva (HEP) zahtevo po razrešitvi spora o NE Krško po mirni poti. V njej HEP predlaga placilo 717 milijonov dolarjev odškodnine zaradi razlastninjenja njihovega dela v elektrarni. Po besedah ministra Janeza Kopaca slovenska stran predlog proucuje in bo nanj odgovorila v kratkem. V tokratni temi meseca predstavljamo nekaj pomislekov na hrvaško zahtevo in še vedno odprta vprašanja pri rešitvi problema NE Krško. 2 Zahtevo po razrepitvi spora po mirni poti je Hrva-pko elektrogospodarstvo (HEP) kot investitor v NEK poslalo slovenski vladi na podlagi Energetske listine, katere podpisnici sta obe dræavi. V uvodu zahteve navajajo dosedanjo zgodovino odnosov med obema stranema skozi Ëlene ra-zliËnih sporazumov in pravnih aktov. Naptevajo vrsto temeljnih naËel, ki so bila porupena po osamosvojitvi Slovenije, od prenosa odplaËevanja kreditnih obveznosti za gradnjo NEK s slovenskega ustanovitelja na samo NEK, do slovenskega moratorija na gradnjo jedrskih elektrarn, katerega posledica je bila prekinitev del za NE Prevlaka na hrvapki strani. Omenjeno elektrarno naj bi gradili na podlagi prvotnega sporazuma o gradnji dveh elektrarn, in sicer v vsaki republiki ene. Hr-vapka stran navaja, da je imela prekinitev gradnje druge jedrske elektrarne za njihovo stran dol-goroËne posledice za repevanje radioaktivnih odpadkov in razgradnjo elektrarne, saj so prvotni sporazum iz leta 1970 razumeli, da na podlagi reciproËnosti zbira vsaka republika odpadke iz svoje elektrarne in nosi stropke njene razgradnje. Slovenija si je s tem, da je bila zgrajena samo ena nuklearka s hrvapkim vlaganjem na slovenski strani, ustvarila merljive in nemerljive druæbene koristi. Nadalje so bila porupena temeljna naËela sporazuma po osamosvojitvi Slovenije s sprejetjem zakona o zaposlovanju tujcev, s katerim se je enostransko razveljavil dogovor o enaki zastopanosti potrebnih delavcev in vodilnih v elektrarni iz obeh republik. S sprejetjem zakona o skladu za razgradnjo je Slovenija enostransko povipala ceno kWh proizvedene v NEK in HEP-u kot ustanovitelju enostavno namestila obveznosti plaËevanja v sklad brez kontrole porabe teh sredstev. Uprava NEK-a je brez soglasja hrvapke strani zamenjala uparjalnike in postavila simulator, kar je vplivalo na zvipanje cene, ki je bila enostransko dana HEP-u v plaËevanje. V nadaljevanju zahteve po mirni repitvi spora so navedene obveznosti Slovenije iz Energetske listine glede zapËite investicij. Navajajo, da se je slovenska vlada s preoblikovanjem NEK v javno podjetje proglasila kot edini ustanovitelj druæbe Nuklearna elektrarna Krpko in HEP z uredbo proglasila za sovlagatelja. Zatem je hkrati s sprejetjem uredbe o preoblikovanju NEK sledila prekinitev dobav elektriËne energije HEP-u. S prekinitvijo dobav jim je bila po HEP-ovih izraËunih povzroËena pkoda, ki je na koncu lanskega leta znapala 291 milijonov dolarjev. Spor o tem teËe pri zagrebpkem trgovskem sodipËu. Omenjajo tudi podpis sporazuma med vladama obeh dræav konec leta 2001 o ureditvi statusa NEK, po katerem naj bi hrvapka ponovno prevzemala elektriËno energijo iz NEK od 30. junija 2002. Hrvapki sabor je dogovor ratificiral, slovenski parlament pe ne in zato ni priplo do dobav elektriËne energije HEP-u. Hrvapko elektrogospodarstvo meni, da je njihov status v NEK-u v Republiki Sloveniji pe vedno status investitorja in ne sovlagatelja, kar je prinesla uredba o preoblikovanju NEK v javno podjetje. Zanje pravno taka sprememba statusa pomeni nacionalizacijo oziroma razlastitev, ki naj bi bila skladno s 13. Ëlenom energetske listine poplaËana pravoËas-no z ustrezno in uËinkovito od-pkodnino v vipini primerne træne vrednosti investicije v Ëasu pred razlastitvijo. Ker na Hrvapkem priËakujejo poveËanje porabe elektriËne energije, ki je s sedanjimi zmogljivostmi ne bodo mogli pokriti, jim bo v obdobju delovanja NEK do leta 2023 primanjkovalo od 62 MW moËi in 340 GWh energije letos, pa do 2.150 MW moËi in 12.440 GWh energije leta 2020. Zato jim je energija in moË iz NEK neogibno potrebna. Kot so zapisali, imajo zaradi neizkoripËanja energij in negotovosti pri repevanju statusa NEK æe sedaj teæave z optimiranjem in naËrtovanjem energetske bilance, zaradi Ëesar nastajajo dodatni stropki poslovanja. V treh letih 717 milijonov dolarjev Kot realno moænost zamenjave za zmogljivosti NE Krpko HEP na- vaja zgraditev nove jedrske elektrarne, termoelektrarne na premog ali termoelektrarne na plin. Kot vrednost novega nadomestnega objekta navajajo vrednost naloæbe in razliko v ceni goriva, obratovanja in vzdræevanja med nadomestnim objektom in jedrsko elektrarno. IzraËunali so, da bi odpkodnina v nadomestnih 332 MW iz NEK bila 720 milijonov dolarjev, Ëe bi izbrali jedrsko elektrarno, 792 milijonov dolarjev za TE na premog in 766 za TE na plin. Pri zadnjih dveh moæno-stih je vpteta tudi razlika stro-pkov goriva in vzdræevanja. »e bi se razrepili odnosi HEP-a in Republike Slovenije in bi bila izpla-Ëana nadomestna vrednost, bi HEP priznal tudi stropke glede razgradnje pripadajoËega dela NEK. IzraËunali so, da bi to bilo na podlagi prevzetih 32,77 TWh elektriËne energije do izklopa daljnovoda 30. julija 1998 18,4 milijona dolarjev. Vendar pa je HEP ta stropek iz 15-letnega skupnega izkoripËanja objekta zmanjpal za 7,7 milijona dolarjev, ki so jih vloæili v pripravljalna dela za NE Prevlako, oziroma skupaj s petodstotnimi obrestmi do prekinitve dobav 15,7 milijona dolarjev. »e sedaj septejemo vse navedene HEP-ove izraËune povraËila za polovico NEK, to znapa 717,5 milijona dolarjev, Ëe se lotijo gradnje nove jedrske elektrarne. V znesku je vptetih 720 milijonov dolarjev za nadomestni objekt za 332 MW, odpte-tih 18,4 milijona dolarjev kot obveznost HEP-a za razgradnjo NE Krpko in priptetih 15,7 milijona dolarjev kot njihova izguba denarja pri vlaganjih v NE Prev-lako. Nadomestna vrednost po istih kriterijih bi za TE na premog znapala 789,8 milijona dolarjev in za TE na plin 763 milijonov dolarjev. Kot navajajo, so naredili izraËun po ekonomsko konzervativni metodi. Niso izbrali ekonomsko boljpega scenarija s podaljpanjem æivljenjske dobe NEK, kar bi zvipalo nadomestno vrednost elektrarne in zmanjpalo stropke za razgradnjo, upoptevali so niæji investicijski stropek za novo elektrarno (2.647 USD/kWh), vkljuËili stropke za razgradnjo, Ëeprav za HEP ta obveznost z dogovorom ni predpisana, upopte-vali le 2,5 in 5-odstotno diskont-no stopnjo, kar je niæje, kot pri- Ne resno o resnosti NEK Kaj, ko bi vse, ki se na razliËnih ravneh, tako na slovenski kot hrvapki strani, æe desetletje pogajajo o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij povezanih z NEK, skupaj s predsednikoma obeh vlad zaprli v skladipËe iztropenega goriva elektrarne, pa da se naposled le dogovorijo o vsem. S 25-tonskim dvigalom bi jih dvignili nad bazen za iztrope-no gorivo, da bi v temni modrini bazena odliËno videli lastni odsev. Odsev bi bil zelen od strahu in radioaktiven od sevanja, predvsem nosilca za menjavo repetk, na katerega bi jih posadili. Strah bi jim bil potreben, da jih strese, da za-Ëno razmipljati stvarno in odgovorno o problemih jedrske elektrarne in napi prihodnosti, povezani z njo, predvsem finanËni, glede na to, da tehniËnih teæav pri skladipËenju radioaktivnih odpadkov po zagotovilu strokovnjakov ni. Æe nekaj Ëasa je odgovornost za vse to opazna le pri vodilnih in zaposlenih v NE Krpko in pa posavskih æupanih. V jedrski elektrarni, ki v vzdupju nizkih udarcev svojih lastnikov, obratuje vse bolje s kazalci primerljivimi na svetovni ravni. Pri lokalnih æupanih pa, ki s kmetijcem Fran-cijem BogoviËem na Ëelu, kot osamljeni jezdeci najemajo advokate, da dræavi dokazujejo njene zmote in iz Posavja opozarjajo na slabo zapËiten dræavni interes glede ureditve NSRAO v meddræavni pogodbi. Vsi drugi so doslej javno postavili na ogled svoje delo. V dræavi, kjer imamo za prste ene roke pravnih strokovnjakov mednarodnega prava, nam v desetletju ni uspelo dobiti ustreznega mnenja o ureditvi spora. Pa bi ga poiskali zunaj nje. Preseneti jih vsaka hrvapka zamisel in pobuda, ker lastnih strokovnih stalipË ni. Kako naj drugaËe komentiramo izjavo resornega ministra, da hrvapko pobudo za mirno repitev spora o NEK slovenska vlada jemlje resno in da jo bodo temeljito prouËili in nanjo odgovorili. Na ponudbo, ki je v zneskih smepna in neodgovorna do jedrskega objekta, v katerega je soseda sovlagala ter podcenjujoËa do naslovnika-vlade Republike Slovenije, ki zanjo v teh letih skrbi. Po moje je jemanje neresne ponudbe resno, neresno. Vi, ki ste odgovorni za sporazum, pa ˜v duhu dobre volje in resnega pristopa pogodbenic« ratificirajete sporazum in sprejmite vse zakone, ob tem, da vam Hrvatje æe ponujajo v odkup svoj del, skladno z mednarodno energetsko listino, katere podpisnici sta obe dræavi. Upam, da veste, kaj sprejemate, o Ëem se pogajate in koliko ste odgovorni ne le Po-savju, temveË nam, dræavljanom Slovenije, in s tem tudi sebi. Sadovi sedanjega dela bodo skladno z direktivo EU vidni kmalu pri iskanju lokacije za odlagalipËe NSRAO na terenu. Minka Skubic 3 4 poroca strokovna literatura (5 in 10 odstotkov) in niso zajeli pricakovanih eksternin stroškov proizvodnje elektricne energije. Ce povzamemo, HEP na podlagi 13. clena energetske listine zahteva od Republike Slovenije placilo odškodnine zaradi razlastninje-nja hrvaškega dela v NE Krško. Izracunan so, da je tržna vrednost razlastninjene investicije 717 milijonov dolarjev. Navedeni znesek naj bi Slovenija placala v treh letih z 6-odstotnimi obrestmi na ta znesek od dneva razlastitve do dneva placila. Skladno z energetsko listino zahtevajo odgovor na svojo zahtevo v treh mesecih. Ce tega ne bo ali pa bo negativen, bodo spor predan v reševanje Mednarodnemu centru za reševanje investicijskih sporov med državami in investitorji drugih držav v Washingtonu. MOPE za ratifikacijo in predarbitražo Nekaj dni po prejetju hrvaške zahteve je minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopac sklical tiskovno konferenco, na kateri je dejal, da njihovo ministrstvo v sodelovanju z drugimi ministrstvi pripravlja odgovor na hrvaško zahtevo. Nanjo bodo odgovorih cim prej. Predvideno rešitev spora prinaša 26. clen Energetske listine, katere podpisnici sta obe državi. Ta pravi, da se spori, ce je le mogoce, rešujejo po mirni poti, ce pa to ni mogoce v treh mesecih, so na voljo še drugi nacini. Investitor, ki je stranka v sporu, lahko izbere sodišce v državi gostiteljici, predhodno dogovorjen nacin reševanja spora ah pa pride na vrsto arbitraža ah sprava na podlagi konvencije IC-SID (Konvencija o reševanju investicijskih sporov med državami in državljani drugih držav). Spor se lahko preda v reševanje Mednarodnemu centru za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu, arbitru ah arbitražnemu sodišcu, ki dela skladno z arbitražnimi pravih komisije Združenih narodov za mednarodno trgovsko pravo, ah pa arbitražnemu inštitutu stockholmske trgovske zbornice. Arbitražna odlocitev je dokoncna. Newyorska konvencija, ki sta jo sprejeli obe državi, zahteva, da nacionalno sodišce uresnici razsodbo. Hrva- ška, ki uveljavlja razlastitev NEK na podlagi 13. clena Energetske listine, želi arbitražo pri Mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu. Kot je dejal minister Kopac, na ministrstvu in v vladi tudi sedaj po sprožitvi predarbitražnega postopka s hrvaške strani zagovarjajo ratifikacijo pogodbe v državnem zboru. »Ratifikacija rešuje nesoglasja za nazaj, razen nesoglasij, ki so nastala v casu med ratifikacijo v hrvaškem saboru in slovenskem parlamentu. Z ratifikacijo bi imela Slovenija boljša izhodišca za urejanje financnih prilog po 30. juniju 2002, ker bi to vprašanje po ratifikaciji pogodbe ostalo odprto. Ze v predarbitražem postopku pa lahko slovenska vlada dopolni zahtevo s pogajanji o odkupu hrvaškega dela. Seveda pa zahteve o predarbitržnem postopku ostanejo žive tudi po ratifikaciji pogodbe o ureditvi statusa NEK v državnem zboru,« je pojasnil razloge za ratifikacijo pogodbe minister. Po njegovih besedah bo vlada laže pripravila odgovore na hrvaško zahtevo, tudi ce bi državni zbor zavrnil ratifikacijo meddržavne pogodbe. Zato se zavzema za to, da bi to tocko cim prej uvrstili na dnevni red parlamenta, da bi videli, kakšno je njegovo stališce . »Arbitraža je za nas najmanj sprejemljiva rešitev. Traja vec let, postopek je zaleten in drag. Takšne rešitve tega vprašanja pa si ne želi nobena stran. Obe državi sta s podpisom meddržavne pogodbe že dokazali, da sta spore sposobni reševati po mirni poti. Seveda pa arbitraža ne rešuje ne-dobav elektricne energije HEP-u od leta 1998 do sedaj. Ta spor, ki je zelo relevanten, se rešuje pri zagrebškem trgovskem sodišcu,« je nadaljeval Janez Kopac. Na MOPE so zahtevo HEP-a vzeli zelo resno in bodo posamezne postavke temeljito preštudirali. Ze na prvi pogled pa je minister navedel nekaj številk, kjer so razhajanja najvecja. Navedeni znesek 717 milijonov dolarjev za nadomestnih 332 MW iz NE Krško je neprimerljiv z 82 milijoni evrov, kolikor znaša ocenjena poštena tržna vrednost NEK, ki jo je za MOPE ocenil Britsh Energy in so znesek pred nedav- nim pri njih še enkrat preverili. Tudi podatek 2647 dolarjev za kWh kot specificni naložbeni strošek za novo nuklearko je po podatkih našega resornega ministrstva previsok, saj kažejo mednarodno primerljivi podatki, da je ta med 1000 in 1200 dolarji za kWh. Slovenska stran se torej zavzema za parlamentarno ratifikacijo pogodbe, podpisane med vladama obeh držav decembra 2001 v Krškem in potem pogajanja o odkupu hrvaškega deleža. Nato pa lahko pride na vrsto privatizacija NEK, ki po ministrovem mnenju ni nic posebnega in je primerljiva z lastninjenjem katere koli termoelektrarne ah hidroelektrarne. Direktive EU so naša obveznost Ceprav sta NE Krško gradili dve nekdanji republiki skupaj in naj bi elektrarno izkorišcali tudi obe državi skupaj ob spoštovanju sprejetih poslovnih obicajev, pa je za jedrsko varnost objekta po mednarodnih predpisih dolžna poskrbeti država, na katere ozemlju stoji jedrski objekt. Za spoštovanje in nadzor nad uresnicevanjem jedrske zakonodaje pri nas skrbi Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV). Kot pravi njen direktor dr. Andrej Stritar, je nesreca v Crnobilu prispevala k temu, da so zacenjali nacionalni pristopi k jedrski varnosti postajati enotni. To se dosega z delovnimi sestanki mednarodnih organizacij, medsebojnimi obiski, izmenjavami strokovnjakov. Poenotenje velja tako za upravne organe kot operaterje jedrskih elektrarn. »Na evropski ravni, to je v Bruslju, skupne zakonodaje še ni. Vsaka država ima svojo, obstajajo pa smernice Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). Lani novembra pa je Evropska komisija objavila dva nova predloga direktiv, ki sta sedaj v razpravi v evropskem parlamentu. Prva govori o jedrski varnosti, druga o ravnanju z izrabljenim gorivom in RAO odpadki. Januarja so objavili še tretjo, in sicer o nadzoru nad visoko radioaktivnimi industrijskimi viri. Prav prva direktiva je prvi korak k temu, da bi naredili skupne standarde o jedrski varnosti, ki bodo obvezujoci za vse države Evrop- Karikatura Miran Kohek ske skupnosti,« je pojasnil dr. Stritar. Direktiva o jedrski varnosti nalaga Ëlanicam skupnosti poroËanje o jedrski varnosti Evropski komisiji, ta pa bo omogoËila neodvisni strokovni nadzor v vsaki dr-æavi in s tem preverjanje sporo-Ëenih podatkov. Podatke bo treba popiljati komisiji vsako leto. Kot pravi sogovornik, veËidel povzema priporoËila smernic IAEA, ki so sedaj obvezujoËe. Med drugim govori tudi o tem, da mora biti nadzorni organ loËen od upravnih organov, da je za varnost objekta odgovoren operater in ne nadzorni organ, ter uzakonja samostojne sklade za razgradnjo. Po Stritarjevi presoji, ure-sniËevanje te direktive za napo dræavo ne bo problem, saj imamo æe sedaj omenjene stvari urejene, kot predvideva prva direktiva. Namen druge direktive, ki govori o ravnanju z izrabljenim gorivom in jedrskimi odpadki, je spodbu- diti dræave, da vsaka pri sebi ustrezno repijo problem radioaktivnih odpadkov in s tem odstranijo enega glavnih problemov jedrske energije. Nobena dræava nima sprejetih obveznosti, da je treba radioaktivne odpadke pospraviti, in vsaka ima svojo strategijo in naËrte o shranjevanju. To pa pomeni, da se problemi shranjevanja RAO prelagajo v prihodnost. ˜Druga direktiva pa zahteva, da mora vsaka dræava narediti strategijo odlaganja in doloËa Ëasov-ne okvire, do kdaj. Po tem predlogu naj bi do leta 2008 imela vsaka dræava izbrano lokacijo in pridobljeno dovoljenje za gradnjo odlagalipËa za nizko in srednje radioaktivne odpadke in do 2013 zgrajeno tako odlagalipËe. Za visoko radioaktivne odpadke pa naj bi vsaka dræava imela odlagalipËe do leta 2018,« je povedal dr. Stritar. Dejal je pe, da naj bi naËeloma vsaka Ëlanica EU poskrbela za lastne odpadke, di- rektiva pa dovoljuje tudi izvoz, zlasti za dræave z manjpimi nuklearnimi programi. Pri nas bi lahko izpolnili roke za NSRAO, vendar pa je treba iskati lokacijo takoj. NemogoËe pa bi bilo izpolniti zahtevo po lokaciji za visoko radioaktivne odpadke do leta 2018. Po Stritarjevem poznavanju te problematike lahko v tem trenutku izpolnita te roke le ©vedska in Finska, vse druge dræave pa ne. Zato obstaja velika verjetnost, da bo ta letnica premaknjena v prihodnost. Za Slovenijo je repitev za visoko radioaktivne odpadke v Ëlenu direktive, ki govori o izvozu. Smiselno bi bilo najti stik z dræavami, ki imajo podobno majhne jedrske programe kot mi, in zgraditi regionalno odlagalipËe ali pa najti dræavo, ki bo pripravljena uvoziti nape visoko radioaktivne odpadke. Po Stritarjevih dosedanjih spoznanjih veËjih vsebinskih sprememb direktiv ne bo, razen premika letnice pri lokaciji za visoko radioaktivne odpadke, kar pomeni, da bi direktive zaæivele v enem letu. Z napim vstopom v EU bodo obvezne tudi za nas, Hrvapko, ki pa ni Ëlanica niti pe ni kandidatka za Ëlanstvo, te obveznosti ne zavezujejo k niËemer. Odlagališce NSRAO rabimo do leta 2010 Po Zakonu o varstvu pred ionizirajoËimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV), ki je v veljavi od lanskega novembra, mora napa dræava sprejeti nacionalni program ravnanja in odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Kot pravi direktor Agencije RAO dr. Miran Veselic, imamo strategijo za visoko RAO in jedrsko gorivo iz leta 1996, ki je temeljila na Ëakanju. Ta pristop je Komisija EU oznaËila kot nesprejemljiv, in je sprejeta novelacijo strategije. »akanje pa je pri nas pomenilo, da NEK obratuje do leta 2023 in takrat nastopi problem skladipËenja visoko radioaktivnih odpadkov. Po predlogu direktive EU pa naj bi dræava imela lokacijo za te odpadke do leta 2018. Tako kot pravi dr. Stritar iz URSJV, tudi dr. VeseliË pravi, da imata repitve odlagalipËa za te odpadke samo Finska in ©vedska, zato bo letnica v direktivi verjetno pomaknjena v prihodnost. 5 6 ˜Tovrstna odlagalipËa so draga in Slovenija z enim objektom ekonomsko ni sposobna sama zgraditi tovrstnega odlagalipËa. V prvi vrsti postaja to ekonomski, ne ekolopki problem, zato je treba iskati repitev v skupni lokaciji za veË jedrskih elektrarn in pa nakupovanju goriva na lizing - da kdor prodaja gorivo, vzame odpadke nazaj,« meni VeseliË. Pri nizko in srednje radioaktivnih odpadkih pa nas bo Evropska unija obvezala, da bomo morali imeti lokacijo za tovrstne odpadke do leta 2008 in zgrajen objekt do leta 2013. Vendar pa, kot pravi direktor Agencije RAO, nas tudi lastne potrebe v NE Krpko silijo k temu, da zgradimo skladipËe do leta 2010, saj bodo v nasprotnem primeru potrebna veËja vlaganja v zaËasno skladipËe v NEK-u. To pa ne bi bilo smotrno glede na to, da je treba zgraditi trajno odlagalipËe. In kje smo danes pri iskanju lokacije po enjstih letih obstoja Agencije RAO, ki je bila ustanovljena z namenom, da zagotovi moænosti za trajno in varno odlaganje radioaktivnih odpadkov? ˜Za zdaj smo naredili generiËne projekte, pregledali celotno Slovenijo in doloËili primerna in neprimerna obmoËja. Nizko in srednje radioaktivni odpadki so tako obvladljivi za shranjevanje, da so vse lokacije primerne. Po-skupali pa bomo najti lokacijo, ki bo okoljsko najprimernejpa. Nova zakona o jedrski varnosti in graditvi objektov prinapata pravico za izdajo gradbenega dovoljenja za tovrstne objekte ministru in mu s tem nalagata veËjo odgovornost in manj postopkovnih zapletov. Toda noben minister ne bo umestil skladipËa RAO, kamor ga ljudje ne bodo hoteli,« pojasni dosedanje delo agencije njen direktor. Agencija je tako pred zahtevno nalogo, pripraviti lokalno prebivalstvo, da bo dovolilo vse raziskave na ustrezni lokaciji. Brez teh raziskav agencija ne more ugotoviti stanja okolja, tehnolo-pke primernosti objekta in dobiti ustreznih parametrov za projektiranje objekta. Skratka, ne more preiti iz generiËnih raziskav na konkretne, brez njih pa ne more speljati presoje vplivov na okolje. ˜Nape izkupnje in izkupnje po svetu kaæejo, da od zaËetkov Foto Minka Skubic Minister Janez KopaË: flArbitraæa je za nas najmanj sprejemljiva.« konkretnih raziskav na terenu pa do izdelave projektov za odlagali-pËe poteËejo tri leta in pol. »e bomo hoteli izpolniti rok iz direktive EU, da je treba imeti lokacijo in dovoljenje za odlagalipËe do leta 2008, bo treba pohiteti z raziskavami,« je nadaljeval sogovornik in ob tem poudaril, da je ra-zmipljanje, da bomo mi sami zbirali denar za svoje odlagalipËe za NSRAO, Hrvatje pa za svojega, ekonomsko teæko sprejemljivo. OdlagalipËe, ki bi sprejelo vse odpadke, je le 10 odstotkov draæje kot odlagalipËe, ki bi sprejelo le polovico. Zato je racionalno, da se odkupi elektrarna in potem re-puje problem skladipËa na enem mestu. Agencija RAO za letopnje prvo poletje naËrtuje izdelavo strokovnih podlag za izvedbo zakona. Priti æelijo do strokovnih iz-hodipË, kaj lahko ponudijo lokalni skupnosti kot nadomestilo za razvrednotenje okolja, ker bo imela odlagalipËe NSRAO. Hkrati pa s pomoËjo moderatorjev vodijo razprave v pirpi javnosti. KljuËni premik, ki ga morajo narediti letos, so tehniËne podlage za konkretne primere lokacij. Po besedah direktorja dr.VeseliËa na Agenciji RAO imajo nekaj ponudb lokalnih skupnosti za odla-galipËe. Pravi, da zanimanje je, saj bo tako odlagalipËe zaposlovalo 30 do 40 ljudi v Ëasu 300 let. Objekt pa je z ustrezno tehnolo- gijo za okolje popolnoma sprejemljiv in z ustreznim nadomestilom tudi ekonomsko zanimiv. Posavje edina opozicija sporazumu Zupani posavske regije, kjer je domicil NE Krško, so že od vsega zacetka edina opozicija vladi pri sprejemanju meddržavnega sporazuma. Ker se niso strinjali z vsebino sporazuma glede razgradnje NEK, radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, financiranja le-tega in upravljanja družbe NEK, so s pomocjo zadostnega števila podpisov poslancev državnega zbora sprožili ustavno presojo sporazuma.V pobudi so med drugim zapisali, da sta sprejem programa razgradnje in odlaganja RAO ter njegovega financiranja prepušceni prihodnosti, s cimer se znižuje raven jedrske varnosti in varstva okolja. Po njihovem mnenju varnost ogrožajo tudi dolocbe, ki se nanašajo na upravljanje NEK, ker so nejasne. Državna pogodba tudi izvzema NEK iz pravnega sistema naše države. Ustavno sodišce je ocenilo in decembra izdalo mnenje, da meddržavna pogodba o NEK ni v neskladju s slovensko ustavo. Loceno odklonilno mnenje sta pri presoji 11. clena meddržavne pogodbe, ki govori o financiranju razgradnje in odlaganja RAO, podala ustavna sodnika dr. Mir-jam Skrk in dr. Ciril Ribicic. Ustavno sodišce je posebej poudarilo vprašanje, ali gre po ratifikaciji pogodbe v hrvaškem saboru še vedno za isto pogodbo. Po njihovem zakonu o ratifikaciji meddržavne pogodbe smejo namrec hrvaški predstavniki v med- dræavni komisiji potrditi program odlaganja RAO in program razgradnje NEK le ob soglasju sabora. Skratka, Ustavno sodi-pËe je vso odgovornost za presojo primernosti in uravnoteæenosti meddræavne pogodbe o NEK prepustilo napemu dræavnemu zboru. Ker Posavje s svojimi argumenti ni uspelo na Ustavnem so-dipËu, imajo njihovi æupani v predalu pe veË kot 4000 podpisov za sproæitev postopka za izvedbo referenduma o meddræavni pogodbi. Prav ti podpisi so bili po njihovem mnenju razlog, da se je z æupani zaËel pogovarjati predsednik vlade Anton Rop. Do njegovega predhodnika æupanom Posavja ni uspelo priti. PrviË so se sestali s predsednikom in ministrom Janezom KopaËem na zadnji dan lanskega leta. V pogovoru so med drugim obravnavali morebitne spremembe zakona o varstvu pred ionizirajoËimi sevanji in jedrski varnosti, ki bi odpravile dvome glede ravnanja z jedrskimi odpadki. Dotaknili so se tudi problematike sklada za razgradnjo NEK po ratifikaciji meddræavne pogodbe. Na podlagi tega pogovora je vlada pripravila tri predloge, ki naj bi jih poslanci dræavnega zbora sprejeli hkrati z ratifikacijo meddræavne pogodbe. Vlada predlaga, da se v Zakonu o varstvu pred ionizirajoËimi sevanji in jedrski varnosti, ki je bil sprejet lani novembra, pri 141. Ëlenu doda nov odstavek. Ta zavezuje vlado, da najpozneje do konca leta 2004 pripravi nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki in z izrabljenim jedrskim gorivom in ga pre-dloæi v sprejem dræavnemu zboru z namenom, da je lokacija odlagalipËa nizko in srednje radioaktivnih odpadkov odobrena do leta 2008, odlagalipËe pa v uporabi do leta 2013. »e drug zakon ali meddræavna pogodba iz-kljuËuje upoptevanje tega roka, je vlada dolæna predlagati spremembo tega zakona ali odstopiti od take pogodbe. V obrazloæitvi tega odstavka vlada pojasnjuje, da meddræavna pogodba predvideva, da program razgradnje jedrske elektrarne, ki vkljuËuje tudi ravnanje z vsemi radioaktivnimi odpadki v enem letu po uveljavitvi sporazuma izdelata strokovni organizaciji, ki ju v dveh mesecih po uveljavitvi pogodbe doloËita dræavi pogodbenici. Roka za sprejetje programa pogodba ne predvideva, saj je pisana raËunajoË na dobro voljo in resen pristop dræav pogodbenic. Predvideno je le, da sta pogodbenici dolæni v dveh letih po koncu obratovanja jedrske elektrarne fiziËno prevzeti polovico jedrskih odpadkov in izrabljenega goriva, Ëe se dotlej ne dogovorita. Glede na obveznosti direktive EU, ki postavlja roke 2008 za lokacijo za NSRAO in 2013 obratovanje odlagalipËa, je vlada pre-dloæila v parlament omenjeno dopolnitev. Hkrati vlada predlaga, da se k zakonu o ratifikaciji meddræavne pogodbe doda Ëlen, ki pravi, da Ëe bo po ratifikaciji te pogodbe Republika Slovenija kot Ëlanica EU dolæna prevzeti odgovornost za izpolnjevanje rokov za dokon-Ëno ureditev upravljanja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, je slovenski del meddræavne komisije pri odloËanju vezan na najpozneje tako doloËene roke pri potrjevanju programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva oziroma pri njegovem obËasnem revidiranju. Poleg tega vlada pe predlaga, da se ob ratifikaciji pogodbe o NEK v dræavnem zboru doda pe sklep, da dræavni zbor poziva vlado, da takoj po sprejetju prej omenjenega zakona o ratifikaciji pogodbe o NEK pripravi in predloæi v potrditev pogajalska izhodipËa za pogajanja o ureditvi medsebojnih razmerij za Ëas med dnevom ratifikacije pogodbe v hrvapkem saboru in dnevom uveljavitve pogodbe ter o odkupu hrvapkega so-lastnipkega deleæa v NEK. S tem sklepom bi se uredile finanËne obveznosti med 3. julijem 2002, ko je bila meddræavna pogodba ratificirana v saboru, in dnevom uveljavitve pogodbe. Iz zahteve po razrepitev spora po mirni poti, ki ga je poslal HEP slovenski vladi konec januarja, pa izhaja zahteva po izplaËilu odpkodnine za razlapËeno investicijo, kar napa vlada pteje kot zaËetek pogajanj o umiku Republike Hrvapke iz so-lastniptva v NEK, za kar je zainteresirana tudi napa dræava. Posavska regija si je za ponujene repitve pridobila pravno mnenje dr. Lojzeta Udeta, nekdanjega ustavnega sodnika. Z njegovo po-moËjo so ugotovili, da vsi trije predlogi vlade RS oziroma Ministrstva za okolje, prostor in energijo v niËemer ne odpravljajo pomanjkljivosti meddræavne pogodbe o NEK, na katere opozarjajo æe veË kot leto dni. Celo veË, prvi in drugi vladni predlog Hr-vapko razrepujeta odgovornosti pri programu razgradnje in programu ravnanja z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki ter izrabljenim gorivom, kar je v celoti v nasprotju s pogajalskimi iz-hodipËi in ambicijami Slovenije, da se za ceno solastniptva in soupravljanja Hrvapko zaveæe k soodgovornosti za problematiko radioaktivnih odpadkov. Nadalje ugotavljajo, da se s predlogi v ni-Ëemer ne izboljpujejo pozicije Slovenije ob ratifikaciji meddr-æavne pogodbe; nasprotno, te celo poslabpujejo. Analiza predlogov kaæe na dejstvo, da se s spremembami in dopolnitvami zakonov ne da popraviti slabo pripravljene meddræavne pogodbe. Je pa s pripravljenimi predlogi vlada prviË javno priznala slabosti meddræavne pogodbe, na katere so jo opozarjali pravniki, jedrski strokovnjaki, nekateri predstavniki elektrogospodarstva, del politiËne javnosti in celotna regija Posavja. Ta meni, da so pripravljalci pogodbe pele ob direktivah EU spoznali vrsto njenih slabosti in v iskanju politiËne-ga kompromisa v obliki treh predlogov DZ pe poslabpali moænost iskanja novih skupnih repitev po meddræavni pogodbi. Posavje je vladi predlagalo dve repitvi. Z vkljuËevanjem v Evropsko unijo in prevzemanjem njene regulative na podroËju ravnanja z NSRAO in izrabljenim gorivom ima napa vlada v rokah razloge, da z dodatnimi pogajanji s Hrvapko odpravi pomanjkljivosti pogodbe na tem podroËju. Zato se zavzemajo najprej za korekcijo meddræavne pogodbe in potem njeno ratifikacijo. »e pa Hr-vapka stran ne bi pristala na ponovna pogajanja ali pa bi bila ta neuspepna, ima napa dræava v rokah vse argumente tako pred evropsko kot slovensko javnostjo, da se loti postopka razlastitve elektrarne, skladno z ratificirano energetsko listino. Æupan Krpkega Franci BogoviË pravi, da oni zastopajo lokalne 7 Posodobitev elektrarne poteke neprekinjeno. Danes nove rešetke in zmogljivejši bazen za iztroseno gorivo, jutri obnova turbine. 8 Foto Minka Skubic interese, branijo pa državne. Zadovoljni bodo z rešitvijo, ki bo v doglednem casu rešila problem NSRAO v Posavju. Ce tega državni uradniki in vlada ne znajo in zmorejo s pogajanji doseci s Hrvati, potem bodo zahtevali od države Slovenije, da državni problem, ki je lociran v Posavju, reši Slovenija sama z državnim jamstvom. Za NEK nujne urejene delovne razmere Pred NE Krško so bila leta 1997 in v prvem delu leta 1998 tri kriticna vprašanja. Prvo je bilo, kako zagotoviti normalno tekoce upravljanje podjetja, tako da bodo odlocitve tekoce sprejete na poslovnem odboru elektrarne. V tistih letih poslovni odbor NEK-a ni sprejel nobene vitalne odlocitve, kot so gospodarski nacrt podjetja, nacrt letnih modernizacij, zakljucni racun poslovanja itd., zaradi principa soglasja obeh sovlagateljev, ki ga ni bilo zaradi razhajanj glede temeljnih elementov poslovanja elektrarne. Drugo odprto vprašanje je bilo, kako pravocasno posodobiti elektrarno, predvsem zamenjati uparjalnike, da bi elektrarna lahko nemoteno nadaljevala delo v nacrtovani življenjski dobi. Po besedah direktorja elektrarne Staneta Rozmana so v primerjavi z drugimi jedrskimi elektrarnami njihovega tipa æe zamujali s posodobitvijo, celo veË, bili so v kriti-Ëni fazi, da zaradi okvar uparjal-nikov izgubijo licenco za obratovanje. Zaradi velikega ptevila za-Ëepljenih cevi obeh uparjalnikov se je zmanjpevala moË objekta, veËje ptevilo pupËanj ocevja pa je grozilo z zaprtjem elektrarne. Tretje vitalno vprapanje pa je bilo, kako zagotoviti normalno likvidnost podjetja, ker je Hrva-pka z vsakim dnem dolgovala veË za prevzeto elektriËno energijo iz NEK in ni plaËevala vseh stro-pkov, ki so nastajali v njej. Zlasti ni niË plaËevala za modernizacijo objekta, prav tako niË v sklad za razgradnjo in skladipËenje NSRAO. ˜Moænosti, ki jih je imela napa dræava kot solastnica in jih je poleti 1998 izvedla, so repi-le vsa vprapanja. Sprejeta uredba o zaËasnem preoblikovanju NEK je vzpostavila normalni sistem odloËanja in poslovanja elektrarne. Izvedeni odklop pa je omogoËil Sloveniji, da pokrije elektrarni vse stropke poslovanja. Za napo elektrarno kot obËu-tljiv jedrski objekt so se ukrepi pokazali kot ustrezni. Normalizirana je bila plaËilna sposobnost podjetja, izpeljana modernizacija in s tem prepreËeno, da bi objekt zaprli. Uredba je omogoËila najetje kredita pri banki za mo- dernizacijo. Skratka, izbrana ra-zliËica repitve se je pokazala za elektrarno 100-odstotno uËinko-vita,« je prepriËan direktor NEK, ki meni, da je bila alternativa v tem, da skupaj z resornim ministrstvom ugotovijo, da ni pogojev za obratovanje elektrarne in jo zaprejo ter s tem povzroËijo neprecenljivo pkodo zaradi neo-bratovanja objekta. Druga mo-ænost je bila, da bi s hrvapko stranjo hitro dosegli sporazum, za kar pa tudi ni bilo obetov, saj se sporazumevanje vleËe æe desetletje. Izbrana repitev je pe vedno do-pupËala vse moænosti repitev za hrvapkega partnerja, da ohrani hrvapki vloæek in svoj interes v objektu. Takoj po prekinitvi dobav jim je bilo sporoËeno, da lahko takoj, ko poravnajo dolg, dobijo elektriËno energijo iz NEK. Tudi v naslednjih letih jim je NE Krpko vsako leto poslala ponudbo za odkup polovice proizvodnje. »lani poslovnega odbora so bili vabljeni na seje, dobivali gradiva tudi po prekinitvi dobav. Odziva ni bilo, Ëlani pa so vseskozi redno dvigovali prejeta nakazila za seje, na katerih jih ni bilo. S stanjem, kakrpno je sedaj, ko je za vse odgovorna slovenska stran, so v NE Krpko zadovoljni. ˜Vse stvari potekajo brez teæav. Imamo redno pokrite vse stropke, redno plaËujemo od vseh prodanih koliËin prispevek v dekomi-sijski sklad, ni zamud pri plaËi-lih, priznana nam je letna amortizacija, odloËitve na poslovnem odboru se sprejemajo tekoËe in pravoËasno, posodobitev objekta pa poteka skladno z letnimi naËr-ti. Skratka, nape poslovanje je normalizirano, kar je vitalnega pomena za jedrski objekt. Rezultati se kaæejo v rekordni proizvodnji, visoki stabilnosti in razpo-loæljivosti objekta. Objekt se giblje v okolju, ki je primerno za jedrski objekt, in to je najpo-membnejpe za nas v jedrski elektrarni, vse drugo je manj pomembno,« je konËal Stane Ro-æman. Dodal je pe, da sprejema vsak sporazum, ki bo omogoËil poslovanje, obratovanje in vzdr-æevanje NE Krpko skladno s svetovno prakso za tovrstne objekte, objekte, v katerih sta jedrska varnost in zanesljivost poglavitno vodilo. Minka Skubic JANUARSKA PORABA ZNOVA KREPKO NAVZGO Potem ko smo lansko leto konËali z rekordnim 7-odstotnim skokom porabe, tudi letopnji januar napoveduje nadaljevanje rasti. Tako so iz prenosnega omreæja januarja porabniki v Sloveniji prevzeli milijardo 74,2 milijona kilovatnih ur elektriËne energije oziroma kar za 5,7 odstotka veË kot v istem Ëasu lani in tudi 3,8 odstotka veË, kot je bilo predvideno z letopnjo elektroenergetsko bilanco. Poraba se je pe zlasti poveËala pri neposrednih odjemalcih, ki so, z izjemo Rup, krepko poveËali letopnji odjem in s porabljenimi 223,8 milijona kilovatnih ur lanske januarske rezultate presegli za skoraj 34 odstotkov. Na drugi strani pa je odjem distribucijskih podjetij ostal praktiËno nespremenjen, saj so ta prevzela 850,4 milijona kilovatnih ur elektrike oziroma le 1,9 milijona kilovatnih ur veË kot januarja lani. GWh rod _ — rod _ — Ml n O = januar 2002 januar 2003 Q NEPOSREDNI Q DISTRIBUCIJA QSKUPAJ ^ O* « .** PADAVINE NAKLONJENE HIDROPROIZVODNJ 500 V nasprotju z zaËetkom minulega leta so GWh hidrolopke razmere na zaËetku letopnjega precej naklonjene proizvodnji hidroelektrarn. Tako 600 smo iz objektov na Dravi, Savi in SoËi prvi letopnji mesec zagotovili kar 237,7 milijona kilovatnih ur elektriËne energije oziroma za skoraj 116 odstotkov veË kot isti mesec lani in tudi za slabo tretjino veË, kot je bilo sprva naËrtovano. Brez veËjih teæav so obratovale tudi jedrska elektrarna Krpko in drugi termoenergetski objekti, ki so k pokrivanju januarskih potreb po elektriËni energiji prispevale dodatnih 931,4 milijona kilovatnih ur elektriËne energije. Sicer pa je skupni januarski izkupiËek znapal milijardo 169,1 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 5,2 odstotka veË kot v istem Ëasu lani in tudi za 7,7 odstotka nad bilanËnimi predvidevanji. 300 200 q B om * upoptevana je celotna proizvodnja NEK " TEB - topla rezerva v sistemu DEM D SEL SENG NEK TE© TET TE-TOL TEB JANUAR 2002 D JANUAR 2003 AZLIKA MED IZVOZOM IN UVOZOM SE ZMANJ Odprtje energetskega trga se posredno kaæe tudi v spremenjenih gibanjih v napem poslovanju s tujino, saj se razlika med uvozom in izvozom postopoma zmanjpuje. Tako je denimo lanski januarski izvozni preseæek znapal 85,1 milijona kilovatnih ur, januarja letos pa 67,2 milijona kilovatnih ur. Tudi drugaËe je letos priËakovati precejpnja odstopanja, saj naj bi letos za zagotovitev nemotenega obratovanja slovenskega elektroenergetskega sistema morali dobro milijardo kilovatnih ur uvoziti, kar povedano drugaËe pomeni, da se Slovenija postopoma iz neto izvoznice spreminja v neto uvoznico elektriËne energije. Na dogajanja na slovenskem energetskem trgu pa bo v prihodnje dodatno vplival tudi razplet dogajanj, povezanih z lastniptvom jedrske elektrarne Krpko, ki trenutno zagotavlja pribliæno 40 odstotkov vse potrebne elektriËne energije v Sloveniji. GWh 1200 900 600 300 m januar 2002 [(proizvodnja []poraba januar 2003 O uvoz ? IZVOZ S PREJETA UREDBA O IZKORI©»ANJU SAVE Vlada je v zaËetku februarja na podlagi zakona o vodah sprejela uredbo o koncesiji za gospodarsko izkoripËanje vodnega energetskega potenciala reke Save za proizvodnjo elektriËne energije v HE Moste, MavËiËe in Medvode. Uredba ureja opredelitev naravne dobrine in predmet koncesije, njeno vsebino, trajanje in obmoËje, prenos posesti ter objektov na koncedenta, pogoje za koncesijo, obveznosti in pravice koncedenta, pravice konce-sionarja, naËin podelitve koncesije, medsebojna razmerja, plaËilo za koncesijo, stropke koncesio-narja in nadzor nad izvajanjem koncesije. Kot so med drugim sporoËili iz sluæbe za odnose z javnostmi pri MOPE, se bo koncesija za dobo 50 let podelila izkljuËno za proizvodnjo elektriËne energije brez javnega razpisa imetniku obstojeËe pravice uporabe objekta za gospodarsko izkoripËanje vodnega dobra. Zakon o vodah namreË med drugim doloËa, da se koncesija lahko podeli brez javnega razpisa osebi, ki ima pravico do uporabe vodnega objekta, namenjenega posebni rabi vode, na podlagi vloge in dokazil o pravnomoËnem uporabnem dovoljenju za objekt. Uredba je pripravljena na podlagi pobude druæbe SEL, ki je imetnik ob-stojeËih pravic izkoripËanja naravne dobrine na obravnavanih obmoËjih reke Save. Miro Jakomin S NEG SPET RUŠIL ELEKTRO VODNIKE Mocno sneženje, ki je 4. februarja zajelo vso Slovenijo, je povzrocilo številne okvare na elektroenergetskih napravah vseh petih distribucijskih Pri odpravi okvar na omrežjih so sodelovali tako rekoc vsi razpoložljivi delavci iz nadzornistev ter iz vzdrževalnih, gradbenih in elektromontažnih skupin. Foto Elektro Celje podjetij - Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska. Ker je padal teæak in moker sneg, so se marsikje lomile veje, pa tudi cela drevesa, ki so padla na nadzemne nizkonapetostne in srednjena-petostne vode in jih popkodovala. V tem Ëasu je v temi ostalo veËje ptevilo gospodinjskih odjemalcev, veliko pkodo pa je utrpela tudi vrsta velikih odjemalcev elektriËne energije. V distribucijskih podjetjih so za odpravo okvar na elektro omreæjih takoj aktivirali delovne skupine in pri tem angaæi-rali vse razpoloæljive delavce in delovne stroje. Ob poærtvovalnem delu izvajalskih ekip so prvo fazo sanacije uresniËili v razmeroma kratkem Ëasu, razen na teæje dostopnih predelih, kjer so morali vloæiti pe veË dodatnih prizadevanj in Ëasa. Najve-Ëjo pkodo so utrpeli v Elektru Ljubljana, kjer bodo morali za popolno sanacijo elektroenergetskih naprav zagotoviti veË kakor 72 milijonov tolarjev. V Elektru Maribor znapa skupno ocenjena pkoda veË kakor 7 milijonov tolarjev, v Elektru Celje okrog 61 milijonov tolarjev, v Elektru Gorenjska okrog 35 milijonov, v Elektru Primorska pa preko 6 milijonov tolarjev. Miro Jakomin SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJ VMEDVODAH BODO MENJALI TURBINI Podjetji Litostroj E.I. in Savske elektrarne Ljubljana sta 13. februarja podpisali pogodbo za projektiranje, izdelavo, dobavo, montaæo in zagon dveh turbin s pomoæno strojno opremo za hidroelektrarno Medvode. Pogodbena cena za zamenjavo obeh turbin znapa 1,35 milijarde tolarjev. Zamenjavo turbin bodo izvedli v okviru projekta obnove HE Medvode; prvi agregat bodo obnovili leta 2004, drugega pa leta 2005. Z obnovo hidroelektrarne Medvode bodo poleg podaljpanja æiv-ljenjske dobe poveËali moËi turbine in izkoristkov agregatov, poveËali proizvodnjo za devet odstotkov, izboljpali delovne razmere, skrajpali Ëase remontov, zniæali vzdræevalne stropke, izboljpali ekolopke razmere in drugo. Z zgraditvijo nove RTP 110/20/6,3 kV Medvode, ki je v sklepni fazi, bo HE Medvode v celoti obnovljena in usposobljena za vsaj nadaljnjih 40 let obratovanja. Miro Jakomin AGENCIJA ZA ENERGIJO MANJ©I STRO©KI PRIKLJU»ITVE NA OMREÆJE Kot so sporoËili iz Agencije za energijo, je vlada konec minulega leta doloËila splopne pogoje za dobavo in odjem elektriËne energije, s katerimi so na novo opredeljeni odnosi med odjemalci in dobavi- telji elektriËne energije. V skladu s to uredbo je Agencija za energijo doloËila povpreËne stropke prikljuËevanja na omreæje, ki bodo nadomestili dosedanje prikljuËnine. Stropki prikljuËitve bodo v primerjavi z dosedanjimi prikljuËninami za gospodinjstva manjpi za pribliæno deset odstotkov, za druge uporabnike elektriËne energije pa tudi precej veË. Nova uredba o splopnih pogojih za dobavo in odjem elektriËne energije bo zaËela veljati prvega marca. Sklep o doloËitvi povpreËnih stropkov prikljuËevanja za nove uporabnike omreæja in za poveËanje prikljuËnih moËi obstojeËih uporabnikov je objavljen v 11. ptevilki Uradnega lista RS (31. januar 2003). Podrobnejpa informacija o tem je na spletni strani Agencije za energijo. Miro Jakomin SLOVENSKI E-FORUM CELOTNA SLIKA NEP ©E NEZNANKA Slovenski E-forum je februarja na prvem leto-pnjem diskusijskem sreËanju v Ljubljani obravnaval nekatera vprapanja, povezana s konfliktom med ZDA in Irakom ter vstopanjem Slovenije v Nato v kontekstu trajnostnega razvoja. V drugem delu sreËanja je predstavil osnutek jedra nevladnega Nacionalnega energetskega programa (pest ciljnih in pest izvedbenih tez). Glede stratepkih ciljev je predlagal bistveno bolj uËinkovito ravnanje z energijo, veËjo kakovost oskrbe in stratepke zanesljivosti na ravni nujnih potreb, konkurenËne cene energije na evropski ravni, zmanjpanje obremenjevanja okolja in prostora, krepak razvoj obnovljivih virov in lokalne energetike ter razvoj ustvarjalnih zmogljivosti v energetskih tehnologijah. V razpravi so Ëlani poudarili, da so strokovnjaki v pripravo NEP vloæili ogromno truda, pripravljenih je bilo æe niË koliko verzij tega dokumenta, kljub ptevilnim poskusom pa vse do danes pe ni znana celotna slika. Kot je pojasnil predsednik strokovnega sveta E-foruma dr. Miha Tom-piË, je poglavitni problem v pomanjkanju energetske vizije na nacionalni ravni, saj pe vedno ni jasno, v katero smer bo pel prihodnji energetski razvoj Slovenije. Dejal je pe, da bodo osnutek posredovali v obravnavo tudi drugim nevladnim organizacijam in na podlagi povratnih informacij oblikovali konËni predlog NEP in ga posredovali Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Miro Jakomin SLOVENSKI E-FORUM KRITI»NA OBRAVNAVA ENERGETIKE Slovenski E-forum je tudi lani uspepno izvedel vrsto strokovnih posvetovanj, usposabljanj, tiskovnih konferenc, razstav in podobno. Na teh sreËa-njih so Ëlani in povabljeni predavatelji predstavili ELEKTRO-SLOVENIJA PRENOVLJENE SPLETNE STRANI Elektro-Slovenija se na svetovnem spletu od februarja predstavlja s posodobljenimi spletnimi stranmi, ki so prilagojene novim orodjem in spremenjeni organizacijski strukturi podjetja, prav tako pa prinapajo tudi nekatere nove vsebine. Ta je poslej razdeljena na tri glavne skupine, in sicer partnerji, obËani in mediji, s Ëimer naj bi zagotovili veËjo preglednost in laæje iskanje ustreznih vsebin. Na naslovni strani se lahko seznanite z nekaterimi aktualnimi temami, Eles pa skrbi tudi za sveæ dotok novic iz energetskega sveta. Za bralce Napega stika smo pripravili tudi obseænejpi arhiv vseh ptevilk od septembra 1999 naprej, na tej strani pa lahko podate tudi vape predloge, mnenja, graje in pohvale, povezane z vsebino glasila slovenskega elektrogospodarstva. Vape-mu mnenju in æeljam bomo skupali Ëim bolj prisluhniti in jih upoptevati pri oblikovanju nape prihodnje vsebine. Torej pogumno oddeskajte na naslov www.eles.si (aktualno/Nap stik) in podajte svoje mnenje. Vape predloge in pobude v uredniptvu æe nestrpno priËakujemo. Brane JanjiÊ in obravnavali nekatera najbolj zanimiva vprapa-nja s podroËij ekonomike, energetike in okolja. V razpravah so opozorili na kritiËne momente, podali strokovne argumente, predlagali ustrezne re-pitve in na podlagi kritiËnih ugotovitev sprejeli do-loËena priporoËila. Veliko pozornosti so namenili tudi procesu oblikovanja in sprejemanja Nacionalnega energetskega programa, in sicer z vidikov soudeleæbe javnosti, pogojev liberalizacije in participacije ter varstva okolja. V sodelovanju z Zvezo strojnih inæenirjev Slovenije so proti koncu minulega leta izvedli tudi strokovno posvetovanje o aktualnem trenutku Nacionalnega energetskega programa in predstavili projekt obravnave strokovnih gradiv in dokumenta NEP na spletni strani. Sicer pa med prednostnimi usmeritvami Slovenskega E-foruma pe naprej ostajajo kritiËna 11 12 javna in strokovno podprta obravnava energetske in okoljske politike Slovenije in EU, podpora lokalnim skupnostim pri razvoju trajnostne lokalne energetike, ozavepËanje in izobraæevanje o podnebnih spremembah ter motiviranje in usposabljanje pol za smotrno ravnanje z energijo. Miro Jakomin ELEKTROTEHNI©KO DRU©TVO MARIBOR K MALU ÆE 24. POSVETOVANJE V RADENCIH Elektrotehnipko druptvo Maribor bo tako kot æe vrsto let doslej tudi letos pripravilo posvetovanje o moËnostni elektroenergetiki in sodobnih elektriË-nih instalacijah - Kotnikove dneve, in sicer 27. in 28. marca v hotelu Radin v Radencih. Na posvetovanju, ki se ga obiËajno udeleæi tudi veË kakor 300 udeleæencev, bodo priznani strokovnjaki iz elektroenergetskih, projektantskih in drugih dr-æavnih inptitucij predavali o zanimivih temah s po-droËja elektriËnih inptalacij, informatike, elektronike, standardizacije in zakonodaje, s poudarki na problemih v praksi. Tovrstno posvetovanje je namenjeno vsem elektrotehnipkim strokovnjakom in predavateljem na strokovnih polah, zanimivo pa je tudi za samostojne proizvajalce in zastopnike raznih podjetij, ki lahko predstavijo novosti na tem podroËju. Miro Jakomin STROKOVNA POSVETOVANJA TRETJI SIMPOZIJ O HIDROENERGIJI V ©ibeniku na Hrvapkem bo 2. in 3. julija potekalo tretje mednarodno posvetovanje na temo Hidroelektrarne - obnovljiva energija za danes in jutri, ki ga pripravlja ElektrotehniËno druptvo Zagreb. V okviru posvetovanja je predvideno kar 16 strokovnih sklopov, med katerimi so tudi energetski in ekonomski pomen hidroenergije, revitaliza- P cija in posodabljanje obstojeËih elektrarn, zapËita okolja in postopki odobritve gradenj ter privatizacija. VeË informacij lahko dobite v tajniptvu drup-tva pri Biserki KosorËiÊ na telefonu 385 1 - 481 43 44 ali 487 25 04 oziroma, Ëe oddeskate na njihovo spletno stran www.edz.hr. Brane JanjiÊ GIZ DISTRIBUCIJE ODPISALI POGODBE O RAZVOJNIH PROJEKTIH Direktorji distribucijskih podjetij so 17. februarja s predstavniki Elektroinptituta Milan Vidmar podpisali skupne pogodbe za pripravo razvojnih projektov za leto 2003, in sicer s podroËja vodenja in delovanja elektroenergetskega omreæja, uporabe univerzalnih srednjenapetostnih kablov v elektro-distribucijskih vodih in priprave pravilnika o teh-niËnih normativih za gradnjo nadzemnih kablo-vodov za srednjo napetost. Kot je ob podpisu pogodb pojasnil Alojz Saviozzi, poslovodja GIZ distribucije, njihova medresorska skupina pripravlja naËrte ptudij in nalog, ki jih je treba pripraviti za nemoteno delo v elektrodistribuciji. Za skupen podpis pogodb so se odloËili, ker racionalizacija in poenotenje razvojnih nalog gotovo pomenita ce-nejpo izvedbo nalog, kot v primeru, Ëe bi repitve iskali vsak zase na trgu. Seveda pa lahko vsako distribucijsko podjetje ob teh skupnih projektih podpipe pe posamezne pogodbe za izvajanje posameznih nalog. Omenimo pa pe, da imajo distributerji poleg glavne pogodbe z EIMV podpisani pe dve pogodbi za posebne razvojne naloge, in sicer z ljubljansko in mariborsko elektrotehnipko fakulteto. V prvem primeru gre za ozemljitvene moænosti v razdelilnih omreæjih visoke napetosti, v drugem pa za vpliv izrednih dogodkov na visokonapetostnem omreæju na kakovost elektriËne energije na srednji in nizki napetosti. Miro Jakomin etij so s predstavniki EIMV podpisali skupne pogodbe o razvojnih projektih za leto 2003. Foto Miro Jakomin PREMOGOVNIK VELENJE PREISKAVA NESRE»E ©E POTEKA V zaËetku februarja sta v velenjskem premogovniku zaradi visoke koncentracije jamskega plina umrla dva rudarja, osem pa so jih prepeljali na zdravljenje v bolnipnico. Prve ugotovitve preiskovalne komisije so pokazale, da se je nesreËa zgodila zaradi nepredvidljivega pojava nevarnih jamskih plinov, na konËne izsledke v preiskavi pa bo treba pe poËakati. Kot je na tiskovni konferenci pojasnil direktor Evgen DervariË, bodo zaËeli kopati premog v jami Preloge, ko bo to mogoËe. Zaradi veËje varnosti rudarjev bo treba pri zagonu tega odkopa uvesti pe dodatne varnostne ukrepe. Sicer pa se je v velenjskem premogovniku doslej pripetilo æe veË skupinskih nesreË, ki so terjale nemajhno ptevilo æivljenj. Najhujpi nesreËi sta se zgodili pred 110 leti, ko je umrlo veË kot trideset rudarjev, in leta 1980, ko so ob izbruhu metana umrli trije rudarji. Miro Jakomin GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE P REDSTAVILI DVA NOVA POSLOVNA VODNIKA Na Gospodarski zbornici Slovenije so pred kratkim predstavili Poslovni vodnik po informacijskih virih Evropske unije ter pojasnili okolipËine in namen, v katerih je nastal. Poslovna praksa kaæe, da tudi slovenski gospodarstveniki vedno teæje sledijo poplavi informacij, programov in politik, ki jih pripravljajo in vodijo evropske inptitucije v Bruslju. Na drugi strani pa je prav obvladovanje in dobro poznavanje pirpega poslovnega okolja lahko pomembna konkurenËna prednost tudi za slovenska podjetja. Zato je temeljni namen tega vodnika zagotoviti praktiËen in uporabnikom prilagojen pregled informacijskih virov o pravnem in gospodarskem sistemu Evropske unije, kakor tudi o sodelovanju s tretjimi dræavami. Poleg tega so na GZS predstavili tudi Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije. Kot so dejali, æe nekaj Ëasa opaæajo, da si slovenski gospodarstveniki æelijo vedno veË kakovostnih informacij o delovanju Evropske unije, tako o pravnem redu Evropske unije kot tudi o kljuËni politiki Evropske skupnosti. S to publikacijo naj bi se podjetja po vstopu Slovenije v Evropsko unijo laæ-je znapla v poplavi informacij in pravil na podro-Ëju skupne zunanjetrgovinske politike. Ob tem so na Gospodarski zbornici pe povedali, da je Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije plod skupnega dela s strokovnjaki iz Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru. Miro Jakomin PROBLEM CEN BO V EU ©E VE»JI Inptitut za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji (IREET) je razvil model oblikovanja cen elektriËne energije za tarifne odjemalce in ga proti koncu leta 2002 predstavil na seji upravnega odbora Zdruæenja za energetiko. »eprav je GZS ta model podprla in predlagala vladi, da ga sprejme, se to ni zgodilo, ker je vlada zaradi brzdanja inflacije do letopnjega junija zamrznila cene za tarifne odjemalce. Kot je povedal Djani BreËeviË, direktor Inpti-tuta IREET, priËakujejo, da bo predlagani model zaæivel pele v drugi polovici tega leta. To je precej odvisno od sprememb vhodnih podatkov glede nabavnih cen HSE, NEK in drugih virov ter omreænine na prenosnem in distribucijskem omreæju. Dejstvo pa je - in tega bi se morali v vladnih krogih bolj zavedati - da se bodo problemi zaostajanja cen za tarifne odjemalce pe bolj zaostrili ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, saj bo takrat razkorak med ekonomsko in dejansko ceno elektriË-ne energije pe veËji. Strokovne podlage za izdelavo metodologije za doloËanje cen elektriËne energije za tarifne odjemalce dokazujejo, da je smotrno (po zgledu drugih modelov oblikovanja cen energentov) tudi za elektriËno energijo uvesti mehanizem za nadzorovane spremembe konËne cene na podlagi sprememb vhodnih podatkov. Z uvedbo te metodologije bi omogo-Ëili veËjo zanesljivost oskrbe z elektriËno energijo, veËji pregled nad delitvijo strop-kov med skupinami tarifnih odjemalcev, veËji pregled nad posameznimi stropkovni-mi elementi cene elektriËne energije ter pregledno in enostavno obvepËanje odjemalcev o vseh elementih raËuna za porabljeno energijo. Uvedba tega modela pa bi lahko vplivala tudi na postopno poveËanje uspepnosti izvajalcev dejavnosti distribucije elektriËne energije. Miro Jakomin 13 HOLDING SLOVENSKE ELEKTRAR HEBO©TANJ BO ZGRAJENA V ROKU Po informaciji sluæbe za odnose z javnostmi pri HSE bodo za pripravljalna dela za gradnjo HE Bop-tanj namesto pogodbeno dogovorjenih 120 dni porabili 150 dni, kar pomeni, da bodo dela konËali do konca aprila. Izkop jame se bo za mesec dni podaljpal iz dveh vzrokov. Prvi je piritev ceste na levem bregu reke Save, zaradi katere je moral HSE pridobiti nova soglasja Direkcije RS za ceste, ki se s prikazanimi repitvami starega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja del za cesto R3-679 ni strinjala. Na potek del in zamudo z njimi pa so dodatno vplivale tudi izredno slabe vremenske razmere, povezane z nizkimi temperaturami januarja in februarja 2003. Vendar pa zamuda pri izvedbi pripravljalnih del ne bo vplivala na konËni rok zgraditve HE Boptanj, ki ostaja leto 2006. Poleg tega so iz omenjene sluæbe pe sporoËili, da sta se HSE, koncesionar za gradnjo spo-dnjesavskih HE, in vlada kot kon-cendent, v prvem tednu februarja tudi odloËila za dopolnitev lokacijskega naËrta za HE Boptanj. Pri tem si bosta prizadevala izpeljati cijskega naËrta tako, da ta ne bo vplival na rok zgraditve te hidroelektrarne. Miro Jakomin 14 GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Ve E» POZORNOSTI KOMUNICIRANJU! V raziskavi o organizacijski klimi in zadovoljstvu zaposlenih v slovenskih organizacijah za leto 2002 (projekt SiOK v okviru GZS) med slabpe ocenjene kategorije sodi tudi notranje komuniciranje in informiranje. Zaposleni so na podlagi vprapalnika ocenjevali, koliko je v njihovih delovnih okoljih doseæeno naslednje: V podjetju se vodje in sodelavci pogovarjajo spropËeno, prijateljsko in enakopravno; vodstvo posreduje informacije zaposlenim na razumljiv naËin; nadrejeni dajejo dovolj informacij za dobro opravljanje dela; delovni sestanki so redni; o dogajanju v drugih enotah zaposleni dobijo dovolj informacij. SodeË po rezultatih omenjene raziskave bo treba v slovenskih podjetjih na tem podroËju pe marsikaj izboljpati. Z drugimi besedami to pomeni, da morata komuniciranje in informiranje postati za podjetja izziv, ki mu je treba v prihodnje nameniti bistveno veË pozornosti kot doslej. O tem naj bi bolj intenzivno ra-zmipljali tudi v elektroenergetskih podjetjih, seveda pa gre tudi za druge pomembne vidike organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih (odnos do kakovosti, inovativnost, motivacija, zavzetost itd.). Kot kaæe, je trenutno za vkljuËitev v projekt SiOK pe najbolj zainteresirano podjetje Elektro Ljubljana. Kaj pa druga podjetja? Miro Jakomin KLJU» DO USPEHA JE MEDSEBOJNO POVEZOVANJE IN IZOBRAÆEVANJE KADROV V organizaciji Obrtne zbornice Velenje in druæbe Esotech je 28. januarja v Velenju potekala okrogla miza z naslovom Z domaËim znanjem do celovite izrabe odpadkov. Glavna tema ekolopko naravnane razprave je bilo medsebojno sodelovanje slovenskih podjetij in organizacij z namenom razvoja alternativnih metod uporabe odpadkov kot surovin ter prenosa znanj v gospodarstvo. Projekti, zasnovani na obmoËju savinjsko-palepke regije, lahko s svojo kakovostjo pomenijo model repeva-nja ekolopke problematike v Sloveniji. Podjetje Esotech, d.d., in Institut Joæef ©tefan sta tako zbranim podrobneje predstavila demonstracijsko napravo za termiËno procesiranje odpadkov, ki je rezultat njunega skupnega sodelovanja. Zofija Mazej KukoviË, generalna direktorica Eso-techa, d.d., je v nadaljevanju predstavila pe projekt izobraæevanja tehniËnih kadrov v savinjsko-palepki regiji. Glavni nosilec tega projekta in izvajalec predavanj ter delavnic je IJS, ki s svojo usposobljenostjo in priznanimi strokovnjaki prenapa znanja na mlajpe kadre, kot predavatelji pa bodo sodelovali tudi strokovnjaki podjetja Esotech. Izo-braæevanja bodo predvidoma potekala v uËno-po-slovnem centru Esotecha, udeleæili pa se jih bodo predstavniki podjetij savinjsko-palepke regije. Projekt sta denarno podprla Ministrstvo za delo, druæino in socialne zadeve ter Evropska unija. Najpomembnejpi cilj projekta je s sinergijo intelektualnih podjetij ustvarjati dodatno vrednost in ponuditi veË delovnih mest. SreËko Meolic aiUiWiiiiniiwiM TUDI LETOS NEKAJ NOVOSTI V Muzeju premogovniptva Slovenije v Velenju so v zaËetku februarja odprli prenovljeno sceno o sodobnem pridobivanju premoga in fotografsko razstavo Antona Ajnika. Podzemni del muzeja je razdeljen v dva dela. Prvi del, v njem so prikazani zaËetki premogovniptva v Sloveniji, je v celoti opremljen s svetlobnimi in zvoËnimi uËinki. V drugem delu muzeja pa obiskovalce seznanijo pe s sodobnim naËinom pridobivanja premoga. Pri tem se obiskovalci sprehodijo skozi delovipËa in si ogledajo film. Vodniki v muzeju so na podlagi mnenj obiskovalcev æe dalj Ëasa ugotavljali, da je slednji za laike preveË strokoven. Zato se je vodstvo muzeja odloËilo film skrajpati. Obiskovalci si lahko zdaj na pestminutnem posnetku ogledajo, kako se premog najde, pridobiva in kako se gradijo podzemni prostori. V filmu so uporabljeni posnetki pridobivanja premoga v Premogovniku Velenje. NajveËja pridobitev te scene je zagotovo raËunal-nipka animacija, s katero obiskovalci spoznavajo procese, ki jih ni mogoËe prikazati s kamero. Tako so nazorno prikazani delovanje hidravliËnega pod-porja, procesi zarupevanja povrpine za njim ter soËasno ugrezanje povrpine in nastanek jezer. Sicer pa so v poËastitev kulturnega praznika v Muzeju odprli tudi fotografsko razstavo Antona Ajni-ka, ki bo v Ërni garderobi na ogled do konca mar- PRESTRUKTURIRANJE ENERGETIKE Z A SLOVENIJO SONCE ©E PREVISOKO K veËji osvepËenosti o pomenu pridobivanja energije iz obnovljivih virov je zelo prispevala mednarodna delavnica o fotonapetostnih sistemih, ki sta jo sredi februarja v Ljubljani uspepno izvedla ljubljanska fakulteta za elektrotehniko in Agencija za prestrukturiranje energetike. Na strokovnem sreËanju je sodelovalo veË kakor 80 priznanih strokovnjakov s podroËja fotovoltaike iz vseh evropskih dræav, med katerimi so bili tudi ugledni predstavniki evropskega raziskovalnega centra za obnovljive vire. Udeleæence je pozdravil dr. Zoran StanËiË, dræavni sekretar Ministrstva za polstvo, znanost in pport, ki je poudaril pomen povezave med raziskovalnim in razvojnim delom ter industrijo na podroËju obnovljivih virov energije. Delavnica je bila namenjena pregledu stanja na po-droËju fotovoltaike v svetu (pe posebej v Evropski uniji), doloËitvi strategije za veËji prodor tehnologije na trg, odkrivanju ovir in doloËitvi naËinov za njihovo odpravljanje. Precejpen del tovrstnih dejavnosti je bil namenjen tudi pripravi skupne vizije za kratkoroËno, srednjeroËno in dolgoroËno obdobje. Strokovnjaki v dolgoroËnem obdobju pri-Ëakujejo, da bo trajnostni razvoj slonel na obnovljivih virih energije, vendar pa ta deleæ pe ne bo pomembnejpi v naslednjih treh desetletjih. Ne glede na to dejstvo pa je treba zagotoviti moËan krat- ca. DrugaËe pa je prenovitev scene o sodobnem pridobivanju premoga letopnja najveËja investicija v muzeju. V njem letos priËakujejo kar 35.000 obiskovalcev, sicer pa bodo skupaj s podzemnimi muzeji v Meæici, Æelezni Kapli, Bad Bleibergu in Hüttenbergu dejavno sodelovali v programu Pha-re CBC Festivali dveh kultur, skupaj s Skupnostjo muzejev Slovenije pa bodo tudi organizirali mednarodno muzejsko sreËanje Cimoset, ki bo septembra. Simona Prah koroËni in srednjeroËni razvoj, da bi lahko resno raËunali na te elektroenergetske sisteme v obdobju od 2030 do 2040. Kot so povedali organizatorji tega sreËanja, je Slovenija pele na zaËetku poti te-hnolopkega razvoja in uporabe fotonapetostnih sistemov za pretvorbo sonËne energije v elektriko. Ustvarjanje razmer za trajnostni razvoj je zelo odvisno od pobud in zahtev civilne druæbe. Za ve-Ëje premike na tem podroËju pa bo vsekakor treba zagotoviti znatnejpo podporo dræavnih ustanov. Miro Jakomin 15 Foto arhiv ODO NASTALA TRI DISTRIBUCIJSKA PODJETJA? O svetovalnem projektu z naslovom Koncentracija kapitala in poslovnih funkcij v elektrodistribucijskem sistemu, ki ga je po naroËilu GIZ distribucije elektriËne energije pripravila skupina strokovnjakov iz ljubljanske ekonomske fakultete, je na voljo bolj malo konkretnih informacij. Kot smo razbrali iz pogovorov z dr. Maksom Tajnikarjem, s predstavniki GIZ distribucije in z drugimi akterji, so z omenjeno ptudijo skupali pokazati, na kakpen naËin je moæno izpeljati ustrezno racionalizacijo poslovanja v elektrodistribu-cijskih podjetjih in kako podjetja pripraviti za Ëim bolj smiselni vstop zasebnega kapitala. 16 Kot je povedal dr. Maks Tajnikar, vodja skupine strokovnjakov, ki je pripravila omenjeno ptudi-jo, so posvetovalne pogovore opravili s predstavniki vseh petih elektrodistribucijskih podjetij ter s predstavniki Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Poleg tega so obiskali tudi vodstvo avstrijskega podjetja Steweag (deluje v okviru podjetja ESTAG v Gradcu), kjer so jih zelo prijazno sprejeli in jim posredovali njihove izkupnje na podroËju koncentracije kapitala in poslovnih funkcij. Po opravljenih posvetovanjih so napisali svetovalno po-roËilo in pri tem upoptevali tako ptudije slovenskih elektrodistri-bucijskih podjetij kot tudi ptudije zgledov iz nekaterih evropskih dræav. Avtorji ptudije so pri presoji uvajanja sprememb izhajali iz ocenjene vrednosti kapitala elektro-distribucijskih podjetij. V prvem delu so analizirali stanje v elek-trodistribucijskih podjetjih, v drugem so pripravili predlog reorganizacije in opredelili temeljne stratepke usmeritve, v tretjem pa so finanËne uËinke predlagane reorganizacije sklenili s ponovnim ovrednotenjem kapitala v teh podjetjih. Na podlagi primer- jave delovanja slovenskih elek-trodistribucijskih podjetij s podobnimi podjetji v EU so oblikovali veË kljuËnih ugotovitev in priporoËil glede produktivnosti zaposlene delovne sile v distribuciji, izdvajanja dopolnilnih dejavnosti v samostojna podjetja, analize strategij evropskih elektroenergetskih podjetij ter nove zakonodaje in stratepkih usmeritev Slovenije na podroËju energetskega razvoja. Na tej podlagi so avtorji predlagali, da se slovenska elektrodistribucijska podjetja organizirajo v tri velika podjetja: Elektro Ljubljana, Elektro Zahod in Elektro Vzhod. ©tudija o koncentraciji kapitala in poslovnih funkcij v elektrodi-stribuciji poleg ekonomskih, organizacijskih, finanËnih in drugih vidikov obravnava tudi problematiko preseæne delovne sile v elektrodistribuciji. Avtorji so tudi v zvezi s tem oblikovali veË ugotovitev in priporoËil. Med drugim menijo, da je mogoËe problem preseæne delovne sile dokaj uspepno repiti z izdvajanjem do-loËenih dejavnosti iz sedanjih podjetij in njihovim prenosom v nova podjetja, ki bi jih lahko sedanja elektrodistribucijska podjetja potem privatizirala. In kakpno stalipËe so o tej proble- Foto Miro Jakomin Dr. Maks Tajnikar z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Peter PetroviË, predsednik skuppËine GIZ distribucije elektriËne energije. matiki zavzeli v elektrodistribu-ciji? Po besedah Petra PetroviËa, predsednika GIZ distribucije elektriËne energije, se v njihovem zdruæenju doslej o tem pe niso niË opredelili. ©tudija je namreË le priporoËilo elektrodistributer-jem, kako naj na Ëim bolj ustrezen naËin, brez veËjih pretresov, izpeljejo nujno racionalizacijo poslovanja v distribuciji. Za zdaj je zadeva pe vedno v fazi pogovorov, posvetovanj in iskanj naj-boljpih repitev. Trenutno se z Uradom za energetiko pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo pogovarjajo o nadaljnjih korakih na tem podroËju. Miro Jakomin Ali je smiselna uvedba vertikalne organiziranosti elektrodistri-bucijskih podjetij, denimo v obliki holdinga? Je v tej organizacijski obliki res najbolj poskrbljeno za racionalno gospodarjenje in socialno varnost zaposlenih? Po besedah dr. Maksa Tajnikarja so holdingi v svetu æe preæivela stvar in se opupËajo. Kot kaæejo izkupnje, veËkrat pomenijo bojno polje politiËnih interesov, zato so se v razmerah tr-ænega gospodarjenja izkazali kot neustrezna organizacijska oblika; ta je zelo nezanesljiva tudi za socialno varnost delavcev. Po drugi strani pa je res, da je za zaposlene tudi v dolgoroËnem smislu najbolj zanesljivo tako podjetje, ki je poslovno privlaË-no za investitorja - stratepkega partnerja. In ravno takpna zasnova organiziranosti slovenske elektrodistribucije je predlagana v projektu o koncentraciji kapitala in poslovnih funkcij. ZANIMANJE SKLADOV ZA DISTRIBUCIJO Skladi Triglav Steber 1 in NFD 1 in 2 so od zaËetka decembra kupovali tudi delnice distribucijskih podjetij. Tako naj bi NFD 1 v zaËetku decembra pove-Ëal svoj deleæ v Elektru Celje, kjer ima zdaj 0,28-od-stotni deleæ, konec decembra pa je NFD 2 poveËal deleæ v Elektru Maribor na 1,15 odstotka. Prav tako je Triglav steber 1 konec decembra dokupil nekaj delnic Elektra Celje, kjer ima sedaj 1,24-odstotni deleæ, v istem Ëasu pa pridobil tudi slab odstotek Elektra Gorenjska, poveËal svoj deleæ v Elektru Ljubljana z 2,2 na 2,72 odstotka in deleæ v Elektro Primorska na 0,4 odstotka. Ob tem pa je sklad Triglav steber 1 tudi prodal svoj 0,65-odstotni deleæ v Elek-tro Maribor. Finance, 5. februar ELEKTRO.TK MAJA NA TRGU V Ljubljani je 14. februarja potekala ustanovna seja nadzornega sveta druæbe Elektro.TK, na kateri so za predsednika izvolili mag. Draga Fabijana (HSE), za podpredsednika mag.Vekoslava Koropca (Eles), za Ëlana pa Davida ValentinËiËa (El. Primorska ) in mag. Djordjeta Æebeljana (MOPE). Nadzorni svet je zastopniku Elektro.TK Borutu Razdevpku naloæil, da naj do konca marca dopolni poslovni naËrt in pripravi komercialne pogodbe o oddaji telekomunikacijskih vodov, s Ëimer naj bi bili zagotovljeni pogoji za sklepanje novih poslov in enoten nastop na trgu. Sicer pa naj bi do konca leta bilo v novem podjetju okrog 20 zaposlenih. VeËer, 17. februar DECEMBRSKE PLA»E ZA 3,5 ODSTOTKA VI©JE Neto plaËa na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah je decembra lani v Sloveniji v povpre-Ëju znapala 163.849 tolarjev, kar je bilo za 3,5 odstotka veË kot mesec prej in tudi za 12 odstotkov veË kot decembra leto prej. Zanimiva je tudi primerjava v evrih, ki pravi, da je decembra lani bruto plaËa v Sloveniji v povpreËju znapala 1136 evrov, od tega je bilo prispevkov za 426 evrov in Ëiste plaËe za 710 evrov. Sicer pa so zaposleni v povpreËju v letu 2002 prejeli po 147.946 tolarjev plaËe, kar je bilo za 9,7 odstotka veË od povpreËne plaËe v letu 2001. Delo, 18. februar MOÆNOST ZA VETRNE ELEKTRARNE NA POGORJU MILANJE Gradnja vetrnih elektrarn pri nas pe naprej buri duhove, premik v pozitivno smer pa je nedavno po-vzroËil sklep obËinskega sveta Ilirske Bistrice, ki je priægal zeleno luË za spremembo prostorskega plana obËine in posredno odobril gradnjo vetrnih elektrarn. Meritve vetra na Volovji rebri na obmoËju pogorja Milanje so namreË potrdile smotrnost gradnje. V Elektru Primorska pravijo, da bi lahko, Ëe bodo uspepni vsi postopki in Ëe bodo potrebna soglasja dobili do konca tega leta, prve vetrnice stale do konca leta 2005. Sicer pa bi bil projekt ekonomsko upraviËen, Ëe bi na tem obmoËju zgradili 60 do 70 vetrnic. Primorske novice, 18. februar Priredil Brane JanjiÊ 17 REET PRIPRAVLJA CELOVITO ©TUDIJO Inptitut za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji (IREET) pripravlja v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ptudijo Socialni vidiki privatizacije druæb distribucije elektriË-ne energije. ©tudija pe ni konËana, saj mora izvajalec od pristojnih ustanov pridobiti pe nekatere kljuËne podatke za izdelavo ocen o moæ-nem prestrukturiranju elektroenergetskih podjetij distribucije. ©tudija je zasnovana tako, da celovito in poglobljeno raziskuje, oblike in naËi-ne privatizacije elektroenergetskih podjetij v zahodnih in vzhodnih evropskih dræavah ter njihovo lastniptvo ter analizira ustrezne socialne kriterije z vidika privatizacije podjetij. 18 Zakaj je potrebna liberalizacija trga elektriËne energije? Kaj je privatizacija, deregulacija, pogodbeno opravljanje dejavnosti? O nekaterih najbolj kljuËnih pojmih, ki jih obravnava omenjena ptudija, smo se pred kratkim pogovarjali z mag. Djanijem BreËe-viËem, direktorjem Inptituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji. Kot je pojasnil, liberalizacija trga elektriËne energije sodi med najbolj uËinkovite instrumente energetske politike pri spodbujanju ekonomske uËinkovitosti in izboljpevanju konkurenËnosti podjetij v EES. Liberalizacija trga elektriËne energije spodbuja ekonomsko uËinkovitost proizvodnje in distribucije elektriËne energije, zato morajo pravna regulativa, la-stnipka struktura in pirpa inptitu-cionalna ureditev zagotavljati pogoje za træno obnapanje tudi v energetskem sektorju. Pomemben element uËinkovitega gospodarjenja z energijo je privatizacija podjetij, ki pomeni prehod premoæenja iz javnega v zasebni sektor, v veËini primerov s prodajo sredstev podjetij. Deregula- cija ali liberalizacija državnih monopolov je proces, ki pomeni temelj za zagotavljanje tako imenovane alokacijske ucinkovitosti podjetij; deregulacija je potrebna za vzpostavitev konkurencnega okolja. Pogodbeno opravljanje dejavnosti je proces podeljevanja pravic za proizvodnjo in distribucijo blaga in storitev za doloceno obdobje. Podeljevanje licenc za opravljanje dejavnosti je primerno za tista podrocja, kjer prevladujejo naravni monopoli in kjer s procesom privatizacije sicer ne bi uspeli doseci ekonomske ucinkovitosti. Prevzeti le pozitivne izkušnje! IREET v študiji o socialnih vidikih privatizacije v elektrodistri-buciji obdeluje vec pomembnih tematskih sklopov. Osrednji del raziskave vsebuje poglavje o oblikah in nacinih privatizacije elektroenergetskih podjetij v zahodnih in vzhodnih evropskih državah ter analizo možnih socialnih kriterijev s poudarkom na izkušnjah drugih držav. Po besedah mag. Brecevica bo študija prikazovala tako pozitivne kot negativ- ne vidike procesa privatizacije v omenjenih državah. Poglavitna težnja je, da bi k nam prenesli pozitivne izkušnje, negativnim pa bi se izognili. Zagotovo pri privatizaciji podjetij ni smotrno ponavljati istih napak, kot so jih denimo zagrešili pri procesu privatizacije na Madžarskem. Kot receno, je IREET posebno pozornost namenil raziskavi socialnih vidikov privatizacije v evropskih državah. Kaj se je pri njih dogajalo na podrocju zaposlenosti? V vecini držav se je število zaposlenih v osnovni dejavnosti distribucije elektricne energije zmanjšalo. Podjetja so to vprašanje reševala tako, da so Foto Miro Jakomin Mag. Djani BreËeviË, direktor Inptituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji. doloËeno ptevilo zaposlenih (predvsem administrativni kader, delno pa tudi tehniËni) preusmerili v vzporedne dejavnosti, ki so jih organizirali kot hËerinska podjetja. Pri analizi socialnih vidikov je IREET upopteval izkupnje, ki so si jih v procesu privatizacije pridobile Madæarska, Slovapka, Poljska in Italija. Na tej podlagi ptudija ugotavlja, da bi bilo pri nas smiselno upoptevati predvsem naslednje socialne kriterije: - jamstvo investitorja, da bo v doloËenih rokih za naloæbe in træni razvoj podjetij namenil sredstva, ki so predvidena z na-loæbenimi naËrti in naËrti za kadrovsko prestrukturiranje (ta vidik zagotavlja, da bo investitor poskrbel tudi za razvoj distribucijskega omreæja); - stopnja zaposlenosti se bo z uvajanjem in razvojem trænih dejavnosti ohranila najmanj na sedanji ravni (ni nujno, da to velja samo za osnovne dejavnosti, lahko tudi za træne ali vzporedne dejavnosti); - investitor bo v podjetju podpiral in izvrpeval programe diver-zifikacije dejavnosti v distribucijskih podjetjih; - plaËe zaposlenih se bodo realno poveËevale v skladu s poveËa-njem produktivnosti dela in do-loËil iz kolektivnih pogodb; - investitor bo poskrbel za delavce z zmanjpanimi delovnimi sposobnostmi (zaposlitev v hËerin-skih podjetjih). Ob tem je mag. BreËeviË pojasnil, da to ni konËen predlog socialnih kriterijev, saj je ptudija o socialnih vidikih pe v izdelavi in so moæ-ne spremembe. Glede vprapanja o vzporednih oziroma stranskih dejavnostih v elektrodistribuciji pa je dejal, da so se elektrodistri-bucijska podjetja v mnogih evropskih dræavah osredotoËila na zagotavljanje ponudbe celovitega servisiranja odjemalcev elektriË-ne energije. To pomeni, da na enem mestu zagotavljajo energetske, informacijske, gradbene, telekomunikacijske, prevozne, eko-lopke in druge storitve. Miro Jakomin Elektra in Orest Nore de Saint Picman Elektro Gorenjska æe desetletje povezuje gospodarstvo in umetnost in veË kakor dve desetini razstav se je zvrstilo v razstavipËu nekdanje Poslovne enote Kranj in v novi Galeriji Elektra druæbe Elektra Gorenjska. Leta 2002 so pripravili pet razstav avtorjev slikarskih del: Tomaæa ©ebreka (predstavil se je drugiË, prviË leta 1996), Zmaga Puharja, mag. »rtomirja Freliha, Nore de Saint Picman in Franca Novinca. Transparence assemblageov urbanega je akademska slikarka Natapa PiËman, ki si je nadela umet-nipko ime Nora de Saint Picman, poimenovala razstavni cikel z osrednjo sliko Elektra in Orest, ujeti objekti. Avtorica nas preseneËa s sveæino del, od izbire formata, izbire materiala kot nosilca likovnega sporoËila ter motivov. Slikarkin svet je prepleten z mitolopkimi vsebinami in izrazno osebnim nabojem, ki se odraæa v drznih motivih, vËa-sih prav pokantno erotiËnih. »ustva, ki jih ponazarja, pripovedujejo o sreËi, æalosti, ljubezni, materinstvu, boleËini, razoËaranju ... Izraæa jih pogumno, liriËno in strastno, v njih pa so vpletena osebna doæivetja, vezana na starogrpke motive, polne erotike in simbolov. Pravi, da sta nam Sofoklej in Evripid na temo Ëlovepkih odnosov posredovala v danapnji Ëas razmipljanja o temeljnih etiËnih vpra-panjih Ëloveptva. Med drugim tudi o tragediji konflikta v druæini v delu Elektra. flElektra je hËi mikenskega kralja Agamemnona in Kitamnestre ter sestra Ifigenije in Oresta. Po umoru kralja, ki ga je izvedla njena mati, da se je lahko poroËila s svojim ljubimcem, je Elektra z begom v Fokido repila Ore-sta in mu pozneje pomagala, da je mapËeval oËeto-vo smrt ... RazËipËevanje odnosov v druæini in spop-tovanje do mrtvih je sræ razmipljanja tudi pri Antigoni, in Kralju Ojdipu. Sodobna psihologija je skovala celo termina Ojdipov kompleks in Elektrin kompleks, ki oznaËuje ljubezen med sestro in bratom. Prepletu antiËnega izroËila in Freudove interpretacije je avtorica dodala pe osebno noto, saj sliko lahko interpretiramo poleg portreta Elektre in Oresta tudi kot avtoportret z otrokom. Motiv je tako potenciran v pirpo razseænost,« ocenjuje delo Nore de Saint Picman likovna kritiËarka Petra Vencelj. Natapa PiËman je bivanjsko in delovno razpeta med zelenje gorenjskega okolja in urbani svet velikega Pariza. Leta æivljenja in ptudija v tem znamenitem mestu so ji pustila tudi svojevrstni peËat. Vsakdanji elementi, od vozovnic za metro, æarnice, listiËi in letrizmi v francoskem jeziku, emblemi blagovnih znamk, vedute mesta ter razgaljene figure, simboliËno ponazarjajo nostalgiËni pogled na dekadentni paripki utrip preteklega poletja. Drago Papler 19 A ZDAJ ©E NOBEN DELAVEC NA CESTI Med najpomembnejpa dela v Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije trenutno sodijo pospepene priprave na III. kongres SDE, ki bo potekal 20. in 21. marca v mariborskem hotelu Habakuk. Po besedah predsednika Franca Dolarja vsebinske, organizacijske in kadrovske priprave prehajajo v sklepni del. PriËakujejo, da bo kongres prispeval k okrepitvi odnosov med sindikati energetskih podjetij v okviru SDE Slovenije in tako prispeval k pe veËji akcijski uËinkovitosti energetskega sindikata. Ta je v razmerah negotove socialne varnosti delavcev pe toliko bolj potrebna. VSindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije so opravili æe pre-cejpen del nalog pri pripravi kongresnih dokumentov, poroËil in predlogov. Trenutno poteka oblikovanje kandidatne liste za volitve predsednika SDE Slovenije, podpredsednikov, nadzornega odbora in statutarne komisije. Na kongresu bodo obravnavali tudi poroËilo o delu sindikata v obdobju med prvim in drugim kongresom SDE ter za- 20 Ërtali programske usmeritve v naslednjem obdobju. Kongres naj bi pe bolj poglobil povezanost in enotnost sindikatov energetskih podjetij v okviru SDE Slovenije in tako prispeval k pe veËji akcijski uËinkovitosti energetskega sindikata. V Ëasu, ko se morajo elektrodistribucijska podjetja ustrezno reorganizirati in pripraviti na vstop zasebnega kapitala, si bo moral SDE pe bolj prizadevati za zapËito socialne varnosti zaposlenih. To mu je æe doslej Foto Miro Jakomin Predsednik Sindikata dejavnosti energetike Slovenije Franc Dolar v teh dneh s sodelavci usklajuje pe zadnje vsebinske, organizacijske in kadrovske priprave na III. kongres SDE Slovenije, ki bo potekal 20. in 21. marca v mariborskem hotelu Habakuk. precej uspevalo, saj se za zdaj pe noben delavec, zaposlen v energetiki, ni znapel na cesti. »e sindikat ne bi nastopil tako odloËno na pogajanjih s socialnimi partnerji v okviru Ekonomsko socialnega odbora energetike, bi bilo danes stanje na kadrovskem po-droËju bistveno slabpe. MoËno zastopstvo sindikatov iz tujine Sicer pa se bo III. kongresa SDE Slovenije poleg Ëlanov predsedstva SDE in zastopnikov sindikatov energetskih podjetij in druæb udeleæilo tudi moËno zastopstvo znanih evropskih sindikalnih central PSI (mednarodne javne sluæbe), EMCEF (Evropska federacija rudarjev, kemikov in ener-getikov) in EPSU (Evropska federacija javnih sluæb). Na kongresnem sreËanju bodo navzoËi tudi predstavniki energetskih sindikatov Avstrije, NemËije, Italije, Francije, Poljske, »epke, Slovapke ter predstavniki sindikatov iz obmoËij nekdanje Jugoslavije in drugi gostje. Zanimivo je, da SDE Slovenije uæiva veËji ugled v mednarodnih sindikalnih krogih kot v domaËih vrstah, kjer nekateri premalo cenijo njegovo delo. Dejstvo pa je, da se je SDE Slovenije pod vodstvom Franca Dolarja povzpel v sam vrh najbolj dejavnih in uËinkovi-tih sindikatov v okviru ZSSS, kar mu priznavajo tudi drugi sindikati. Dosedanje delo in doseæeni uspehi SDE Slovenije v pogajanjih s socialnimi partnerji nedvomno potrjujejo pravilnost za-Ërtane poti in usmeritev, ki so hkrati tudi najboljpe jamstvo za uspepno delo v prihodnjem obdobju. Miro Jakomin PRVI PONOVOLETNI TED Januarja je bilo trgovanje na dnevnem trgu z elektriËno energijo v primerjavi z zadnjimi meseci lani nekoliko manj æivahno. Novoletni prazniki, s tem pa zmanjpane potrebe po elek-triËni energiji, so bili gotovo razlog za manjpo dejavnost udeleæencev trgovanja. ©e posebno se je to poznalo v prvem tednu, ko se je na borzi elektriËne energije v povpreËju dnevno trgovalo samo z nekaj veË kot 500 MWh elektriËne energije. V zaËetku drugega tedna se je poraba skokovito poveËala, kar je moËno dvignilo cene energije tako pri nas, kot tudi v tujini. Tako je indeks SLOeX dosegel svojo najvipjo raven v prvem letopnjem mesecu 8. januarja, ko je dosegel 12170 tolarjev. Skromen zaËetek leta na borzi je negativno vplival tudi na skupno me-seËno koliËino trgovanja, ki je januarja tako znapala zgolj 32.762 MWh in se je v primerjavi z lanskim decembrom zmanjpala za nekaj veË kot 36 odstotkov. PRECEJ©NJA NIHANJA NA DNEVNEM TR Ker je bila trgovana dnevna koliËina na borzi januarja sorazmerno majhna v primerjavi z minulimi meseci, je tudi deleæ dnevnega trgovanja v primerjavi s celotnim odjemom nekoliko upadel. Ta deleæ je bil denimo decembra lani v povpreËju æe precej vipji, saj je znapal kar 4,95 odstotka. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, se je januarja le enkrat izjemoma zgodilo, da je deleæ dnevnega trgovanja poskoËil in presegel pet odstotkov vrednosti naËrtovanega odjema. Tako je povpreËni deleæ trgovane elek-triËne energije na dnevnem trgu v primerjavi s celotnim odjemom elektriËne energije v Sloveniji znapal pribliæno tri odstotke. Ob tem je zanimivo tudi to, da se deleæ trgovanja na dnevnem trgu v primerjavi s celotno porabo razmeroma veliko spreminja, saj dnevni deleæ niha od minimalno nekaj veË kot 1 do preko 5 odstotkov. PASOVNA ENERGIJA PREPRI»LJIVO VOD Tudi januarja so udeleæenci trgovanja na borzi z elektriËno energijo najveË trgovali s pasovno energijo, in sicer se je deleæ trgovanja s to vrsto energije na dnevnem trgu v primerjavi z drugimi standardiziranimi produkti pe pove-Ëal. Tako so udeleæenci trgovanja kar v 94 odstotkih primerov sklepali posle s pasovno energijo. Zanimivo je to, da je deleæ trgovanja s trapezno energijo, ki je bila obiËajno izmed vseh standardiziranih produktov po obsegu trgovanja na drugem mestu in je njen deleæ pe decembra dosegal 9,6 odstotka, januarja moË-no upadel in je pri trgovanju na dnevnem trgu znapal komaj pe 1,5 odstotka. Sicer pa je promet z vsemi urnimi produkti skupaj dosegel 2,24-odstotni deleæ, sledila je noËna energija z 1,94-odstotnim deleæem, najmanj pa se je, kot æe reËeno, trgovalo s trapezno energijo. DNEVNI PROMET IN VREDNOST SIM NA DNEVNEM TRGU V JANUARJU 2003 8000 6000 OLjan 03.jan 05.jan 07.jan 09.jan 11.jar 19.jan 21.jan 23.jan 25.jan 27.jan 29.jar =IKOLICINA V MWh DNEVNI PROMET NA TRGU IN DELEŽ DNEVNEGA TRGA DNEVNI TRG V MWh DELEÆ TRGOVANJA S STANDARDIZIRANIMI PRODUKTI NA DNEVNEM TRGU V JANUARJU 2003 PASOVNA ENERGIJA TRAPEZNA ENERGIJA NOCNA ENERGIJA URNA ENERGIJA 21 t ¦'¦'¦» 1J ¦'¦'¦» 12000 ¦1 ¦'¦'¦' .1.1.1.1 :¦'¦'¦' :¦'¦'¦> *•!•!•} 1000 :¦'¦'¦> 13.jar 15.jan 17.jan Datum 31.jar 6% 5% 4% 3% 2% % 0% Datum DELEŽ 18135866 RG JE ZA VSE VELIK IZZIV UpraviËeni odjemalci elektriËne energije so zadovoljni s projektom zdruæevanja, ki ga vodi Center za energetsko uËinkovitost (CEU) pri Inptitutu Joæef ©tefan. Na odprtem trgu z elektriËno energijo priËakujejo niæje cene in opozarjajo na potrebo po racionalizaciji in optimizaciji elektrogospodarskih podjetij. So pa tudi sami zelo dejavni na tem podroËju, saj so se v industrijskih podjetjih lotili zniæevanja stropkov. Najpomembnejpe je, da si prizadevajo za tako liberalizacijo trga elektriË-ne energije, ki bo Ëim bolj prijazna do uporabnikov. Doslej so predstavniki upraviËenih odjemalcev pripravili æe vrsto odmevnih strokovnih posvetovanj in na njih opozorili na nekatere najbolj kritiËne momente pri odpiranju trga z elek-triËno energijo. Na teh sreËanjih Foto Miro Jakomin Bojan Brumec, Ëlan nadzornega odbora projekta zdruæe-vanja upraviËenih odjemalcev elektriËne energije, opozarja, da mora tudi elektroenergetika racionalizirati in optimizirati svoje poslovanje. Le tako bodo lahko energetsko intenzivnejpa podjetja postala konkurenËna. so si pridobili veliko uporabnih informacij in ustvarili pritisk na dræavne, energetske in druge ustanove, da so le-te pri odpiranju energetskega trga upoptevale zahteve in pozitivne usmeritve energetskega zakona. Z ukrepi, ki so jih na dosedanjih strokov- nih posvetovanjih predlagali upraviËeni odjemalci (o teh smo pisali æe v prejpnjih ptevilkah Na-pega stika), naj bi v procesu odpiranja trga z elektriËno energijo dosegali evropsko primerljive cene elektriËne energije ter veËjo kakovost in stratepko zanesljivost oskrbe. Kot je povedal Bojan Brumec, Ëlan nadzornega odbora omenjenega projekta, bi morali pristojni akterji pri repevanju teh vpra-panj bolj upoptevati dejanske potrebe upraviËenih odjemalcev elektriËne energije, pe zlasti tiste, ki se dotikajo vprapanj glede konkurence na trgu. V prihodnje naj bi namenili veË pozornosti medsebojni izmenjavi stalipË, pogledov in izkupenj. Pojavlja pa se tudi potreba po intenzivnejpem delovanju in usklajevanju interesov v okviru Interesnega zdruæe-nja industrijskih porabnikov energije (IZIPE) pri Gospodarski zbornici Slovenije. Zato je treba veËji del dejavnosti usmeriti v obvepËanje uporabnikov elektriË-ne energije in v njihovo nadaljnje usposabljanje za uspepno delovanje na energetskem trgu. Konec koncev naj bi Ëim prej ure-sniËili vse potrebne korake in z njimi uveljavili tako liberalizacijo trga z elektriËno energijo, ki bo Ëim bolj prijazna do uporabnikov. »e hoËemo doseËi, da bo Center za energetsko uËinkovitost (CEU) pri Inptitutu Joæef ©tefan uspepno vodi projekt zdruæevanja in skupnega nastopa upraviËenih odjemalcev na trgu z elektriËno energijo. Odjemalci podpirajo proces odpiranja trga, ki ga je leta 1999 zastavil energetski zakon. Pri tem si prizadevajo za boljpi tr-æni poloæaj, ki naj bi ga dosegli z boljpo pripravljenostjo upraviËenih odjemalcev na pogajanja o oskrbi z elektriËno energijo. Z dosedanjim uresniËevanjem tega projekta so zadovoljni, ugotavljajo pa potrebo po nadaljnjem sodelovanju. odjemalec elektriËne energije postal kralj, res ni druge poti. Potreba po nadaljnjem sodelovanju Kot je znano, je o energetskem trgu in konkurenci v javnosti zaslediti razliËne poglede, marsikdaj tudi povsem zgrepene. ˜Osebno trga z elektriËno energijo ne razumem enako, kot na primer avtomobilskega trga, trga z blagom, prehrano ali tekstilom. Trg z elektriËno energijo razumem predvsem kot velik izziv tistim, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, distribucijo in prenosom elektriËne energije, da bi karseda optimizirali in racionalizirali svoje poslovanje. Le tako bodo lahko energetsko intenzivnejpa podjetja postala konkurenËna. Po drugi strani pa je odpiranje trga z elek-triËno energijo zelo odvisno tudi od sposobnosti upraviËenih odjemalcev elektriËne energije, da dejavno sodelujejo pri tem procesu. To smo v prehodnem obdobju us-pepno poËeli, bojim pa se, da bo odslej v pogovorih med samimi odjemalci bolj prevladovala poslovna logika. Zato obstaja nevarnost, da bomo v prihodnje vse bolj delovali vsak zase, kar bi gotovo poslabpalo nap sedanji razmeroma ugoden poloæaj. Upam, da se to ne bo zgodilo, seveda le pod pogojem, da nam bo tudi v naslednjem obdobju uspelo uskladiti nape interese«, pojasnjuje Brumec. Skratka, projekt zdruæevanja upraviËenih odjemalcev elektriË-ne energije je bil zasnovan z namenom, da bi le-ti poiskali ustrezne odgovore na spremembe, ki se dogajajo na energetskem trgu. Dosedanje delovanje na tem po-droËju je izpolnilo priËakovanja odjemalcev, pojavlja pa se tudi potreba po nadaljnjem sodelovanju, tako med njimi kot tudi z drugimi akterji. Zato je v okviru Centra za energetsko uËinkovi-tost pri Inptitutu Joæef ©tefan predvidena tudi druga faza omenjenega projekta. Miro Jakomin DoloËene cene Ëezmejnega trgovanja V skladu z energetsko zakonodajo smo letos trg z elektriËno energijo odprli tudi Ëez dræavne meje. Slovenija je s prvim januarjem postala Ëlanica enotnega evropskega mehanizma Ëezmejnega trgovanja, ki doloËa tudi enotne cene prenosa elektriËne energije Ëez meje posameznih dræav. Agencija za energijo je zato konec januarja pripravila dopolnitve oziroma spremembe obstojeËega pravilnika o cenah za uporabo elektroenergetskih omreæij. Agencija za energijo je 28. januarja izdala Pravilnik o spremembi pravilnika o doloËitvi cen za uporabo elektroenergetskih omreæij in kriterijih za upraviËenost stropkov, ki je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen 31. januarja. Z njim so spremenjene cenovne postavke za uporabo elektroenergetskih omreæij pri Ëezmejnem trgovanju z elektriËno energijo. Eles, slovenski upravljavec prenosnega omreæja, je namreË prvega januarja vstopil v enotni evropski sistem obraËuna in poravnave stropkov, ki v elektroenergetskih prenosnih omreæjih nastanejo zaradi Ëezmejnega trgovanja z elektriËno energijo. Ta sistem je uveden v okviru Evropskega zdruæenja sistemskih operaterjev - ETSO, katerega polnopravni Ëlan je tudi Eles. V sistem so poleg Slovenije vkljuËene pe Avstrija, Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, NemËija, Nizozemska, Portugalska, ©panija, ©vica in »epka. Enotni evropski sistem obraËuna in poravnave stropkov prenosa elek-triËne energije zaradi Ëezmejnega trgovanja, ki ga poznamo tudi po imenu ETSO poravnalni mehanizem CBT, je poenotil obraËunavanje stropkov uporabe omreæij. Cena uporabe omreæja znotraj dræav Ëlanic sistema se obraËuna le enkrat in enotno, ne glede na ptevilo dræav, ki so udeleæene pri Vlada je ob mednarodnem odprtju trga Elesu kot upravljavcu prenosnega omreæja priporoËila omejitev uvoza elektriËne energije na najveË Ëetrtino celotne slovenske porabe. UpraviËeni odjemalci, to so odjemalci, ki presegajo prikljuËno moË 41 kW in jih je pribliæno pest tisoË, si lahko sami izbirajo dobavitelja elektriËne energije. Od celotne porabe elektriËne energije so lani, ko je bil trg samo delno odprt, upraviËeni odjemalci uvozili pribliæno devet odstotkov celotne porabe. Podatki o prijavah na razpis za uvoz in izvoz elektrike v letu 2003 kaæejo veliko zanimanje upraviËenih odjemalcev, tako da bo letos v Sloveniji zagotovo porabljen bistveno veËji deleæ elek-triËne energije iz uvoza kot minulo leto. morebitnem tranzitu elektriËne energije od proizvajalca do odjemalca. Za izvoz iz katere koli dræave Ëlanice sistema v drugo Ëlanico velja enotna cena prenosa Ëez mejo 0,5 evra za MWh. Kadar pa uvaæamo elektriËno energijo iz dræave ne-Ëlanice mehanizma v dræavo Ëlanico, je cena enkrat vipja in znapa evro za MWh. Sistemski operaterji morajo tako zbrana sredstva odvesti v poravnalni sklad pri zdruæenju ETSO, iz katerega dobijo nato povrnjena sredstva za pokrivanje dejanskih stropkov, ki nastanejo zaradi Ëezmejnega trgovanja. Kot je ob sprejemu pravilnika povedal direktor Agencije za energijo dr. Joæe Koprivnikar, Evropsko zdruæenje regulatorjev, v katerem ima Slovenija poloæaj opazovalke, podpira uveljavljeni mehanizem obraËuna in poravnave stropkov prenosa elektriËne energije v Ëezmejnem trgovanju, saj omogoËa bolj odprt in preglednejpi pretok elektriËne energije med Ëla-nicami zdruæenja ETSO. Agencija za energijo 23 REALNOST EVROPSKIH TRGOV V MINULEM LETU Na odprtih trgih z elektriËno energijo obstajajo razliËne nepopolnosti trgov ter problemi in razmere nikjer niso idiliËne. Tokrat si bomo ogledali dogajanje na podroËju trgovanja z elektriËno energijo na evropskih dvostranskih in organiziranih trgih v letu 2002, naslednjiË pa bomo ocenili pe zrelost posameznih evropskih trgov in si ogledali razmere na organiziranih trgih z elektriËno energijo ter jih primerjali s tistimi v Sloveniji. 24 KljuËni mejnik v odpiranju trgov z elektriËno energijo je za dræave Ëlanice Evropske unije pomenil 19. februar 1999. Tako imajo v teh dræavah æe nekajletne izkupnje z odpiranjem svojih trgov z elektriËno energijo. Slovenija je prehodila dolgo pot od priprave energetske zakonodaje, do zunanjega odpiranja trga 1. januarja 2003. O uspepnosti procesov deregulacije in liberalizacije trga v Sloveniji se pojavljajo ra-zliËne ocene. V panogi elektrogospodarstva so bili interesi vedno moËni ter pogosto nasprotujo-Ëi si, udeleæenci pa so razliËno zadovoljni z doseæenimi rezultati na tem podroËju. Vendar pregled trgov z elektriËno energijo v evropskih dræavah hitro pokaæe, da se tudi drugod sooËajo s ptevilni-mi problemi in nepopolnostmi na nacionalnih trgih. Ni razlogov za pretirani optimizem Leto 2002 ne daje razlogov za pretirani optimizem v zvezi s prihodnjim razvojem trgovanja na enotnem evropskem trgu, in to kljub nekaterim doseækom, kot je na primer uveljavitev novega mehanizma ETSO za plaËevanje tranzitov elektriËne energije. Evropski trg elektriËne energije se je namreË zaradi propada Enro-na in (finanËnih) posledic, ki so iz tega izhajale, leta 2002 sooËal z resnimi teæavami ter upadom rasti oziroma zmanjpanjem obsega trgovanja. Ameripka podjetja, ki so vstopala na evropski trg v Ëa-su deregulacije, so bila zelo pomembna pri zagotavljanju likvidnosti in dinamiËnosti poslovanja, ter uvajanju novih instrumentov trgovanja. V zadnjem Ëa-su pa smo bili priËa umiku ptevil-nih pomembnih ameripkih trgovcev z evropskih trgov, kot na primer TXU Europe, Duke, Mirant, kar bo zagotovo neugodno vplivalo na razvoj konkurence, likvidnost in uËinkovitost trgov. Spremembe v elektroenergetski panogi leta 2002 lahko ocenjujemo kot dokaj dramatiËne. Vznesenost nad razvojem trga in moænostmi trgovanja je zamenjal trdi realizem. Kljub temu pa pregled po dræavah Evropske unije kaæe, da so razmere na elektroenergetskih trgih na splopno pe vedno dokaj solidne. Seveda je treba trge po posameznih dræavah obravnavati loËeno in v povezavi z mednarodnimi trgi, saj se kljub temu, da temeljijo na istih smernicah, v praksi precej razlikujejo. V nadaljevanju pa si bomo ogledali razmere na nekaterih kljuËnih evropskih trgih z elektriËno energijo v minulem letu. Skandinavski trg Obseg trgovanja z elektriËno energijo na skandinavskem trgu, ki ne le v Evropi pe vedno velja za primer uspešnega delovanja trga, se je leta 2002 povecal za okrog 15 odstotkov. Ce primerjamo rast obsega trgovanja v letu 2002 z rastjo v minulih letin, lanko ugotovimo, da je leto 2002 zaznamovalo precejšno zmanjšanje rasti. Kljub temu pa je to soliden rezultat. Nempki trg Zal lanko ugotavljamo, da so bili z vidika razvoja trgovanja z elektricno energijo najbolj prizadeti ravno trgi, s katerimi je slovenski trg najbolj povezan, to so trgi v Avstriji, Nemciji in Švici. Glavni motor na ten trgih je seveda Nemcija, razvoju trga v Nemciji pa praviloma z dolocenim zamikom sledi še trg v Avstriji in do dolocene mere tudi v Švici. Leta 2000 in 2001 je nemški trg imel zelo intenzivno rast obsega trgovanja in tržne dinamike. Leta 2002 pa se je, predvsem zaradi stecaja Enrona in odhoda številnih novih (ameriških in tudi domacih) udeležencev s tega trga, obseg trgovanja zmanjšal za približno polovico. Po propadu Enrona in še nekaterih drugih trgovcev, ki niso bili sposobni poravnati svojih denarnih obveznosti po sklenjenih pogodbah, so se v Nemciji zelo povecale zahteve v zvezi z zavarovanjem kreditnih tveganj. Dosledno spoštovanje najvišjih standardov glede zavarovanj placil in garancij za sklenjene posle negativno vpliva na obseg trgovanja. Tako je na tem trgu, tudi zaradi uspešno koncanih procesov prikljucitev in združevanj velikih elektroenergetskih podjetij in posledicno vecje koncentracije trga, moc zaznati precejšnje nezadovoljstvo. Nadaljevanje na str. 33 Nadaljevanje s str. 24 Pojavljajo se celo ocene o zatonu trgovanja na tem trgu, medtem ko so velika tradicionalna podjetja (npr. RWE, E.ON, EnBW, Vatenfall) nad takpnim razvojem trga, ki so ga tudi sama soustvarjala, lahko zadovoljna. Cene elektriËne energije namreË po do-seæenem minimumu v letih 1999 oziroma 2000 konstantno rastejo, konkurence pa je vse manj. Avstrija in ©vica Avstrijski trg v letu 2002 lahko opredelimo kot relativno likviden trg, s konkurenËnimi cenami elektriËne energije, kjer velik de-leæ proizvodnje pomeni energija iz vodnih in obnovljivih virov. Sicer je bilo dogajanje na avstrijskem trgu v letu 2002 zaznamovano s predvideno zdruæitvijo dveh vodilnih avstrijskih elektroenergetskih podjetij, in sicer Ver-bunda ter skupine podjetij v okviru Energie Allianz. Predvidena zdruæitev je za zdaj pe vedno predmet preiskave pred evropskimi organi za varstvo konkurence. Preiskava je bila spro-æena zaradi (utemeljenih) sumov, da bi takpno zdruæeno podjetje lahko imelo prevladujoË poloæaj na domaËem trgu ter bi pomenilo oviro za dobro delovanje trga. Skupen træni deleæ teh podjetij trenutno znapa okrog 70 odstotkov avstrijskega trga, po zdruæi-tvi pa bi bilo to podjetje osmo najveËje elektroenergetsko po- Pregled razmer in dogajanja na kljuËnih evropskih dvostranskih trgih v zaËetku leta 2003 ne obljublja bistvenega izboljpanja. Obstaja celo realna moænost, da se bo obseg trgovanja na nekaterih trgih v letu 2003 ponovno zmanjpal. Vendar je za zdaj pe prekmalu, da bi sodili o razvoju, saj po burnih dejavnostih in izku-pnjah iz konca leta 2002 elektroenergetska podjetja pregledujejo preteklo poslovanje in ipËejo odgovore za nastale izzive in novo realnost. djetje v Evropi. Namen zdruæe-vanja je, poleg boljpega poloæaja na evropskem trgu, tudi ohranitev avstrijskih elektroenergetskih podjetij v avstrijski lasti. Vsekakor lahko hitro ugotovimo, da ta zdruæitev za slovenske kupce in trgovce ne pomeni niË dobrega. V regiji, v katero sodi tudi Slovenija, igrajo pomembno vlogo tudi pvicarska elektroenergetska podjetja. ©vicarski trgovci z elek-triËno energijo zelo dobro izkori-pËajo svojo geografsko lego med italijanskim trgom, za katerega so znaËilne visoke cene, ter trgi NemËije, Francije, Avstrije itd. Vendar so se lansko jesen pvicar-ski volivci na referendumu odlo-Ëili, da ©vica svojega trga z elek-triËno energijo za zdaj pe ne bo odpirala. Po eni strani je to dobra novica za regionalna pvicar-ska elektroenergetska podjetja, po drugi strani pa jim takpna odloËitev prinapa tudi veliko te-æav pri mednarodnem trgovanju z elektriËno energijo. NaËelo vzajemnosti namreË predpostavlja, da je dostop do omreæja lahko zavrnjen proizvajalcu iz dræave, v kateri odjemalec, ki ga namerava oskrbovati, ne bi bil upraviËen do proste izbire dobavitelja. Italija Italijanski trg je tudi leta 2002, zaradi visokih cen elektriËne energije in velikih potreb po uvozu elektriËne energije, najbolj za-æelen evropski trg. Trgovanje na tem trgu se pe vedno razvija, pri Ëemer zastoj pri uvajanju borze elektriËne energije razmahu trgovanja in preglednosti trga zagotovo ne koristi. Transparentnost cen in likvidnost trga zato ni naj-boljpa, trg pa pe vedno v veliki meri obvladuje domaËe podjetje Enel, kateremu je uspelo zadræa-ti prevladujoË poloæaj. Tako se konËni porabniki elektriËne energije v Italiji ne morejo kmalu nadejati bistveno niæjih cen za elektriËno energijo in so v tem pogledu v precej slabpem poloæaju kot slovenski kupci. Francija, Velika Britanija in trgi srednje- ter vzhodnoevropskih dræav Francoski trg je tudi v preteklem letu ostal relativno zaprt za tuje dobavitelje, pri Ëemer Francija ostaja eden najveËjih izvoznikov elektriËne energije. Na trgu pe vedno dominira podjetje Electri-cité de France (EdF), sorazmerno velik deleæ proizvedene elek-triËne energije pa prihaja iz jedrskih elektrarn. Zaradi ptevilnih pritoæb tujih trgovcev in pritiskov organov Evropske unije pa so se leta 2002 ovire za vstop tujih trgovcev na francoski trg kljub vsemu nekoliko zmanjpale. Obseg trgovanja na francoskem trgu naj bi se v letu 2002 poveËal za pribliæno ptirikrat. Obseg trgovanja v Veliki Britaniji se je leta 2002 pribliæno podvojil. Velika Britanija je tradicionalno predstavljala odskoËno desko agresivnih podruænic ameri-pkih podjetij za naskok na kontinentalne trge, zato je britanski trg zaradi njihovega odhoda do-æivel precejpne pretrese. Vendar je videti, da so nastalo praznino dokaj uspepno zapolnila domaËa podjetja, na trgu pa so vse bolj dejavna tudi nekatera najveËja evropska elektroenergetska podjetja (na primer E.ON, RWE, EDF...), ki so z nakupi vodilnih britanskih podjetij pridobila pomemben poloæaj na tem trgu. Za trge srednje in vzhodnoevropskih dræav, kot so Madæar-ska, Slovapka, »epka in Poljska, je znaËilno bolj ali manj uspepno prilagajanje smernicam Evropske unije. Trgi se postopoma liberalizirajo in deregulirajo, vendar je likvidnost ter transparentnost cen in poslovanja v teh dræa-vah precej niæja, v primerjavi s primerljivi trgi dræav Evropske skupnosti in tudi Slovenije. Dogajanje v Sloveniji leta 2002 je bilo zaznamovano z izdelavo potrebne zakonodaje, s pripravami na zunanje odprtje trga, ter z razvojem trgovanja na organiziranem trgu Borzen. Konec leta 2002 se je, predvsem med distribucijskimi podjetji, razvila tudi borba za kupce elektriËne energije, nekateri najveËji konËni porabniki elektriËne energije pa pokrivajo del potreb po elektriËni energiji z uvozom cenejpe pasovne energije iz tujine. Vsekakor pa lahko ugotavljamo, da dogajanje v tej panogi v Sloveniji pe vedno ostaja pod moËnim vplivom dræa-ve. Milo reËeno lahko ugotovimo, da obstajajo pe ptevilni izzivi za prihodnost. Mag. Klemen Podjed 33 SLOVENIJA POSTAJA NETO UVOZNICA ELEKTRIKE Za pokritje vseh potreb po elektriËni energiji v Sloveniji bomo morali letos prviË pribliæno pest odstotkov elektrike kupiti v tujini, s Ëimer se je Slovenija iz izvoznice prelevila v uvoznico elek-triËne energije. Poraba pe naprej narapËa, novih proizvodnih zmogljivosti pa ni. 34 ^ / Sloveniji smo lani iz pre-^k / nosnega omrežja prevze-m/ li kar 11 milijard 573,5 T milijona kilovatnin ur elektricne energije in tako primerjalne rezultate z letom 2001 presegli kar za rekordnih sedem odstotkov. Zasluge tako velikemu povecanju gre sicer pripisati predvsem zagonu nove proizvodne liale v Talumu, ki je svoj odjem v primerjavi z letom 2001 povecal za 39 odstotkov in tako prispeval tudi levji delež k skoraj 23-odsto-tni rasti porabe v skupini neposredni odjemalci, ceprav je bil lani nad pricakovanji tudi odjem distribucijskih podjetij. Ta so namrec v letu 2002 iz prenosnega omrežja prevzela dobrih 9 milijard kilovatnih ur elektricne energije, kar je bilo za 3,3 odstotka vec kot leto prej in tudi za 2,3 odstotka nad prvotnimi ocenami. Kakšne so letošnje ocene rasti porabe, ali se nam dolgorocno obeta pomanjkanje elektricne energije in kaj se bo dogajalo z oskrbo odjemalcev in cenami elektrike, so bila samo nekatera vprašanja, s katerimi smo se napotili k direktorju Elesove gospodarske javne službe Upravljanje prenosnega omrežja mag. Milanu Jevše-naku. Uvodoma je treba poudariti, da klasicnih elektroenergetskih bilanc že nekaj casa ni vec in je pravilneje govoriti zgolj o nekakšnih raziskavah trga oziroma videnjih nacionalnega operaterja o obratovanju slovenskega elektroenergetskega sistema v tekocem letu. Zaradi odprtja trga in z njim povezanim tudi kratkoroË-nim sklepanjem pogodb so te ocene kratkoroËno tudi vse manj natanËne, vsekakor pa pe vedno dobra podlaga za dolgoroËno napovedovanje dogajanj v sistemu. Dosedanje izkupnje tudi kaæejo, da se obratovanje zelo razlikuje od prvotnih predvidevanj, pri Ëe-mer pa gre za razlike predvsem na strani preusmerjanja proizvodnje in ne toliko v smislu same porabe, saj je ravno proizvodnja tisti segment sistema, ki je æe povsem vstopil na odprti trg. Bistvena letopnja novost je, pravi mag. Milan Jevpenak, da smo do-maËi trg letos odprli tudi proti tujini in tako postali precejpen uvoznik elektriËne energije, Ëeprav je treba ob tem upoptevati dejstvo, da precej elektriËne energije tudi izvaæamo. »e omenjeno trditev prenesemo v konkretnej-pe ptevilke, lahko govorimo o le-topnjem 20- do 25-odstotnem uvozu in hkratnem 15-odstotnem izvozu oziroma lahko reËemo, da smo se iz pretežnega izvoznika že prelevili v približno 6-odstotnega neto uvoznika elektricne energije. Pricakovati je, da se bo ta delež v prihodnje še poveceval, saj poraba elektrike v Sloveniji stalno narašca. Tako naj bi se ta tudi letos povecala za približno tri odstotke na letni ravni, pri cemer bo k nadaljnji rasti porabe elektrike v Sloveniji znova precej prispeval Talum, ki je za leto 2003 že napovedal za enajst odstotkov vecji odjem. V skupini neposrednih odjemalcev je vecji odjem pricakovan tudi v železarni Jesenice, medtem ko naj bi TDR Ruše ter železarni Ravne in Store svoj odjem nekoliko zmanjšale, kar pomeni, da bi ta skupina leto koncala z 2-odstotno stopnjo rasti porabe v primerjavi z lanskim letom. Ce k temu dodamo še predvideno 4-odstotno rast porabe distribucijskih podjetij in obe napovedi združimo, pridemo do že omenjene 3 do 3,5-odstotne rasti porabe, kar dolgorocno gledano pomeni kar precejšnjo rast. Ob upoštevanju teh podatkov pa se že kaže tudi potreba po gradnji novih proizvodnih zmogljivosti ali dodatnih prenosnih poteh za nujno povecanje uvoza elektricne energije. Upoštevati je namrec treba, da smo v zadnjih nekaj letih v Sloveniji že porabili vse presežne kolicine elektricne energije iz nuklearke in nam jo rr Upoštevati je treba, da smo v zadnjih nekaj letih v Sloveniji ze porabili vse presežne kolicine elektricne energije iz nuklearke in nam jo ob predpostavki optimalnega tehnicnega obratovanja termoelektrarne Šoštanj in drugih domacih elektrarn približno 1000 GWh na leto ze primanjkuje. G Gledano z oËmi porabnikov je tako mogoËe dolgoroËno zanesljivo priËakovati narapËanje cen elektriËne energije, saj domaËa proizvodnja ni ravno poceni, moænosti za uvoz poceni elektrike pa tudi postajajo vse bolj omejene. ob predpostavki optimalnega tehnicnega obratovanja termoelektrarne Šoštanj in drugih domacih elektrarn približno 1000 GWh že primanjkuje. Brez ustreznih ukrepov dolgoroËno teæave Omenjeni primanjkljaj je letos sicer pokrit z uvoznimi pogodbami, po oceni dogajanj v naslednjem petletnem obdobju pa je mogoce dolgorocno pricakovati tudi težave pri obratovanju. V Sloveniji namrec kratkorocno gradnja kakega novega proizvodnega objekta ni predvidena, pa tudi prenosnih poti ni mogoce dograjevati v nedogled, saj so te povezane s tehnicnimi zmogljivostmi samega sistema. Gledano z ocmi porabnikov je tako mogoce dolgorocno zanesljivo pricakovati narašcanje cen elektricne energije, saj domaca proizvodnja, ki jo za zdaj uspešno prodajamo v Italijo, ni ravno poceni, možnosti za uvoz poceni elektrike pa postajajo tudi vse bolj omejene. Zavedati se je treba, da poraba narašca tudi v Evropi, da v nekaterih državah napovedujejo zapiranje dolocenih proizvodnih objektov ter da je jugovzhodni trg prav tako deficitaren, vecje povpraševanje po elektriki pa nesporno pelje k višjim cenam. Zato bo nemotena oskrba z elektricno energijo v prihodnjih letih precej odvisna od napega primernega ravnanja in pravoËasnega ukrepanja. Zgraditev RTP Kr-pko se je denimo æe pokazala kot izjemno pravilna odloËitev, saj po njeni zaslugi ob izpadih nekaterih daljnovodov ob sneæenju v zaËetku februarja na Dolenjskem ni bilo motenj oskrbe iz prenosnega omreæja. V tem smislu se v Elesu tudi razmiplja o gradnji dodatnih oziroma novih povezav s sosednjimi dræavami, pri Ëemer pa bo za zadovoljitev potreb slovenskih odjemalcev seveda treba ustrezno ukrepati na ravni celotnega elektroenergetskega siste- ma. Latniptvo nuklearke ne vpliva na obratovanje Jedrska elektrarna Krško je v Sloveniji nedvomno eden najpomembnejših proizvodnih objektov, saj prispeva skoraj 40 odstotkov vse doma proizvedene elektricne energije. Ker so ta hip v igri razlicni scenariji, povezani s prodajo hrvaškega deleža nuklearke, smo mag. Milana Jevše-naka povprašali tudi, kako bi ti scenariji lahko vplivaU na samo obratovanje sistema. Kot je poudaril, samo lastništvo nuklearke ni pomembno, bolj pomembno je, kaj se bo dogajalo z njeno energijo. V primeru, da bo energija ostala na domacem trgu, bomo morah sami poskrbeti tudi za Poraba elektriËne energije narapËa tudi letos, saj smo prvi letopnji mesec s prevzetimi milijardo 74,2 milijona kilovatnih ur lansko primerljivo porabo presegli kar za 5,7 odstotka. Dejansko doseæeni rezultati so bili tudi za 3,8 odstotka nad bilanËnimi priËakovanji. Sicer pa naj bi po prvotnih ocenah letos potrebovali 11 milijard 721 milijonov kilovatnih ur elektriËne energije oziroma za 150 milijonov veË kakor lani. rezervne zmogljivosti. Ce pa bo energija iz nuklearke v celoti odšla na tuje trge, bo Slovenija postala velik uvoznik in se znašla tudi v precejšnjih težavah, povezanih z zagotovitvijo potrebnih prenosnih poti. V tej luci je pomembno tudi, kolikšen del omre-žnine bo Elesu v prihodnje namenila Agencija za energijo oziroma ah bodo priznani stroški vkljucevali tudi razvojna in investicijska Foto Dušan Jež sredstva ali pa bodo pokrivali zgolj vzdræevanje obstojeËih poti. Vsekakor pa je mogoËe reËi, da dolgoroËno gledano v Sloveniji ni veliko moænosti za zagotovitev poceni elektriËne energije, saj obstojeËe zmogljivosti in tehniËne znaËilnosti napega elektroenergetskega sistema bolj govorijo v prid postopnega zvipevanja in ne zniæevanja trænih cen. Brane JanjiÊ 35 LESOVO OMREŽJE KOS ZAHTEVNEM NALOGAM Slovensko prenosno omrežje je ta hip v zadovoljivem stanju, vendar pa je treba vanj stalno vlagati, saj se vsaka zamuda v potrebne naložbe lahko hitro mašcuje. Eles tako se danes odpravlja posledice neinvestiranja v prenosno omrežje v zacetku devetdesetih let. T^k ' T"emoteno trgovanje z ^^ elektricno energijo je ^k precej odvisno tudi od ___ ^ stanja prenosnega in distribucijskega omrežja, ki tvorita ožilje elektroenergetskega sistema in povezujeta proizvajalce in porabnike elektricne energije. Najveckrat gre za dejavnost, ki je našim ocem skrita, in se pokaže šele ob izrednih dogodkih, ko jo porabniki zaznajo v obliki motenj oskrbe ali celo prekinitev dobave elektricne energije. Ker je prenosno omrežje hrbtenica celotnega elektroenergetskega sistema, smo direktorju Elesove gospodarske javne službe prenos elektricne energije Saši Jamšku zastavili nekaj vprašanj, povezanih s trenutnim »zdravjem« slovenskega prenosnega omrežja. Koliko izpadov prenosnih daljnovodov je bilo v minulem letu oziroma kakšna je statistika zadnjih nekaj let? »V zadnjem letu je bilo na Eleso-vem omrežju 23 resnejših izpadov daljnovodov. Drugace pa se število izpadov daljnovodov po letih precej spreminja, pri cemer pa je treba upoštevati dejstvo, da ima Slovenija majhen elektroenergetski sistem in je zato statisticen vzorec precej majhen in zato tudi dokaj nereprezentati-ven. V naši službi vodimo predvsem evidenco, ki je povezana z našim konkretnim posredovanjem, medtem ko ima upravljalec sistema statistiko vseh izpadov. Sicer pa je bilo najmanj izpadov v zadnjih štirih letih v letu 2001, nekoliko vec v letih 2000 in 2002, najvec pa v letu 1999.« Kateri so poglavitni vzroki, zaradi katerih pride sploh do izpadov, in kako te motnje vplivajo na samo oskrbo odjemalcev? ˜Po podatkih iz nape analize je najpogostejpi vzrok izpadov daljnovodov vreme oziroma z njim povezane okvare na napravah, na drugem mestu pa so same napake na napravah, ki nam jih med preventivnimi pregledi in rednim preverjanjem ne uspe ugotoviti. Vzrok nekaterih izpadov napih daljnovodov v minulih letih je bila tudi nestrokovna seËnja drevja v bliæini daljnovodov. V zadnjem Ëasu pa opaæamo tudi strelne popkodbe, ko lovci svoje znanje preizkupajo na vodnikih oziroma opozorilnih kroglah, ki so namepËene na vipjih daljnovodih, pri Ëemer pa ne gre toliko za povzroËanje izpadov kot bolj za popkodbe vodnikov in optiËnih vlaken, ki so v njih namepËeni, kar pa lahko privede do prekinitev komunikacijskih poti. ©tevil-ke, povezane z motnjami oskrbe v povezavi z izpadi daljnovodov, pa se iz leta v leto spreminjajo, pri Ëemer je napa teænja, da bi jih Ëim bolj omejili oziroma povsem odpravili. Tako je bilo leta 2002 le pet izpadov oskrbe iz visokonapetostnega omreæja, kar je relativno malo. Upoptevati je tudi treba, da prihaja do motenj oskrbe zaradi izpadov razliËnih elementov v prenosnem sistemu, velikokrat pa gre vzroke iskati tudi v napakah, ki se pojavljajo v sosednjih elektroenergetskih sistemih, drugih - denimo distribucijskih omreæjih ali pri samih proi- zvajalcih in odjemalcih. Za nas je zelo pomemben podatek število izrednih dogodkov, ki praviloma zahtevajo poseg dežurnih delavcev. Takih dogodkov je na leto precej, ne pomenijo pa vsi motnje v oskrbi. Prav tako se število teh dogodkov z leti zmanjšuje, kar pomeni, da se je povecana skrb za visokonapetostne naprave v zadnjih letih obrestovala.« Katera so letošnja nacrtovana vecja vzdrževalna dela? »Vzdrževalna dela potekajo v okviru tekocega oziroma rednega vzdrževanja in v okviru investicijskega vzdrževanja, pri cemer so pomemben prispevek k obnovi omrežja tudi obsežnejše rekonstrukcije dotrajanih in zastarelih objektov. Med letošnja vecja vzdrževalna dela bi lahko šteli obnove nekaterih visokonapetostnih naprav v 220/110 kV RTP Cirkovce in 400/220/110 kV RTP Bericevo, zamenjavo olja v energetskem transformatorju v 400/110 kV RTP Maribor, obnove lastnih rab v vec objektih ter predvidene sanacije daljnovodov Saša Jamšek: »Zamude pri obnovi omrežja se hitro mašcujejo.« Foto Brane JanjiÊ 2x110 kV KleËe-Okroglo II (medfazni distanËniki), 110 kV BeriËe-vo-Trbovlje I (izolacija), 2x110 kV Vuhred-Pekre (izolacija). Ta veËja dela bomo dopolnjevali s tekoËim vzdræevanjem, ki redno poteka v napih ptirih enotah in je tudi pomemben del nape dejavnosti. Mednje sodi tudi izvajanje posekov in ËipËenje podrasti, o obsegu tega dela pa zgovorno pri-Ëa podatek, da samo v te namene na leto Eles porabi pribliæno 180 milijonov tolarjev. Poleg naptetih vzdræevalnih del imamo letos v naËrtu pe nekaj veËjih rekonstrukcij, ki bodo pomenile bistveno izboljpanje zanesljivosti oskrbe, in sicer dokonËanje trenutno najveËje obnove, to je 2x110 kV daljnovoda Fala-Pekre, ki je bil do lani najstarejpi slovenski daljnovod, obnovo 110 kV daljnovoda DivaËa-Vrtojba in 110 kV daljnovoda Gorica-Vrtojba, ki je del meddræavne povezave Doblar-Matulji, rekonstrukcija RTP KidriËevo, ki je povezana s poveËanim odjemom in zahtevami Taluma, obnovo 400 kV stika- VZROKI IZPADOV DALJNOVODOV Napaka na napravi Vremenski vzroki Drugo Vir: PEE - Služba za nadzor lišca v RTP 400-220/110/35 kV Divaca ter posodobitev 110/10 kV RTP Cerkno.« Vemo, da je razpoloæljivih sredstev za obnovo in posodabljanje veliko manj kot dejanskih potreb. Na kakpen naËin pa se v vapi sluæbi odloËate za prioritete? »Razvršcanje del poteka po kriterijih, ki smo jih za razlicne vrste naprav dolocili leta 1999. Mednje sodijo pomen naprave v sistemu, trenutno njeno stanje, starost, znacilnosti, okvare, razpoložljivost nadomestnih delov in podobno. Ali, ce povem natancneje, prednostni seznam vzdrževalnih del sestavljamo na podlagi dvanajstih razlicnih kriterijev. Pomembno vlogo pri razvršcanju imajo tudi rezultati diagnostike naprav, saj z veËletnim spremljanjem stanja dobimo podrobne informacije o ˜zdravju« doloËene naprave in lahko pravoËasno ukrepamo. Diagnostika je zato vse bolj pomembna pri vzdræeva-nju, pri Ëemer igra veliko vlogo tudi termografsko snemanje, ki nam brez odklopov naprave pomaga pravoËasno odkriti mesta pregrevanja in potencialno nevarne toËke v prenosnem sistemu. Takpen naËin je v Ëasu, ko je vedno teæje dobiti izklope za vzdræevalna dela zaradi zahtev po veËji razpoloæljivosti omreæja za potrebe trgovanja z elektriËno energijo, zelo dragocen, saj nam omogoËa podrobne preglede v Ëa-su obratovanja naprav. Sicer pa si v zadnjih letih pri sestavljanju prednostnih seznamov precej pomagamo tudi s sodobno programsko opremo, ki jo nenehno dograjujemo in nam bo dajala strokovno podporo pri odloËitvah za obnove objektov in naprav prenosnega omreæja. Tako je od letos v Elesu v aktivni uporabi tudi sodobni informacijski sistem za podporo vzdræevalnim proce- som.« Ali lahko zaradi odpiranja energetskega trga v prihodnje priËakujemo veËjo obremenitev prenosnih poti in poslediËno veË okvar? ˜Odpiranje trga seveda pomeni ogromno spremembo v napem na-Ëinu dela, saj je priplo tudi do spremembe samih pretokov v om-reæju, ki pomenijo poveËanje obremenitve prenosnih poti na nekaterih novih smereh. Podobno se je zgodilo tudi v drugih dr-æavah, ki so odprle trg z elektriË-no energijo. Pri tem se obremenitve obstojeËih poti poveËujejo tudi zaradi teæav pri gradnji novih prenosnih objektov. Na tem podroËju si pozitiven premik obetamo predvsem od novega Zakona o urejanju prostora in Zakona o graditvi objektov, vendar bo veliko odvisno tudi od uËinkovitosti podzakonskih aktov, ki so pe v pripravi. Pri pridobivanju dovoljenj za nove prenosne objekte tako pogrepamo predvsem aktivnej-po podporo in vlogo Ministrstva za okolje, prostor in energijo, ki bi se moralo bolj zavedati pomena oskrbe slovenskih odjemalcev z elektriËno energijo kot enega od najpomembnejpih energetskih virov nape druæbe. Zavedati se je tudi treba, da se z odpiranjem trga poveËuje pritisk za izkoripËa-nje obstojeËih prenosnih zmogljivosti do skrajnih meja zanesljivosti sistema, kar zagotovo poveËu-je njegovo ranljivost. PoveËane obremenitve pa na drugi strani pomenijo tudi hitrejpe staranje naprav, saj se s povipano temperaturo naprav njihova æivljenj-ska doba hitro krajpa. Na sreËo smo v sklopu priprav na odpiranje trga z elektriËno energijo v Elesu veliko vloæili v obnovo zastarele in dotrajane opreme, tako da je sedaj stanje bistveno boljpe, kot je bilo pred desetimi leti. V minulih letih smo se posvetili obnovi kljuËnih elementov na napetostnih nivojih 220 in 400 k V, ki zdaj omogoËajo zanesljivo oskrbo Slovenije z elektriËno energijo ter tudi nujno potreben izvoz. V naslednjih letih pa nas Ëaka predvsem pe delo na obnovi dotrajanih 110 kV objektov. Ob tem je treba poudariti, da preventivno delovanje in kakovostno vzdræevanje nujno pomenita do-loËen stropek, ki ga z optimizacijo in racionalizacijo dela sicer stalno skupamo zmanjpati. NemogoËe pa bo na tem segmentu v celoti zadostiti zahtevi Agencije za energijo po drastiËnem zniæanju stropkov za delovanje nape sluæ-be, ker bi s tem preveË ogrozili zanesljivost delovanja prenosnega sistema.« Brane JanjiÊ Z odpiranjem trga se je zaradi poveËanih obremenitev poveËala tudi verjetnost okvar, vendar skupajo v GJS Prenos elektriË-ne energije to nadoknaditi z veËjo skrbjo za naprave in pra-voËasno obnovo, predvsem pa s pravoËasnim preventivnim delovanjem. Pozornost vzdræevalne-ga in obratovalnega osebja se je tudi drugod v Evropi poveËala, zato kljub veËjim pretokom doslej ni bilo opaziti bistvenih sprememb v zanesljivosti omre-æij in kakovosti oskrbe. 37 15% 20% 65% J_ Vazplet daljnovodov PREDAN VZDRŽEVALCEM »eprav je bilo lokacijsko dovoljenje za gradnjo RTP 400/110 kV Krpko z razpletom daljnovodov izdano æe davnega leta 1987, se je gradnja zaËela 6. novembra 2000 in konËala 12. julija 2002. Objekt je bil dan v obratovanje tri mesece pozneje, 22. oktobra, kar je s slovesnimi besedami pospremil sedanji predsednik dræave dr. Janez Drnovpek. s 8 Hkrati z gradnjo RTP je potekala tudi prenova razpleta 110 kV daljnovodov, ki so vkljuËeni v RTP. Ta prenova je bila pe posebej pomembna za vzdræevalce daljnovodov, saj dosedanji razplet ni ustrezal uveljavljenim vzdræevalnim normativom in so vzdræevalci imenovali steber pt. 28 npr. ˜helikopter«, zaradi njegove specifiËne veËsistemske konstrukcije, zaradi neobiËajnega razpleta faznih vodnikov pa je dobil tudi ime ˜sraËje gnezdo«. Seveda je takpen razplet povzro-Ëal velike obratovalne teæave, prav tako pa tudi nevarnost pri delu in zagotavljanju varstva pri delu na tem obmoËju elektroenergetskega omreæja. Starosta elektroprenosne gradnje in direktor gradnje RTP Krpko Janez Kern je ob posameznih sklenitvah etapnih del poudarjal pomen gradnje RTP za prihodnje napajanje obmoËja Dolenjske, obenem pa poudaril izboljpanje vzdræe-valnih razmer na obmoËju RTP Krpko. Za predmetna zelo zahtevna investitcijska dela je zato imenoval najizkupenejpe delavce, za vodjo projekta gradnje RTP Joæeta Podlipnika in Boruta Ver-taËnika, za vodjo projekta razpleta DV pa Ivana Lozeja. Gradnja razpleta DV je obsegala de-montaæna in montaæna dela na pestih DV stebrih, in sicer na daljnovodih: DV 2 x 110 kV Kr-pko-Hudo I in II, vklopljen 25. septembra 2002, DV 110 kV Bre-stanica-Krško NEK, vklopljen 29. septembra 2002, DV 110 kV Krško-DES-Krško, vklopljen 29. septembra 2002, DV 2 x 110 kV Brestanica-Krško I in II, vklopljen 2. oktobra 2002 in DV 2 x 110 kV Krško-Brežice I in II, vklopljen 3. oktobra 2002. Hkrati z razpletom daljnovodov je bil 26. septembra 2002 v elektroenergetski sistem vklopljen tudi transformator 400/110 kV 300 MVA, ki je trenutno dvotretjinsko obremenjen. V sklopu sanacijskih del na DV je bilo vgrajenih okrog 44 ton jeklenih konstrukcij, 10 ton tokovodnikov Al/Fe 240/40 mm2, 1500 izolator-skih Ëlenov U-120 BS s pripada-joËim obepalnim materialom in okrog 150 kubiËnih metrov betona za izdelavo razËlenjenih betonskih temeljev. Ob tem pomeni posebnost dvosistemski daljno-vodni steber, na katerem je izveden prehod prostozraËnih vodnikov preko prenapetostnih odvo- / vjf| i M ^% ^m Znameniti steber, ki povezuje prostozraËne vodnike in zemeljski kabel. Foto arhiv dnikov in kabelskih glav v 110 kV zemeljski kabel, ki je podaljpan od RTP Krpko do NEK in pomeni redundanËni vir 110 kV napajanja lastne rabe NEK iz TE Brestanica. Vsa gradbena, demonta-æna in montaæna dela je izvajalo gradbeno podjetje VGP iz Novega mesta, elektrodemontaæna in montaæna dela pa podjetje Dalen s podizvajalcem Dalekovod iz Zagreba. »eprav sam razplet po obsegu in vloæenih denarnih sredstvih pri investiciji ni pomenil veËjega zalogaja, je bilo toliko veË dela vloæeno v repevanje obratovalne problematike, v repevanje lastninsko pravnih razmerij in pridobivanje ptevilnih soglasij, tako fiziËnih, kot tudi pravnih oseb. Poleg Elesa so namreË lastniki daljnovodov tudi Elektro Celje in NE Krpko. Precejpnje delo je bilo tudi opravljeno pri koordinaciji in izdelavi ptevilnih obratovalnih navodil tako za samo RTP kot za vsak daljnovod posebej, kar je uspepno vodil Rajko Rojs. Ob skromni slovesni predaji teh-niËne in lastninske dokumentacije ter s tem povezani primopredaji razpleta DV prihodnjim vzdræevalcem, Elesovi elektro-prenosni enoti Podlog, je Janez Kern poudaril, da pri dosedanjih delih ni bilo nobene veËje delovne nesreËe, in ob tem zaæelel, da tudi pri prihodnjem vzdræevanju Podloæani ne bi imeli tovrstnih teæav s temi daljnovodi. Ob tem simboliËnem koncu inve-stitorskih del se je vodja enote EP Podlog SreËko Lesjak pe enkrat zahvalil Janezu Kernu in njegovim sodelavcem za obseæna dela, ki so jih opravili v zadnjem desetletju na obmoËju enote elek-troprenosa Podlog, ko so obnovili DV 2 x 110 kV Maribor-Selce I in II, DV 2 x 110 kV Selce-Lapko I in II, DV 2 x 110 kV Lapko-Hra-stnik oziroma Lapko-Trbovlje, DV 110 kv Lapko-Podlog, DV 110 kV Podlog-Mozirje in veËino pri-padajoËih DV polj v posameznih RTP. V pali pa je bila izreËena tudi misel, da bi se spodobilo, da bi Janez Kern pred upokojitvijo obnovil tudi DV 110 kV Lapko-Brestanica, ob Ëemer se je ta veselo nasmehnil, vsi navzoËi pa so mu v zahvalo za dosedanji trud namenili dolgotrajen aplavz in mu prisrËno nazdravili. SreËko Lesjak DvomeseËni remont petice TE© Podobnega posega, kot je bil lani po pestih letih dele-æen Ëetrti blok TE ©optanj, bo letos peti 335 MW blok. NajveËji poptanjski blok bo dva meseca v remontu. Kdaj natanËno bo to, bo odvisno od razmer na trgu in elektroenergetske situacije, pravi direktor TE©-a Jaroslav VrtaËnik. Za lani so v TE ©optanj naËrtovali, da bodo proizvedli 3281 GWh elektriËne energije, dejansko pa so je 3722 GWh. VeËjo proizvodnjo kot v minulem letu so v vsej svoji zgodovini imeli samo pe leta 1983. Za omenjeno proizvodnjo so porabili 4,3 milijona ton velenjskega premoga. Letopnja proizvodnja bo zagotovo manjpa kot lanska, saj naËrtujejo dvomeseËno zaustavitev najzmogljivejpega bloka s 325 MW. Generalni remont bloka je v okviru vzdræevalnih del najveËji poseg na posamezni enoti. V dveh mesecih, kolikor je trajal lanski remont Ëetrtega 275 MW bloka in kolikor Ëasa bo letos stal peti blok, pregledajo vse kritiËne komponente. ©e prav posebno pozornost namenijo kotlu in turbini. flPreden ne odpremo naprav bloka, je nemogoËe predvideti, kaj vse se bo pokazalo, da je treba sanirati. Navadno je veË dela, kakor ga naËrtujemo. Dela med generalnim remontom so zelo obseæna, saj se tovrstna dela opravljajo na pest do osem let,« je povedal Jaro-slav VrtaËnik in dodal, da drugih veËjih investicij v termoelektrarni letos ne naËrtujejo. ©e najveËja naloæba bo ekolopki projekt uvedbe primarnih ukrepov za redukcijo dupikovih oksidov na petem bloku, ki bo izveden tudi med remontom bloka. Tak poseg so naredili na Ëetrtem bloku æe leta 1995. S to naloæbo bodo dosegli zakonsko dovoljene koncentracije dupikovih oksidov. Drug ekolopki projekt, ki eno leto poskusno obratuje, je ËipËenje dimnih plinov prvih treh blokov z uporabo Ëistilne naprave Ëetrtega bloka. V tem obdobju naprave pe optimirajo. Rezultati pa kaæejo, da izvedeni sistem ËipËenja dimnih plinov prvih treh blokov opravlja svojo vlogo v okviru priËakovanj. Glede na to, da je æivljenjska doba naj-starejpih treh blokov do leta 2011 in da veËji posegi vanje niso veË predvideni, so v termoelektrarni zadovoljni s tem, da oËistijo kar najveË dimnih plinov, ki gredo v zrak iz treh dimnikov najstarejpih enot TE© z dvakrat po 30 MW in tretje s 75 MW. Celotnih koli-Ëin æveplovega dioksida iz dimnih plinov prvih treh blokov pa ni mogoËe oËistiti, ko Ëetrti blok obratuje hkrati s prvimi tremi bloki. Kljub temu so zdaj koncentracije iz poptanjske termoelektrarne pod 400 mg na kubiËni meter. ObËasno so preseæene predvsem na bliænjem Vinjem vrhu. Vzrok za to pa so prav dimniki prvih treh blokov in pa smeri vetra. Koncentracije so bile lani preseæene manjkrat kakor leto prej, in to prav zaradi poskusnega obratovanja sistema ËipËenja dimnih plinov prvih treh blokov s Ëistilno napravo stirice. Minka Skubic 39 GRADNJA POTEKA BREZ VE»JIH ZAPLETOV Znano je, da se Holding Slovenske elektrarne (HSE) poleg proizvodnje, nakupa in prodaje elektriËne energije ukvarja tudi z gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi. Gre za najpomemb-nejpi in najobseænejpi projekt HSE, ki obsega gradnjo petih HE - skupaj s pripadajoËo lokalno, vodno in dræavno infrastrukturo. V ta namen je HSE ustanovil dve druæbi, eno v Mariboru, drugo v Sevnici. Trenutno so v polnem teku dela za izkop gradbene jame v Boptanju, hkrati pa potekajo tudi razpisi za gradnjo energetskega objekta, montaæo in nabavo opreme. H Prvi korak je bil na tem podrocju storjen že novembra lani s podpisom pogodbe o izvedbi pripravljalnih del za HE Boštanj, ki so jo v Sevnici podpisali predstavniki HSE ter konzorcija Gradiš nizke gradnje Maribor in GIZ Gradiš Ljubljana. 0 trenutnem stanju in uresnicevanju projekta gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi smo se v zacetku februarja pogovarjali z Ladislavom Tomšicem, tehnicnim direktorjem in clanom poslovodstva HSE. V javnosti je veckrat zaslediti vprašanja o statusu Holdinga Slovenske elektrarne, ceš da »HSE ni ne tic ne miš«. Kakšen status ima v resnici? »HSE ima status gospodarske službe v obliki družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in o tem ni prav nobenega vprašanja. Ali je uspešen ali ne, pa presodite sami na podlagi poznanih dejstev, podatkov in informacij. Sistem proizvodnje in oskrba z elektricno energijo še vedno nemoteno in tekoce delujeta. Menim, da tu ni nic spornega.« Kaj pa vprašanje upoštevanja dolocil zakona o javnih narocilih, o katerem je v zadnjem casu tudi veliko slišati v medijih? »Zelo težko je opredeliti, ali je HSE dejansko družba, zavezana dolocilom zakona o javnih narocilih, saj ves cas deluje po tržnih nacelih. V mislih imam delovanje na odprtem trgu elektricne energije. Gre za dolocena zakonodajna vprašanja; HSE namrec ni subvencioniran, pa ceprav je v polni lasti države. Sicer pa za to podrocje nisem strokovnjak, zato prepušcam sodbe in odlocitve državnim službam. Menim, da je tu nekaj nejasnega v primerjavi z zakonodajo EU. Kot mi je znano, se bo zakon v kratkem menjal in razjasnil tudi ta vprašanja. Smo pac družba na trgu.« Ali se je potemtakem HSE pri izbiri izvajalcev za gradnjo energetskih objektov in pri na-roËanju opreme za gradnjo elektrarn dolæan ravnati po zakonu o javnih naroËilih ali ne? ˜Menim, da iz prej povedanega HSE ni zavezanec po doloËilih tega zakona. V ta namen smo tudi pridobili ustrezno pravno mnenje Inptituta za gospodarsko pravo iz Maribora. To mnenje ima svojo teæo. Pokazalo se je, da je treba nap zakon dopolniti in uskladiti z zakonodajo EU in da ne opredeljuje vsega. HSE oziroma HSE-Invest (druæba za izvajanje investicijskega inæeniringa gradnje hidro objektov) normalno vodi procedure v smislu in duhu zakona o javnih naroËilih.« Kdo sedaj repuje to vprapanje? ˜Pristojne komisije na ravni dr-æave; odgovora doslej pe nismo prejeli.« Kako bo HSE izbral najugod-nejpega ponudnika za gradbena dela na spodnji Savi? ˜Postopek za zbiranje ponudb prav zdaj poteka; pri tem se bomo, tako kot doslej, ravnali po zakonu. Razpisni pogoji in kriteriji so znani in objavljeni v Uradnem listu in so tako javni. Ime- Foto Miro Jakomin Ladislav TompiË, tehniËni direktor in Ëlan poslovodstva HSE. novane strokovne komisije bodo ocenjevale ponudbe, odlocitev pa bo predstavljena poslovodstvu in nadzornemu svetu družbe. Menim, da je v tem postopku veliko korektnosti in poštenja, zmaga pac najugodnejši.« Ali je sedaj razËipËeno vprapanje, za katera dela je na spodnji Savi pristojna druæba HSE Invest, za katera pa druæ-ba HSE-IIP ? »Holding Slovenske elektrarne se je v skladu s podpisano koncesijsko pogodbo o izkorišcanju energetskega potenciala reke Save odlocil za gradnjo elektrarn in ni pridobil gradbene koncesije, kot to nekateri razlagajo - gradnja je torej posledicno dejstvo odlocitve. V ta namen smo tudi ustanovili dve družbi, in sicer HSE Invest v Mariboru in HSE-IIP v Sevnici. Prva družba se ukvarja z gradnjo energetskih objektov, ki se financirajo iz sredstev hol-dinga, druga pa z gradnjo državne, vodne in lokalne infrastrukture, ki se financirajo izkljucno iz državnih sredstev. Ker gre v tem primeru za sredstva v lasti države, tako je namrec opredeljeno v koncesijski pogodbi, se mora ta družba dosledno ravnati po zakonu o javnih narocilih. Torej je ravno HSE - IIP tista družba, ki bo izvajala inženiring gradnje na spodnji Savi in bo pri tem ravnala pregledno v skladu z omenjenim zakonom. HSE bo koordiniral in usklajeval termin-ske nacrte gradnje. Poskrbeti mora torej, da bo gradnja potekala v skladu s terminskim nacrtom, igral pa bo pomembno vlogo tudi v zagotavljanju denarnih sredstev s strani države za gradnjo infrastrukturnega dela investicije na spodnji Savi. Seveda pa pri tem ne smemo zanemariti tudi vloge lokalne skupnosti.« V javnosti je bilo slipati mnenje, da pe ni dogovorjeno, kako se boste organizirali. »To ne drži, saj smo dobro organizirani, in je jasno, kaj bo na spodnji Savi delala ena družba, kaj pa druga. Res pa je, da je še nekaj odprtih vprašanj glede pridobivanja denarnih sredstev. Sicer pa HSE namerava pomagati državi pri zalaganju denarnih sredstev, vendar le v razumnih mejah. Tako doloca tudi koncesijska pogodba v dolocilih za gradnjo državne vodne lokalne infrastrukture. Po teh dolocilih pa mora zagotavljati denarna sredstva za energetski del te investicije. Za gradnjo vodne infrastrukture na HE Boštanj je potrebnih vec kot 21 milijonov evrov, vendar pa še do danes ni jasno, kako bo država ta denar zagotovila.« Kako presojate delo druæbe HSE Invest in trenutni potek del v Boptanju? »Družba HSE Invest deluje dobro in v skladu s podpisano pogodbo; prakticno uresnicuje vse naloge, povezane z gradnjo objektov na spodnji Savi. Trenutno potekajo dela za izkop gradbene jame, priprava pogodb za dobavo opreme, turbine in agregatov. Na voljo pa imamo še dva do tri mesece, da dokoncno organiziramo tudi delovanje družbe HSE-IPP v Sevnici. Družba HSE Invest pa po pogodbi angažira, v skladu s terminskim nacrtom potreb in sklenjenimi dogovori, delavce iz hidro družb in Termoelektrarne Brestanica. V HSE menimo, da je to racionalen pristop, skladen z razvojnimi usmeritvami družbe.« Holding Slovenske elektrarne, koncesionar za zgraditev verige hidroelektrarn na spodnji Savi, je 14. februarja letos prejel sklep Dræavne revizijske komisije, da je zahtevek za revizijo, ki ga je podjetje SCT, d.d., vloæilo v zvezi s postopkom oddaje naro-Ëila za pripravljalna dela pri gradnji HE Boptanj -Lot A1 - zavrnjen kot neutemeljen. HSE torej skladno s tem sklepom v tistem delu svojih dejavnosti, ki zadevajo gradnjo energetskih objektov, ni zavezanec po zakonu o javnih naroËilih, kar poleg omenjenega sklepa Dræavne revizijske komisije dokazuje tudi mnenje Urada Vlade Republike Slovenije za javna naroËila z dne 3. februarja 2003. Kako pa je s pripravami na gradnjo HE Blanca? ˜V koncesijski pogodbi je jasno opredeljeno, da postopek vodi pristojno ministrstvo, to je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, v okviru katerega deluje Urad za prostorsko planiranje. HSE je pripravil pobude za izdelavo lokacijskega naËrta za HE Blanca in HE Krpko v skladu s koncesijsko pogodbo. HSE je dolæan urad oskrbovati s tehniË-nimi podlogami, kot so idejni projekti in ptudije za izdelavo lokacijskega naËrta. V celotnem postopku pogodbeno sodelujejo strokovnjaki druæb, povezanih v skupino HSE. Celoten postopek za HSE pa izvaja HSE Invest.« Ste tudi predsednik nadzornega sveta podjetja Savske elektrarne Ljubljana. O Ëem ste razpravljali na seji v zaËetku februarja? ˜Na tej seji smo obravnavali vrsto tekoËih, odprtih vprapanj, povezanih z delovanjem druæbe. Najpomembnejpa toËka je bila obravnava poslovnega naËrta Savskih elektrarn Ljubljana in v okviru tega razvojnih in proizvodnih moænosti in investicij. Skladno s tem je bila sprejeta tudi odloËitev o nadaljevanju obnove HE Medvode. Nadzorni svet je odobril zamenjavo opreme, obravnaval pa je tudi predlog vkljuËevanja strokovnjakov v gradnjo elektrarn na spodnji Savi. Menim, da je to z vidika uporabe razpoloæljivih strokovnih zmogljivosti zelo pomembna odloËitev, ki bo temeljila tudi na poslovnem odnosu povezanih druæb s prihodnjimi projekti. Razvojna usmeritev je prava; na slovenskem trgu namreË primanjkuje tovrstnih strokovnjakov, zdruæevanje strokovnih potencialov na pogodbeni podlagi pa je primeren naËin repevanja nekaterih zapletov znotraj HSE in nekdanjega EES. S tem si ustvarjamo moænost in strokovno bazo za zunanji trg. Pri tem moramo preseËi slovensko majhnost, samovpeËnost in lokalni interes, ki pe prevladuje v glavah nekaterih.« Miro Jakomin 41 E»JE ZMOGLJIVOSTI BAZENA NE KR©KO Prvotni projekti iz casov gradnje NE Krško so predvideli v bazenu za iztrošeno gorivo prostora za 828 gorivnih elementov. To bi zadošcalo za obratovanje elektrarne še za letos. Ker pa je krška jedrska elektrarna licencirana do leta 2023 in v naši državi še ni rešeno odlaganje iztroše-nega goriva, so v NEK-u pred dvema letoma zaceli projekt razširitve zmogljivosti bazena. Modernizacija, ki bo stala okrog 5 milijonov evrov, bo koncana do marca letos. SkladipËenje iztropenih go-rivnih elementov v jedrski elektrarni za Ëas njenega obratovanja je tudi sicer svetovna praksa zadnjih desetih let. Zato so se v NE Krpko ob koncu devetdesetih let odloËili, da preuredijo bazen in s tem poveËa-jo zmogljivost shranjevanja ptevi-la iztropenih gorivnih elementov. Na podlagi predptudij, ki so pokazale, za koliko je treba poveËa-ti zmogljivosti, da bo v bazenu prostor za hrambo iztropenih go-rivnih elementov do konca obratovanja elektrarne, so v elektrarni ob koncu leta 2000 izvedli mednarodni javni razpis za ta projekt. Izbran je bil konzorcij Sie-mens-Framatome, ki bo opravil dela po principu ˜kljuË v roke«. Projekt zajema izdelavo potrebnih analiz, izdelavo opreme in njeno vgradnjo v bazen. Analize so pokazale, da je treba do konca naËrtovane dobe obratovanja elektrarne, to je do leta 2023, v bazenu zagotoviti 1700 mest za hrambo gorivnih elementov. ˜Do sedaj je bilo v bazenu zagotovljenih 828 pozicij z 12 repetka-mi. Repetke so ptirimetrske kovinske konstrukcije iz nerjaveËe ploËevine, v katerih je omogoËe-no skladipËenje od 63 do 144 iz-tropenih gorivnih elementov. Teæ-ke so od 16 do 20 ton in razliËne velikosti, zaradi oblike bazena in tehnologije njihove izdelave. Re- šetke so v bazenu potopljene 12 metrov pod vodo. Med povecevanjem zmogljivosti bazena smo iz slednjega odstranili tri stare rešetke, jih devet obdržali ter namestili devet novih s 1008 pozicijami za gorivne elemente. Nove rešetke so izdelane iz boriranega nerjavecega jekla, ki omogoca na isti površini skladišcenje vecjega števila gorivnih elementov, hkrati pa nova tehnologija omogoca manjše razmike med celicami v vsaki rešetki in s tem vec mest za gorivne elemente,« je bistvo posega pojasnil vodja projekta Bojan VolariË. Repetke jim je izdelalo francosko podjetje ATEA, po na-roËilu in na podlagi izraËunov analiz. Projekta so se v elektrarni lotili pred dvema letoma. Pribliæno leto dni je trajala izdelava in dobava repetk, ki so jih pripeljali v Krpko konec lanskega leta. Odtlej jih v zgradbi za iztropeno gorivo montirajo delavci Framato-ma, dela pa koordinirajo strokovnjaki NEK-a. Vsak dan je na tem delu deset do dvajset delavcev. Za dela so morali kupiti novo 25-tonsko dvigalo. Slednjega so lani jeseni namestili nad bazen, ko bodo dela konËana, pa ga bodo ponovno razstavili. ˜Dela na menjavi repetk potekajo vsak dan od 7. do 18. ure. Ker je bazen sistemsko loËen od obratovanja, ne moti tehnolopkega procesa in proizvodnje, zato lahko vsa dela opravljamo med obratovanjem elektrarne. NaËrtujemo, da bomo dela konËali do marca letos, saj bodo nove repetke oziroma pozicije v njih prevzele svojo vlogo æe med letopnjim remon- Montaža ene izmed devetih novih reset A Analize so pokazale, da je treba do konca naËrtovane dobe obratovanja elektrarne, to je do leta 2023, v bazenu zagotoviti namesto sedanjih 828 mest 1700 mest za hrambo gorivnih elementov. Bojan VolariË n Foto Minka Skubic m 1 Hfc i s!^u9bI š I'^B ¦ l?]Ž ¦J tom, ki se zaËenja 8. maja. Za odstranitev starih repetk iz bazena za iztropeno jedrsko gorivo smo uporabili tehniko rezanja, ki so jo izvedli posebej za ta dela izurjeni potapljaËi v organizaciji Fra-matoma. Da pa nismo potaplja-Ëev izpostavljali prevelikim dozam sevanja, smo del goriva iz starih repetk prestavili v nove, tako da so te æe delno zapolnjene, stare pa izpraznjene,« je o enem od posebnih del tega projekta povedal Bojan VolariË. Tri stare re-petke so zaËasno odloæili v posebni prostor v zgradbi za dekonta-minacijo. Po predhodni popolni dekontaminaciji bo mogoËe posamezne dele teh repetk poslati na taljenje. Sicer pa v Krpkem vsako leto po remontu oziroma menjavi goriva dodajo v bazen za iztropeno gorivo 34 do 36 iztropenih gorivnih elementov. Odslej bo teh 44 na leto in pol, ker bo daljpi gorivni ciklus. Kljub poveËanju zmogljivosti bazena za iztropeno gorivo so v bazenu zagotovili zadostno hlajenje veËjega ptevila gorivnih elementov pri vseh obratovalnih stanjih elektrarne. V ta namen so vgradili dodatni toplotni izmenjevalec, ki bo svojo vlogo najbolje odigral v prvem letu skladipËenja gorivnih elementov, ko oddajajo najveË toplote. Pravzaprav imajo v NE Krpko sreËo, da imajo tako velik bazen za iztropeno gorivo, saj med gradnjo elektrarne ni bilo potreb niti naËrtov, da bo to gorivo shranjeno v njej do konca njenega obratovanja. Sedaj je to postala svetovna praksa, ki krpki jedrski elektrarni omogoËa, da lahko v istem bazenu, z razvojem posebnih vrst materiala za repetke, shrani veËje ptevilo enakih iztro-penih gorivnih elementov do leta 2023. Minka Skubic GALSI NAJ BI GRADIL NOV PLINOVOD Alæirski minister za energetiko Chakib Khelil in italijanski minister za industrijo Antonio Marzano sta ob koncu lanskega leta podpisala sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja, ki bo prouËilo moænosti za gradnjo plinovoda med dræavama ter te naËrte tudi uresni-Ëilo. Podjetje se bo imenovalo Galsi, sestavljali pa ga bodo alæirski Sonatrach, ki bo imel v njem 40-odstotni deleæ, italijanski Edison Gas z dvajsetimi odstotki delnic, prav tako italijanski Edison in nempki Wintershal AG, ki sta si izborila vsak po 15-odstotni deleæ, ter italijansko podjetje Eos Energia z desetimi odstotki delnic. Povezava naj bi na leto iz Alæiri-je v Italijo in Francijo prenapala od osem do deset kubiËnih metrov zemeljskega plina, delovati pa bo predvidoma zaËela Ëez pet let. Plinovod bo dolg 1500 metrov, potekal bo prek otoka Sardinija, stal pa naj bi skoraj dve milijardi evrov. LETOS P0DRA2ITEV ENERGIJE Portugalski regulator elektroenergetskega trga ERSE je napovedal, da se bodo cene elektricne energije v tej državi letos povecale za 2,8 odstotka, kar je najvišji možni dopustni delež, ki še ne bo bistveno vplival na inflacijo. Tako Portugalci kot Spanci so sicer upali, da se bodo zacele cene z odprtjem skupnega iberskega trga nižati, toda delovanje slednjega je za zdaj še tako malo napredovalo, da so podražitve vendarle nujne, zlasti ce želijo proizvajalci še vlagati v razvoj infrastrukture. EDF LANI NAJSLAB©E Electricité de France je lani zasluæil le 250 milijonov evrov, kar je najniæji znesek od leta 1997. V Franciji podjetje sicer pe dobro posluje, saj je imelo lani 47,5 milijarde evrov prihodkov, od Ëe-sar je znapal Ëisti dobiËek 1,5 milijarde evrov. Toda ta zasluæek ga le steæka vle-Ëe iz rdeËih ptevilk, ki jih ustvarja v Ameriki, kjer so izgube lani narasle na 1,2 milijarde, ter v preostali Evropi, kjer so znapale 130 milijonov evrov. Nekoliko izstopa le njegovo poslovanje v zahodni Evropi, natanËneje v Veliki Britaniji, kjer je dobiËek narasel na 120 milijonov evrov. Pri EdF priËakujejo, da bo letopnje leto le nekoliko bolj uspep-no - menijo, da bi lahko zasluæili 840 milijonov evrov. 43 22 APOSLENI ZADOVOLJNI S KLIMO V TET O klimi v organizaciji bi lahko rekli, da je skupna slika organizacijskega okolja zaposlenih. Organizacijska klima vpliva na zadovoljstvo in uËinkovitost zaposlenih in je po tej strani zanimiva za vodstva podjetij, poslovno politiko in razumevanje konkretnih situacij. V Sloveniji merjenje organizacijske klime opravlja vrsta strokovnih organizacij. V elektrogospodarstvu je eno redkih podjetij, ki se je lani lotilo tovrstne analize klime, Termoelektrarna Trbovlje. O tem je tekla beseda z direktorico pravno-kadrovske-ga sektorja Bojano PirkoviË Zajc. 44 VTE Trbovlje so se odloËi-li, da izvedejo ptudijo o klimi v podjetju, ker se njihovo vodstvo zaveda, da je podjetje samo odgovorno za svoj nadaljnji razvoj. V ta namen so izdelali stratepki poslovni na-Ërt podjetja, v katerem so opredelili temeljne dejavnike poslovanja in razvoja. Operativne stra-tepke poslovne cilje in naËrtovane spremembe pa lahko v podjetju doseæejo z ljudmi, ki so zaposleni v elektrarni. S temi zaposlenimi mora TET v skladu s stratepkim poslovnim naËrtom doseËi izjemne poslovne rezultate. Seveda pa morajo imeti zaposleni za to ustrezna znanja in biti motivirani za dosego lastnih ciljev in ciljev podjetja. Po tem se tudi loËijo odliËna podjetja od obiËajnih podjetij. Ker so najpomembnejpi dejavnik organizacije zaposleni v podjetju, se je vodstvo lani odlo-Ëilo, da ugotovi, kakpna je klima v podjetju. Z njo je dobilo jasen in enostaven vpogled v dejavnike zadovoljstva zaposlenih, njihovo motiviranost, ustvarjalnost, pripravljenost na spremembe. Seveda pa raziskava ni sama sebi namen in mora v podjetju spodbuditi dejavnosti, ki zaposlenim omogoËijo, da lahko bolje opravljajo zaupane jim naloge. Hkrati pa daje vodstvu argumente za nadaljnje odloËitve in ukrepe, saj omogoËa zaposlenim, da vodstvu sporoËajo, katere dejavnike organizacijske klime je v podjetju treba spremeniti. Na vsak dejavnik, ki se v raziskavi pokaæe kot slabost in ki bi ga bilo treba iz-boljpati, bi se moralo vodstvo odzvati z ustreznimi ukrepi, ki zagotavljajo izboljpanje stanja. Ker se v TE Trbovlje naËrtujejo velike spremembe, je takpna raziskava pe posebej pomembna, saj je za uspepnost sprememb treba poenotiti pripravljenost in voljo vseh zaposlenih. Raziskava je potekala v sodelovanju z neodvisnimi strokovnjaki iz Inptituta UPS Ljubljana in na podlagi njihove metodologije. O tem, da nameravajo izvesti raziskavo, je direktor s pismom seznanil zaposlene in jih povabil k sodelovanju. Pisno, anonimno anketiranje je bilo opravljeno v podjetju kot celoti in po organizacijskih strukturah, kar omogo-Ëa primerjave in konkretne dejavnosti. ˜Povabilo vsem zaposlenim je bilo dobro sprejeto. Anketiranje je bilo uspepno, saj je na anketo odgovorilo 70 odstotkov zaposlenih. Uspeh je toliko veËji, ker je bil odziv prostovoljen. To pa pomeni pri veliki udeleæbi veliko pripravljenost na sodelovanje v procesih preobrazbe podjetja. Velika udeleæba pomeni tudi, da o rezultatih ankete ni mogoËe dvomiti in jih je treba vzeti zelo resno,« je o odmevih na anketo povedala Bojana PirkoviË Zajc in dodala, da so bili k sodelovanju povabljeni vsi zaposleni. Rezultate ankete pa so posebej razvrpËali po naslednjih skupinah: proizvodnja, vzdræevanje, vodstvo, srednje vodstvo, perspektivni kadri in reæija. Raziskava je zajela naslednje de- Foto Minka Skubic Bojana PirkoviË Zajc: flZaposleni v TET verjamejo v podjetje in menijo, da bo treba marsikaj spremeniti.« ›› Ocene najpomembnejpih dejavnikov delovnega zadovoljstva se gibljejo okrog trojke, kar pomeni, da je zadovoljstvo dobro. javnike organizacijske klime: delovno zadovoljstvo, delovno motivacijo in vpliv na produktivnost ter ocene delovnega zadovoljstva, motivacije, elementov ustvarjalnosti, pripravljenosti na spremembe in kakovosti informiranja in informatike. Vsi elementi so bili ocenjeni s stopnjo strinjanja od ena do pet. ˜Najpomembnejpi dejavnik delovnega zadovoljstva v elektrarni so delovne razmere, plaËa, splop-na æivljenjska varnost in odnos do sodelavcev. Ocene najpomemb-nejpih dejavnikov za delovno zadovoljstvo se gibljejo okrog trojke, kar pomeni dobro. Vendar si bo treba prizadevati pove-Ëati zadovoljstvo s plaËo in z medsebojnimi odnosi. Predvsem pri slednjih je potrebna nenehna skrb. Investicije v odnose sicer niso denarno velike, zahtevajo pa iskreno in popteno prizadevanje. Najpomembnejpi dejavniki za veliko motiviranost zaposlenih so uspehi v æivljenju oziroma pri delu, odgovorno delo, nagrajevanje po rezultatih dela. To pomeni, da æelijo biti napi zaposleni odgovorni za svoje delo, æelijo biti uspep-ni in hoËejo biti razliËno nagrajeni glede na razliËne doseæene rezultate pri delu,« je o zadovoljstvu zaposlenih v TET povedala sogovornica. Zadovoljstvo z delovnim uspehom in z nagrajevanjem pa je le nekaj veË kot zadostno. Zaposleni priËakujejo pri delu veË mo-ænosti za uspeh, od vodij pa veË spodbude in pohvale. Dejavnike, pomembne za ustvarjalno delo in inovativnost, zaposleni niso ocenili najboljpe in pomenijo pomanjkljivo poznavanje vizije podjetja. Organizacija ne omogoËa vsem zaposlenim moænosti biti ustvarjalni, kljub temu pa bo ve-Ëina zaposlenih pe sodelovala pri razvoju TE Trbovlje. Glede pripravljenosti zaposlenih na spre- membe pa vodstvo z veseljem ugotavlja, da zaposleni verjamejo v podjetje. Vendar pa so pre-priËani, da bo treba marsikaj spremeniti. V spremembe so se delavci pripravljeni vkljuËiti na razliËne naËine: sprejeli bodo spremembe na delovnih mestih, ki jih sedaj opravljajo, dodatno se bodo usposabljali, vlagali bodo svoja sredstva in Ëas. Zaposleni so relativno zadovoljni tudi z internim Ëasopisom, s strokovnimi informacijami in naËini obvepËa-nja. So pa nezadovoljni s splopni-mi informacijami in aæurnostjo obvepËanja. Po besedah Bojane PirkoviË Zajc so rezultati raziskave pomembni za nadaljnje odloËitve v podjetju, ki bodo potrebne za doseganje naËrtovanih ciljev podjetja. Rezultati pomenijo potrditev tako nekaterih dosedanjih, æe uresni-Ëenih, dejavnosti, kot dejavnosti, ki potekajo, in tistih, ki jih pele naËrtujejo. Sem sodijo mene-dæerska akademija in sinhronizacija vodstva ter zlasti projekt prenove TET. Pri slednjem so æe posneli in analizirali obstojeËe poslovne procese, z namenom, da jih uredijo in zagotovijo njihovo racionalno uresniËevanje. Na podlagi spoznanj navedenega projekta se nameravajo pe letos lotiti prenove plaËnega sistema in sistema projektnega dela. Veliko pozornosti bodo namenili tudi komunikaciji, pe posebej komunikaciji o stratepkem poslovnem naËrtu. ˜»e se bo podjetje po dobri komunikaciji in razmeroma velikem sodelovanju zaposlenih dokaj hitro lotilo naËrta in zagona prednostnih dejavnosti, bo to dalo raziskavi njen smisel in jo upraviËilo,« je pe dodala direktorica pravno-kadrovskega sektorja TET. Minka Skubic Foto Dunja Wedam 45 SPORAZUM O SODELOVANJU MED IZS IN SIZ flInæenir je potreben kot delavec in veËina se s to vlogo in plaËilom tudi zadovolji, pri bistvenih odloËitvah, predvsem pri naËrtovanju politike, pa nima vpliva,« pravi prof. dr. Baldomir Zajc, univ. dipl. inæ. el., predsednik Slovenske inæe-nirske zveze. Slovenska inæenirska zveza in In-æenirska zbornica Slovenije sta si podali roki povezovanja. Tehnika in inæenirstvo imata skupne toËke in stiËipËa pri sodelovanju z gospodarskimi organizacijami ter uveljavljanju inæe-nirstva v strokah. AG Gradnja æeleznic v 19. stoletju je omogoËila hitrej-pi razvoj gradbeniptva ter strojniptva. V drugi polovici 19. in v zaËetku 20. stoletja je razvoj tehnike eksplodiral in razvijati se je zaËela tudi tehni-pka inteligenca. Elektrika je prinesla razvoj na zaËetku 20. stoletja in omogoËila elektro-strojno podporo gospodarstvu, avtomobilska industrija je olajpala transport. Po drugi svetovni vojni so bile v elektroniki na voljo samo elektronke. Leta 1947 izumljeni polprevodnipki tranzistor je omo-goËil fantastiËen razvoj elektronike. Po letu 1959 je razvoj prinesel tehniko integriranih vezij na polprevodnipki tabletki - Ëipu. Danes raËunalnik obvladuje telekomunikacije, avtomatiko, informatiko in zabavno elektroniko. Predsednik Slovenske inæenirske zveze (SIZ) prof. dr. Baldomir Zajc pravi, da je kljub tako pomembni vlogi inæenirjev v danap-njem naËinu æivljenja njihov vpliv v vodenju politike in druæ-be skoraj zanemarljiv. Inæenirji -projektanti, zdruæeni v Inæenir-ski zbornici Slovenije, sodelujejo pri nastajanju predpisov in teh-niËne zakonodaje, kar pa ni dovolj. Poleg Inæenirske zbornice je nastala kot organ civilne druæbe tudi Slovenska inæenirska zveza (SIZ), ki zdruæuje panoæne in po-droËne zveze in druptva z 20.000 Ëlani - inæenirji. Po besedah prof. dr. Baldomirja Zajca je program Slovenske inæenirske zveze ambiciozen, saj poleg zastopanja in predstavljanja Ëlanic doma in v tujini usklajuje interese Ëlanic, sodeluje z domaËimi in tujimi inæenirskimi, gospodarskimi in drugimi organizacijami. ˜Æelimo sodelovati pri oblikovanju in izvajanju strategije gospodarskega razvoja, pri predlaganju raziskovalnih in tehnolopkih programov, pri razvojnih programih in naËrtovanju investicij, pri spodbujanju inovacijske in inventivne dejavnosti, pri pripravi in izdelavi tehniËne zakonodaje, predpisov in standardov, pri pripravi strokovne terminolo- gije, pri izobraæevanju in izpopolnjevanju inæenirskih kadrov, pri izdajanju strokovne literature in pri drugih dogovorjenih nalogah,« poudarja prof. dr. Bal-domir Zajc. Ob dnevu inæenirjev in arhitektov 2002 sta obe organizaciji, Slovenska inæenirska zveza in Inæe-nirska zbornica Slovenije, podpisali sporazum o sodelovanju, ki predvideva skupno povezovanje in sodelovanje z gospodarskimi in drugimi organizacijami ter uveljavljanje inæenirstva v strokah, zastopanje interesov inæenirjev v druæbi, izobraæevanje in strokovno usposabljanje ter sodelovanje z ustanovami pri oblikovanju izo-braæevalnih programov. Obe organizaciji bosta sodelovali pri oblikovanju in izvajanju strategije gospodarskega razvoja, spodbujanju inovacijskih in inventivnih dejavnosti, pripravi in izdelavi tehniËne zakonodaje, predpisov in standardov ter strokovne terminologije, pri izdaji strokovne literature ter organizaciji strokovnih sreËanj. Drago Papler Predsednik Inženirske zbornice Slovenije mag. Crtomir Remec, univ. dipl. inž., in predsednik Slovenske inženirske zveze prof. dr. Baldomir Zaje, univ. dipl. inž. el, ob podpisu sporazuma o sodelovanju. Foto Drago Papler ** v tt Z J_ 1AGRADA MIHU REMCU IZ IBE Inženirska zbornica Slovenije je na novo uvedla nagrade za potrjevanje pomembnih inženirskih dosežkov njenih posameznih clanov. To je priložnost, ko moramo Slovenci ubežati iz plašca nase ze skoraj prislovicne skromnosti, vcasih ovite tudi s tancico zavisti. Nagrade opozarjajo na pomembne dosežke v stroki in gradijo skupinsko inženirsko in na koncu koncev tudi nacionalno samozavest. V inženirski stroki se ni treba sramovati pred nobenimi drugimi, tudi vecjimi tehnicno razvitimi narodi. Ob dnevu inæenirjev 2002 je nagrado IZS za æiv-ljenjsko delo na podro-Ëju projektiranja termoenergetskih in industrijskih objektov prejel Miha Remec, univ. dipl. inæ. grad. iz IBE. Bil je eden najuglednejpih projektantov termoenergetskih in industrijskih objektov v Sloveniji in tudi v tujini. Svoje celotno izjemno plodno in ustvarjalno æivljenje je posvetil projektiranju in vodenju projektov. Diplomiral je na gradbenem oddelku Fakultete za gradbenip-tvo in geodezijo v Ljubljani in strokovno pot projektanta zaËel pri podjetju Zueblin v Stuttgartu v NemËiji. Po letu dni se je vrnil in bil dve leti zaposlen na Fakulteti za gradbeniptvo in geodezijo v Ljubljani kot asistent pri predme- tu statika. Leta 1963 se je zaposlil v Inæenirskem Biroju Elektropro-jekt in projektiral ptevilne termoenergetske in industrijske objekte doma in v tujini vse do upokojitve v letu 2002. Vsi projekti, ki jih je naËrtoval, so bili tudi uresniËeni. Vsi ti doseæki priËajo o uspepnih in inovativnih zasnovah, ki jih je prispeval s svojim znanjem, ustvarjalnim instinktom, trdim delom in uspepnim vodenjem svoje ekipe. V svoji strokovni karieri je prepel vse razvojne stopnje in-æenirja, od samostojnih strokovnih del statika do vodje projekta za najzahtevnejpe objekte termoelektrarn do moËi 1000 MW. Sodeloval je pri projektiranju in gradnji tudi ptevilnih industrijskih objektov, predvsem v Sloveniji, na Kosovu, v Bosni in Herce- Foto Drago Papler govini, NemËiji in takratni Sovjetski zvezi. V obrazloæitvi k nagradi IZS je zapisano, da je pri objektih, ki jih je projektiral oziroma pri njihovi zasnovi in gradnji sodeloval kot konzultant, treba pe posebej omeniti toplarne na Kosovu, Hrvapkem in v Bosni ter vse termoelektrarne v Sloveniji, tovarno avtomobilov Kinep-ma, petrokemijski kombinat v Schwedtu, tovarno vlaknenk Lesonit v Ilirski Bistrici, tovarno vlaknenk Lesna v Otipkem Vrhu in veË objektov v sklopu tovarne Belinka Ljubljana. UresniËene projektne repitve, ki jih je izbral in doloËil inæenir Miha Remec, kaæejo na izrazit obËutek za optimalne konstrukcijske repitve in tudi inovativen naËin repevanja najteæjih inæenirskih problemov. Tako je na primer problem temeljenja posameznih vitalnih objektov v TE ©optanj repil z izvirno zamislijo, ki jo danes imenujemo seizmiËna izolacija temeljev. Drago Papler r~j Foto Dunja Wedam J ETINTRIDESET LET NADZORNI©TVA VISOKO 2. DEL V osnovnih sredstvih nadzorniptva Visoko so najstarejpi daljnovodi z letnico gradnje 1930, ki so v sedemdesetih letih obratovanja doæiveli veË-kratno obnovo, potekajo pa iz smeri RTP Zlato polje-Razdelilna postaja Britof-Razdelilna postaja Visoko z odcepi: daljnovod Kokrica, daljnovod Bobovek, daljnovod Milje in daljnovod Britof Oljarica. Povojna elektrifikacija je prinesla z novimi daljnovodi elektriËno luË v vasi do Trstenika (1945), Zgornje Bele (1948), Jezerskega vrha (1953), Srednjo vas (1958) in druge. 48 / nadzorništvu Visoko je ^k / bilo v zacetku osemdese-m/ tin let deset zaposlenih: T Franc Gašperlin, Franc Miklavcic, Matjaž Kotnik, Bogomir Subelj, Albin Arzenšek, Emil Finžgar, Vili Eržen, Peter Preši-ren, Peter Zupin in Jože Rozman. Leta 1980 sta bila zgrajena daljnovod Predoslje spodnja in daljnovod Srakovlje, leta 1981 daljnovod za TP Ilovka, daljnovod za TP Suhadolnik, daljnovod za TP Kanonir, leta 1984 pa daljnovod za TP Visoko pri cerkvi in daljnovod za TP Vaškar. Osemdeseta leta: naravne ujme Od 9. do 12. februarja 1984 je pustošil orkanski veter in povzrocil veliko škodo na omrežju in daljnovodih. Obseg je bil takšnih razsežnosti, da so za provi-zoricna popravila na pomoc prišle skupine iz drugih podjetij, med drugim tudi iz Elektra Ljubljane. Desetega aprila 1984 se je pri delu zgodila tragicna smrtna nesreca, ko je ob priklopu daljnovoda Kokra-Jezersko izgubil življenje elektromonter Elektra Ljubljana Pajanotov. »Smrtna nesreca v Kokri me je prizadela, ker je bila na našem obmocju, ceprav nisem bil z njo povezan oziroma udeležen v njej. Prizanesel nam ni niti žled leta 1985 in 1996, poplave leta 1990, v krajih pod hribovjem pa smo imen veckrat poškodbe daljnovodov in omrežja zaradi vetra. Med vojaško intervencijo leta 1991 sem ob odklopu vojaškega prisluškovalnega centra na Suhi doživel brutalni fizicni napad oficirja Jugoslovanske armade s pestmi in trepetal za življenje ... Spominjam se požara provizoricne TP Bobo-vek, ki je nastal, ko je kooperant pri delu s kompresorjem zadel v glavni vod in zbiralnice. Najbolj nesrecni primer se je zgodil, ko smo ob zamenjavi A-droga v Šencurju odtrgan pozneje nepravilno položeni glavni telefonski kabel za Letališce Brnik. Kot odgovorni sem bil obtožen diverzije, dve leti sem hodil na sodišce in moral dokazovati nedolžnost, rezultat pa je bila nepravicna pogojna obsodba. S ponosom se spominjam tehnicnih pridobitev in vlaganj v nove naprave: prehoda vseh daljnovodov na 20 kV napetost, menjave vodnikov na daljnovodih iz manjših presekov na 70 mm2, vpeljani so bin polizolirani vodniki PAS, zgrajene nove zanke. Postavili smo ogromno novih transformatorskih postaj, poka-blirali nova naselja,« je dejal Franc Gapperlin. ©tevilne investicije Nove naloæbe osemdesetih let so bile vodene iz oddelka za investicije Elektra Kranj in so jih preteæ-no izvajale domaËe gradbene skupine v sodelovanju s krajevnim nadzorniptvom Visoko. Leta 1985 so bili zgrajeni objekti: daljnovod za TP Kokra vas, daljnovod TP Hotemaæe sp., daljnovod za TP Orle; leta 1986: daljnovod Tatinec, daljnovod za TP Grabnar, daljnovod za TP Lehnjak, rekonstrukuirala se je TP Kokra Kamnolom, opravljali so sanacijo po vetru na omreæju Sr. Bela, omreæju Olpevek, zamenjali vodnike na daljnovodu OËani-Prim-skovo. Leta 1987 je bil zgrajen daljnovod za TP Zabukovec, daljnovod za TP VoËne, daljnovod za TP Breg pri Preddvoru, izvedena prevezava omreæja Grabnar Jezersko, kablitev naselja Kokrica, sanacija omreæja Tr-stenik. Leta 1988 so opravili zamenjavo vodnikov in drogov na daljnovodu Zg. Bela-Trstenik, kablirali omreæje v Preddvoru pri Zdravstvenem domu, zgradili novo omreæje na Virnikovi planini in na Lehnjaku. Pridobitve leta 1989 so: kablovod in TP ©vica Preddvor, obnova omreæja Ko-matevra, sanacija omreæja Britof juæna, ojaËitve omreæja na Ko-krici, kablitev omreæja v ©enËur-ju Delavska cesta. Leta 1990 je bil zgrajen daljnovod za TP ©enk-Arvaj Britof, opravljena prevezava omreæja Roblek Jezersko, opravljena zamenjava drogov na daljnovodu Jezersko. Devedeseta leta: zmanjpevanje kadrov ZnaËilnost devetdesetih let je bilo lastninsko preoblikovanje z reorganizacijo podjetja, krËenje kadrov na podlagi zahtev po zmanj-pevanju in predËasno upokojevanje. Leta 1993 je odpel v pokoj dolgoletni direktor Elektra Kranj Ivo Rakovec, zamenjal ga je mag. Matija Nadiæar. Leta 1997 se je upokojil nadzornik Visokega Franc Gapperlin, katerega je nadomestil Matjaæ Kotnik. Leta 1998 je odpel v pokoj vodja nad-zorniptev Elektra Kranj Matija Kenda. Leta 1991 se je nadaljevala ojaËi-tev in kablitev omreæja v ©enËur-ju Beleharjeva, menjava drogov omreæij na Bapelju, na Zg. Beli in na Olpevku. Leta 1992 so bila montirana progovna stikala na Kokrici, na Jezerskem, na Olpev-ku, v Predosljah jamborska, v TupaliËah na gmajni. Leta 1993 je bil zgrajen daljnovod za TP Predoslje ob Kokri in daljnovod za TP Roblek Jezersko. MoËan veter je leta 1994 povzroËil naj-veË preglavic vzdræevalnim ekipam na obmoËju podgorskih vasi od Krvavca do Stola. Leta 1994 je bil zgrajen daljnovod za TP Komatevra, daljnovod za TP Lehnak, daljnovod za TP Novi-ne, potekala je kablitev omreæja v ©enËurju, na Kokrici. Leta 1995 je bil zgrajen daljnovod za TP Novine, opravljena zamenjava drogov na daljnovodu Tupali-Ëe-Jezersko, saniran je bil daljnovod Sp. Bela-Bobovek, sanirano omreæje v Kokri, v PotoËah, na Tatincu, na Mlaki, zamenjana so bila progovna stikala na Visokem, na Olpevku, v Britofu in v ©enËurju. Konec leta 1995 je sneg, januarja 1996 pa pe rupilni æled, moËno popkodoval elektroenergetske naprave. Leta 1996 je bila izvedena rekonstrukcija RP Trstenik, leta 1997 se je nadaljevala gradnja nizkonapetostnega kabelskega omreæja novega naselja Mlaka GriË, gradnja razklopi-pËa Olpevek, gradnja progovnih stikal TP TupaliËe, rekonstrukcija razklopipËa Trstenik, gradnja srednjenapetostnega kablovoda TP Mlakarjeva-TP Center-TP Zupanova ©enËur, zamenjava drogov na daljnovodu Zg. Ko-kra-TP Fuæine, zamenjava drogov na omreæjih v Baplju, Sr. vasi, Hrapah. Leta 1999 je bila za potrebe tujega naroËnika RTC Krvavec zgrajena nova TP »rpa-lipËe Kokra s pripadajoËim ka-blovodom, moËno sneæenje konec leta 1999 pa je povzroËilo vrsto izpadov in motnje pri oskrbi odjemalcev na obmoËju Preddvora. 113 transformatorskih postaj Uveljavila se je pomembna te-hnolopka novost - gradnja sred-njenapetostnih prostozraËnih vodov s polizoliranimi vodniki po finskem zgledu, pri rekonstrukcijah obstojeËih vodov pa s priklad-nejpo slovensko razliËico z ohranjeno trikotno razporeditvijo vodnikov. Kot novost je bila uvedena tudi vgradnja srednjenapeto-stnih progovnih loËilnih stikal z daljinskim krmiljenjem s poveza- Foto Drago Papler vo z DCV Kranj na daljnovodu RTP Zlato polje-Preddvor in daljnovodu TupaliËe-Jezersko. V razdelilnih postajah srednje napetosti 20 kV in prehodnih transformatorskih postajah, povezanih v kroæno napajalno zanko, so zaËeli uvajati kovinsko okloplje-ne, s plinom SF6 izolirane, po-stroje z odklopnimi loËilniki. Po podatkih tehniËne dokumentacije nadzorniptvo Visoko vzdræuje 94 kilometrov daljnovodov s 1444 drogovi, samo daljnovod iz Kokre na Jezersko ima æe Ëez dve desetini transformatorskih postaj. Nadzorniptvo Visoko ima danes 113 transformatorskih postaj (105 lastnih in 8 tujih) s pri-padajoËim krajevnim nizkonapetostnim omreæjem na obmoËju od ravninske Kokrice, Britofa in ©enËurja do hribovitih poboËij Kamnipkih Alp ter po dolini Kokre do Jezerskega vrha. Nadzor-niptvo Visoko pokriva severni del Mestne obËine Kranj, severni del in osrednji del obËine ©enËur, ob-Ëino Preddvor in gorsko obËino Jezersko. Drago Papler Drugi krajevni nadzornik KN Visoko Franc Gapperlin ob ponovnem sreËanju z ustanoviteljem nadzorniptva, nekdanjim direktorjem kranjske distributivne enote Igorjem MerviËem. 49 ED POTOMCI INKOV Juæna Amerika je celina, ki s svojo prvobitnostjo, divjimi rekami, skritimi templji v dæungli, visokimi slapovi, gorskimi jezeri pritegne marsikaterega avanturista, da si jo pobliæe ogleda in raziskuje. To je tudi celina visokih gora, kjer se na zahodni obali od severa proti jugu razprostirajo Andi s svojimi zasneæenimi in preko pest tisoË metrov visokimi vrhovi. tem hrupnem in nevarnem mestu, æe vodila naprej proti goram. Po sedmih urah voænje preko visokih gorskih prelazov, ki so segali tudi do vipine preko 4.100 metrov, in 400 prevoæenih kilometrih, smo prispeli v Huaraz, mesto, ki je zgrajeno v osrËju perujskih Andov, na robu Cordillere Blance -Bele verige. Prav njegov poloæaj, ki je nadvse primeren za razvoj turizma in odliËno izhodipËe za ve-Ëino adrenalinskih pportov, je po drugi strani tudi nevaren. Tako je bila veË kot polovica mesta poru-pena najprej leta 1941, ko se je razlilo veliko gorsko jezero v dolini Churup. Leta 1970 pa je bilo v potresu in z njim povzroËenimi plazovi snega, ledu in skal, v mestu in celotni dolini mrtvih veË kot 70.000 ljudi. Eno od sosednjih mest, Yungay, pa je bilo v celoti iz- 50 Prav ti, ki so tako divji kot vsa narava te deæele in prepadne stene, ki se jih pe ni dotaknila Ëlovepka roka, so velik izziv za alpiniste z vsega sveta in tako so postali tudi cilj plezalcev iz Posavja, ki so se med lanskimi poËitnicami odpravili v Peru. AlpinistiËna odprava je na pot krenila v dveh delih, in sicer pet Ëlanov iz Trsta preko Milana in Carakasa, dva Ëlana pa iz Münchna, preko Madrida v glavno mesto, Limo. Peru je deæela, ki je naseljena z veËinskim indijanskim prebivalstvom, katerih je nad 50 odstotkov, nekaj veË kot 30 odstotkov je mesticev, ostalo pa so belci. Indijanci so v svoji inkovski dræavi æiveli dokaj mirno do konca 15. stoletja, ko so jih po Kolumbovem odkritju Amerike zaËe-li nadlegovati vrli ©panci in Portugalci, ki so z izgovorom, da bodo te divjake civilizirali, na veliko ropali, kradli, ubijali in si deæelo Ëisto podjarmili. Peru se je konË-no osvobodil v osvobodilni vojni 1824. leta. Nato so sledila burna leta dræavljanskih vojn in spopadov s sosednjimi dræavami. Po letu 1980 pa je oblast prepla v civilne roke, pe vedno pa jo obËasno ogroæajo leviËarski gverilci. Veliko, kar tretjina od 24 milijonov prebivalcev æivi v glavnem mestu Limi, ki pa je zelo onesnaæeno in hrupno. Sonce je za prebivalce glavnega mesta prava redkost, saj njegovi æarki le redko prebijejo gost smog nad mestom. Nas je pot po samo nekaj urah, preæivetih v brisano z obliËja zemlje. Sedaj so seveda poskrbeli za veËjo varnost, tako glede gorskih jezer in rek, kot tudi gradnje mest na varnejpih delih doline. Na poti k belim goram Po prihodu v Huaraz nismo poËi-vali in kljub utrujenosti po dolgem potovanju smo takoj zaËeli skrbeti za Ëim hitrejpo aklimatiza-cijo (privajanje napih teles na æiv-ljenje na visoki nadmorski vipini). Pet Ëlanov odprave, ki so pripli v Huaraz æe nekaj dni prej, je odplo do jezera Chujup na vipino 4500 metrov, z Nejcem pa sva v mestu najela kolesi in izkoristila ponudbo prijaznega Romela, ki nama jih je izposodil in naju s svojo To-yoto odpeljal na Pitek, kjer je iz-hodipËe za ture v dolino Quilcay-huanca. Ta je prava papa za oËi in balzam za dupo, saj je obdana z visokimi gorami, vse skozi pa sva se vozila med preËudovitimi jezerci in raznobarvnim rastlinjem. Na æalost se mi je æe na zaËetku najine avanture pokvarilo kolo in namesto 15-kilometrske ture na bici-klu sva se potem povzpela na enega od bliænjih vrhov. Z vrha sva na veliko fotografirala okolico, predvsem pa opazovala strme stene okolipkih pet- in pesttisoËakov, ki bi bile lahko kdaj v prihodnje cilj katere od napih odprav. V tem Ëasu mi je Romel, ki se je pokazal tudi kot dober mehanik, popravil kolo, tako da je za poslastico sledil divji spust v dolino vse do sredipËa Huaraza. Spust je bil res prava adrenalinska avantura, predvsem ob sreËanjih z vapkimi psi, ki sva jim nekajkrat komaj pobegnila z divjo voænjo po razritih cestah. V hotel sva se v mraku vrnila Ëisto Avantura s kolesom med šesttisocaki. Foto Gorazd Pozvek prašna, saj ceste v okolici mesta dežja niso videle že kar dolgo. Medtem ko si je prva skupina za svoj cilj in aklimatizacijsko turo izbrala Pisco, smo si Nejc, Mojca in jaz izbrali Vallonoraju, ki je s svojimi 5686 metri že kar zahtevna gora, predvsem za nas, ki smo še pred dvema dnevoma v hudi vrocini doma pakiran prtljago. Po naporni vožnji s »kolektivosom« (kombi, v katerem se po navadi drenja po petnajst in vec domacinov ter turistov in vozi po skrajno zluknjanih cestah v okoliške hribe), za katero smo komaj cakali, da se konca, smo na koncu doline Llaka na ramena natovorili težke nahrbtnike in se podan proti taboru 1, ki je tudi izhodišce za vzpon na vrh. Po informacijah, ki smo jih pridobili v mestu, naj bi bil tabor nekje na višini 4800 metrov. Pot se je vzpenjala precej strmo in kar dobro nam je šlo, le višinomer nikakor ni hotel pokazati pricakovane višine. Tako smo šli že mimo vseh primernih mest, kjer bi lahko postavili šotor, in prišli do snežne meje. To pa je pomenilo, da smo dosegli višino 5000 metrov. Seveda, moj višinomer se še ni cisto privadil na andski pritisk. Na sreco smo hitro našli primerno skalno polico in postavili šotor. Toda višina je terjala prvo žrtev, in to je bil Nejc, ki je omagal stokajoc in držec se za glavo. Z Mojco sva se lotila kuhanja caja in vecerje in vse to skupaj z aspirini je tudi Nejca postavilo nazaj na noge. Noc je bila dolga, saj je bila na južni polobli zima, in sonce se je zgodaj poslovilo. Zavladala sta mraz in veter, kmalu pa se jima je pridružil še sneg. Spanca ni hotelo biti od nikoder, v glavi pa so se vse bolj zbirale crne misli: koliko snega bo zapadlo, ali bo šlo proti vrhu, ali bo sploh kam šlo? Na vrhu Vallonorjuja Budilka zvoni ob dveh, zunaj pa sneg še kar pada. Dremamo naprej, ob štirih se mi zdi, da pone-huje. Pomolim glavo iz šotora, in res le tu in tam še pade kakšna snežinka. Skobacam se iz tople spalne vrece in prinesem sneg, da si skuhamo zajtrk. Kljub temu da kuhalnik nagaja, je Mojca vztrajna in se tako lepo pogovarja z njim, da na koncu voda le zavre. Hitro zamešamo mleko v prahu, dodamo muslije in zajtrk je servi-ran. Izmenicno z žlico zajemamo iz posode, na koncu pa še vsak popije malo mleka, ki ostane. Ob obuvanju težkih cevljev mi že buta v glavi, ko pa nataknem še dereze in se poženemo v strmino, me težko dihanje hitro opozori, da smo visoko na hribu. Hojo prilagodimo našim zmožnostim in ko se noc pocasi poslavlja, pred sabo zagledamo dvoglavi vrh. Levi je višji in ta je naš cilj. Tehnicnih težav ni veliko, le nekajkrat se strmina postavi precej pokonci, tako da je treba uporabiti bajk. Na precnici pod vršnim grebenom zaslutimo pod novim snegom razpoko. Nadaljujemo previdno, tako da se cez nevarno mesto plazimo pol po kolenih, napol po trebuhu. Na sreco se vse dobro konca. Zadnji greben je sicer strm, toda bližina cilja nam da novih moci in ob 10. uri vsi trije stojimo na vrhu. Objamemo se in veseli smo, saj vemo, da se na tej gori ne da više. Nejcu, ki je z vsakim pridobljenim metrom postavljal svoj nov višinski rekord, je to prvi pet-tisocak. Sledi fotografiranje. Malo še pojemo in popijemo in že se vracamo. Vemo, da smo z vrhom opravili šele pol poti in da je treba biti ob vrnitvi še bolj previden in zbran. Ko dosežemo šotor, Nejca zopet malo zdela višinska bolezen, zato mu z Mojco oprostiva, da se izogne podiranju tabora in pospravljanju opreme. Sestop v dolino je precej zoprn, saj so bile skale mokre od nocnega sneženja, strma pot pa je tudi precej blatna in nevarna za zdrs. Po napornem sestopu sledi še zaplet s šoferjem »kolektivosa«, ki ga ni bilo ob dogovorjeni uri. Cisto po slovensko se znajdemo in se dogovorimo za prevoz z drugim, pa še za nižjo ceno. Potem pa po pol ure vožnje srecamo našega »kolektivosa« in »štrajt« je tu. Lahko bi se seveda peljali mimo in se delan neumne, pa nam nekako naša zavest tega ni pustila. Šoferju ocitamo, da zamuja, on pa nam, da smo ga narocili pozneje. Po vrnitvi v mesto si nismo privošcili veliko pocitka. Prvi dan smo obiskali pobocja na drugi strani doline reke Santa, in sicer Cordil-lero Negra. Tam smo se povsem predan obcudovanju prvobitne narave in opazovanju domacinov pri njihovih poljskih opravilih. Z nekaterimi, ki se nas niso prevec ustrašili, smo celo malo pokram-ljali. S sporazumevanjem seveda Foto Gorazd Pozvek ni bilo teæav, saj smo uporabili poleg jezika tudi noge, roke in pe kaj. Pa saj poznamo definicije o komuniciranju, da je najpomeb-nejpa govorica telesa. Naslednji dan pa smo æe pripravljali opremo za drugo turo in zbirali po agencijah informacije o razmerah v gorah, kamor smo se odpravljali. V mestu pa smo ob veËerih poskrbeli tudi za regeneracijo mipic, tako da smo preizkupali perujsko hrano in pijaËo v njihovih najbolj priljubljenih restavracijah. Gorazd Pozvek (nadaljevanje prihodnjiË) Tik pod vrhom Vallonorjuja (5686 m) 51 GA SAVSKIH ELEKTRARN Predstavniki slovenskih hidroelektrarn so tudi letos pripravili tradicionalno tekmovanje v veleslalomu, ki je letos potekalo v organizaciji Savskih elektrarn na Starem vrhu pri ©kofja Loki. Najhitrejpi so bili tokrat tekmovalci gostiteljev, ki so skupaj zbrali 180 toËk. 52 Vsoboto, 1. februarja, je bil prekrasen zimski dan in Ëeprav je zimsko sonce v prizadevanjih za ogre-tje ozraËja oviral mrzel veter, je bilo vzdupje med tekmovalci tudi letos nadvse prijetno. ©estinse-demdeset tekmovalk in tekmovalcev, med katerimi so bili znova tudi gostje iz sosednje Italije, se je pred ptartom verjetno sprape-valo, ali se bo tudi letos ponovila zgodba zadnjih nekaj let ali pa bo vendarle komu uspelo presekati zlato serijo treh zaporednih zmag Sopkih elektrarn. Na koncu je oËitno prevagala prednost doma-Ëega terena in na koncu so slavile Savske elektrarne. Sicer pa so organizatorji letopnjega æe enajstega zimsko pportnega sreËanja smuËarjev vseh slovenskih elektrarn imeli tudi drugaËe sreËo, saj jim je bila letopnja zima naklonjena in ni bilo teæav s pripravo proge, ki so bile æe prava zna-Ëilnost zadnjih nekaj let. Pred razglasitvijo rezultatov smo na krajpi pogovor povabili tudi direktorja Savskih elektrarn Draga Polaka, ki je poudaril, da gre vsekakor za tradicijo, ki jo kaæe ohraniti pe naprej. Kot je dejal, hidrapi merijo pportne moËi na zimskih in letnih igrah æe od za-Ëetka devetdesetih let, ko je po razpadu tedanjega slovenskega elektrogospodarstva pripla pobuda za nadaljnja pportna druæenja vsaj na ravni hidroproizvodnje. ©portne igre, kot priloænost dru-æabnih in neformalnih poslovnih sreËanj prijateljev in sodelavcev, ki opravljajo podobna dela in so tudi drugaËe poslovno povezani, so se zelo dobro prijele, in v vodstvih podjetij je tudi letos padla odloËitev, da to tradicijo nadaljujejo vsaj dokler ne bodo organizirane kakpne skupne igre na ravni Holdinga. Da zaposleni takpna sreËanja podpirajo, pa je dokaz tudi izjemna udeleæba na leto-pnjih zimskih igrah, Ëeprav so bile prviË na nedelovni dan. Sicer pa so predstavniki Savskih, Dravskih in Sopkih elektrarn tudi letopnje sreËanje izrabili za izmenjavo mnenj o nekaterih aktualnih poslovnih vprapanjih, saj gre za podjetja, ki jih zdruæuje vrsta zadev tako znotraj Holdin-ga kot tudi na obratovalnem po-droËju. Kot nam je povedal Drago Polak, so bila letos pe posebej v ospredju vprapanja, povezana z gradnjo elektrarn na Spodnji Savi in moænostmi financiranja drugih projektov v zaostrenih razmerah odprtega trga z energijo, ki hidroelektrarne pe Ëakajo v naslednjih letih. Zmaga v roke SEL Potem ko so tekmovalci Sopkih elektrarn z lansko zmago na Are-hu na raËun treh zaporednih osvojitev prvega mesta dobili v trajno last prehodni pokal, so letos prepriËljivo slavili gostitelji, ki so skupaj nabrali 180 toËk. Na drugo mesto so se z osvojenimi 153 toËkami uvrstile Sopke elektrarne, tretje mesto pa je z zbranimi 126 toËkami pripadlo Dravskim elektrarnam. Tudi letos so tekmovanja potekala v razliËnih starostnih skupinah, in sicer so se ženske pomerile v treh, moški pa v štirih kategorijah. V kategoriji do 30 let je bila najhitrejša Alenka Dobrin (SEL), na drugo in tretje mesto pa sta prismucali Editain Nevenka Gerbec(SENG). V kategoriji od 31 do 40 let je najboljši cas dosegla Barbara ©ebe-nik (SEL) pred Nives Podgor-nik (SENG) in Marijo VidoviË (DEM), v kategoriji nad 40 let pa je progo najhitreje prevozila Aleksandra Pirih (SENG), na drugo mesto se je uvrstila Maja Kramar (SEL), na tretje pa Irena ©poljar (SEL). Med predstavniki mocnejšega spola pa je bil v kategoriji do 30 let najhitrejši Boptjan »opi (SENG), nekaj stotink za njim je na cilj pripeljal Matej Bradapkja (SENG) in kot tretji Jani Koselj (SEL). V kategoriji od 31 do 40 let je najvec smucarskega znanja prikazal Peter Bedenik (DEM), na drugo mesto se je uvrstil Miran Krelj(SEL) in na tretje Marko Æitnik (SEL). V kategoriji od 41 do 50 let je bil najhitrejši Marko Grmek (DEM), drugi Marko Bogataj (SEL) in tretji Danilo Aænik (DEM). V kategoriji moški nad 50 let pa je med vratci najhitreje vozil Joæe ZorË (SENG), drugouvršceni je bil Oto Pernat (DEM) in na tretje mesto je pri-smucal Milan Bradapkja (SENG). Sicer pa sta bila najhitrejša med vsemi Alenka Dobrin (dosežen cas 33,66) in Bojan »opi (cas 28,33). Med gosti iz Italije pa se je letos najbolje odrezal Primo Puntil, ki je že lani z drugim mestom napovedal, da je lahko tudi kandidat za zmago. Brane JanjiÊ Foto Iztok Cilenšek ED DISTRIBUTERJI NAJHITREJ©I GORENJCI Ob kulturnem prazniku 8. februarju in v okviru praznovanja 90-letnice podjetja Elektro Celje, d.d., so pod organizacijskim vodstvom pportnega druptva Elektro Celje potekale 10. zimske pportne igre elektrodistribucijskih podjetij Slovenije. Predsednik organizacijskega odbora direktor podjetja Peter PetroviË je v svojem nagovoru izrazil pre-priËanje, da so bile igre zaradi jubileja pe bolj slovesne in so potekale v zares poptenem spopadu nastopajoËih s snegom, progo, kolegi in s samim seboj. Ob spremenjenih razmerah v panogi in ob procesu transformacije napih petih podjetij danes igre potrebujemo veliko bolj kakor na zaËet-ku, pred desetimi leti, ko je bila v ospredju tekmovalna plat sreËa-nja. Danes ne potrebujemo iger zaradi osvajanja pokalov in odli-Ëij, marveË zato, da se sreËamo kot prijatelji in znanci in zaradi ohranjanja pportnega duha. Sicer pa so organizatorji za kraj iger letos izbrali smuËarski center Kope, kjer sta bili v tekmovalnem duhu in pportnem boju izpeljani veleslalomska in tekapka di- sciplina. NajveË smuËarskega znanja so pokazali tekmovalci Elektro Gorenjske, ki so skupaj zbrali 556 toËk in tako osvojili prvo mesto. Po napornem tekmovanju je na letalipËu ©martno pri Slovenj Gradcu sledil pe bolj spropËujoË in zabaven del iger, kjer so potekale izmenjave uporabnih informacij ter izkupenj. Med okrepËilom pa je sledila pe podelitev pokalov in diplom, pa tudi humorja in dobre volje ni primanjkovalo. Organizacijski odbor Elektra Celje, d. d., se je trudil, da so ude-leæenci preæiveli lep dan, za kar si zasluæi posebno pohvalo in zahvalo. Naslednje leto bodo pport-ne igre v organizaciji Elektra Gorenjska, d. d. PrepriËani smo, da se bomo tudi teh udeleæili z veseljem in v velikem ptevilu. Danica Mirnik SKUPNE EKIPNE UVRSTITVE Mesto Podjetje ToËke skupaj Osvojena 1. mesta mesta 2. mesta 3. mesta 1 Elektro Gorenjska 556 6 5 6 2 Elektro Ljubljana 479 3 6 4 3 Elektro Primorska 304 2 1 2 4 Elektro Maribor 280 0 2 1 5 Elektro Celje 259 3 1 0 Foto Jože Blagotinšek Veselje ob podelitvi pokalov. 53 NAJPOMEMBNEJ©A JE POSTAVITEV DIAGNOZE Dandanes si niti predstavljati ne moremo veË, da bi nam zdravnik postavil napaËno diagnozo oziroma ne bi pravilno prepoznal bolezni. Resda se tudi to nemalokrat zgodi, vsakdo je zmotljiv, a zlasti v zadnjih desetletjih sta se hitrost in toËnost diagnoz zaradi ptevilnih preiskovanih postopkov moËno po-veËali. In kako se je ta znanost sploh zaËela razvijati? Po z p g 54 ojma diagnoze in progno-ze izvirata iz 5. stoletja pred napim ptetjem, ko je grpki zdravnik Hipokrat (460-377 pr. n. pt.) poskusil bolezen tudi identificirati, in ne zgolj prepoznati simptomov ter opisati njihovo zaporedje. Njegova metoda je pe danes podlaga medicinskega nauka, ki temelji na spoznavanju doloËenih vzorcev. Zdravniki se namreË uËijo spoznavati in razlikovati bolezni tako, da vzamejo podatke o bolnikovih teæavah, torej anamnezo, in opravijo telesni pregled, ki je lahko bodisi splopen bodisi lokalen - odvisno od simptomov. Temelj je bakterijska teorija bolezni Vse do 17. stoletja je bilo postavljanje diagnoze bolj ali manj podobno ugibanju, po tej prelomnici pa so anatomi in patologi zaËe-li uporabljati raztelepanje, da bi spoznali ustroj Ëlovepkega telesa in prouËili spremembe, ki jih po-vzroËajo bolezni v telesnih tkivih in organih. K temu je veliko pripomogla tudi iznajdba mikroskopa z leËo (v 17. stoletju), ki je bistveno izboljpala razumevanje zgradbe in delovanja Ëlovepkega telesa ter posledic bolezni. Kljub temu velikemu napredku pa je diagnosticiranje najbolj napredovalo v 19. stoletju, ko so znanstveniki odkrili, da lahko povzroËajo bolezni mikroorganizmi v obliki bakterij in glivic. To odkritje je bila podlaga za ta- ko imenovano bakterijsko teorijo bolezni, ki sta jo med drugim postavila francoski mikrobiolog Louis Pasteur (1822-1895) ter nem-pki bakteriolog Robert Koch (1843-1910). Omenjena teorija velja za enega najpomembnejpih doseækov medicinske in biolopke znanosti nasploh. Naslednja velika pridobitev za medicinsko znanost so bili kajpak rentgenski æarki, ki jih je leta 1895 odkril Wilhelm Röntgen in se pe danes uporabljajo za opazovanje sprememb v notranjosti telesa. Postopek brækone pozna vsak - rentgenski æarek se usmeri na del telesa, denimo, prsni kop, Ëe naj bi se v tem predelu skrivala popkodba oziroma bolezen. Rezultat tega je klasiËna rentgenska slika, na kateri so gosta tkiva videti kot bela, mehkejpa pa kot sivkasta zasenËenja. Prehoda rentgenskih æarkov skozi telesna tkiva bolnik sicer ne obËuti, vendar pa lahko pogostejpa in obse-ænejpa obsevanja popkodujejo koæo in pozneje povzroËijo tudi raka. A kljub temu danes tveganja skoraj ni, ker so uporabljene koliËine sevanja zelo majhne. Sodobne diagnostiËne tehnike ©e pred dobrimi petdesetimi leti se je nemalokrat zgodilo, da je bila diagnoza za mnoge bolezni do-konËno potrjena pele takrat, ko je bolnik zaradi nje umrl in je patolog lahko natanËno pregledal njegovo telo. Danes je mogoËe obolenje enako zanesljivo prepoznati æe med samim potekom bolezni, in sicer tako da vzame zdravnik iz okvarjenega organa vzorec tkiva in ga pregleda ali pa dobi z doloËenimi drugimi tehnikami natanËno in podrobno sliko notranjosti telesa. Zlasti v zadnjih letih sta se revolucionarno hitro razvila obseg in toËnost slikovnih preiskav, ki dajejo podrobne in natanËne podatke o strukturi in delovanju notranjih organov. Med najpogosteje uporabljenimi sta endoskopija, ki se uporablja pri diagnosti-ciranju bolezni æelodca, mehurja, pljuË in drugih organov, in ultrazvok, ki je koristen predvsem v porodniptvu. Zelo koristne in pogoste so tudi raËunalnipka tomografija ali CT (kombinira rentgenske æarke z raËunalnipko tehnologijo in tako omogoËi dvo-ali tridimenzionalno sliko doloËe-nega predela telesa), magnetno-resonaËno slikanje (MRI), ki uporablja namesto pkodljivega ionizirajoËega sevanja naravno obnapanje vodikovih atomov, pod-vræenih zelo moËnemu magnetnemu polju in radijskim valovom, in PET oziroma pozitronska emisijska tomografija. Slednja se uporablja pri preiskavah moæ-ganskih tumorjev, denimo, za do-loËevanje izvora epilepsije ali za raziskave o delovanju moæganov pri razliËnih dupevnih boleznih. Vse bolj pogosta je pri preiskavah srca, mnogi pa menijo, da bi lahko koristila tudi pri preiskovanju drugih organov. Simona Bandur Povzeto po Družinski zdravstveni enciklopediji LEME Februar se izteka, tiste prave zimske ture pa poËasi prav tako. December, januar in februar namreË veljajo za mesece, ko je prava zima. Pozneje je snega sicer lahko pe precej veË, vendar je zaradi vipjih temperatur takrat redko kdaj pe tako mraz. Za februar je znaËilno bolj nestanovitno vreme kot mesec prej in je zato lahko tudi veË padavin. Debelina sneæne odeje narapËa v hribovju in visokogorju. kar teæko najti. Nad koËo zavijemo severozahodno in se vzpenjamo skozi redek gozd s posekami. Pot po slemenu nas Ëez veË pred-vrhov (ki nas slepijo, da so æe pravi vrh) pripelje na Vrtapki vrh (3 ure, vipinska razlika 1250 m). Razgled je bogat, pred nami sta Sleme in Kukova ppica, desno zadaj ©pik, levo Triglav s sosepËi-no. Z vrha sestopimo po slemenu ali v loku med posekanim rupev-jem na prostrano poseko, imenovano Njivice. Do sem lahko pridemo tudi pod Vrtapkim vrhom, kjer poteka markirana pot (vmes je lepo razgledipËe). OdloËitev o poti naj temelji na gazi, bolje se je dræati uhojene gazi, kot pa da bi utirali svojo, saj je to prenaporno. Pot naprej proti Slemenu vodi skozi valovit rupevnati svet. Po njem doseæemo vznoæje vrpne-ga golega poboËja Slemena. Vrh je lahko dostopen, vseeno pa je v pomrznjenem pot lahko zahtevna. ObiËajno se vzpnemo do ma- Za turo meseca smo izbrali Sleme. Ker s tem imenom oznaËujemo veË vrhov, moramo takoj na zaËetku povedati, za katero Sleme gre. V mislim imamo Sleme (2077 m) nad Mojstrano. Morda se boste nekateri tega obmoËja spomnili po smuËipËu, ki so ga pred desetletji nameravali urediti tu. Na sreËo je zadeva padla v vodo. Sleme je prvi dvatisoËak dolge verige znamenitih Martuljpkih gora, ki zaradi odmaknjenosti, divjine in teæavnosti med hribovci veljajo za nekaj posebnega. Sleme in njegov predhodnik Vrtapki vrh (1898 m) pe nimata martuljpkih znaËilnosti in veljata za neteæav-na priljubljena cilja tudi pozimi. Pa se odpravimo na pot. Izhodi-pËe je Mojstrana. Pot do vrha Slemena je markirana (kar pa nam v snegu ne koristi kdove-kaj). ZaËetek poti bomo napli na koncu naselja ob cesti v dolino Vrata (smerna tabla). Vzpnemo se do piroke gozdne poti. Ta se ovije okrog razglednega GranËi-pËa (smerna tabla, 844 m, napa pot ne gre mimo vrha!) in se usmeri zahodno na piroko sleme. Po dobri uri strme hoje pot zavije levo okoli vrha »elesnik (1532 m), kjer pogledamo globoko v dolino Vrat (mestoma izpostavljeno in plazovito, ograje), pot je razgledna. Kmalu stopimo na prostrano planoto, kjer stoji Vrtapka planina (1462 m, pastirska koËa). V redkem gozdu je orientacija oteæena, brez gazi je pravo smer lega sedelca, od tam pa levo po grebenu. Ta je mestoma oster, poboËja levo so izpostavljena in plazovita, zato previdno. Na vrhu v snegu ni veliko prostora. Z Vrtapkega vrha 2 uri, celotna vi-pina pribliæno 1500 m. Obljubili smo bolj divjo razliËico sestopa. Kje poteka? Na juæni strani vrha bomo videli piroko kotanjo, ki se niæje oblikuje v grapo. To je zgornji del grape Mali »rlovec, ki se vije vse do doline Vrat. Pa pojdimo! Sestop ima nekaj krajpih zahtevnih mest. Z vrha krenemo na jug kratko po grebenu, nato desno skozi bolj skalnat svet v pi-roko grapo (kratka izpostavljena preËka). PreËimo plazovito sneæi-pËe in sestopimo do zoæenja, kjer je kratek skok, ki ga obidemo po sredinskem grebenËku. Niæje se grapa razpiri, brez teæav sestopamo do naslednjega kratkega skalnega skoka. Preplezamo ga po levi strani. Nadaljujemo po piroki grapi do preËne poti Planica-Po-kljuka (PP). Od tu imamo veË ra-zliËic sestopa. Ker imajo vse nekaj strmin, bo napa pot potekala v obmoËju poti P P. Po njej preËi-mo desno do gozdnega hrbta med grapama Veliki in Mali »rlovec (vmes kratka izpostavljena pre-Ëka). Po hrbtu vodi skromna stezica, po kateri brez teæav doseæe-mo cesto v Vratih. Po njej se vrnemo na izhodipËe. Sestop z vrha 2 do 3 ure, do avta pe ena ura. Sestop je zelo zahteven in primeren le za izurjene. ©e literatura in vodniki: Tine MiheliË, Julijske Alpe (Planinska zaloæba), Tine MiheliË, Julijske Alpe, Severni pristopi (Sidarta), Andrej Stritar, 111 izletov po slovenskih gorah (Sidarta), Kranjska Gora, 1:30.000, Julijske Alpe, vzhodni del, 1:50.000. Vladimir Habjan Foto Vladimir Habjan 55 križanka ^z. < tj to m ro m ni gia g|S IMH, ii£š 5S 5i 53 iNERGETSKO TRGOVANJE BREZ DISKRIMINACIJE Kot smo že poudarili v januarski številki Našega stika, sestavljajo konferenco energetske listine, ki je nekakšno vodilno telo te medvladne organizacije, štiri temeljne podskupine, ukvarjajo pa se s podrocji trgovanja, prenosa, naložb in ucinkovite rabe energije. Tokrat bomo posebej predstavili smernice, ki vodijo pogodbenice na podrocju trgovanja z energijo. Smernice o trgovanju, zapisane v pogodbi o energetski listini, temeljijo na reæimu, ki ga je vkljuËeval æe Splopni sporazum o carinah in trgovini (GATT - General Agreement on Tariffs and Trade), ki je zaËel veljati leta 1948. Poglavitna namena tega sporazuma, ki ga je v devetdesetih letih prejpnjega stoletja nadomestila Svetovna trgovinska organizacija (WTO), sta bila olajpati mednarodno trgovanje in doloËiti pravila, po katerih naj bi se dræave ravnale v mednarodni izmenjavi. DoloËil je, da mora trgovanje potekati brez diskriminacije oziroma po klavzuli o najveËjih ugodnostih, s carinami je zapËitil trgovino znotraj meja posameznih dræav, izmenjavo med dræavami pa prepustil multilateralnim pogajanjem, s katerimi naj bi dræave dosegle zmanjpanje carin. GATT je torej deloval po principu posameznih pogajanj - zadnje se je zaËelo leta 1986 v Urugvaju in konËalo leta 1993 v Æenevi, na njem pa so se Ëlanice sporazumele o ustanovitvi multilateralne trgovinske organizacije. Sklepni dokument (podpisalo ga je 114 Ëlanic GATT in tri udeleæenke v pogajanjih - Kitajska, Honduras in Alæirija), ki vsebuje tudi sporazum o ustanovitvi, pomeni pravni temelj za preobrazbo GATT v novo mednarodno organizacijo -WTO, ki je zaËela delovati leta 1995, sedeæ pa ima v Æenevi. Organizacija si prizadeva zagotoviti prost pretok blaga, doseËi liberalizacijo trga in postaviti uËinkovit naËin premagovanja morebitnih nesporazumov med dræavami, deluje pa na temeljnih principih, ki vkljuËujejo nediskrimina-cijo, prosto trgovanje, transparentno politiko dræav, spodbujanje tekmovanja in posebne ugodnosti za manj razvite dræave. Energetska listina kot nadgradnja WTO Smernice delovanja pogodbe o energetski listini temeljijo na tistih, ki jih poudarja tudi WTO, torej nediskriminaciji, transparentnosti in liberalizaciji mednarodnega trgovanja, vendar zgolj za podroË-je energije. Temeljni toËki tega amandmaja k pogodbi o energetski listini sta oblikovanje razmer za razvoj trajnih trgovinskih odnosov na podroËju energetike ter pospepevanje pravil, ki jih opredeljuje svetovna trgovinska organizacija. Sicer pa vsebuje tudi posebne mehanizme, ki opredeljujejo trgovanje z elektroenergetsko opremo, materiali in produkti, obenem pa uvaja dolænosti in tarife, ki obvezujejo dræave pri uvaæanju in izvaæanju. ˜Pogodbenice ravnajo tako, da pospepujejo dostop do mednarodnih trgov po trænih naËelih in na splopno razvijajo odprt in konkurenËen trg za energetske materiale in izdelke,« pravi 3. Ëlen pogodbe o energetski listini. Naslednji Ëlen pa dodaja, da posameznih pogodbenic, ki so Ëlanice GATT (oziroma WTO - pogodba je bila namreË podpisana pred njeno ustanovitvijo), niË ne omejuje pri izvajanju doloËb te organizacije in njenih dokumentov. Omenjena pogodba je torej nekako le nadgradnja pravil GATT oziroma WTO, pe posebej pa je pomembna za tiste pogodbenice, ki se pe niso prikljuËile v to organizacijo - lani so bile med njimi Albanija, Armenija, Azerbajdæan, Belorusija, Bosna in Hercegovina, Kazahstan, Rusija, Tadæiki-stan, Turkmenistan, Ukrajina in Uzbekistan. Zlasti za to skupino dræav predstavlja Ëlanstvo v konferenci energetske listine velike prednosti na podroËju trgovanja z energijo, Ëeprav je eden izmed ciljev polno Ëlanstvo vseh pogodbenic tudi v WTO. Sistem reševanja sporov prilagojen WTO Kljub temu da temeljijo naËela energetske listine na tistih, ki veljajo za WTO, obstajajo vendarle nekatere izjeme in razlike. Energetska listina je posebna medvladna organizacija, zato ima tudi svoje organe, ki povsem loËeno od tistih pri WTO nadzorujejo uresniËevanje smernic listine in poskupajo repevati nesoglasja med Ëlanicami. Sistem repevanja nesporazumov sicer temelji na tistem, ki velja za WTO, leta 1999 ga je konferenca energetske listine prav posebej prilagodila slednjemu, toda spori med Ëlanicami WTO ne smejo vplivati tudi na neËlanice, ki so sicer podpisnice pogodbe. To pomeni, da morebitna nesoglasja v okviru omenjene organizacije ne smejo vplivati na sodelovanje v konferenci energetske listine.Obenem za pogodbenice ne veljajo tista pravila trgovanja, ki niso povezana z energetiko oziroma jih ni mogoËe uporabiti na tem podroËju - denimo sporazumi, povezani s kmetijstvom, sanitarnimi in fitosanitarnimi pravili, oblaËili ... Poleg omenjenih izjem pogodba o energetski listini prav tako ne vsebuje posebnih ugodnosti za deæele v razvoju, temveË dopupËa le moænost posebnega obravnavanja v okviru konference. Posebej obravnava tudi naloæbene ukrepe - 5. Ëlen namreË doloËa, da pogodbenice ne smejo uporabljati nobenega naloæbenega ukrepa, ki ni v skladu z dolo- 25 26 V zaËetku februarja letos se je Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) pridruæila pe Armenija, ena izmed redkih dræav, ki je bila le Ëlanica energetske listine, ne pa tudi WTO. Slednja ima tako æe 145 Ëlanic. cili svetovne trgovinske organizacije. Posebej opredeljuje morebitne nesporazume na tem podrocju (26. clen) ter doloca, da tarife, ki sicer veljajo v okviru WTO, niso neposredno vkljucene v sporazume o trgovanju v okviru konference. Namesto tega lahko konferenca sprejme takšne tarife in takse, ki so v najboljšo korist za izvajanje nacel pogodbe - torej, da pospešujejo uvoz in izvoz energije in energetskih materialov ter izdelkov. Konkurenca Po pogodbi o energetski listini si mora vsaka pogodbenica prizadevati za ublažitev neenakih pogojev trženja in za odpravo oviranja konkurence pri gospodarski dejavnosti v energetiki (6. clen). Prav zato mora vsaka podpisnica sprejeti takšno zakonodajo, ki bo ustrezno reševala morebitno enostransko ali dogovorjeno protikonkurencno delovanje. Ce katera izmed držav clanic vendarle ugotovi, da druga pogodbenica ne ravna v skladu z omenjenimi naceli, lahko obvesti drugo clanico in od nje zahteva, da sprožijo njeni organi ustrezne postopke za varstvo konkurence. Hkrati pa omenjeni clen energetske listine v šesti tocki doloca, da pogodbenice niso zavezane dajati podatkov, ki so v nasprotju z njenimi zakoni. Prenos brez diskriminacije Da bi trgovanje med pogodbenicami res potekalo kar se da neomejeno, mora vsaka izmed njih sprejeti posebne ukrepe za lažji prenos energetskih materialov in izdelkov, in to brez razlik glede na poreklo, kraj ali lastništvo slednjih, brez neenakopravnega razlikovanja glede oblikovanja cen ter brez povzrocanja neutemeljenih zamud, omejitev in dajatev, kot je zapisano v 1. tocki 7. clena pogodbe. Prav tako morajo pogodbenice spodbujati ustrezne subjekte, da sodelujejo pri posodabljanju objektov in naprav za prenos energije, niso pa zavezane dovoliti gradnje ali spremembe objektov oziroma dovoliti novega ali dodatnega tranzita, ce bi to lahko ogrozilo varnost ali ucinkovitost njihovih lastnih sistemov. Ob morebitnem »lanice konference energetske listine bodo, kot so naznanile na sreËanju konec lanskega leta, zaËele pogovore o sodelovanju z Organizacijo dræav izvoznic nafte (OPEC). Nobena od enajstih Ëlanic OPEC namreË ni podpisnica pogodbe o energetski listini; Alæirija, Kuvajt, Katar, Savdska Arabija, Zdruæeni arabski emi-rati in Venezuela imajo le status opazovalke konference. sporu lahko pogodbenica prekine prenos pele, ko so izËrpana vsa druga pogodbena in pravna sredstva za repevanje sporov, a pe to le v primeru, Ëe je tako doloËeno v sporazumu, ki ureja prenos. Sicer mora pogodbenica o nesporazumu obvestiti generalnega sekretarja konference, ki obvesti vse pogodbenice in po posvetovanju s strankami v sporu ter drugimi prizadetimi imenuje spravnega posredovalca. Slednji poskupa sporazumno repiti spor, Ëe pa mu to ne uspe, lahko v 90 dneh predlaga repitev ter doloËi zaËasne tarife, ki jih je treba upoptevati vse do repitve nesoglasij. Podobno morajo pogodbenice na træni in enakopravni podlagi pospepevati tudi dostop do energetske tehnologije in njen prenos. Dostop do kapitala Pogodbenice morajo po 9. Ëlenu pogodbe o energetski listini posebno pozornost nameniti prostemu pretoku kapitala za financiranje trgovine z energetskimi materiali in izdelki. Zato si morajo prizadevati za izboljpanje razmer pri dostopu druæb in dræavljanov drugih dræav Ëlanic do njenega trga kapitala, in to pod pogoji, ki niso niË manj ugodni od tistih, ki veljajo za lastne druæbe in dræavljane. Tako lahko katera koli pogodbenica zaradi laæjega trgovanja ali morebitnih naloæb v tujini sprejme in izvaja programe, ki omogoËajo dostop do javnih posojil, subvencij, poroptev ali zavarovanja. Sicer pa morajo pogodbenice pri izvajanju programov elektroenergetskih gospodarskih dejavnosti spodbujati in izrabljati strokovno znanje in iz-kupnje ustreznih mednarodnih finanËnih ustanov. Pravila, ki opredeljujejo trgovanje med pogodbenicami energetske listine, so torej precej podobna tistim, ki jih postavlja svetovna trgovinska organizacija, le da so posebej prilagojena le trgovanju na podroËju energetike. Sicer pa tudi to izmenjavo vodijo naËela nediskriminacije, transparentno-sti in liberalizacije trgov vkljuËenih dræav. Simona Bandur Uradni list RS (17. julij 1997) in spletni strani http://www.encharter.com ter http://www.wto.com RAST BDP NEKOLIKO OPEŠALA Obseg domaËega bruto proizvoda (BDP) v Rusiji se je tudi lani - kot æe ptiri leta zapored - poveËal, Ëeprav za bistveno manj kot v preteklih letih. Lani je namreË znapal 4,3 odstotka, predlani pet, leta 2000 kar devet, leta 1999 pa 5,4 odstotka. Lani se je v tej dræavi za skoraj ptiri odstotke poveËala industrijska proizvodnja, izvoz za 4,4 odstotka, kar pomeni, da je dosegel 106 milijard dolarjev, uvoz pa za dobrih dvanajst odstotkov - znapal je 60 milijard dolarjev. Zaradi tega se je narodni dohodek povipal za skoraj devet odstotkov, inflacija pa je bila pe vedno razmeroma visoka, saj je dosegla 15,1 odstotka. STA E NEL OPUSCA NACRTE O ŠIRJENJU V TUJINO Enel, najveËje elektroenergetsko podjetje v Italiji, ki je pe v 68-odstotni lasti dræave, se æe na veliko pripravlja na popolno liberalizacijo elektroenergetskega trga, Ëeprav je ta postopek v omenjeni dræavi pele na pol poti. Letos si bodo svoje ponudnike izbirali odjemalci, ki porabijo 0,1 GWh elektriËne energije, kdaj pa bodo lahko storili tudi preostali, pe ni znano. Kot je napovedal Paolo Scaroni, izvršni direktor Enela, namerava postati to podjetje do leta 2007 proizvajalec elektricne energije z najnižjimi stroški. Do tega cilja naj bi se prebil z intenzivnim zmanjševanjem stroškov vseh vrst in z uporabo cenejših virov energije, predvsem premoga in zemeljskega plina. Kot kaže, se bo podjetje nekoliko odmaknilo od prejšnjih, veliko širše zastavljenih ciljev, po katerih je nameravalo postati eno od multinacionalnih podjetij s široko razvejano dejavnostjo, ki bi vkljucevala tudi telekomunikacije in oskrbo z vodo. Po besedah Scaronija se bo podjetje usmerilo predvsem v proizvodnjo in distribucijo elektricne energije in zemeljskega plina v Italiji, vsaj za zdaj pa opustilo vecje nacrte. »Osredotocili se bomo na dejavnost, ki jo najbolje poznamo - na elektricno energijo,« je povedal izvršni direktor Enela. Kot je dodal, bodo v ta namen povecan naložbe v zmanjševanje stroškov proizvodnje in izboljševanje ucinkovitosti - z namenom »postati najbolj konkurencen proizvajalec elektricne energije na italijanskem trgu«. Najprej privatizacija Se leta 1998 je imel Enel v lasti skoraj osemdeset odstotkov vseh proizvodnih zmogljivosti v Italiji in ce k temu prištejemo še uvoz, je pokrival 87-od-stotni tržni delež v tej državi. Takšne razmere kajpak niso ustrezale zahtevam evropske zakonodaje, zato se je podjetje razdelilo na tri manjša (Elettrogen, Eurogen in Interpower) ter prodalo 23 odstotkov (oziroma 15.000 MW) proizvodnih zmogljivosti, kar pomeni, da naj bi njegov tržni delež znašal približno 47 odstotkov. K temu je treba dodati še uvoz, ki si ga je zagotovil z dolgorocnimi pogodbami, zaradi cesar naj bi njegov delež na italijanskem trgu znašal približno 49 odstotkov, torej toliko, kot še dovoljuje italijanska zakonodaja. Sicer pa naj bi pridobilo podjetje zgolj s prodajo zadnjih 2600 MW proizvodnih zmogljivosti približno 1,2 milijarde evrov. Vsekakor dobro izhodišce za nove naložbe. Usmerjanje v druge vire energije Najvecji zalogaj v sklopu Enelovih naložb v bolj ucinkovito proizvodnjo elektricne energije je zagotovo predelava zmogljivosti s skupno mocjo 10.000 MW, ki so do sedaj pridobivale elektricno energijo vecidel z nafto, v elektrarne, ki bodo de- lovale na zemeljski plin ali premog - to naj bi podjetje uresnicilo do leta 2007. »Zmanjševanje stroškov je torej usmerjeno predvsem v zamenjavo goriv,« je poudaril Scaroni in pristavil, da je nafta namrec cedalje manj zanesljiv vir. S to strategijo bo Enel po predvidevanjih Scaronija bistveno povecal svoje konkurencne prednosti, ki mu bodo na koncu omogocile nižanje cen elektricne energije za vsaj cetrtino - to pa je tudi ena izmed bistvenih prednosti na liberaliziranem trgu. Cene elektricne energije v Italiji so namrec najvišje v Evropi in, kot kaže, bodo takšne ostale še vsaj do leta 2005. Znašajo namrec približno 85 evrov za MWh, vendar brez davkov. Na ceno precej vplivajo proizvodne zmogljivosti, ki so že nekoliko zastarele, vendar pridobijo dovolj elektricne energije za potrebe odjemalcev, pa tudi rezervnih zmogljivosti je dovolj. Toda kljub temu bo treba v tej državi cim prej (do leta 2008) zgraditi nove elektrarne, zlasti ce bodo hoten proizvajalci še sodelovati na tujih trgih in ce se bodo hoten enakovredno spopasti s ponudniki iz Evropske unije. Velike razlike med italijanskimi porabniki Ob tem kajpak ni zanemarljivo dejstvo, da se bo tudi poraba zviševala, in sicer predvidoma za tri odstotke na leto, kar pomeni, da bo treba zagotoviti približno 1000 MW proizvodnih zmogljivosti na leto. Leta 2001 so italijanski odjemalci porabili 315 TWh elektricne energije, kar pomeni, da se je v tem letu povecala za 2,1 odstotka. Ce upoštevamo, da se bo v naslednjih letih povecevala s triodstotno letno stopnjo, bo leta 2010 predvidoma dosegla 410 TWh. A to je veliko manj, kot v povprecju porabijo prebivalci drugih evropskih držav. Poraba na prebivalca je v Italiji namrec manjša za skoraj tretjino, predvsem zaradi nižjega bruto domacega proizvoda (zlasti v primerjavi s severnimi državami Evropske unije). Sicer pa so velike razlike že znotraj Italije - na severu se je poraba mocno približala evropskemu povprecju, saj je zgolj za dva odstotka manjša kot v Nemciji, Franciji in Veliki Britaniji, kar pomeni, da je delež toliko manjši v južni Italiji. V tem delu porabijo državljani namrec kar 41 odstotkov manj elektricne energije kot prebivalci omenjenih treh držav in 20 odstotkov manj kakor Grki, ki imajo nižji BDP, a tudi nižje cene elektricne energije. Marzanov odlok Da bi lahko sledili pricakovanim višjim potrebam Italija je imela po podatkih iz leta 2000 proizvodne zmogljivosti s skupno moËjo 75.875 MW - za 54.400 MW termoelektrarn, 20.480 MW hidroelektrarn, 595 MW geotermalnih elektrarn ter 400 MW vetrnih in solarnih naprav. Med letoma 1998 in 2000 se je najbolj poveËala koliËina slednjih, in sicer s 167 MW leta 1998 na omenjeno raven leta 2000. 27 Foto Dunja Wedam 28 po elektricni energiji in hkrati novim tržnim razmeram, je italijanski parlament aprila lani sprejel tako imenovani Marzanov odlok (po italijanskem ministru za industrijo Antoniu Marzanu), ki zagotavlja pospešen postopek pridobivanja dovoljenj za gradnjo novili elektrarn z mocjo do 300 MW. Sprva naj bi vseboval ukinitev tako imenovane nidro kazni, ki jo morajo placevati vecja elektroenergetska podjetja, denar iz tega sklada pa je namenjen proizvajalcem energije iz hidroelektrarn, ki je manj gotova zaradi odvisnosti od padavin. Ukinitev te kazni bi še izboljšala položaj najvecjih proizvajalcev (Enel, Aem in Acea) in oslabila napredek hidro energije. Obenem naj bi omenjeni odlok prvotno ukinil dolocilo o nasedlih naložbah, ki šciti Enel pred prehitrim padanjem cen elektricne energije, vkljuceval pa naj bi tudi omejitev proizvodnih zmogljivosti za posamezna podjetja na najvec polovico vseh zmogljivosti v državi, zaradi cesar bi moral Enel prodati se dodatna 2,5 GW proizvodnih zmogljivosti. Toda italijanski poslanci so se pred sprejetjem odloka dogovorih, da bodo omenjena dolocila vkljucili v splošni energetski zakon, ki bo ukinil tako hidro kazni kot tudi dolocila o nasedlih naložbah leta 2006. Ucinki Marzanovega odloka bodo vidni šele leta 2005, ko naj bi zacele nove elektrarne tudi delovati, v vsakem primeru pa bo imel Enel zaradi njega številne prednosti - pridobil je namrec možnosti in cas za pretvorbo sedanjih proizvodnih zmogljivosti, še preden zacne trg v resnici delovati in še preden bo zacel veljati energetski zakon. Odpoved telekomunikacijam Kot že omenjeno, pa namerava Enel v nasprotju z vecino velikih elektroenergetskih podjetij, ki se pripravljajo predvsem na prodor na sosednje trge, svoje konkurencne prednosti najprej povecati doma - tako z nižanjem stroškov kot tudi z vlaganjem v obnovljive vire energije, je poudaril Paolo Scaroni. Tako bo podjetje bržkone kaj kmalu zacelo prodajati delnice v svojem telekomunikacijskem podjetju Wind, v katerega je v zadnjem letu že zmanjšalo investicije za približno sedemdeset odstotkov. Sicer pa mu drugega ne preostane, saj se lahko kaj kmalu znajde v senci podjetij, ki imajo mnogo manjše deleže na italijanskem trgu. Ita-lenergija, ki ima v Italiji 11-odstotni tržni delež, namrec že gradi dvanajst manjših kogeneracijskih naprav z mocjo od 50 do 130 MW, tudi ENI (5,3-odstotni tržni delež) že ima nacrte za gradnjo, Aem Milano (triodstotni delež), Aem Torino (dvo-odstotni delež) in ASM Brescia (enoodstotni tržni delež) pa že koncujejo gradnjo elektrarn. Upoštevati je treba tudi težnje tujih ponudnikov za prodor na italijanski trg. Toda ta cilj niti ne bo tako lahko uresnicljiv, saj bodo kaj hitro trcili ob lokalne birokratske ovire - razen ce se bodo združili z domacimi podjetiji, tako kot sta se, denimo, International Power in Endesa povezala z ASM Brescia. Simona Bandur Povzeto po West European Electricity Review 2002 in EU Energy (september 2002) I RSKA - POT IZ MONOPOLA V DUOPOL? Britanska in irska vlada sta politiËni razdvojenosti navkljub ugotovili, da bo vsaj na podroËju elektroenergetike veliko bolj smotrno sodelovati, saj se bosta oba trga na irskem otoku veliko bolje razvijala, Ëe bosta delovala skupaj in ne povsem neodvisno. Oba dela otoka - Severna Irska in Republika Irska - sta zaËela odpirati svoje meje na podroËju trgovanja z elektriËno energijo povsem loËeno. Britanski del dræave je zaËel uresniËevati smernice Evropske unije æe sredi devetdesetih let, toda prave moænosti za delovanje na odprtem elektroenergetskem trgu so se ponudile pele lani, ko se je britansko otoËje tudi fiziËno povezalo - takrat je namreË zaËela delovati povezava med ©kotsko in Severno Irsko. »etudi elektroenergetika ni dobila svojega mesta v tako imenovanem sporazumu iz Belfasta, se vladi obeh dræav strinjata, da morata na tem podroËju vendarle sodelovati. Oba trga sta namreË relativno majhna, zato bi tekmovanje in vzajemno delovanje na skupnem trgu prineslo dræavljanom obeh dræav veliko veË koristi kot pa povsem neodvisno delovanje. Prav zato so se predstavniki Republike Kot smo ugotovili, na Irskem za zdaj pe ni moænosti, da bi zaËel delovati skupni trg, ki bi povezal britanski del Irske s preostalim delom otoka. Rosalind Carey poudarja, da je to vendarle dolgotrajen proces, ki ga je treba zaËeti premipljeno in postopoma, ne glede na morda nekoliko veËje naËrte predstavnikov obeh vkljuËenih dræav. Kot poudarja, je kljuË do uspeha postopno uvajanje pravil konkurenËnosti, ki bodo odstranile tako fiziËne kot tudi konceptualne ovire med elektroenergetskima sistemoma Severne Irske in Republike Irske, hkrati pa privabile tuje ponudnike. ©e pred tem pa je treba æe med domaËimi ponudniki ustvariti take razmere, kar pomeni, da se bosta morala ESB in NIE odpovedati nadzoru nad proizvodnjo. Toda, dodaja Careyjeva, je vse to uresniËljivo, vse dokler obstaja med predstavniki obeh vlad trdna volja in zavezanost k temu cilju. Irske in severne Irske v zaËetku leta 2001 sporazumeli, da bodo delovali skupaj, na tako imenovanem ˜vseirskem trgu«. PoroËilo o tem, kakpne so moænosti, da trg res zaæivi in kakpne pomanjkljivosti je pe treba premagati, je pripravil IPA Energy Consulting. RazliËne cene, razliËni pristopi Toda kljub volji obeh delov otoka, je uresniËitev zgoraj opisanega cilja pe daleË. Kot smo æe omenili, sta se oba trga predolgo razvijala razliËno, da bi lahko kmalu zaËela delovati skupno. Razlike med njima so namreË zelo velike, zato je ta trg za zdaj pe nezanimiv za nove ponudnike, pe veË - nekateri so celo hoteli sodelovati na skupnem irskem trgu, a so se temu zaradi razlik med dvema sistemoma raje odpovedali. Nobeden izmed sedaj obstojeËih trgov namreË pe ni povsem liberaliziran - v Republiki Irski to pe najbolj ovira prevladujoËa vloga dræavnega podjetja (Electricity Supply Board - ESB), ki skrbi za oskrbo z elektriËno energijo in ima v lasti skoraj vse proizvodne zmogljivosti. Na Severnem Irskem so proizvajalci elektriËne energije sicer neodvisni od dræave, toda podjetje Northern Ireland Electricity (NIE) nadzoruje z dolgoroËnimi, predvsem pa izredno dragimi pogodbami domala vso proizvodnjo. Tako ali drugaËe je torej v obeh delih dræave pridobivanje elektriËne energije veËidel v rokah dveh podjetij, s tem pa je neovirano tekmovanje praktiËno onemogoËeno. K temu napteva Rosalind Carey iz omenjenega IPA Energy Consulting pe ptevilne druge razloge, zakaj skupni trg na irskem otoku ne more zaæiveti. Trgovanje v obeh delih sicer temelji na pogodbah med neodvisnimi proizvajalci in oskrbovalci z energijo, toda cene so tiste, ki jih precej loËujejo. V Republiki Irski so namreË, kljub zelo velikemu povprapevanju, zelo nizke, zato je ta trg pe toliko manj privlaËen za tuje ponudnike, v britanskem delu otoka pa je ravno obratno: proizvedene energije je dovolj, cene pa so visoke, predvsem zaradi dolgoroËnih pogodb. Tudi take razmere niso vaba za nove ponudnike, kaj pele za tiste, ki bi radi træili v obeh delih otoka. Slabe povezave Tekmovanje na omenjenem trgu precej onemogoËajo tudi slabe povezave ali pa vsaj slaba politika, ki ureja trgovanje po obstojeËih elektroenergetskih povezavah. V britanskem delu otoka so namreË proizvajalci moËno povezani in tudi sodelujejo pri izmenjavi, popolnoma drugaËna slika pa vlada v irskem delu, kjer je sodelovanje zelo pibko. Poleg tega je sistem zaraËunavanja tarif v slednji doloËen na lokalni ravni, v prvem pa je enak za vse proizvajalce v dræavi. V tem primeru bi se torej novi ponudniki znapli v veliki zagati, Ëe bi hoteli sodelovati na skupnem irskem trgu, saj bi bili v precepu med dvema sistemoma. K temu je treba dodati pe dokaj pomanjkljive fiziËne povezave med elektroenergetskima sistemoma. Kot smo æe omenili, se je Irska pele lani povezala z Veliko Britanijo - obe dræavi sta zgradili povezavo, ki naj bi prenapala 1400 MW elektriËne energije, toda to se ni uresniËilo, saj so bila vlaga- 29 30 Foto Dunja Wedam nja Republike Irske dolga leta veliko premajhna. Tako so lahko zaËeli komercialni ponudniki elektriËne energije aprila lani uporabljati zmogljivosti v vipini 700 MW z juga proti severu in 170 MW s severa proti jugu. Vse naptete pomanjkljivosti vsekakor dobro kaæejo na to, da obstojeËa loËena trga nista ravno vabljiva za morebitne tuje ponudnike - kot æe reËeno, so nekateri zaradi neurejenosti raje odstopili od posla ali pa se nanj zaradi preslabih moænosti za enakovredno tekmovanje z domaËimi podjetji zanj niti potegovati niso zaËeli. Lastništvo bo treba razpršiti Vse dokler ESB in NIE nadzorujeta oziroma imata v lasti skoraj vse proizvodne zmogljivosti, obstaja tveganje, da bo skupni vseirski trg zaæivel zgolj kot duopol, trdi Rosalind Carey. Brez veËjega ptevila drugih ponudnikov tekmovanje na trgu ni mogoËe, s tem pa padejo v vodo tudi vsi naËrti po deregulaciji in liberalizaciji skupnega trga. Zato svetuje obema vladama, naj uredita trg s posebnimi ukrepi. Denimo, ESB bi moral elektrarne prodati drugim lastnikom ali pa vsaj predati nadzor nad njimi, pri Ëemer bi vsaj formalno pe lahko ostal lastnik, po drugi strani pa bi moral NIE s posebnimi odkupnimi pogodbami prekiniti dolgoroËne sporazume, ki so dobesedno zamrznili tekmovanje na Severnem Irskem, ter zaËeti sklepati nove, ki bi bile primerne za ves otok. Druga moæ-nost je po mnenju Careyjeve ustanovitev posebne komisije, ki bo pristojna za tekmovanje na tem podroËju in bo omejevala samovoljne pogodbe sedanjih monopolistov, obenem pa postavljala pogoje konkurenËnosti. Po mnenju Rosalind Carey bi bila razprpitev lastniptva nad elektroenergetskimi zmogljivostmi pe najboljpa repitev, toda ta se ne bo zaËela, dokler si dela otoka ne bosta postavila nekih skupnih pravil trgovanja na vseirskem trgu. ˜ObstojeËa situacija je dokaz, da je za zaËetek oblikovanja skupnega trga potrebno veË kot le povezovanje nacionalnih pravnih sistemov,« razmiplja omenjena avtorica. Kot dodaja, bi morali v vladi razmipljati o konkretnih korakih, ki bi odstranili razlike med deloma otoka - tako na podroËju obstojeËega trgovanja in prenosa kot tudi na podroËju pravnih ureditev. Kako urediti skupni trg? Da bi res lahko zaËeli uresniËevati zamisli o skupnem trgu, bi morali obe dræavi naloge prepustiti skupnima operaterjema elektroenergetskega trga in prenosnega sistema, ki bi nadzorovala tekmovanje na celotnem otoku. Tako bi dobili proizvajalci enake moænosti za sodelovanje, ne glede na lokacijo. Kajpak bi bilo zaradi tega treba harmo-nizirati tudi pravila, ki urejajo dostop do omreæja in tarifne sisteme v obeh pravnih redih. ˜Ni razloga, da skupen operater prenosnega sistema ne bi mogel sprejeti reæima, ki bi veljal po vsem otoku,« zatrjuje Careyjeva in dodaja, da bi kljub temu oba sistema lahko delovala loËeno, njuno delovanje bi le nadziralo skupno telo. Alternativna repitev opisani bi bilo sklepanje loËenih sporazumov o trgovanju na severu Irske in v Republika Irska je do zdaj svoj trg z elektriËno energijo liberalizirala zgolj 40-odstotno, predvsem zaradi pomanjkanja proizvodnih zmogljivosti. Nekoliko bolj je napredovala na trgu s plinom, ki je dostopen 80 odstotkom porabnikov, preostalih dvajset odstotkov pa bo lahko zaËelo sodelovati na odprtem trgu od leta 2005 naprej. Velika Britanija je v primerjavi z Irsko veliko bolj napredovala, saj je trg z elektriËno energijo liberalizirala takoj za NemËijo, tudi trg s plinom je odprla æe pred ptirimi leti -vendar pa ne tudi za Severno Irsko, ki pe vedno zaostaja na tem podroËju. Republiki Irski. A da bi tako locena trga res ucinkovito sodelovala, bi bilo tudi v tem primeru treba zmanjšati razlike med sistemoma in harmonizirati pravila prenosa. Tretji pristop k oblikovanju skupnega trga pa je nekakšen hibrid med že opisanima predlogoma. Podoben je skandinavski ureditvi, pri katerem udeleženci sicer trgujejo prek nacionalnih meja, tudi pravila prenosa so poenotena, sodelujocim državam pa so prepušcene regulatorne funkcije. K omenjenim trem modelom dodaja Careyjeva še enega, ki upošteva, da med državama vendarle že obstaja neke vrste integracija, ki bi jo morda veljalo le nadgraditi s telesom, ki bi nadzorovalo implementacijo skupnih pravil in kajpak tudi njihovo izvajanje. Sestavljali bi ga predstavniki komisij, ki skrbijo za urejanje elektroenergetike tako v Republiki Irski kot tudi v Severni Irski. Simona Bandur Povzeto po Power in Europe Special Edition -West European Electricity Review 2002 REKORDNA VREDNOST NAFTE Cena surove nafte Organizacije izvoznic nafte (OPEC) je zaradi zaskrbljenosti glede morebitne vojne v Iraku dosegla najvipjo ceno. Sredi februarja je bilo namreË treba za sod nafte plaËati 32,33 dolarja, kar je najvipja vrednost po novembru leta 2000. V drugem tednu tega meseca je stal sod nafte v povpreËju 31,5 dolarja, kar je za veË kot dolar veË kot teden prej. Vipanje cene torej ni zmotila niti odloËitev Ëlanic omenjene organizacije, da 1. februarja poveËajo koliËino naËrpanega Ërnega zlata za 1,5 milijona sodov, saj je njegova cena ostala visoko nad mejo 28 dolarjev, ki jo æeli OPEC v najslabpem primeru ohraniti. Sicer pa je na podraæitev poleg negotovosti na Bliænjem vzhodu nekoliko vplival tudi poloæaj v Nigeriji in Venezueli, ki sta prav tako Ëlanici OPEC, in nenavadno mrzla zima, zlasti v ZDA, zaradi Ëesar je poraba energije znatno presegla priËakovano vrednost. STA S ODELAVCI SO NAJBOLJ DRAGOCENI POMOCNIKI Nemalokrat se v podjetju znajdemo v situaciji, ko ne znamo naprej. Poznamo teæavo, ki jo moramo repiti, prav tako okolipËine, a ne znamo presoditi, kako se je lotiti. V takem primeru so najveËkrat prava repitev nasveti kolegov, njihova razmipljanja in pogledi na teæave. Ljudje, ki niso neposredno vpleteni v delovno nalogo, jo namreË velikokrat vidijo s povsem drugega zornega kota in nam lahko zato ponudijo repitve, ki jih morda sami niti upoptevali ne bi. Prav zato so sestanki med sodelavci nepogrepljiv del delovnega procesa. Kolegialna pomoc je sestanek ali delavnica, kamor povabimo clane drugih delovnih ekip, da si izmenjamo izkušnje, poglede in znanje. Zanje se je vredno odlociti, ko se znajde poslovna enota pred izzivom, pri katerem bi znanje in izkušnje drugih resnicno lahko pomagale. Takšen sestanek bi morale skupine v podjetjih po mnenju Chrisa Colliso-na in Geoffa Parcella pripraviti vsak teden, saj so tako izkušnje še sveže in lahko veliko pripomorejo k reševanju zapletov, s katerimi se morebiti srecujejo clani katere druge delovne ekipe. Kot pravita omenjena avtorja, je bistvo kolegialne pomoci, da omogoci uvid tudi ljudem, ki sicer niso clani te skupine. S pogovorom in predstavitvijo najrazlicnejših mnenj in morebitnih analiz tako vpleteni kot tudi drugi sodelavci identificirajo možne nacine reševanja težav in ponudijo morebiti tudi nove nacine razmišljanja. Gre torej za nekakšen brainstorming oziroma izmenjavo znanja med sodelavci, ki tako posredno spletejo nekakšno mrežo, ki je med drugim tudi pogoj za dobro nadaljevanje dela. Kaj je bistvo kolegialne pomoËi? Kot poudarjata Collison in Parceli, je koncept kolegialne pomoci izjemno preprost in pomeni vec kot zgolj izmenjavo uspešnih in prakticnih napotkov. Tako si lahko namrec pridobimo izkušnje in znanje v doloceni situaciji ali kontekstu - vsako vedenje je namrec precej odvisno od okolišcin. Ljudje, ki opravljajo neko nalogo, imajo o njej doloceno znanje, ki ga lahko dopolnijo z znanjem drugih in skupaj oblikujejo podlago za ukrepanje in rešitev. To pa je tudi bistvo kolegialne pomoci, pravita avtorja prirocnika za upravljanje znanja. Nemalokrat se namrec zgodi, da vidimo problem zgolj z ene strani in se osredotocamo le na to, ceprav bi se ga bilo morda bolje lotiti popolnoma drugace. NaËrtovanje sestanka Sesti se za mizo in premleti težave vsekakor ni nikakršna umetnost, toda Collison in Parceli ven- 31 32 darle predlagata nekaj korakov, ki naj bi se jih držali pri pripravi sestanka kolegialne pomoci. Najprej je treba, kot svetujeta, jasno opredeliti namen srecanja in preveriti, ali je že kdo rešil težavo, podobno naši. V tem primeru je najbolje poglobiti se v bazo znanja podjetja, povprašati pri sodelavcih, ali poznajo koga s podobnimi izkušnjami. Potem je treba dolociti moderatorja sestanka oziroma osebo, ki bo predstavila zaplet z vseh možnih strani, torej kar se le da poglobljeno. Vcasih je morda celo bolje, da to ni oseba, ki je del ekipe. Sledi casovno usklajevanje, ki je lahko velikokrat še najbolj zapleteno, saj je zlasti ce je veliko vpletenih, zelo težko najti termin in prostor, ki bi res ustrezal vsem sodelujocim. Ta skupina mora biti kar se le da pestra in vsebovati ljudi, ki bodo prepoznan težavo z razlicnih vidikov -sicer je namrec lahko vso naprezanje zaman. Le tako lahko res izmenjamo množico mnenj in pogledov, a vendarle ne sme biti udeležencev prevec; najbolje je, ce jih je od šest do osem. Vcasih tudi prerekanje koristi Se pred sestankom je treba tudi jasno opredeliti, kaj bi radi dosegli, srecanje pa razdeliti na vec delov - zacnemo kajpak z izmenjavo informacij in predstavitvijo okolišcin. Kolege je treba že med tem spodbujati k sodelovanju in morebitnim pripombam, ki jih je dobro sproti analizirati in si zapisati nove opazke. Vloga udeležencev sestanka je namrec ponuditi pomoc, strokovno znanje in izkušnje za rešitev problema, ne da bi bilo potrebno dodatno delo. Vcasih morda koristi celo nekoliko prerekanja, saj ogreje razpravo, poleg tega pa se prav takrat po navadi porajajo najbolj tehtni argumenti. Pri zbiranju povratnih informacij, ki jih dobimo med razpravo, je dobro, da se po tem vsa skupina pogovori o njih ter poskuša oblikovati neke skupne izvlecke in poudarke. Na koncu je treba še enkrat preleteti tudi povratne informacije in premisliti o tem, kaj se je kdo naucil in kdo bi utegnil imeti korist od tega. Sledijo le še pogovori o ukrepih. Kajpak je treba pred tem oceniti, kaj je bilo vendarle doslej že postorje-no in premisliti, kako to izboljšati. Tudi cas za kavo je del sestanka Med sestankom je treba predvideti tudi cas za druæabnost, morda jutranjo kavo ali celo veËerjo, saj je to najboljpa priloænost, da sodelujoËi vzpostavijo tesnejpi stik - to je pomembno zlasti, Ëe se ne poznajo tako dobro. Sicer pa ni treba niti posebej izpostavljati, da se najboljpe zamisli in iskrice po navadi utrnejo prav med klepetom ter ob dobri hrani in kozarcu vina. Morda se na prvi pogled sploh ne zdi, da smo na takem kolegialnem sestanku, pa naj bo bolj ali manj formalne narave, sploh kaj novega izvedeli. Nasprotno - velikokrat se vsaj Ëlanom ekipe, ki se sreËuje z zapletom pri delovni nalogi, zdi, da ni imel sestanek nobenega uËinka. A vendarle Ëas ni bil izgubljen - æe samo razmipljanje o problemu je namreË zelo koristno in nemalokrat se zgodi, da slipano upoptevamo, Ëetudi se morda tega niti ne zavedamo. Tudi primerjanje izkupenj je nadvse dobrodoplo, saj tako posredno ocenimo svoje delo in morda tudi spremenimo prednostno lestvico ukrepov. Velikokrat se zgodi, da na sestanku najdemo le potrditev, da so bili dosedanji koraki re-pevanja naloge pravilni, kar nam zagotovo dvigne samozavest. Ne nazadnje pa je treba dodati pe, da uËenje ni enosmerno in da se na takem sestanku veliko nauËijo tudi tisti, ki naj bi zgolj ponudili svoje izkupnje. Simona Bandur Povzeto po knjigi Chrisa Collisona in Geoffa Parcella UËimo se leteti (priroËnik za upravljanje znanja) BOLJ OPTIMISTICNO LETO 2003? Ceprav so bile zadnje ocene gospodarske rasti za lansko leto vseskozi bolj ali manj negativne, se povecuje optimizem glede napredka gospodarstva v letošnjem letu - v Evropi naj bi napredovalo za 1,4 odstotka, v Združenih državah Amerike pa za 2,7 odstotka. Sicer pa se je lansko leto slabo koncalo zlasti za slednje, saj je vrednost dolarja upadla, obenem pa so se zvišale cene surovin in nafte, zaradi cesar je dosegla inflacija v ZDA 2,4 odstotka, v Evropi pa 2,3 odstotka. Gibanje svetovnega gospodarstva je vplivalo tudi na Slovenijo, kjer je indeks cen življenjskih potrebšcin decembra lani zrasel za 0,6 odstotka, predvsem zaradi podražitev v skupini prevoz. V vsem letu je dosegla skupna rast življenjskih stroškov 7,2 odstotka - nadzorovane cene so se povecale za skoraj deset odstotkov, proste pa za 6,7 odstotka. Da bi tako narašcanje umirila, je vlada do aprila letos, kot je znano, zamrznila cene, ki so pod njenim nadzorom, in sprejela novo uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, s katero želi omiliti vpliv gibanja svetovnih cen nafte na slovensko inflacijo. Sicer pa so se v Sloveniji v prvem letošnjem mesecu cene življenjskih potrebšcin v primerjavi z zadnjim lanskim podražile za odstotek, glede na lanski januar pa za 6,6 odstotka. Letošnja januarska inflacija, h kateri so najvec prispevale višje trošarine in davcne stopnje pri tobacnih izdelkih in vinu, je po izracunih državnega statisticnega urada za 0,6 odstotne tocke manjša kot januarja 2002. Poleg tega pa je statisticni urad v zacetku februarja objavil tudi harmoniziran indeks cen življenjskih potrebšcin, ki ga zahteva Evropska unija od vseh držav kandidatk za vstop, namenjen pa je predvsem primerjanju inflacije. Po njem so se v Sloveniji januarja cene v primerjavi z zadnjim lanskim mesecem zvišale za 1,2 odstotka, v primerjavi z lanskim januarjem pa za 6,7 odstotka. STA Foto arhiv