\m i im. ftevnka 293. v lUThni, o petek- 25. decemiira 1925. Ceno Din 2* SLOVENSKI l:haj« vuk dan popoldne, izvzemal nadele ta praznike, — laserail: do 30 petit a 2 D. do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, iziave, icklane, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-vonj. — tnseratnl davek posebej. „Slovenski Narod1 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 O i Opra v atitvo: Knailova allea šla*. S, prltlfoi*. — Talaloa stav 304. Oradalslvo Kanilo va allea it. S, I. aadatropie. — Taletoa stav. 34 It? Poštnin« platana v gotovini. Božična razmišljanja Božič. Čas miru in zadovolistva! AH se moremo uprav letos vdatati bo-žični poeziii0 Skoro da ne. Ni taiiti. da ie konsolidacija države, zlasti po leta .921 doblieni ustavi močno napredovala. Toda. ako smo odkriti, moramo priznati, da je zadein območni, o so velika negativa, ki nam te*nPelo v irednarodncm svetu ono moč in ve-avo, ki nam gre spričo naše pozlciie ■b Adriii ?n spričo našega bogastva, V notranji politiki - zaznamujemo es močen plus. kar se tiče konsolida-^ijskega dela. Izmirienie Hrvatov, spo-azum med dvema najmočnejšima tnnkama. med radikalno in hrvatsko •eliačko stranka — posredno med Srbi in Hrvati — je menda dokončno spa-letovak) i one krosre v državi in izven nje. ki so dotedai še računali z razru--eniem države. Tod* seda i. ko bi s<* Imela sprova-iti ta sporazumaška politika, pa se zdi akor da bi nastal na vseh koncih in krajih splošen zastoj. Prej tali obetano delovanje vlade in skupščine v prospeh naroda In države j 2 izostalo, četudi ju *aka ogromno dela na gospodarskem, kulturnem in socijsinem polju. Ta dva faktorja ne kažeta nobenega smisla za konstruktivno in pozitivno delo — skupščina je zopet odgođena za dlje časa — pač pa se v njiju feroftih brezmejno politizira i.1 intrigira — v škodo države in naroda. Kai za to. Če stane samo skupščina dnevno (brez vel'kanskesra nie*v°5ejta razvoja m obstoja, toda to nas ne moti, da bi ne priznali, da bomo imeli, ako poide to tako naprei. kmalu — več generalov, kakor drueh častnikov. Zda I pa primenaite to trošeme denarja z napovedjo, da se bo zopet reduciralo uradništvo, odnosno da se mu bodo prejemki znižali za 20 odstotkov. Seveda, spričo zgoraj omenjene potrate so narasti? izdatki v nedogled Treba iih ie zmaniSnti In kdo na i bo žrtev? Mali in srednii uradnik, da more tem več poslancev — iz same ljubezni do dela in države — mimstrovati. Pri trm nočemo trditi, da bi se ne mozlo državno nameščenstvo — kakor v ministrstvih rn pri generalskih šar-žah — tudi *e kje drugje nekaj reducirati. Toda. ako se bo zopet reduciralo namesto s stvarnih vidikov — S partizanskimi oz Ti. potem bomo zoo*:*t imeli en humbug več. Do sedaj se je še Nevarnost razpada Koalicije RR Radikali ogorčeni proti ministru Steoann Radića. — Položaj vlade RR kritičen. — Radić mo~a iz vlade, pravijo radikali* — Računati je z razpadom koalicije RR. — Beograd. 24. dec. (Izv.) Včerajšnji politični dogodki so povzročili povsod veliko zanimanje. Kriza prihaja na vrhunec. Radikali sedaj obtožujejo prosvetnega ministra St. Radića, da je on s svojim postopanjem in pisavo »Doma« izzval krizo, ki mora končno dovesti do važnih sprememb v vladi RR. Zato pričakujejo politični krogi, da se Izvrši rekonstrukcija vlade kmalu po božičnih praznikih. Postopanje prosvetnega ministra St. Radića kvalificirajo radikali kot nelojalno in nepošteno. Očitajo mu, da Je od kriv da se odnošrji med stran kami ne zboljšafo. S svojim nastopom ruši avtoriteto naše delegacije, ki potuje v Ameriko fn s tem indirektno šk'duje internom države. St. Radić onemogoča uspešno delo naše delegacije v Ameriki. Min. predsednik Nikola Pašić je včeraj bil v dveurni avdiienci pri kralju. Poročal je kralju o naši delegaciji in o položaju sploh. Fin. minister d'. Stoj adi novic je zavzel odločno stališče proti Radiću ter Izjavil, da vlada ne more spremeniti že sestavljene jelegacije. De'esracija ni bila sestav. Ijena rz stranka rsko-politiinih razlogov, marveč s strogo strokovnega v dika. Celo iz radikalnega kluba ni bil nrkdo pozvan v delegacijo. — Beograd, 24. dec. (Izv.) Vsi beogradski Hstf danes objav'jajo politične informacije o konfliktu med rrdikali in radićevcl. »Politika« objavlja rzjavo uglednega radikala, ki naglasa, da se doslej še ni nikdar v miru vršila seja min. sveta, kateri Je prisostvoval minister g„ St. Rcd\č. marveč je vselej prišlo do viharja. G. Radić pa Je sedaj začel izzivati vihar in nezadovoljstvo tudi, če ne prisostvuje seii. To se ne more več trpeti. Ne moremo dovoliti, da Srepan Radić ruši avtoriteto države. Prrjatclji sporazuma Dvidevajo, da je z. Radić osebno neznosen. Radićevo postopanje Ima lahko prav težke in kvarne posledice za dr/.avo. — Beograd, 23. decembra (Izv.) Včeraj. Ves konflikt je izzval g. Stepan Ra-tfčnem položaju. Vladini krogi odkrito priznavalo, da se koalicija RR doslej Še nI naha'afa v tako težkem položaju kot vče-ia". Ves kondslikt je Izzval g. Stepan Radić, Prosvetni minister g. Stepan Radić je zahteval, da ima dr. Kežman prevzeti v delecaciM važno in oc'tvorno mesto. To je finančni mini?ter odklonil. Dr. KeŽmsn se poveri samo naloga sondirati teren med našimi izseljenci za posojilo. Stepan Radić se ie včeraj ves dan izogibal sestanka ministrskim p edsednikom. Zunanii minister dr. Ninčić je snoči v dveurni avdijenci poroča! kralja o dnevnih dogodkih. — Beograd, 24. decembra. (Izv. ob 11.) Ministrski predsedn'k N!ko!a Pašić je danes ob 9. prlspal v predsedstvo vlade. Za popoldne ie skPcal konferenco radikalnih ministrov. Tej konferenci pr!p?suvejo politični krogi izredno važnost, ker bodo radikalni minfstri razpravljali o na^aFnl taktiki radi kalov napram nVn'stru g. Radiću. Pcl?tičr?l krogi zatrju ejo dafie. da zad-n*l »nc-^enr, ki ea fe povzročal Stepan Radić, tokrat ne ostane brez dalekos zn Jsih pos!:dic. Radikali povdarlajo. da mora Ste. pan Radič zapustit) vlado. V slučaju, da bi Radlčeva stranka vstra'ala pri tem, da mora Rad!č biti v y!a'«, je treba računati z razpadom koaHcije RR. Odhod delegacije u Ameriko Dvomilijonski kredit za potne sredi februarja. — — Beograd, 24. dec. (Izv.) Danes ob 14.30 popoldne odpotuje naša delegacija pro ti Parizu. Delegacija ostane v Parizu do 6. Januarja ter ima nalogo urediti s francosko vlado vpra-anie izplačila naših vojn h dolgov Franciji Dne 6. januarja 1926 odpotuje delegacija fe Pariza v Havre. kjer se vkrca na neki ameriški parnik. V Ameriko prispe d:legac ia okoli 15. Januarja. Po dvadnevnem odmoru v Newyorku potuje delegacija v VVashincrton, da stopi v stike 2 amerišHmi finančniki In ameriško vlado v svrho ureditve n2štb dolgov Ameriki. Delegacija se sredi meseca februarja povrne nazaj v Beograd. Za potne stroške delegacija Je odobren kredit v znesku dvrh milijonov drnarjev. Današnji listi zelo obširno razorav^jaio o nastrrpu prosvetnega ministra St. Radića. Njegov članek v »Domu« je Izzval v ra-dikalmh krogih veliko nezadovoljstvo in stroške. — Delegacija se vrne • Radićevi očitki. ogorčenje. RadrkaM ugotavljajo, da Je Radić s svojimi izjavami in pisavo v »Domu« zelo mnogo škodoval ugledu naše delegacije. Radić Je tudi trdil, da Je dobil Bieer za svoje posojilo 21 •/• obresti. Dovolrtev ta«kih obresti pa bi pomenjala po mnenju radikalov bankerot države. Odločno zavračajo zato ta R;d:čev očitek o 21 %. Primemo izjavo podaja v tem oziru tudi bivši finannči minister dr. Kumanudi. ki je prvi vodil pogajanja z Bleerovo skupino za najetje posoiila. Dr. Kumanud4 tudi zavrača Radićev očitek, da bi bili privatni posredovalca prejeli 5 % provizijo. 24. (lorembra, (Izv.) Mini. ster javnih del Nikola Uzunovič je danes dopoldne kot name "nl.k finančnega mtni stra prevzel agende finančnega ministrstva Finanonf rr?-^ter dr. Stojadinovič odpotuje točno ob 14.30 proti Parizu. Spremlja ga njegev *- Enotni tajnik Novaković. Politična slhiacifa Po božičnih praznikih spremembe v vladi! — Radićeva blamaža. — Prometni minister ce odstopi. — Beograd, 24. de*"**-* t. Snoči Je dospel St. Radić v Beograd. Ministrski pre*!-sr-dnik P:t£ie le do^el v svoj kab'rct ob 10. dopoldne. .Poletov ni sprejemal ter Je reševal posle, k1 so se nakoofčill v njer-n odsotnosti. Ob pol 12. Jo odšel na dvo»*. kjer je ostal v avdijenci pri kralju po!d-u-go uro. PaSić je ob tej priliki poroial krn. Iju o Nosnem političnem polor^'u. r**n\. trajo, da bodo po tej avdijenci v kratfcem ra"čM?čena vfb vpra?an*a. ki rr> tičejo tz-ređbe t-'-"torih izf pmomii v srda^*1 v^n-l*. Pričalni^e se. da bodo te i-premeinhe \t.vt-Ser»e Sele po bo5i£nfh prazniMh. Hopoldne Fta se soMala zunanii minister đr. Ninf'Ć vedno (vsai deloma) na eni strani reduciralo, na druf-i strani pa ie bilo zopet nastavlieno drusro uradn:§tvo. Nače'a or! redulcctH tiradn*§tva naj bodo: 1. Redi'elralmo t^m kjler fa^*'o naložTmo uradnikom več deli. 2. Ne ->-zodn ka od strani ene ali več tuj h drŽav. Pogodba je veljavna tri leta. Sovjetski krogi pripisujejo pogodbi veliko važnost. Pogodba varuje Turčijo pred napadi v Črnem morju. Obenem pa tudi daje jamstva za kavoHo Turčije v mosuTskem vprašanju. Pariz, 23. decerrbra s. »Chlcago Tribun« objavlja vest iz Bagdada, da so Druzl napadli železniški vlak ki je prihajal iz Homsa Umorili so vse straže ter izropali vse vago ne. Dva častnika In sto francoskih vojakov Je zašlo v zasedo kjer so bili umorleJi. Upor domačinov narašča. Moskva, 23. decembra, s. Listi objavljalo besedilo pogodbe, ki sta io sklenila ljudski komisar Čičerin in tur ški zunanii minister Tevfik Ruždi paša Prvi člen pogodbe določa, da bo v slučaju, ako bi ena ali več drugtti držav podvzela kako vojaško akcijo proti eni ali druei Dosrodbenih držav, druga država ostala nevtralna. Drugi Člen določa, da se obe pogodbeni stranki obvežeta. da se medsebojno ne bosta napadli, da ne bosta sklenili nobene zveze al' dogovora vojaškega značaja z eno ali z več drugimi državami, ki bi bil naperjen proti oo^odbeni državi in da ne bosta sklenili nobene zveze ali pogodbe, ki bi bi. la naperjena oroti varnosti druge pogodbene stranke na kopnem ali na moi ju. Tudi se ne bosta udeležili kake sovražne akcije ene ali več držav proti drugi pogodbeni stranki. Ta pogodba stoni v veljavo, ko bo ratificirana ter velja za tri leta. Tukajšnji politični krogi pripisujejo rusko - turski pogodbi veliko važnost, ziavlia se, da hoče biti Turčija zavarovana za stečaj vojnega zapleti jaja zaradi mosulskega vprašania. 1 Gospodarska kriza v Nemčiji — Berlin, 23. decembra. Gospodarska kriza Nemčije se poostruje ter se nahaja zato vlada v velikih skrbeh. Splošna gospodarska situacija Nemčije se zelo komplicira, narašča splošno nezadovoljstvo in zato Imajo levičarske stranke prav ugoden teren za agftacijo. V enem tednu Je narastlo Število brezposelnih samo v Berlina za 21.000. Sedaj je v Nen^iil nad 900.000 ljudi brez dela in račimajc. d'« bo število brezposelnih prihodnji mesec narastlo celo na 1 milijon. Splošno gospodarski krogi presojajo položaj zelo skeptično In pričakujejo, da prihodnjo spomlad Izbruhne katastrofa, Id lahko povzroči v Nemčiji velike nerede le nemke. Politične oblasti so prejele od vi** de že navodila kako imajo postopati za slučaj neredov. Že po novem letu bošo prv trebne izredne odredbe. Vodilne politike co* spodarsiki razvoj zelo skrbi. Nacijonaltertčne stranke zahtevajo za*e pravosodno ministrstvo, ki bi se opiralo na armado te vojaške organizacHe Nasprotniki nemfkflh na-ciionalistov pa vidijo rešitev države le v levičarski vladi, ki bi Imela dovolj reoS premagati gospodarsko krizo. OPATIJSKA KONFERENCA O RIBOLOVU — Beograd 24. decembra. (Tzv.l Jnge- «!o\*ensko-kaKjanska konferenca v Cfcatiji glede ribolova Je bila včeraj prekinjena. Obe delegaciji ste odpotovali na božične počitnice. Konferenca Je spremenila nekatere določbe v brionski pogodbf glede ribolova Nastr'e so nekaiere te^koče tn morate obe delegaciji sprejet! od svojih vlad nadaljna navodila. Konferenca se nadaljnje 21. januarja 1926. Ta dan pride na dnevni red vprašanje ustanovitve skupnega razsodišča, ki ima razsojati vse ribolovske spore, ZAKON O NEPOSREDNIH DAVKIH — Beograd 24. dec. (Izv) Prn, minister Je predložil min svetu načrt takoma o neposrednih davkih v končno od brenje. Glavno nadelo Je. da se davkf odmer'Jo od celokupnih dohodkov. Načrt vsebuje določila, kako Je treba postop3tl pri obdavčenju. Za prečanske kraje *e bo obdavčenje Izvršilo z lahkoto, ker Je dan na razpolago kataster. Velike težkoče pa b^>do nastale ▼ Srbiji tn Črni gori, ker Je treba za te kraje sestaviti popreje kataster. NAČRTI FRANCOSKEGA FINANČNEGA MINISTRA — Pariz, 2t. decembra. Finančni mini. ster Poiimifr )e predložil mfnjstraltetnn rre-tu v ifbvnh ohriieih svoj naert o sanaciji francoskih flmnc. Izjavil Je. da «e m a po» srf-či npostavitl 7 proračunu ravnotelj«. Ima namen resiti pred vsem vprašanje ta. direktnih davkov. Jutri v torek se prične T ministrskem svetu razprava o Doumerje-vih finančnih načrtih. Borzna poročita — Ljubljanska borza danes nI poslovala. — Zagrebška borza danes nt poslovala. V prostem prom-tu »o notirali: Curib 10 9050. Newyork 56.40, Milan 22S, Dunaj 797.50. Pariz 209, London 27390, Prag* 167.40. INOZEMSKE BORZE. — Curih, 24. decembra. Prcdborza Beograd 9.1750, Pa.iz 19.10, London 25.13^ Newyork 518, Milan 20.90, Praga 1535, Dunaj 7315. — Trst, 24. decembra. Beograd 43.9P Pariz 91.75. London 120.20, Newvork 24.7& Praga 73.40, Curih 479, Dunaj 350l stran 2. »SLOVENSKI N ARODi dne rt> decembra 1925 Reklaine ne potrebuje 0. Bernaioolć ker se blago radi svoje kvalitete in cene samo priporoča. --- p.p. pokorno javljam, Imenitna scena iz velefilma »Ljubimkanje v gamiiiji" ki ga za božične praznike predvaja - ELITNI KINO MATICA — I iz sm Rusija. Po Locarnu dobiva vedno več fivljenske moči misel na razorožcvanje. Lloyd Geor-ce meni, da ji je v glavnem na poti sedanje stanje Rusije ln njeni odnošaji do ostale Evrope. Kakor je bodočnost Evrope in vsega sveta bistveno odvisno od izvedbe razoroievanja, tako je razoroževanje odvisno od Rusrje In njenega stališča napram Društvu narodov. Rusija pomeni še vedno nevarnost in ogrožanje ne samo za njuie sosede, marveč za ves svet. Na Dainjem Vzhodu se preveva Kitajska z boljševiško propagando, nekatere kitajske armade se preskrbujejo b arzenaiov boljševikov in kakor se pravi, Jih Šolajo ruski oficirji. Tudi ameriški kontinent ni varen pred ta-IrJm rovarenjem. Celo nekatere južnoameriške republike čutijo učinek zvite propagande boljševikov. Iz vseh vzrokov je važ no* da se skiene z Rusijo mir v svrho, da pride Evropa Ln ves sve* v ravnotežje. Ako bi živela Rusija v miru s svojimi sosednimi deželami in bi se ne čutila izločeno iz idružbe evropskih ljudstev, bi nehala napa-jđaa* državne naprave drugih dežel. Nevarnost za te naprave ne tiči toliko v boljše-viškem nauku kakor v dejstvu, da stalni ruski zbodla]] povzročajo v drugih državah razjarjerrje in je ravnanje z Rusijo ysled tega enako ravnanju s kako zavrženo deželo. Circulus vitiosus: Rusija se zopet maščuje in svetovni mir je zbos tega vedno ogrožen. Pod sedanjima razmerami bi gospodarska obnova Rusije pomenila neizogibno naraščanje njenega vojaškega oboroževanja. Rusija je država, ki stoji (danes sovražno proti ostalemu kulturnemu svetu. Njene armade so oprcm'jene preslabo, da bi mogle misliti na kak napad; ako pa si dežela opomore, bo opremila svo le armade bolje kakor leta 1914. Trockij, Id se vrača zopet k oblasti, le vse drugačen administrator kakor pa Sukomlinov, ki le poslal na bojišče milijone vojakov, ne-da bi jim dal na pet zadosti orožja, topov }n municije. Novo oborožena boljševiška Rusija bi se vrgla prejalislej na tega ali onega svojega soseda in bi ga raztrgala. Tako bi bil svetovni mir zopet težko ogrožen. Tako sodi stari angleški državnik; te dni pa je Ćičerrn v Parizu napram novinarjem izjavii, da predstavljajo Rusijo nji nasprotni elementi na zapadu kot kvari te-ijico mirovnega razpoloženja, ali eden izmed temeljev sovjetske politike je mirovna želja in stremljenje po prispevanju b konsolidaciji splošnega miru. Za Rusijo ni mogoča druga politika, kajti «ml potrebujemo mir, da bomo mogli izvesti gospodarsko obnovo, ki je glavni cilj naše delavnosti«. Po Cičerinovi Izjavi ostane sovjetska vlada pri svoj trn stairšču do Društva narodov in želi direktnih pogajanj za dogovore z drugim: dcielam? o vseh vprašanjih, ki jo interesirajo Glede pogodbe v Locarnu pokaže bodočnost, ali ima res oni mirovni značaj ki ga Ji nadevajo prizadeti aH pa jo bo kdo izmed njih pozneje obžaloval. Za sedaj stoje za Rusijo v ospredju pogajanja s Francko. Ta so največjega pomena... Maroko, Pariški list *Dei» trdi, da ve iz zui.^ii-vega vir?, da je koncem novembra prispela v Maroko petčlanska delegacija Abd el Krima v i;aJsrrožjem inkognitu. Odnošaji Abd el Krima s sovjetom se priznavajo sedaj s člankom, ki je izšel dne 5. decembra v «Rdeči zvezdi* pod naslovom «Na5 boj za svobodo*. Tam pravi Abd el Krim: Ne moremo trpet! dalje gospodstva katerekoli evropske sile. Evropa je postala po vojni igrača denarnih mogotcev ln pohlepnosti svojega kapitalističnega razreda. Mi, arabski rodovi, moramo zlomiti jarem, ki so ga položile na nas Anglija, Francija, Italija in Španija. Prvi udarec so dali mednarodni hegemoniji naši egiptovski bratje. Pričetek druge ofenzive tiči v Maroku. Kmalu bo bila ura, ko sprejmejo velik boj za svobodo tudi ljudstva v Alžiru, Tunisu in Tripolisu. Odkar smo bili v verskih bojih potisnjeni s Španskega polotoka, ki smo ga okrasih* s svojo umetnostjo In obogatili s svojo energijo, je ta dežela shirala brez odpora. Šovinizem španske vojaške kaste ie napravil v Maroku pokopališče za špansko mladino. Mi zahtevamo, da tuje države vstavijo svoja brezkorisrna pustolovstva in da zapustijo Maroko. Mi se b>-mo brez usmiljenja borili, dokler ne izpolnimo svoje naloge, to je, dokler se ne osvo bode vsi arabski narodi n3 bregovih Srednjega morja m v Mali Aziji. Nevarnost z Vzhoda A; atski probiem v najširšem pojmovanju se po svetovni vojni giblje vedno znatnejše in obsežnejše, a čemur prispevajo v obilni meri napačne metode zapadntkov. Po svobodi hrepene ijudstva. Turki so komaj dokončali svoj boj, že se oglašajo Sirijci, Arabci, Egipčani in Perzi, ki se hočejo Iznebita zapadnega jarma. Indija je vulkan. Vara se, kdo mrsii, da trenotni mir v njej pomeni morda udajanje v usodo, obratno, pod pepelom tli žerjavica. Kitajska je razburjena. Iz raznovrstnih njenih bojev se dviga vedno jasnejše enotna obrambna velja obupanega ljudstva proti tulcem. Japonska se je posoda visoko že pred vojno, ali povojni čas ji je prizadjal rane in hudo trpi ondi na posledicah potresne ka-tastrofe. Ali Japonska je žiiava in ljudstvo je radarjeno, zato pride sigrrno Še do večje veljave. Japonska heče biti voditeljica ljudstev na Dainjem Vzhodu. Rusija pa bo zbirališče za delo v določene svrhe vsem prizadetim ljudstvom ... Tako sodi v svoji knjigi «Ge'.b gegen VVeiss* nemški novinar E. Salzmarm v Pckjngu, ki potuje In opazuje Vzhod. Ameriška zunanja politika* Državni tajnik Zedinjenih držav, Kellogg je govoril te dni o problemih ameriške zunanje politike. Faktor ameriške politike ]e sklep, da ne posega v čisto politične zadeve Evrope. Veruje pa, da so Zedinje-ne držav v mejah svoje politike prispevale k rešitvi najtežjih evropskih problemov v vsakem pogledu in da so pospeševale ekonomsko rekonstrukcijo. Zed:njene države pa se tudi udeležujejo raznih konferenc, tako glede pošte, brzojava, zdravstva, gospodarstva, konference za kontrolo trgovine z orožjem ln municijo. Zedinjene drŽave so vedno pripravljene za delovanje v korist znanosti, trgovine, Industrije, za odpravo vojnega gorja, za določitev načel mednarodnega prava, za podporo kmetijstva in sploh zadev, ki so podvržene mednarodnemu razpravljanju. Po svetovni vojni se vidijo znaki, da se hoče Evropa otresti starega sistema z vojaškimi alijaneaml podpiranega ravnotežja. D^ovor v Locarnu že ni bil več zgrajen na stari bazi. marveč je sestavljen tako, da naj se združijo evropski narodi k skupnemu paktu varnosti in prave, k razsodiščnemu postopanju m zakonskim določbam. Polagam pa feto-tako veliko vrednost na duha v Locarnu kakor na pogodbe same. Konferenca je biia sklicana, da reSf. zgolj evror-ska politična vprašanja. Ameriško ljudstvo Je rmelo velik interes na tem gibanju, ker se interesira za mir in napredek civilizacije. Glede interaliiranih dolgov meni državni tajnik, da Je bila druga Intervencija Ztdi-njenih držav v Evropi, Izvršena neposredno po volni, enako bistvena fn pomembna kakor aktivna udeležba na bojišču. Visela je nad Evrop lakota, politični in gospodarski polom. Amerika je dovolila posojila 10 bilijonov dolarjev. Pozo j i Amerike so bili velikodušnejši kakor drugih upnikov. Vpoštevati se mora tudi. da so Zednicne države izdale za vojno približno 30 bilijonov dolarjev. Ameriško ljudstvo le bvin med vojno fa po vojni tlačeno z davki. O pooolr.em vitanju do'gov ni govora. Potiskala se je baza za poravnavo z vpošteva-njem razmer dolžnika in pravičnosti do ameriškega ljudstva. Demokracija, fašizem, boljševizem. V deželah slabe demokracije m tam, kjer demokracije Še ni bilo. sta nastopila fašizem in boljševtzem To je značilno: katoliške dežele prehajajo Iz enega razvojnega Stadija v drugi z revolucijami. Ko v taki dtžeii. kjer se duševna dispozicija narodu Še ni prilagodila demokraciji, zavlada liberalizem, je to povsodi površen, slaboten liberalizem, ki ne more zasaditi glob Ijih korenin, zato pa se duša naroda vrača k vladni obliki, ki ji Je bližja: v Italiji m na Španskem diktatura. Fašizem in boljševizem predstavljata vladne in ustavne oblike v deželah, kjer se demokracija še ni mogla udomačiti s svo.imi prvimi temelji. P"Aa.zaTo se je, da je slede na red fašizem za Italijo izbor r o sredstvo. Povsod drugod je fašizem samo ime za stari nacijo-r.aiizern in nii drugega. V tujini nima filozofske podlage, dobrega " sredstva v tujini ni doma. Enako je tudi z boljševizmom. Kriza demokracije, o kateri se toliko govori, se je pokazala v drugih dsielah za ozdravljivo kot hrrpa povojnih držav, katero so dobile na ostrem vetru zgodovine in nič drugega. Demokracija živi in bo živela* Nekoliko l^pih m'sli o tern je napisal Američan James Bryce v knjigi o modernih demokracijah. Tam izvaja: N bena druga vladna oblka ne zahteva od državljana toliko (na Inteligenci, d !u ln nravnosti), kakor demokracija in nob:na mu to-!iko ne vrača. Boj za ljudske pravice je končan. Slabost' demokracije so samo slabosti ljudi, ki žive v njenem sistemu in ga izrabljajo. Zato nudi demokracija največjo možnost za izbiro voditeljev in največjo možnost za korekture v slučaju, da je slabo volila. Vsak absolutizem — fašizem in bo'Mevizem sta absolutizma — je ne i.vremeni} i v, v njegovem bistvu Je, da je tudi nepopravljiv, d^čim se demokracija obnavlja srma in prilagođuje času svoj značaj. Demokracija zato nikdar ne usahne. m. u pio lir 39. ?3naa?!a 1926 haiel „Uaioa" = Sept annees de pojH]que Int.rtore Tschecoslevaoue 1918 — 1925. Napisal Karel Šed*vy. Praga 1925. Založništvo »Or-bis«. Drobna knjižica 69 strani z lepimi fotografijami vodečih Češkoslovaških dr-Žavntkov ter z hi«truktivnim opisom dosedanjih kabinetov. Pisatelj Karel šedivy, ki spada mrd najodličnejše zastopnike Češkoslovaškega novinarstva, pripoveduje prav nazorno o razvoju notranje politke na Češkem. Opisuje težkočo, ki so se pojavile v poedimb dobah in dala, ki so jih izvršili kabineti. V teh sedmih letih !e Češkoslovaška republvka šestkrat izmenjala vlade. Prvemu kab'netu ji načeloval vodja naciionalrun demokratov dr. Kramar, drugo in tretjo vlado je sestavi p-kojni socijalni demokrat T 'J s a r, sledil je četrti kr.bmet dr. Č e r n e g a, nato kabinet zunan-jega nrnistra dr. Beneša m končno kabinet dr. Š v e h 1 e. Podrobno Je načeto tudi vprašanje In zadržanj"1 nemške manjšine, o kateri govori pisatelj zelo stvarno in objektivno. Tudi slovaško vprašanje avfmomiie }e obravnavano. O nemškem kakor o avtonomističnem vprašanju priznava celo, da spadata med probleme, ki se v dosedanjih 7 letih niso rešili in ki y*h mora rešiti najMižla bodočnost. Pred nami se vrste vsi važnejši zasoni, katere so uzakonile perdirt vlade. Podučen Ji di opis socijalnih sp-rov in nevarnosti, ki so se poja\!ja'e v tistih letih, Skratka. -žica nudi francoskemu bralen p »srečen informativen pregled ČcSkosl ivaSkc no»r»-nje politike, ki je koujno precej pripomogla h konsolidaciji Čcikosl »vaške republike in tudi prispevala k uirdtvi odličnega glasu ki si ga je stekla ta država v mednarodnem svetu Ravno te n |o« politične, vseskozi demokratične ti 'liberalne metode so bile, ki so omogočile, da je Češkoslovaška brez vetjih sodJajMli in nacionalnih pretresljajcv prebrzu1;.n op.— ne čase. To treba posebej priznati, Jcad.jr pomislimo, da šteje neme':1 manjina >rW lično število mi\jonov dus in da tutfi slo-vaško vprašonje Še nI rešeno. V obeh osU rib so češki kaVneti d >kazali ne M£m mero takta fn modrosti. Knjižica služi češkoslovaški zunanji propagandi, bo pa tud* zalegla v Informativnem _7:ru. — Fašistov^ho božično dar"lo Slave nonru Izšel ie dekret rfmskc vlade s ka -rim se odpravlia:o tiste dodatne ur.e na osnovni šoli med Sloveri v Juli s-jrjan/i< r"----- \ Po svetu. * Kdo je moral na dal'e čakati na v. i spomenik? Edini spomenik Adamu kot praočetu človeštva so postavili v Ba!:!~noni v Ameriki šele pred 15 let!. Adam ie tore« Izmed vseh Zemljanov moral najdalje čakati na svoi spomenik. * Tudi Švicarji se izscrujelo. Tz Ber- -poračajo, da se je od januara do konca r vembra izselilo 4078 oseb v prekomors dežele, to le 221 več nego v enaki dobi lat skesa leta. * Korektni Bach. Ko je pri se! nekoč 1 hann Sebastlian Bac-i v neko veliko d-žbo. je sedel pri klavirju neki gost in fan ziral. Ko je videl, da :e vstopil velik rr ster, je skoe>"! pokonen in končal z d; nanco. Bach. ki ie to slišal, se nI zm^ni* za gospodaria. ki mu ie hitel nasproti In tudi ne za drug? croste, marveč le tekel klavirju, popravil disonančni 3kord ln kliučil s primerno fugo, šele potem, ko • zadovoljil čut svoie muzikalične redne je stopil do gospodarja, se mu prikloni! ga pozdravil. iT Sijajno! Razkošne! JftoJerno! pouol!!va?3 novo! E II! III I L Kolosa na teomedi a iz življenja bivših avstrijskih oficirjev. — Snov ie vzeta iz česa eno 'eto pred petome vojno. — Jcs' velikn ceianj razkošno opreml'en h, polnih Šale »n ćovthov ter smeha do solz brez kraja in končal V glavnih vlogah nastopajo samo znane in splošno priljubljene filmske zvezde kot J{arry £ic^c ti\hn J(amyf Jlbri Kid, Jtans Jnnkermann L t. 3. imenitne so in nad v;e nspele scene kot: Temperamentna plesalka Anita in armi:s'<3 komandam Emendorf — Lepa jrroflca Marila Šarlota In mladi ka» petan VVallendorf — Poroka na wpovelTe** — „Disciplina** — „P-p-pokorno javb'am — wPozor . . . . ! — Gospod nadporoćnik |e mo'a soproca — Snaia je pol zdravja — „Deveta ura — Ljubezen, komični /aplet-laji brez konca in kraja ter smeh, srneb ln zopet smeh.......! Predstave se vrše ?sak dan ob: 3, pol 59 Gf pol 8 in 9. Predpredata vsfointc od 15. -pol 1. -a- Prvovrstni n-»e>niski orkestar svira pri vseh nredsta^fih. — Vit! n«i ^ssk-m nabavu i en str alka-n C £ N £ NE Z VIS A NE! Pi!EDNAr£!?ANIf.Q: Edini pravi francoski komik B1SC0T :n ostali dobroznani francoski igralci v najnovejšem BISCOT-tilmu revije 1925/26 „P skrovezet'* KiitriLi Kino Matica Ts:woiim. vodila! kino v Ljubljani teletom iz* I rh I Mfball Arcibašev: Mali Ofto — No, a če bi? — je dejal študent trdovratno, kakor da jo sili k nečemu, kar mu je potrebno. — No. m kaj potem? — se je za* smejala Oiga Nikolajevna nalašč, ho* teč ga malo podražiti... Nu, pa naj bo... To mora biti zelo zabavno. Pri tem je lahno zardela, ker tudi sama ni verjela svojim besedam. A bi* 10 ji je strašno všeč. če je mogla fra? pirati moikega s predrzno besedo. Šudent ji je gledal dolgo in molče naravnost v oči. Pod vplivom njego* vega pogleda je Olga Nikolajevna Se bol.; zardela in kar je začutila v vsem svojem telesu nemirno drhtenje, kakor jja čuti bržkone ptica, kadar jo gleda strupena kača. Začutila je, da jo obraz in telo nekam čudno peče, po glavi so 11 pa začele rojiti čudne, nemogoče sli* ke. V mladi dami se je zganila istočass no groza in skoraj še ne zaznana tajna želja. — Zabavno? — je ponovil študent počasi. — Ne vem ... se je zasmejala Olga Nikolajevna prisiljeno. — A če storim to jaz? — je vprašal Študent prcrlrzno in naglo. Olga Nikolajevna je začutila, da je rvrekoračil pogovor meie možnosti in da se pričenja nekaj serijoznega, ostuda nega in strašnega. Oči so se ji zasve* tile, toda premagala se je in obležala na divanu. — Vi tega ne storite — je odgovo* rila. — Zakaj ne? ie vpraSal študent po* časi in previdno, toda s predrznim na* glasom. — Ne storite! — je ponovila Olga Nikolajevna ponosno in pripomnila prezirajoče: — veste kaj, to je pa že preveč, spozabili ste sel Prekiniva ta bednsti pogovor! Študent se je škodoželjno zakro« hotal: — Ne... zdaj ga ne prekineva! Olga Nikolajevna je v ponosnem začudenju dvignila svojo lepo glavico. — A iaz ga prekinem! — Ne! — Nimate pravice! — Imam pravico do vsega... je odgovoril študent osorno. — Ne, nimate... je ponovila mlada dama in naenkrnt je začutil-, da nima od nikjer nričakovati pomoči. — Zakaj? — Zato, ker nočem tega! — Jaz pa hočem! — je ugovarjal študent predrzno. — Pa ne bom poslušala! ___ — Prisilim vas. t— Ne, nikamor ne pojdetc — Je zakričal študent, skočil kakor mačka k vratom, jih zaklenil in se postavil pred nje. Olga Nikolajevna mu ni pogledala v oči, pač pa v podbradek, hoteč ga s tem užaliti. — Vaše šale so grobe in neumestne1 — ie dejala ponosno in rdečica jo je obliia. — Pustite me. Spozabili ste se J — Nikamor vas ne pustim! — je dejal študent srdito. — Pustite me! — je zakričala mlada dama in zateptala z nogo. Študent je odkimal z glavo. Strašna jeza jo je pograbila. Še ni* koli v življenju se ji ni pripetilo, da bi kdo tako predrzno govoril z njo. Ozrla se je na njegov spačeni obraz in stiss rila zobe. Strašno jo je mikalo, da bi ?. vso silo udarila po tem lepem, predrznem obrazu. Študent je uganil, kaj pomeni kret* nja niegove roke, ki jo je nekoliko dvignila. — Pazite se! je dejal svareče, ne da bi se ganil. Olga Nikolajevna je stala pred njim in se vsa tresla. Ni vedela, kai bi po* čela. Zdelo se ji je, kakor da vidi v sanjah strašne prikazni. In naenkrat se je spomnila moža in začutila, da ii ie neizmerno drag in mil. Tisti hin je bila pripravljena žrtvovati gledališče, živ* ljenje, svobodo in vse na svetu, samo da bi bil on tu, — Kako si drznete? — je dejala in glas ji je drhtel od jeze in strahu — Kdo je vam dal to pravico? — Vi sami! — je odgovori! študent porogljivo. Olga Nikolajevna je začutila, da ji je stopila vsa kri v glavo. V očeh se ji je stemnilo. Njegov s krvjo zaliti obraz in pohotne oči so zaplesale pred njo ter se strnile v eno samo čudno, vsemu njenemu telesu zoperno rdečo liso. Ne da bi se zavedala, kaj dela, je naglo dvignila roke. Tisti hip jo je nekdo zgrabil kakor s kleščami za roke. neka strašna sila jo je pahnPa nazaj in s skuštranimi lasmi je padla na divan. Študent jo je nritisnil k divanu ter ji stisnil roke ta* ko. da se ni mogla ganiti. Njegovo za* huhlo lice se ze malone dotikalo nje* nega vročega, lepega obraza s prestra* šenimi očmi. 'Nekaj časa sta molčala in si divje gledala v oči. Nekaj strašnega se je razprostrlo med temi moškimi in žen* skimi očmi. Bilo je. kakor da se bore na živlienje in smrt. — Pustite me! — je dejala mlad^ dama znmo'klo in se skušala izviti iz njegovih rok. Malo ie manjkalo, da se mu ni iz* muznila. Toda takoj si ie opomogel in jo še boli pritisnil k divanu. Nekaj časa ga je gledala molče, spačenem obrazu se ji je poznalo srr i no sovraštvo. — Idi jot! — je vzkliknila naenkr in se mu porogljivo zasmejala nar-" nost v obraz. Tisti hip so se njegove oči sremn ves obraz se mu je spačil in v stri jezi je kratko zamahnil ter jo ud po licu. — A, idijot praviš? ... Le leži grdoba! — je zamnnral ves iz sebe, Mlada dama je bolestno in ču93 •SLOVPNSKI NAROD« dm 25 decembia 1925. Mrin 3 Prosveta Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani, DRAMA. Sreda, 23. decembra: Ob 20. «Veronika De* scniška*. Red A. četrtek, 24. decembra: Zaprto. Petek, 25. decembra: Ob 15. «Zimska prav* ljica». Mladinska predstava po znižanih cenah. Izven, bobota. 26. decembra: Ob 15. aPegica mo* jega srcar. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20. oPerifcrija*. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja. 27. decembra: Ob 15. «Vdova Rošlinka« Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20. »Druga mladost«*. Liudska pred* stava po zn'žanih cenah. Izven, ronedeljek, 28. decembra: Zap~to. Torek. 29 decembra: Ob 20. «Veronfka De* seniška*. Red D. Sreda. 30. d?cembra: Ob 20. aZa narodov blagor« Red F. Četrtek, 31. decembra: Zaprto. OPERA. Sreda, 23. decembra: Zaprto. Četrtek, 24. decembra: Zaprto. Petek, 25. decembra: ob % 20. «Prodana ne* vesta*. Gostovanje Mane Žaludove in Zd.nka Knittla. Izven. Sobota, 26. decembra: Ob 15.: «Orfej v podzemlju^ Ljudska predstava po zniža* nih cenah. Izven. Nedelja. 27. decembra: Ob 15. «RigoIetto». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ponedeljek. 28. decembra: Zaprto. Torek, 29. decembra: Ob 19 30 «Srce iz lec* ta». «Poziv na ples*. »Capriccio espagno* le». Pantomimični baleti. Red B. Sreda. 30. decembra: Ob 20.30 «Eva». Red C. Četrtek, 31. decembra: Ob 18. »Orfej v poda zemlju*. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven, Slov. marlj. gledališče »Atena« v Nar. domu 26. dec: Razbojnik Moroz (M. Jare.) Snegulčica (dr. L Lah) 27. dec: Tri želje. Zakleti kalif. (BenndorfJ Začetek obrakrat ob 3. In ob 6. popoldne. Kolektivna razstava umetnin J Kilbert - V Štoviček Dva mlada umetnika, ki sta zrastla med nara!, a sta oba sinova čeških očetov, oba tudi češke umetniške šole, sta pTlre. d Ha v Jakopičevem paviljona kolektivno razstavo svoje muze. V Jako neugodnem čaeu. 21vlxno v dobi splošne duševne depre sije in politične razburkanosti; znak naših dni je potiskanje na vedno nižji kulturni nivo. precenjevanje fizične geste, ki Jo Izvaja nekvalificiran dninar ln M velja več, kakor nal vzvišenejša umetniška zamisel ter najgloblje občuteni umetniški tvor. Razstavila sta v času, ko se smatra u met. nost sa luksuz rn ko nimajo prav tisti sloji nobene možnosti več, da jo podpirajo, ki bi imeli edini smisla za to. Kajti na vrhu Je parveno, «iavno mnenje* zastopajo pogosto negodnt dTletantJe in U6llJuJejo zmedene nazore o .pravi umetnosti«, ter povečujejo kaos. Končno: razstavila sta pred božičem v najneugodnejšem vremenu, torej ob pn-Kki, ko Imajo izdatki družin In pota atov in mamic svojo feullle de route. Za uspeh razstave same neugodnosti, za umetnika 'n njihovo stremljenje pa pečat idealizma. Gosp. Jaro Hllbert jo polnokrven. resen umetnik, ki nas navdaja z najlepšimi upi za bodočnost, dasi že sedaj Izsiljuje paše odkrito spoštovanje. Naše, ne ravno pregoeto zasedene vrste z zastopniki hlato. ričnega slikarstva dobe v Hilbertu pomemben prirastek. Do tega naziranja nas upra-vičuje pet velikih slik: Izgnani (št 2). Konec (št. 3), Kaln (št. 4), Lov za srečo (št. 5) ln Izdajalec (št. 6). Nekaj teh slik Je bibličnih (št. 2. 3. 4. 6), vendar tiči v večini izmed njih tudi nekaj vsebine za našo dobo; rzgnani Adam obupno premišljuje o problemu: Kaj pa sedaj? osobfto. ker poleg nJega tarna Eva — torej za bibličnim poročilom pendant modernega socljalnega pitanja. Kalna preganja pekoča vest — za bibličnim nredmetom pitanje etike. «Izda. jalec* Je Juda Iškariot, ki se je obesil iz kesa ln obupa; — a za nas ne pomenja samo bibličnega Juda. amnak tud! Izdajalca iz nnSih vrst, k' naJ pa zadeoe slična usoda, četudi bi ne bila očita vsemu svetu. Hllbert je pokazal v teh slikah poznava, nje ln globoko pojmovanje predmeta, ki se ga loti. bujno In učinkovito, razumljivo fan. tazijo (Lov za srečo) tn urejena estetska načela za kompozicijo. Izraža se odločno, krepko; tupa tam prodre m*adeulška sila na površje, ki se ne ustraši nikake zapreke, niti miselne, niti tehniške. Umetnik je filozof, ki razglablja ln r>rIspodablja. ko slika. — A historična panoga mu ni edino popri, šče. ampak tudi problem portreta ga zanima. To nam svedoči sedem portretov ln en pot u akt. Povsod! se vidi smotrennst. do ločna načela, vestno opazovanje prirode ter posrlohitev r Individualnost. — Tema so pridružuje v Izdatni meri pokrajin a rstvo: 24 slik te vrste nas poučuje, kaj 2more. Za. nima ga vse: romantika, idila, solnce, oblak, tema (Vltava po noč!, št. 22). pleln nir, prestrežena luč itd. Pred njegovim! slikami se lahko zamislimo v situacijo vsake posamezne pokrajine, kakor da se nahajamo tam. — Tudi kot dekorater Je podal dve skici (gouache) za fresk! v nagrobni stvarne, nlk. — Kar moremo ugotoviti na podstavu Z9 slik. ki so v razstavi, Je v prvi vrsti odločna usmerjenost k estetski liniji, tn točni risbi, kar Je naš dičn! Vavpjtlč samozata. jevalno med nami povdarjaL Menim, da bo vesel tega mišljenja. Seveda mislim na estetsko linijo« ki ne ugovarja potezam, ka- kor jih začrtava narava s svojo neugonob-no roko. Skoraj ob sebi umevno je. da mora biti Hilbert tudi dober perspektlvičar, ker študira svoj predmet že v risbi. Pa ne le to. ampak pii nJem opažamo tudi — zavedno aH nenameravano — teženje za tem, da uvede v moderno sliko tudi velike perspektiv ične probleme barošklh slikarjev. V raz. stavljenih slikah Je to opažati samo Še v posameznostih; večja dela bo pač prinesla bodočnost — tako upamo. Pri risbi pa ne ostane. Tudi ko jo ode ne v barve, zasleduje vestno vse pojave v prirodi: zračno perspektivo, osvetljave senco in osenčen je. prlsev. odsev itd. — To so nedvomno tako važne kvalitete, da nas more navdajati iskreno veselje, da imamo take? i umetnika, k! pa obeta še mnogo več. S tem pa n! rečeno, da naj brezpogojno odobravamo a'i priznavamo vse, kar priha ja Iz Hllbertove delavnice. Tako n." pr. b; ne želel Imeti njegovega »Izdajalca* v avoji hiši; kakor je sicer dobro zamišljen ln izvršen, tako grozen „e v učinku. Ta slika sodi v javno galerijo, kakor «Konec* (št. 3). kjer se vidi, a se živci zopet uravnajo po milejših utisth od druge strani. — V portretu zasleduje gotova načela: podaja nam individualne poteze, Inkarnait, kretnjo, duševno ubranost; v posameznosti se ne spušča v filigranskem delu, kar se splošno utrpi, samo pri očeh bi pa radi videli ne koliko več pažnje. Navadno vodi osvetljavo v gotov! smeri s prestreženo lučjo na portretiranea, tako, da poudari tudi estet sko vse njegove podrobnosti. — Pri pokra jinah mu je problem luči glavn! moment" posebno tam postane umetniško zanimiv, kadar se loti predmetno podrejenih točk, kakor Je n pr. aBabna gorica« (št. 16). sama na sebi dolgočasen razgled, a zanimiv v osvetljavi. Včasih ostane kaka podoba tudi manj prepričevalna, n pr. »Zapuščen park v jutru* (št. 18). ki v Spodnji partiji noče povse ugajati; tako je tudi pri sicer Jako učinkujočem »Triglav ln Stenar tzpou Ftoglice« (št. 28), z osvetljavo v treh pa sovih: gornji del v svetlem žaru, srednji v omiljenem prlsenčju, tretji, (t. J. spodnji), teman, osenčen, pri čemer pa moti ospredje na desni strani. Zanimiv problem je re-Seval v razgledu (št. 22) «Vltava ponoči« (v Pragi); a tu re mu je uprla lastna umetnost, tako, da je le deloma dosegel svojo uamero; površina Vltave je nejasno poeta na. Tudi tehnično n! na viš^u. ker je delal s sikativl ln je površina že sedaj — slika je stara dobro leto — razpokana do pod-s troj a: naturam expeiles furca, tamen usque recurret — Hilbertov drug, gosp. Vlado štoviček, mu je duševno soroden. Razstavtl je umotvore Iz mavca, terakote, brona tn marmorja: proste plastike, pridvlgnjene reliefe tn plakete, posamezne sohe in skupine, cele postave ln doprsne kipe, pripovedujoča. Iz življenja posneta ali prosto zamišljena dela. v mirni legi rn živahni kretnji. In vse to ima slog na sebi. Posebno povdarjatl Je dej stvo, da je š. v pretežni večin! svojih pro izvodov pripredel tam. kjer se je odtrgala nit doslednega razvoja v umetnosti, pri akademskem, posebej pri romantičnem slo gu. t j. pri stilu ThorwaJdsonovih eplgonov. nekoliko celo pod vplivom Richterjeve ln Schwindove smeri. Pa ne, da b! kopiral _ nikakor! Kajt! on je modern, vseskozi človek naše dobe, a njegovo umetniško pro pričanje mu veleva, da oblikuje s pomočjo romantičnega sloga, dočim ostane karakteristika njegovih proizvodov novodobna, mo. derna To Je pa pri štovičku, kakor vse kaze. začetek. On se bo razvil in bo ustva ril svojo osebno smer, ki pomore morebiti do ozdravljenja nebrzdanega brezsmerja in muhastega samovolja. To upanje Je orien. t'rano v bodočnost; za enkrat je Stovičko va duša še umetniško na razpotju. Poleg romantičnih oblik se poslužuje tudi moder ne »velikopoteznosti* — a vendar vselej brez pretiravanja ln ne da bi «se šel kdaj skrivalnice«: jasen in določen je vedno. Tudi štovičkove plastike nfso čisti evangelij popolnosti. V njih pozdravljamo samf« napotitev v preokrenitev in smotrenost estetskih oblik. V kompoziciji skupin se bo brez dvoma poglobil In izpopolnil, tako, da bodo imeli posamezni del* njegovih grup tudi dobro medsebojno zvezo v kompozlcio-nalnl misli ln da s! bo Jemal pomembnejšo vsebino, da jo oblikuje. Splošno Je rahlo — tn finočutna duša. posebno nadarjen in izvežban za milo potekajočo črto, za izraz nežnosti. Za muz*-kalično ritmiko Ima Izreden čut. tako. da ritem usnovl in ga prenese tudi na opazovalca, ki ga čuje In čuti z očmi. Tu se preverimo o resničnosti Izreka, ki ga Je obli. koval Biilow: «Im Anfange war der Rhyth mus*. — Nalbotje bo mogel Izpopolniti kompoz* cijo skupin, ki kažejo vse še dokaj paratak-tike. n. pr. »Nezaposlenost« (št. 41). alt «Ave Marila« (št. 50) in tudi reliefni kompozicij! «Z vinograda. I in II. (6t. 75 In 76) sta precej neprozorni. v gibanju oko. reli. — Idilična skupina «V dežju* (št. 47* je otroči© srčkana, a »Trgatev« (št. 60) prav vzprejeroljiva; tudi »Materina ljubezen« (št. 46) in »Obun« (št. 59) sta obču. tenj In dobro sklenjen! Od posameznih sohlc Imajo skoraj vse svoje vriine. ? prvi vrsti plesalke — gole in oblečene — v veliki men. Tu Je vse pretehtano, premišljeno, preštudirano, vestno opazovano. Ritem se čuti lx oblik A tuđ! statika ln težišče sta ugotovljena v njih — vse pa s smotrom na plastično stalnost (ali pl. mir). V tem pogledu so posebno tipične št. 42, 43. 44. posebno pa 55. — Od ostalih omenjam st .45 (Belflka protja) in 61 (Na polju). Dobro zasnovani sta št. 48 ta 49 (»Ciganka« I. in 11.), » obe sta preveč romantično kultivirani, ka-kor bi bi H ušli Iz kakega biedermajerskeg.i salona, Pogrešena Je št 56 (Plemklnja); nihče pa more reči, kdo Je ln odkod ta is katere dobe. Glava m oprsje sta v nošnji iz 16. stoletja, okoli paau ln ob kolku \z 18. stoletja, ali nižje doti do stopal Jo pokriva moderno pliese. krilo. Tu bo treba iz. popolniti kostumske študije. Najlepši in najfinejši umotvori so čtovičkove plakete tn od prostih plastik otroški portretL Summa summarum: razstava nam predstavlja dva vsega u vale van ja vredna talenta, krepki Individualiteti, kl se more. ta izpopolnit] v vodilni osebnosti — z vztrajnim in idealnim delom. (Razstava Je še odprta do 26. t. m.) J os. Mantuani, — Gostovanje gospe Mane Ža lud ove v ljubljanski operi. Gospa Mana Zaludova je ena najboljših dramatičnih pevk izmed vseh čeških in tudi evropskih umetnic. Njen krasni, blesteči, v višni žareči sopran, zdru* žen z izvrstno igro in pristnim čustvova« njem, jo predistinira za veliko karijero. Svojo umetniško pot je začela v Bratislavi I»od vod tvom Oskarja Ncdbala. ki pri« pravlja letos turnejo češke opere v Pariz. akor jo ie izvedel prej v Barcelono. Na tej ti.-rne:. bo pela Mafenko v Prodini nevesti «>spa Zaludova. Iz svojega sedanjega za* grebškega angažmana bo Zaludova baje iz* -topila ter v prihodniem času le go ;tova!a. Njene vloge so med dr g:m: Mafcnka. To* sca, Aida, Desdemona (Othelio), Elizabeta v Tannhaeuserju. Senta v Večnem mornar* ju, Amelia v Plesu v maskah itd. Gledali* Sko občinstvo vnovič opozarjamo na njeno gostovanje, ki bo v ljubljanski operi na sveti dan ob pol osmi uri zvečer v vlogi Ma* renke v Prodani nevesti. — Opera «Rigoletto» se izvaja med bo* žičnimi prazniki v nedeljo, dne 27. t. m. ob treh popoldne. Pri nedeljskem izvajanju bo pel naslovno vlogo g. Balaban, vlogo Gilde tla. Lovšetova in Mantovskega vojvodo go» spod Banovec. — Večer pantonimičnih baletov v ljub* I lanski operi bo med božičnimi prazniki v torek, dne 29. decembra ob pol osmi uri zvečer. Pri tej prireditvi se vprizori na pr* vem mestu Baranovičev balet «Srce iz lec* ta*. Ta pantonima spada v muzikalnem ozi* ru med najzanimivejše in najoriginalnejše jugoslovenske skladbe. — Na drugem me* stu se izvaja isti večer baletna pantonima na glasbo skladbe C. M. \Vcbra «Poziv na ples*, kot tretja točka pa baletna karakter* na slika Nkolaja Rimskega Korsakova «Ca* priccio espagnole*. Muzika je ognjevita in se ponaša s krasno instrumentacijo. Povsod, kjer se je izvajalo, je doseglo velik uspeh ter ostalo stalno na repertoarju vseh večjih gledališč. Ljubljanska vprizoritev je pri* pravljena po koreografiji zagrebške prima* balerine M. Fromannove. — ^Prodana nevesta* na sveti dan v ljubljanski operi. Pri vprizoritvi na sveti dan v ljubljanski operi bo gostoval poleg ?aludove, ki bo pela Mafenko. v vlog' Jan* ka g. Knittl. Kecala bo izvajal naš mojster petja in igre g. Betptto. — Slov. marionetno gledal 'sce »Atena« med božičnimi prazniki. Na praznik 26\ decembra vprizori mariionetne gledališče 2 izvirni slovenski lutkovni Igri. ki bosta nu-d'H dnrvolj zabave našim malim. Prva je »Razbojnik Moroz«, ki jo je spisa! Miran Jarc, okrogrla dogodivščina ki ji je snov vzeta tz narodne pripovedke o nerodnem butalskem županu, čigaT zajetna obMnost, besedno junaštvo In dejanska strahopetnost so predmet vedremu razpoloženju. Šveda ne manjka večnega trabanta Gašperja, ki kun-čno vso zadrego razvozila v velrko veselje srečnega župana. — Tej enodejainki sledi pravljica »SnegulČica«. ki jo ie spisa! dr. 1. Lah tn ki le že s vol čas b la zelo pri-ijub'jena marijonetna igra. Poleg pravljične Inscenacije nudi igra več z?lo liubkih scen, kakor ples palčkov Itd. Dne 27. decembra pa bo mar. gled. vprrzorllo vedno lepo baijko o »Zakletem kalifu« od Benn-dorfa, ki se odlikuje po pestri pravljčnosti :n bogatosti dejanja. Poleg »Zakletega kalifa« se vprizori še dvodejanka »Tri želje«. Začetek oba praznika ob treh m ob šestih popoldne. Vstopnice pred Malo dvorano Narodnega doma na dan predstave od 10. do 12. in pol ure pred začetkom predstave. — Cene prostorom od 10 Din do 3 Din. — Božična številka »Kopr'v« prinaša zelo posrečeno karikaturo Stepana Rad"ča, ki vodi nebeškega kralja na Hrvatsko. Na naslovni stramn vidimo božično pojedino, pri kateri se poljubujeta Radič in Sveto-zar. Pašič in njegov klubski nasprotnik Ljuba Jovanovič, Korošec, Davidovič in Spaho pa godejo na citre, gusle in boben. Tudi sicer Je vsebina te Številke prav veselega značaja, poma dobrodušnega zagrebškega humorja. Prihodnje leto b do »Koprive« Izhajale na 20 straneh. — Priporočamo tednik vsem. ki si žele koncem tedna vedrega političnega humorja. — Danici De Foe: Robtnson Crusoe. Za slovensko mladino prtredU Vladimir Levstik. Z barvno naslovno sliko in 7 celostranskimi ilustracijami po rzvirnih risbah Rajka Gubica. Založila Kleinmayr & Bamberg, dr. z o. z. v Ljubljani. Cena broširanemu izvodu 28 Din, vezani knjigi 32 Dm, s pošto 2 dinarja več. Ako Je v besedah nemškega pesnika, da je »najboljše baš dovolj dobro za mladino«, le kolfčkai resnice, potem smemo ceniti slavno zgodbo o Robinsonu nad vse knjige tega sveta Mladež vesoljne zemeljske oble je oddala zanjo svoj glas tn priča zanjo leto za letom, vsak dan Iznova. Ni ga kulturnega jezika, na katerega *Ro-» .sr>T CVu- e« n«. bi oi! previden, ni ga pismenega človeka, ki ne bi prišteval te divne knjige med najdražje spomine svojega detrnstva. Se odrasli je ne moremo ^dpreti ne da bi nas iznova uklenila v svoj Čar. Nič čudnega ni tedaj, da je »Robmeon Crusoe« od svojega prvega pojavtjenja med Slovenci tudi naši mladini to našemu ljudstvo brezprimerno ljub tn drag. Od stare Cafove in Parapatove izdaje pa do raznih bolj ali manj neuspelih priredb iz novejše m najnovejše dobe je romat med narod v mnogih deset tisočih izvodih. Založba Klcln-mayr & Bamberg. dr. z o. z. v Ljubljani se je lotila naloge, podati to kniiievno vele-de!o vendar že enkrat v res vzorni izbiri 100% na čista mast iz kokozovih orehov, zajamčeno izčiščena in hisijenična, se zopet dobiva v vsih trgovinah. in času primerno dovršeni jezikovni oblik'. Njena izdaja »Robinsona«, ki je prišla te dni na trg, je v tem pogledu prava mojstrovina odličnega pisatelja in prevajalca Vladimira Levstika in mimo teaa še tlustrovana z izvirnimi risbami Rajka Šubica. Roditelji, ki hočejo razveseliti svojo deco z »Robin-somom«, ter šolske m ljud>ke knjižnice, ki ga žele nabaviti, se zdaj ne oodo mogle več pritoževati, da d brega slovenskega »Rx> bmsona« ni. Zabeležiti je treba tudi to. da je Kleinmavr čz Bamberg-Levstikova izdaja s svojimi 162 strarmri srednje osmerke doslej najoobširnejša v slovenskem jeziku. Cena je spričo tega pač skrajno nizka. Lepo in vsebinsko dragoceno knjigo priporočamo kar naj topleje za božična in novoletna darila; dobi se po vseh boljših knjigarnah aH pa neposredno pri založništvu Kleinmavr 6t Bamberg. dr. z o. z. v Ljub j a ni. — »Madame Bdtterfly« v Št. Vidu na J Ljubljano. V nedeljo, dne 27. t m. se vrši v šolski telovadnici, kjer ima »Prosvetni odsek* svoj oder, repriza dramatizirane žaloigre »Madame Butterflv«, ki Je dosegla pri premijeri ve'ik uspeh. Nekatere solo-pevske točke iz Istoimenske Pucctnije-ve opere spremlja d:>mači salomJci orkester. Japonski kostumi so vsi novi, kakor tudi scenerija. Začetek predstave Je ob 6, tako da imajo Ljubljančani zvezo z vlakom za nazaj in sicer ob Vs9. zvečer. Igra le končana ob ft. Ptijatelii sokolstva ln vsi drugI se uljudno vab'jol — Zdravo! —c — F. Ks. Svoboda, Popek. Bogatin ln smrt Iz češčlne prevel dr. Fr. Bradač. Zbirka gledaliških iger. Oder 13. zvezek. V Ljubljani 1926 Založila Tiskovna zadruga. Cena Din 15, poštnina Din 1.—. 13. zvezek »Odra« prinaša dve enodeianki, ki bosta podeželskim gledališkim odrom prav dobro služili. Prva Popek, veseloigra s štirimi osebarri. Za Anico, hčer bogatega posestnika Grivca. se poteguje sosed Kliun. katerega pa hoče spodriniti njen nečak me-diclnec Ivan. Ko rrisll. da ie že zmagal, se zaroči Anica s Kljunom. — Bogatin ln smrt je igra v enem dejanju. V njei nastopa šest oseb. Bogatinu nenadoma zboli žena na smrt To priliko hoče izrabiti njegova prijatejica. da bi ga po smrti boga-tinove žene pridobila za moža svoji hčeri. Bogatin pa na to ne misli, ker noče pri-živeti svoje žene, izvrši samomor še pred-no mu javijo ženino smrt. V štirinajstemu sloptču prinese »Oder« Lahovo izvirno igro »Pepeluh«. Zbirko toplo priporočamo. — Bon ton. Knjiga o lepem vedeli 1 u. govorjenju In oblačenju v zasebnem in lavnem življenju. 1926. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 280. Broširana velja Din 65. v celo platno vnzana Din SO, poštnina Din 3.— več. Slovenci smo imeli že več knjig o lepem vedenju. Pred vsemi temi Ima Bon ton to prednost, da upošteva najnovejše predpise In običaje, ki so prišli v navado v zasebnem ln javnem živi enju že v povojnem času. Zlasti se ozira na dolžnosti, ki lih imamo v lastni državi ob različnih prilikah napram kralju in kraljevski rodbini, ministrom, poslanikom, konzulom, ob raznih sprejemih Itd. Bon ton je opisan po lastnih izkušnjah ter na podlagi najnovejših ln najodličnejših Bon tonov tujih literatur. Bon ton razpravlja o vedenju ob veselih ln žalostnih dogodkih, o obnašanju na ulici, v družbi, orl koncertih, v gledališču, na plesu, o vedenju v gostilni in kavarni ali na posetih in obiskih. Posebna poglavja so posvečena stanovanju in njegovi opremi. Druga govorio o gospodarjih in poslih, družini, taščah, tretja zopet o pravilnem oblačenju itd. Kniiga je spisana v lepi slovenščini ter je IzSla v iako elegantni opremi. Zato bo dobrodošla vsaki slovenski družini. Izvrstno bo služila dora-ščajoči mladini, ki se še'e uvaia v kraljestvo olike in omike, pa tudi odraslim, ki do- stikrat potrebujejo vestnega svetovalca, ko se ne moreio odločiti, kako se "a| vedejo aH oblečejo. Knjigo, ki jo *e izdala agilna kfjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, prav toplo priporočamo. — 2enski svet-. Izšla Je 12. Številka »Ženskega sveta*. Tudi tega zvezka vsebina je pestra Ln zanimiva, kakor vedno. Lepe so črtice in pesmi, ki jih preveva božično občutje. Pod »Obrazi ln duše« prinaša ta številki sfrrpatlčen članek o naši pok. gospotliniski strokovnjakinji S. M. Udvhrf Purgaj. Skoda, da manjka k temu običajni portret, ki bi bil gotovo zanimiv. Zanimiv je članek izpod peresa A. štebljeve »Kaj srno spoznale v Ameriki?« — »O dolžnostet starišev« piše Gizela F. — »Klic delavske žene« Tončka C. — vOsnovne nauke o kozmetiki« dr. Fr. Debevec. — !zve*tja so bogata mlčnega drobiža. Posebno lepa pa je priloga za ročna dela. S to številko za-ključuie »Ženski svet« tretje leto svo'ega obstanka. Ako pregledamo prvi letnik, vidimo, da se ie iz skromnega početka dvignil tretji letnik že zelo visoko. Velik it napredek, osobito na prilogah za ročna dela In za modo, kakor tudi na obširnih krojnih polah. Slovenke tam preko ob sinjem morju so krepko zastavile svoje rroči v neraao-rano grudo slovenskega ženskega časopisja. Dolžnost nas svobodnih ie. da ilh v tem delu krepko podpiramo. »Ženski svet« izhaja enkrat na mesec In stane celoletno. Din 64, polletno Din 32. Prijave novih naročnic za leto 1926 sprejema uprava za Jugoslavijo v LJubljani, Karlovska cesta 20. L nadstr. Naročnino ie plačati vsaj Četrtletno v naprej. čajanka ... ? — Cvetko Golar: Bratje »n »estr« * Gospodu, sanje poletnega jutra. Splošna knjižnica, zvezek 61. V Ljubljani 1925. Za ložila Zvezna tiskarna in knjigarna, Plsa telj Cvetko Oolar Je pravi in pristni otrok narave, pevec žitnega polja. Njegova de-viza je: »Oj. jaz grem, na polje grem zeleno. Videl ln slišal bom sanje žita in rož'« Njegov notranji, pristni pesniški vskllk s* glasi: »Že se začenja polje, že se temni ob moji desni visoka njiva, že me objema duh zorečega žita. duh zemlje ln svobode Po. zdravljen veličastni, nebeški moj doo!c Njegovo zaljubljeno pismo se zafieaja: »Dobro jutro. Ančka! Poslal bi ti v ndno voščilo divjih, rdečih rož, ali se bojim, da bi se ranili tvoji prstki na neusmiljenem trnju, ki obdaja, poslal bi ti v vroč spomin plamenečega maka, ki ga je rodilo naše polje —«. To je pristen, nepokvarjen pes. nlk prirode. Cvetko Golar, kakor ga po. znamo tz njegovih nežnih, čuvstva polnih, Irrlčnih pesmic, in kakor se v najprlstnej-šem odsevu zrcali v največji meri v nj«. govem pripovednem *p:su »Bratje ln ae*tre v Gospodu«, fe je Golar s svojima zadnji, ma oderskima proizvodoma izzval razllč. ne dojme za «ebe in proti sebi, Je v trm, pravkar iz'slem delu, ki datira iz prejšnje-ga čas. brez vsakega dvoma na vtštnl pO svojem «tilu, po karakteristiki, po opiso. vanju. p<^ mehkih, liričnih občutkih. po svoji naivni Šegavo»tl. Golar Je v tem spt su ustvaril sliko čisto posebne, slovenske borrme aakor je Golar sara pravi prav. cati slovenski bohemien. Vsi njegovi Junaki tn Junakinje te krasne povesti »Bratje in sestre v Gospodu«, kakor se sami nazi. vajo, so pristne slovenske postave. kJ živijo svoje posebno življenje v sanjavostl. vzajemni vdanosti, vriskajoči ln ptakajoel, kakor Jih zajame hrp — Prepričani smo, da bo vsak prijatelj dobre in razvedrujoč* knjige z velikim zadoščenjem is s nap«, tostjo vžival to nežao-mično povest prm. nega Golarjs Stran 4. »S LOVCN5IK f NAROD« dne *25 decembra i 925. J!ml najboljšimi deli. V?ak list naj se dosta*i po moipogtl v dveh odtisih do 31. decembra t. 1. na naslov: SUJOU, Ljubljana, tehniška srednja iola. (Mariborski umetniki naj oddajo svoja dela gospoda prof. GvaJ-cu.) Omenjamo, da so dopuščene k razstavi poleg lesorezov, radirank In iltografij tudJ perorisbe, risbe e svinčnikom !n podobna dela. Odbor SUJOU. — Ljubljanski dopisnik ra zagrebški Tagblatt Ima zelo bujno fantazijo. Včeraj dne 23 t. m. Je poslal v Zagreb sledeče fantastično poročilo: »Orkan v LJubljani. Velikanske škode in motenja prometa. Danes zjutraj je divjal po Ljubljani In okolici orkanu sličen vihar s silnimi nalivi, ki Je povzročil mnogo škode. V LJubljani Je vihar odnašal strehe. Vea okolica je pod vodo ln je promet med okoliškimi vasmi skoraj popolnoma Izltljučen. Na Fužlnab vola narašča, ravno tako v Rožni dolini. Prebi-valcl so al morali zgraditi mostove, da se je mogel zdržati promet med hišami.p _ V LJubljani ln okolici o vseh opisanih grozotah ničesar ne vemo. Edino pri Zalogu Je Ljubljanica nekoliko Izstoplla. — Jugoslovenska grafična razstava ▼ Curlhu. Po Inicijativi našega generalnega konzula v Curlhu bo sredi meseca januarja otvorjena v Curinu reprezentacijska grafična razstava naše kraljevine v umetniškem salonu VVolfensberger. — Tržaški parnik se le potopit Parnik »Marina« se je potopi! v Atlantskem Oceanu. Kapitan in 17 pomorščakov se Je rešilo, o drugih še ni znana usoda. Parnik je bil zgrajen 1920. Dolg je 112 m, širok 15 in visok 8 metrov. — Naše stališče napram oglasom. Pred dnevi smo prinesli med besedilom oglas, ki je priporočal novootvorjeno drogerijo in pozival na nakup božičnih daril v drogeriji. Razume se, da smo to priobčili kot oglas, za katerega prevzame le oglasnik polno od» govornost. S svojega stališča z ozirom na pritožbe povdarjamo, da so nam v gospo* darskem življenju vse tvrdke enakovredne in da mi z uredniškega stališča absolutno ne dajemo prednost5 eni tvrdki pred drugo. Za nas so vse tvrdke, dokler izpolnjujejo svoje gospodarske obveznosti in dokler sto« je na stališču absolutne zaščite nacijonaU nih in državnih interesov, enake. Prepušča« mo pa oglasnikom, da sestavljajo besedila svojih oglasov po mili volji, da se le gih* Mejo v priznanih mejah poštenega gospo« darskega tekmovanja. Radi tega še enkrat: Smo napram tvrdkam absolutno nevtralni, njihovi oglasi so enakopravni, zanje nosijo same odgovornosti — Smrtna kosa. V bolnici v Slovenigrad« cu je umrla včerai dopoldne soproga detek« tiva, ga. Milka Hauptman. roj. Tahaj. Pokojnica je bila splošno priljubljena kot izredno bfaga žena. Bodi ji ohranjen blag spomin! Prizadetim naše iskreno sožaljel — Žrebanfe številk loterije Jugosloven-ske Matice. Pri žrebanju, ki se ie vršilo 20. t. m., so hHe Izžrebane sledeče številke: Za zl avna dobitka: irev. f»Q?fi in 17233. Ta nadaljne dobitke št. I93S7, 6*47, 9987, 15275, 17398 7726. 15163. 4129. 2700. 17P07. 9865 5S53, 455, 3127. 9892. 6244 2186. 14971, 16326 18831, 857. 9145, 5849, 3393. 11849. fmejrte-Iji Izžrebanih srečk, na« se zgiasijo v pisarni J ugoslovenske Matice šelenbursova Mamtea in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje sc ameje z lestečimi zobmi Dnevna gojitev s >Kalodontom« je najsigurnejla pot da obvaru-» jete lepoto in zdravje Vaših zob. K nI. 7. II. nadstr. odnosno nal svoje srečke pošljejo Matici v priporočenem pis.rm, da se jim dobitek poŠHe po železnici. — Velika tihotapska afera v Zagreba. Carinske oblasti v Zagrebu vodijo obsežno preiskavo proti nekemu trgovcu, ki ie nedavno vrnil zagrebški carinami 6 zabojev blaga, češ da ga ne mara sprejeti. 3lago ie bila poslala neka dunajska tvrdka potom nekega prevoznika v Leibnitzu. Na tovornem listu je bila pošiljatev deklarirala kot bombaževaia, a ko so na carinami zaboje odprli, so našii v nj{h le papir. Zagrebški trgovec je namreč iz zabojev vzel blago — najbrž je bila svila — ter vložil papir. Ker ni plačal carine, ga čaka najmanj 2 mil. Din zlobe. — Kuće na lutriji. Pošto Je na 1. decembra bio đržavrri blagdan, to se je preneslo vučenje na 5. decembra. Prije vučenja pročitao je predsjednik lutrijskog odbora gospodin Josip Fran Opava plan vučenja, Iz kojeg proiz'azl pošto je bilo rasprodano samo 18.000 srećaka, to će se vuči 2. I 3. zgoditak k20 što 1 ostalih 100 zgoditaka, da bi se uzmoglo izigrati sve zgoditke, moralo bi biti prodano najmanje 25.000 srećaka. Kunci srećaka zahtjevali su, da se svi zgoditci izigrati imadu. us'i-Jed toga zatražio je predsjedniklutrijskog odbora od ministarstva Poljoprivrede I Voda, da se rok vučenja produlji, koje mu je rešen jem od 9. decembra 1925. br. 46.S06/I izdalo, da s? vučenje produlji na I. maj 1926. Osim toga dolazi kao 104. zgoditak dar Njegovog Veličanstva kralja Aleksandra I., krasan zlatan muški sat. U slučaju, da se potrebnih 7000 srećaka prije rasproda biti će odmah provedeno vu-Čerrje, te putem novina objavljeno. — Božićnica v Domu na Krvavcu. Vse planince In prijatelje planinstva opozarja-mo, da priredi SPD na božični večer 24. t. m. lepo bo-2!5nico v Domu na Krvavcu. Z okrepčill je Dom dobro 2aložen, zakurjeno bo tudi dobro, — Protestni shod proti davčni obremenitvi Slovenije se vrši v Kamniku v nedeljo dne 27. t m. ob 10. url dopoldne v Kamniškem domu. Na shodu bo poročal g. predsednik zveze hišnih posestnikov g. Ivan Frelih o novi davčni reformi ln davčnih razmerah v naši državi, zlasti v Sloveniji. Na shod so vabljeni vsi hišni In zemljiški posestniki lz Kamnika ln okolice kakor tudi drusi davkoplačevalci Ker se bo ob enem protestiralo tudi proti previsokim davkom v Sloveniji, se prosi velike udeležbe. — Odbor. 2141/n _ Razburljiva deložacija. Prejeli smo In prlobčujemo: Članek, nahajajoč se v Vašem cenjenem listu z dne 20. novembra 1925, SL 265, pod naslovom »Razburljiva deložacija« ne odgovarja resnici. 2ato V** prosim, da priobčite v Vašem cenjenem 11. sta, katerega dolgoletna naroči:iea sen-, naslednji popravak, in sicer tekom treh dni, v nasprotnem slučaju sem prisiljena izvajati konsekvence. Pripomnim, da sem šele sedaj po svoji bolezni dognala za vsebino tozadevne notice. NI res, da bi Jaz svoje, časno ne reflektirala na lokal ln da je radi tega g. Mflhle.i«en prostore oddal neki drugi tvrdki, meni pa sodno odpovedal. Res pa Je. da je hiša last 3 Rudeievlta dedičev, od katerih ml je le ena solastnica, jrospa Mflhtelsen. sodno odpovedala ln za 100 odstotkov najemnino povišala, če bi jaz na lokal ne bila reflektirala, bi ob sebi nraev. no sodna odpoved in deložacija odpadla NI res, da bi Jaz vložila priziv, ki pa je bil zavrnjen In Je ta sodba postala pravomoč. na, res pa je, da nisem proti sodni odpovedi vložila nobenega priziva, torej se ni mogla zavrniti. Do pred kratkim oluiou ve. dela (kljub tema, da sem bila 14 let na. jemalca lokala), da gospa Marija MuhleL sen nI sama lastnica te h;'\ ter eem eeJo plačala povišanje najemnine. NI res, da bi prišla 13. novem b. eksekncljska pomišlja ln ml je napovedala prisilno deložacijo, n! res, da je naotala mučna situacija, ker sem jaz v nenadana žJrčnržia napadu ©ograolla za sćTiiro in odgnala eksekutorja rn oba postr-rščka, res pa je, da se v moj! trgovini ni zsiasila nobena ' ; t \" ~. komisija. Trgovine morajo biti od 12. do 2 ure zaprte, mene se pa o kakem podnem posto p nuja preje nt obvestilo. Res je. da je 7>r« I 1. r:ro bil pri vratih nek nepoznan m/^k:. kateremu ?em rekla, da ob 2. uri odpTT-n trgovino, za njim b:p. šla 2 ki a. caroičarja, 1 itrainik hi 1 finančni naj-sve'ni'r;, namreč g. dr. Ericn, Mfihleisen. Ali so bile te osebe, zJast! g. finančni narisvet-nik dr. Erlch MLihlsicen, ektsVcusijska komisija, ne vem. Tudi ni res. da so ml te osebe napovedale prisilno deložacijo. Ni res, da sem jaz v nenadnem živčnem napa. du pograbila za sekiro in odcnala eksekutorja in oba poc*rešč!-:a. ker ee ti v moji trgovini sploh niso zglasilt. NI res. da bi se jaz v lokal aabartfcadlraia in Čakata nađalj. n?h dogodkov, res pa Je, da Je moja vajen-ka na moj poziv šla pri vratih, ki v-"Ho na ulico ven. torej začetek nasiMva nI bil na moji strani, zlartl ker ne pme*o nra.7rn organi n pora bi jal i sile bres uradnega ob-Vf»*čenja stranke In to ob časn, ko mora biti trgovina po predpisih zaprta. Ta napad sem jaz smatrala v tistem trenotku za roparski ali tatinski, v nr'formo stražnikov se vsak zločinec Inhko oble5e in kaj morem jnz sama ženska preti takim sodntiB or-ea/iom. sko so b!li vsi res sodni orgnni? Ni res. da bi jaz na intervencijo stražni^c^ razbila s eektno šipe svojih 'zložb ter šine omar. Izložba Je le ena, ta pa je nepošk^rlo. vana. Res Je, da sem bila 14 let najemnica tega Jokala ter niso Imeli lastniki nobenega vzroka meni odpovedati. Pri takem raz-burjer.ju na ni čudno, ako sem baje res po-firrabila za najslabše orožje, kakor trdijo. Zadevo bo pa Itak natančneje nreiskato sodišče. Upam. da te vrstice priobčite v Vaćern cenj listu, obenem se Vam za na. k!onj?*nost vnaprej zahvaljujem ter beležim z odličnim spoštovanjem M:nka Horvat, LJubljana. Palmatinova ulica 10, IT. — Glasbeno društvo v Kečeviu priredi svoj ples dne 5. iani'arla 1926 v hotelu =Trst« v Kočevju ob 20. url. 2139/n — Prvo pofovanie nalvečle motorne Indie sveta »Asturlas«. 22.000 brutto ton. ??r*oo ton nosilnosti, iz Soutnhamoptona In Cherbosjrga v Južno Arreriko dne 25. iebru-aria 192^. Rova! Mali Line Generalno zastopstvo Zasreh, Trt: 1, št. 17. Podzastop-stvo Ljubila na. Kolodvorska ulica 26, in v vseh večjih mestih Jugoslavije. 2130n MADAME; Za Vašo toaleto potrebujete POUDER «MON PARFUM* *BOURJOISsPARIS». iz — Zahvala. K svoji šestdesetletnici 5em prejel z najrazličnejših strani od svojih pri* jateljev. znancev in stanovskih kolegov to» liko čestitk, da mi je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebe. Sprejmite torej vsi skupaj mojo najiskrenejšo zahvalo! Vsi tisti, ki ■so mi obenem s svojo čestitko izrekli tako laskavo priznanje za moje skromne zaslu« ge v pospešavnju slovenske kulture in me bodrili k nadaljnjemu delovanju, naj bodo zagotovljeni, da je tudi moja najiskrenejša £e!jfl. c?a h\ se mogel čimprej in čimbolj zo* pet udejstvovati kot založnik in izdajatelj slovenskih izvirnih sp:sov. Kot tak sem pred 30 leti prišel v Ljubljano in kot tak bi rad končal. Da Ii se izpolni moja želja? LJubljana. 22. decembra 1925. — Lavcslav Schwentner. Silvestrov večer Ljubljanskega Sokola v telovadnici Narodnega doma obeta izrecno zanimive novosti. Omenjamo predvsem prvi nastop naše moderno plesalke g'ič. Vidmarjeve. učenke slavne Mary W!dmann. riesala bo na naše narodne pesmi. Poleg tega pa bodo naši najboljši telovadci pokazali še otežene vrhunske simultane vaje na treh krogih, skupne na stoleh, članice pokažejo krasne vaje z razsvetljenimi kiji m ritmične vaje. Tradicionalni marmorna či kipi tudi letos ne bodo manjkali na vspo-redu. Godba, petje itd. izpolnjuje program. Za veselje in zabavo skrbe komične točke, od katerih omenimo znameniti boks-mateh dveh svetovnih mojstrov. Spored zaključi alegorHa. Po polnoči pa prosta zabava in ples. Kdor hoče lepo in zadovoljno pričakati novo leto, naj prihiti v Narodni dom k staremu matičnemu Ljubljanskemu Sokolu. — Akademski športni klub »Primorje« išče v upravnih, konceptnih ln blagajniških poslih Izvežbanega uradnika za popoldanske ure. Ponudbe in zahteve s kvalifikacijskimi prilogami na naslov kluba: kavarna «Zvedzaa. 3144-n — Bojevniki «Sveie vojske*. Dne 23. t. m. smo priobčili pod tem naslovom notico, iz katere so nekateri sklepali, da so bili v notici omenjeni razgrajači člani (*ice) proti« alkoholnega društva aSvcte vojske». Izjav« ijamo, da ni za tako domnevo niti najmanj« šega povoda. Notica ni imela naravno namena škodovati ugledu društva aSvete voj* ske». — Sestanek slovanskih planincev. Iz Prage poročajo, da se namerava tekom le* tošniega poletja prirediti velik sestanek vseh slovanskih planincev. Ta sestanek bi se naj vršil ali v Triglavskem pogorju ali pa v Tatrah. Ako se ho sestanek vršil na Gorenjskem, pride na jug mnogo češkoslo* vaških in poljskih turistov, ki napravijo po* tem ie izlet v nase Primorje. — Turlstovskl klub *Ska/a» priredi skup* nI izlet in Silvestrov večer v Preddvoru pri Kranju v pensionu «Grintavec». Odhod v četrtek popoldne in zvečer. Prijave zs ude* ležbo In voz sprciema A. Sporn pri tvdki Krisper. Dobrodošli tudi prijatelji «SVa!e». 2147/n Ples Jadranske Straže. Kot prva !eto- Snia več'a prrdmjstna zabava se vr*i dne 5. januarja 1926 v dvorani hotela Union velik ples Jadranske Straže, ki bo kakor vsako leto ena naibolj zabavnih. In obiskanih prireditev. Vrt? se pod cestam: »Na rhrl jerit In bo ce!a dvorana temu primerne okrašena. Za An »a stran dvorane bo pred« stavijala pročelje velike bojne ladije, «3 katere krovu bo rrornarska gostilna Obiskovalce čaka o se druga povsem Izvirna presenečenja, k! jih pa se ne sme:!-: ladati Obleka po poliubnosti. vsropnira 15 Din. — Kolesarsko in r 1 iIktlUTai dv-štvo »Sava- v Ljubljani v gg. članom ln članicam, da se vrsi v nedeljo dne 27. t. m. Izlet v St. V j nad LJubljano. Vrši se ob vsakem vrem.nu. V slučaju .slabša na razpolago automobil. Zbirališče ob h?2. uri popoldne pri gostiln: Figove — Sokolsko društvo Ljubi" na fl. redi v nedeljo 27. t. m. ob po* l. popoldne v telovadnici državne realke svojo vsakoletno božićnico z jako zanimivim sporedćm. Vabijo se vsi pri atelji Sokolstva In bito starši naše sokolske mladine. Vstop prost. 2134n — Silvestrova noč pevskega drus!\a »Ljubljanski Zvona dne 31. t. m. v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma. Koncertni in zabavni vspored. Orkester N i-rodnega glasbenega želez, dduštva »Sloga«. Pevske točke: Solospevi s spremi je van je rti klavirja, moški kvartet (br. Grilca. Hartman in Sulc). moški in mešani zbori. Komičii prizor. Bogat srečoiov. O polnoči nagovor, alegoria. Ples. Prvovrstna kaplilca. Vstopnina 10 Din. Vse prijatelje »Ljubljanskega Zvona« in petja ter neprisiljene zabave Vabi že danes na udeležbo odbor »LitiM tO-skega Z\ona«. 214 m — Plesna va?a maturantov tetin! srednje šole se vrši 7. januarja 192o, odpade pa dne 26. decembra t. 1. 214' — V Novem Vodmatu, Društvena ulica št. 38, je otvoril zdravniško prakso dr. Milan P e r k o. — Pojasnilo. V rubriki »Ljubljanska porota« smo poročali, da je hlapec Babnik prodal premog tudi družbi »Iliriji«. To poročilo je netočno, ker Eabnik tei tvrdki premoga sploh ni prodal, ampak >e dotična dva voza premoga kupil trgovec K. — Pozno in ne prepozno. — Slabe čase in razmere občutimo posebno mi. ki prosil mo in žal večinoma zaman. Nade;amo se. da se hodete vsi, ki imate usmTienie do bližnjega, vzadnicm dnevu spomnili nas najbedneisih in položili dar — slep'm na altar. Podporno društvo slepih. \Voifova ulica 12, Ljubljana. Na željo pošljemo po ložnice. — Vlomi po gimnazijah. Skora! istočasno in na isti način -o bil? te dni izvršeni vlomi po gimnazijah v Ljubljani. Mariboru in Mostar ju. To kaže, da so ti vlomi organizirani. Kdo bi iih naj organiziral? AH ni v danih razmerah mogoče, da obstojajo take organizirane vlomilske družbe med šolsko mladino? Mislimo, da bi bilo umestno, ako bi se preiskava usmerila tudi v tem pravcu. — Nevarna sodnra se zbira po neči v tivolskem parku In tivolskem gozdu: Snoči ob 24. ie $>l neki gospod, ki stanuje ob cesti na Rožnik, domov. Ob gozdiču pri Ribniku je naenkrat stopil predenj ves razcapan neznanec ter zahteval od n;es:-vžigalice. Gospod je pravočasno opazii. Ja se v gozdiču skriva.io še trtie neznanci, ie mesto vžigalic pomolil samokres in se tako ubranil nadležnika. Pred nekaj dnevi Jc istega gospoda ob 10. ponoči ustavil ob petu prav tako razcapan neznanec in zahteval, nai mu pokaže uro. Ako bi bil tako nepreviden, da bi pokazal uro. bi bi? seveda ob njo. Opozarjamo varnostne organe na to sodrgo, da decembra 192&. ~f§» Vesele božične praznike! Milo so se nasmehijali — zvezde utrnile se; spet so v sveto noč zaspali, misli predramile se —« Z.e zvonovi dohiteli so me trudnega nocoj — pesem Rojstva zadoneli, božji mir je plut z menoj. Anton Seliškar. Sveti večer kraljeviča ŽMarka. Sveta noč blesti nad Urvino planino, tam kraljeviča Marko spava pod pečino. Privezal Sarca fe k mahovju, zasadil damaščanko v kamen, a touuz vrgel v dno morja je in tegel, legel je k počitku. Nocoj ga drami . . . šareč zarezgeče, iz kamna damaščanka leze, morje je vrglo tonuz na pobrežje. 9Kdo kliče", Marko v silni brk šepeče in dvig no glavo, prisluškuje . . . Nič, Nad glavo kroži samo zvesti sokolić. Nocoj ga drami . . . 9Kdo dviga sabljo damaščanko, kdo vrgel topaz na obrežje?" razsrdi se in vstane kraljeviću Marko, Pogled objame mu Slavenske zemlje in srd junaški Marku trga grlo, v sveto noč beseda mu odjekne: „Nesloga bratska, žalostna vam majka, ne vidiš brata, v robstvu ti umira, on meni damaščanko že izdira, je morju topuz moj iztrgal Nesloga bratska, kje so vam junaki, da narod, narod vam ne usahne . . Spet leže kraljeviču Marko, a sablja v kamen, kamen pada, a topuz v morje se pogrezne , . . Sveta noč blesti nad Urvino planino, tam kraljeviču Marko spava pod pečino, a jadni narod čaka. Čaka , , , čaka: Rojstvo Jezusovo (kakor si ga predstavlja Brumnov Tine). ^,.,Kaj bi rekel!? — To se pravi: V Betlehemu na planjavi sredi polnoči seveda pase se drobnice čeda, varujejo jo psi in štirje M mladi pametni pastirje. Ravnokar so k ognju stekli, da bi si krompirja spekli, cigarete zapalili in še kakšno uganili; >a jim reče starej šina i in, da ga še bolj ne zmoti, hitro dalje se napoti. A nad hlevom kakor zarja snop svetlobe v noč udarja. Da spozna kaj se godi, še korake pospeši... Saj če ga oko ne vara, vendar v hlevu ni požara, Če uho mu dobro sliši, vlada Se veselje v hiši. Kat fe tukaj, vi, ovčarji?!* — Rojstvo Jezusa! — d4 Janez, " Nace srn s pestjo udari: erGlej ga šmenta, gle i ga sembra, nisem vedel, da je danes dvajset petega decembra!* V hlev brž stopi Tam na klopi Mati Jezusa sedi, ki se v jaslih ji smeji, zraven stoji sveti Joža, Jezuštka po glavi boža... m «Ta je lepa, ta je prava: zunaj sneg spet naletava; ali res je tega treba, da Marija tu prezeba s sinčkom Jezuščkom v naročji, ko je toplo v moji kočt?! Brž na gorko v izbo k meni, saj ste mraza vsi zelenih in zavpije starejšlnsz otroku? Ste oče ali niste? Pečem: Čudne reči govorite, sodrug sodnik. Naravnost razžalnve stvari, pravim. Seveda, pravim, ni to moi otrok. Vem. Čigave intrige so to, pravim. To je zvarila Maraska Kovrova. pravim. Ta strupena kača — moi denar ji ne da miru in zahteva aTimente. Ona ima vmes svoj nos! — In jaz. pravim, prejemam komaj svoffh 32 rubliev. Kai mi ostane, če dam 10.75? Kai se ne nravi to, da me slačite do naga? Paralelno pa bo Maruška kupovala pianino in baf?stne trikove? Fej, pravim, na take nevšešč-nosti... In sodnik: Je otrok vaš ali ni? Pečem: Pes ve. Ne nosi nan^a, pravim. Mogoče, pravim, ni moj. Pa naj dam tre-tiino o1ače na to? In sodnik: Prevdarite dobro: mogoče pa je le vaš. In rečem iaz: Nimam kai, da bi prevd^rjal. 2e od samih spominov lahko zbob'm, pravim. N*o, kar se Maruške tiče. enkrat ie bila pri men; in enVrat sva se z električno peliala sknpai in sem plača! iaz. Ampak za to. nravim, se ne plača tretji del mezde. Ta je predebela. Sodnik: Če dvomite, si bomo otroka ogledali. Poiskali bomo znake... In Maruška. ta strupena kača, se je že pripravila in razvije pankrta. Sodnik pogleda in meni: Nos vam je po vsem podoben. Rečem: Nosu, pravim, se ne odrekam. Nos mi je zares podoben. Za nos, pravim, lahko vselej pčama 3 rublje ali Zato pa, pravim, ostali organizem ni moj. Jaz sem rdeč in ogorel, to tukaj pa je beb ko vrata. Oprostite, pravim, za to belo to lahko plačam 3 rublje ali 2lA. Več. pravnu, ni vredno, saj ne kadi in ne pije in tudi v nobenem sindikatu ni organizirano. Sodnik: Podobnost je sploh raztezna. Otrok je zares bel ko vrata. Nos Pa je čisto po očetu. Rečem: Nos ni noben dokaz. Nos, pravim, je mogoče moj, ampak nosnice so dosti premajhne. Za take nosnice, pravim, ne morem dati več knt rubelj. Tedaj je Maruška zavila robec in rekla: Da je belo ko vrata, tudi ni noben dokaz. Morda so rri ga.v bolnici zamenjali. Ko je prišlo na svet, ni bilo belo ko vrata. Bilo je temno in ie glasno kričalo. In ko so mi ga Po kopelji prinesli, je bilo temno in je hrioavo kričalo. Toda orvo ie bilo čisto kot oče. Sodnik: Se jaz bom zbolel od te zgodbe. Kje je babica? Babica pride. Da. pravi, zamena se lahko pripeti. Kajti pri nas. pravi, pride do 87 porodov. Nimamo časa. da bi znamenja vži-gali na dojenčke, pravi. In jaz: Pa tako-Ie belo mi lahko sami plačate dva;set kopejk in še ne pristanem. Ono temno, pravim, je morda bilo moje, to pa seveda ni moje. Dovolite, sodrug sodnik, da grem in se ne bom dalje mudil, pravim. Sodnik pa: Počaka i malo. Koi bomo razsodili. In so sodili: da plačam tretjino. Rekel sem: Fej na vse. Od takih reči lahko čl> vek še zboli, pravim.« Bernard Stav: Izreki Gotovo, skupen jezik olajša zvezo; toda ne pozabite, da prav tako olajša tudi spore. Ameriška Unija tvori zvezo narodov. In sicer bolj pristno in psihološko bolj homogeno nego ženski surogat. Fašizem je boljševizem srednjih stanov. Ni naroda, ki bi imel več teatraličnega instinkta nego Agleži. a omejujejo se ž njim na krčmo in politiko. Veličina kakega dramatika -se ne meri prostorno, marveč časovno. Kako morete vedeti, kakšen sloves kot dramatik^ bom imel. ko bom tako dolgo kakor Evripkl? In samo to je odločilno. Vsako delo, ki ga pišem, je moje poslednje delo, dokler se ne lotim novega. Delo pa. v katerem dramatik doseže svoj višek, je zares njegovo poslednje delo, pa naj si napiše še druga. Po času poznejša. Pornografski roman odgovarja neki potrebi, ki ji književnost ne more ustreči: gladnemu nudi popis diner-ia. Toda skoro vsi ti popisi so od piscev, ki so o svoiem temu žalostno slabo poučeni, in le bralci, ki so ravno tako nevedni, jim daieio priznan ie. Pod besedo »finančni eksperti« razumemo trgovske finančnike, ki se na finance ne razumejo. Kar se plačevanja dolgov tiče: če bi bila Nemčiia dosti bogata, da plača, bi bila tudi močna dovelj, da se plačati brani. Telepatija K 600 LETNICI MEKSIKE. Mesto Meksika je bilo ustanovljeno l. 1325. Letos pr«z* nuje torej 600lctnico. Najlepša zgradba vMeksiki je katedrala, ki so jo začeli graditi L 1573. Dozidana je bila L 1667. Nedavno smo poročali, da se ie poljskemu pesniku St. Przybyszewskemu prikaza! njegov umirajoči prijatelj IVIadisiav Rev/nont. Baje mu je prišel naznanit svojo smrt. Če Przybyszewski sam ue ob preklica! te vesti, imamo opraviti z novim slučajem telepatije, kl je tem bolj zanimiv, ker gre za odličnega kulturnega delavca, čigar ime jamči za .resničnost omenjenega dogodka. Izraz telepatija nI nov. Znanstveniki rabijo to besedo že 50 leL Se starejša je telepatija kot zagoneten poav na polju Človeške duševnosti. 2e v starem veku najdemo pri raznih avtorjih, kakor r.a pr. pri Homerju, Curipidu, Ovidu, Virgflu In Plutarhu odstavke o zagonetni zvezi med duhom umrlega in živim človekom. Grki in Rimiiani so smatrali take pojave za čudeže. Pa tudi mi, materialistični otroci stoletja radia In aeroplanov, moramo hočeš nočeš priznati, da je na teh pojavih nekaj posebnega. In to posebno je za nas piav tako nerazumljivo In skrivnostno, kakor je bilo za naše pradavne prednike. Beseda Telepatija je grškega izvora. Te-los pomeni daleč, pathos pa čut aH čustvo. Telepatija pomenja torei čutenje na daljavo. Ta izraz rabimo vedno, kadar nastane med dvema človeškima dušama kaka zveza brez vsake materijalne pomoči. Razdalja ne igra pri tem nobene vloge. Eden najbolj karakterističnih slučajev telepatije kar jih pozna zgodovina, je oni, o katerem pripoveduje satirik in vojni tovariš kralja Henrika IV. Theodore Agrippa d' Au-bigne. »Dne 23. decembra 1574c — piše d* Atibigne — «se je mudil francoski kralj Henrik IV. z vsem spremstvom v Avignonu. Istočasno se je mudil tam tudi Charles de Giuse. kardinal de Lorraine, ki ie bil nevarno bolan. Kraljica mati Katarina Medici ie bila nekega večera v postelji in se ie Pogovarjala z dvema dvor. damae Pa na svetu vse polno. Vpliv pubertenih žlez omogoča učenjakom zelo zanimive poiskuse. Ce izrežemo na pr. mladi košuti ženske pubertetne žleze in ji vstavimo moške, dobi košuta roge. Če pa kastriramo mladega morskega prešička tn mu vstavimo ženske žleze, dobi mlečne žleze in začne dojiti mlade. Ce Kastriramo kokoš, dobi petelinovo perje. Nedavno je objavil Pezard zeio zanimive rezultate svojih poizkusov s kokošmi. Neki kokoši je Izrezal žensko žlezo samo delora in ugotovil, da se ravija ostadek kot jajčnik semenjak in kokoš je dobila petelinov greben. Mlademu petelinu :e izrezal moško žlezo ter mu vstavil žensko. Petelin le postat pravi hermafrodit. Dobil je kokošje perje in petelinov greben. Kavsal In napadal je druge peteline, v notranjosti so mu pa zrasla iaičeca. kakor kokoši. Tudi pri ljudeh vidimo enake pojave. Poljakinja Ana Stanislava je bila do 12 leta dekletce. Z 12 le-tem se ie začela naenkrat razvijati kot tipičen moški in naposled So jo morali prekrstiti v Ivana. živce tako silno pretres*?, d3 osivi las * nekoliko urah, kaj se naj potem reče o vplivu, kj {ta ima na v?e telo strup strahu, tesnobe in skrbi, ki traja dolga leta? Trajna bojazen in muka _ to je pravi samomor. Le malo ljudi uvažuje, da se telo na ta način trajno zastruplja. Domne. j vali bi lahko, da so ljudje tekom tfcsočle. j tij gotovo že Spoznali nevarnost, ki jim grozi od teh najhujših sovražnikov — od ; zibelke pa do groba smo nepreetp.no izpostavljeni njihovim napadom, ki bi jih s lahkoto odbijali, ako bi dali svojim mislim nasprotno smer. Koliko strahu tn trpljenja so zakrivila že prenapete predstave o podedovanju. Mislimo si samo otroka, ki je slišal govoriti o tem. da se podedujejo bolezni, katere iz bruhnejo šele v poznejših letih. Tak človek raste v prepričanju, da se mogoče tudi I v nJem skriva kakšna taka bolezen, mogoče rak. mogoče jetika ali blaznost, in ca ta bolezen samo čaka na določen čas, ca izbruhne. Otroci, ki žive ▼ takem ozračju strahu, naravno da se ne morejo razvijati pravilno, njihov razvoj zaostaja, njihovo telo nj raste pravimo obtok krvi Je počasen, srce je slabo — in to vse radi strahu. Posledice so znane! Piesneobleke fraV, fak-A. smokin* v prvovrstni nai- i ■ modernejši i7deiavi. iz Uncga angleškega S ■ ;ukna preskrbi najhitreje in po znano 3 i so':dnin cen?h ivrdka l DR A OO SC£WAB, L'nM|ana. : 3 BMSSSBI O. 8. M a rden: Proč s strahom I Prevedel dr. P. S. Na tisoče ljudi je v neprestanem strahu, da jkn preti kakšna nesreča, m to tudi v najsrečnejših trenotkih, ki se Jim seveda radi tega temeljito zagrene. Strah priseda kakor duh Barcgnov k njihovi miz!, prepa-ja celo njihovo življenje in se zrcali v njihovi neodločnosti In bojazljivosti. Mnogo ljudi se hoji gotovih bolezni In si lih kakor tudi njihove zle posledice predstavlja tako živo. da si s tem kvarijo prebavo, zmanjšujejo odpornost svojega organizma ter končno tudi v resnici mnogo lažje kot drugi stopnjujejo prirojeno svojo slabost v resnično bolezen. Znano je. da so ljudje v dobah raznih epidemij mnogokrat od samega strahu oboleli mnogo poprej kot pa je okuženje sploh moglo nastopiti. So dokazani primeri, da je obsojence pri pogledu na vešala aH na morišče prevzel tak strah, da so umrli se pred usmrtitvijo. Slično so umirali vojaki t bitkah, ker so mislili, da so smrtno ranjeni, dasi niso bili niti najmanj ranjeni. Od samega strahu lahko lasje oslve tekom ene same noči, kar Je dokazano po mnogih primerih. Ti učinki strahu so znani in se dado lah. ko pojasniti. Vse. kar nas razradošča lo vzbuja prijetne občutke, povzroča, da se krvne cevk* razširjajo, tako da se lahko kri svobodno pretaka; nasprotno vse. kar nas tare, napolnjuje s skrbmi Lo s tesnobo, torej rse oblike strahu v najširšem pomenu besede, vse to skrčuje žile in zavi. ra obtok krvi Ze prebledelost obraza radi straha ati prestrašenostl izraža ta učinek. Ako is torej naglo prestnfltanje lahko Tuk&il ZUNANJI MINISTER TEVTIK BEG, ki je nastopil pred Zvezo narodov proti priključitvi Mosula Iraku. Povojne tragedije Neki rimski list je pred kratkim poročal: V ulici Ombrcilari si je vzela življenje ne» ka nesrečna gospa. Bila je to nemška plem* kinja, kateri so bila zaplenjena njena imet* ja, tako da je zašla v skrajno bedo. Imenuje se Alma von Lorch. Njen mož je SOdetni Hans von Lorch, ki je leta 1866. pri Sadoni poveljeval nekemu pruskemu eskadronu, živi v bedi s svojo tudi že staro hčerjo Pet let se družina bori zaman vsaj za delno po* vrnitev premoženja. Kmalu bosta žrtvi tu* di ta dva. Živi tam vdova slovečcga muzi* ka \Vichmana. Vse je bilo zaplenjeno. — NVichmannovi so bili svoj čas v stalnih po* setih umetniki Rima. Gospa \Vichmanova se je vrgla z okna v ulici S. Ovara na tlak in obležala mrtva. Ko je izvedel njen sin v Ameriki za materino smrt, se je ustrelil. Vzgojen je bil tako. da se je čutil Italijana. V bolnici hrez sredstev je umrla slikarica Charlotte Boppert, zelo znana v omikanih rimskih krogih. Vse ii jo bilo vzeto, tudi ni ena lepa vila ob Tcveru, kjer jo je obi* skovala tudi kral jica*mati. V Milanu je iz* vršil samomor radi bede, v katero je zašel, veletržec Glockner, svoj čas zelo spoštovan mož. Vse mu je bilo zaplenjeno. Italija mo* ra po dogovoru 90 od>t. skupička zaplenj-e* nega imetja oddajati Franciji in drugim ali* irancem. 0 Neki angleški pisatelj prinaša v svoji radnji publikaciji spomine na razne slavne može. Pripoveduje tudi celo vrsto zabavnih dogodkov, ki se nanašajo na velikega slikar* ja VVhistlerja. Nekoč se je muć.I VVhistler v Italiji in je bival v velikem hotelu. Ne* ka dama ga je dolgočasila z večnim prito* zevanjem radi grozne vročine. Neko popol* dne je gledal VVhistler z balkona na veliko posodo, v kateri so bile njene zlate ribice. Nasmeial se je in prišla mu je hudobna mi* sel v glavo. Polovil je s trnkom zlate ribice, jih dal speči in potem jih je spravil zopet v ono posodo. Zvečer se fnu jep ribližala ona dama vsa vznemirjena in je vzkliknila: »Kakšna tropična vročina! Ali hočete verje* ti, mister \VhistIer, da je danes popo'dne sotnee tako peklo, da sem našlo zvečer ljube male zlate ribice dejansko pečene.* Whistler je Ml vedno v denarni zadregi.-Zato pa je bil sodni izterjevalec njegov stalni gost. Nekoč se je ta sodni organ na ukaz upnika kar nastanil pri njem Po za* konu je moral skrbeti še za niegovo prehra* no. VVhistler ie slišal, da se dobi. ako se pi* vu primeša tobak, izborno sredstvo za uspa* vanje. Zato je predložil izterjevalcu tako pijačo. Mul jo jo ispU i& zaspal. Spal je trdno ce! dan. celo noč do drugega dne. Ts čas pa si je VVhistler preskrbel denar, pla* čal dol" in odslovil sodnega izterjevalca. Drugo jutro je pnhitei k njemu ta iztirje* valeč in vzkliknil: Ali sem znor:I ali nisem? Vi ste mi plačali prehranjevalmno za trt dni, jaz pa bi prisegel da je dane 16. Ves svet pa mi pravi, da imamo dan - 17. Moja žena me je strašno kregala, ker sem bil od« šoten celo noč in rekla je, ako bi bil štiri dni pri vas, bi mi bili deli t "di denar za štiri dni. Poredni VVh'stler pa rrv« ni hotel razrešiti uganke, marveč je samo skomignil z ramami. Uljudnost in politika Znana je trditev, da politika pokvari značaj. Vendar pa ss. pokaže, da vedno ta trd.tev ne drži. Razlike v političnem misije^ nju nc učinkujejo, kakor se vidi, v angle* ški spodnji zbornici preveč na prijateljske odnoiaje med njenimi člani. Nedavno se jc vršila v tajni seji razprava o varstvenih ca* rinah na nože. Socilaji^tična zastopnica iz Diddleiborougha. Mis VVilkinson. je imela goreč protestni govor in je zahtevala za svoje krojaške sestre pravico, da si smejo naročiti svoje škarje tudi iz tujine po nizki ceni. Neki konservativni častilec dame Je bil očitno tega mnenja, da «možat» nastop Mis Vvi'kinsonove zasluži pohvalo in pla« čilo. In tako so videli v zbornici pri glaso vanju, kako je izročil Mis \VUkinsonovi s žaljivoresnlm ceremonijelom krasne škarje v usnjatem etuiju. Ms \ViIkinsonova je bila daru zelo vesela. Ker pa po starem prazno^ verju na Angleškem darovani nož prereže prijateljstvo in bi utegnile tudi škarje ime» ti take posledice, -c je zahvalila darovate^ lju v obrambo proti grozečemu preloma pri-jateljstva s pol pennvja, kajti umevno it bilo, da noče izgubiti dobrega znanca, čeprav je «buržuj» in z malim novcem je bi* Ia zajedno odbita nevarnost, izviraioča iz pr-znova ria, katef* se sicer zavrača In smatra za abotno, tcJa drži pa ss le tud: angleških socijalistk. Nemške zablode Pred porotnim sod.ščero v Berlin*Moab.-tu se jev ršila pred par dnevi razprava pro* ti 191etnemu Robertu Griitte*Lchderju Pri« /.nal je, da je pred dvema letoma na spie. hodu ustrelil nekega Mullerja alias Dam-tiiersa in ga oropal. Izvestno časopisje jc obravnavalo obtoženca kot navadnega mo^ rilca in je skušalo stvar predstaviti tako, da hoče obtoženec svojemu navadnemu zloči nu natakniti politično obiležje. Našli pa so ?e dokumenti, ki pooblaščajo leta 1923. ta* krat izletnega R. Griittc*Lehrerja imenom cdeutschvolkische Freiheitspartei« za poiz; -edovanje in organiziranje. Voditelji in poslanci so podpisani. Morilec je pred porot* riki zatrdili, da so «fdeutsehv6Ikische» vodi« telji njegovo dejanje odobrili prej in po* -lej Grutte»Lehder očita tem gospodom tudi, da so vedeli v načrtu umora proti pru* skemu notranjemu ministru Scveringu ... Toda kai si moremo misliti o stranki, kato ^a prenaša na lTletnc mladeniče organiza. torske funkcije. Grutte*Lehd?r, ki je svojo ':rtev zakopal v gozda, je bil obsojen na S let ječe. Pred smrtno kaznijo ga varuje njej g »va mladost Obsodbe vredna Je stranka, ki ga ie imela kot zaupno osebo. V Nemčiji je polno organizacij nacijona« Iističnega značaja. Prežete so nacijonalistic« nega fanat;zma* sovraštva proti novem'i sL .iccmu, podložni?kcga d-iha prejšnjih otići.* jev in vojakov. Nastile so razne zveze, va» bijo sc uniforme, na* avlja se orožje. vrJi* jo se vaje in sprejemni ceremonijel ie oča» rujoč. Nadnoročnik Scbilz je ustanovu «Sch\varze Reichsv\*ehr». V «\VeItbiihne» pripoveduic bivši član te družbe: Schulz vam je ukazal priseči na njegov meč. Bili je noč. Mesec je vrgel na staro trdnjavsko z:dovje svečanostni svit. Sest nas jc bilo Opazili smo naenkrat, da nekdo prislušku* jj. Tekli smo zan jim po temn-h hodnikih in ga vjeli. Takoj smo ga ustrelili in zako^ pal: Po.em se je ponovila prisega na groTau na me* nadpo'oln'": i Schulza___Tajne ot* gantzacije kvarijo mladino, ki se uči uHjati In kateri se dovoljuje, da sme storiti vse, kar b?s hoče. Takega d.-ha je bil prevzet t :di GruttesLehder. Nemška mlad na pre* haia v zablod-* in ako se nc zad 'Se razne tajne organizacije, bo nemška dulevnost ti pela veliko škodo. Zveza z onim svetom Na zadnjem špirrrističnem kongresu v Parizu, kjer so se razdelili špiritisti v dva tabora, so pogrešali Flammariona in Edisona. Edison še živi Ln bi se bil torej lahko za nekaj dni ločil od svojega laboratorija, dočim je Flammarion že na onem svetu In se nI pokazal, dasi je špiritistom pred smrtjo izrecno obljubil, da se oglasi pri nj h ko duh. Udeleženci kongresa so upali, da llnr pošlje Edison vsaj zagonetni aparat, s katerim se da dobiti zvezo z onim svetom. — Znameniti ameriški izumitelj se peča namreč že deset let s konstrukcijo teza aparata. Edison je bil že spočetka prepričan, dr» s smrtjo še ni vse končano. V nekem ameriškem l*stu le pisal sam: »Dejstvo, da c zagrobnem življenju ničesar ne vemo. še ru dokaz, da zajrobnesa življenja nI. Saj o bistvu svetlrbe, elektrike, toplote, magnetizma Itd. nismo ničesar vedeli. Kako nai torej vemo, kal nas čaka po smrti? Edison je izjavil, da je treba poklicati na pomoč znanost in izumiti aparat, s katerim bi stopili v zvezo z onim svetom. In od tistega dne je zastavil vse svoje sile, da skonstruira tak aparat. Po Edisonov! teoriji obstoji človeško telo Iz mirijad majhnih telesc, ki so med seboj zvezana. Vsako telo je zbirka atomov v različnih oblikah. Pc smrti zapuste ta telesca človeški organizem m se preselijo drugam, da začno £1-veti v drugi obliki. In Edison upa. da se mu posreči izumiti aparat, s pomočjo katerega bomo lahko občevali z onimi sferami; kjer žive naši predniki v drugi obliki stran S. »S t O V r N S K I N A P O D« dnr 25. decembra 0 bivši srbski kratici Nataliji Javnosti je malo znano, da bivša kraljica Natalija. vd.»va p^k. kraja Milana, še živi m sicer popjlnoma pozabljena na Francoskem. Se manj pa e znano, da je Natalija navdušena Jugosiovenka, '-i ji je poleg vseh nesreč edina tolažba, da je doživela srečo ujedlnlenega naroda Sibov. Hrvatov m Slovencev. Kakor znano. Je b-la Natalija iz zelo b^g^te plemiške rodbine v ruski Molduviji. Za Milana in srbsk" presto! se je odločila poglavitno z želio, da pomaga narodu, ki ga je ljubila. Takoj po prihodu v Srbijo ie doživela razočaranje za razočaranjem. Zaupala je možu. kateremu je hotela postati ne s.imo d bra soproga, temveč tudi pomočnica v težkih državn;h poslih. Že prvi dan v Beogradu, kjer jo le narod navdušeno pozdravil, je dož:vela atentat ljubice na kralja Milana. Sledili so dnevi razočaranja, trpljenji in boli. Moževa nezvestoba njegova lahkcmšjcnost, dvorske spletke. Doživela je vsa mogoča ponižanja, dobivala le mo'a v naročju raznih malo-vrednih žensk, bVz osumljena zarote, pregnana in ločena. Pozneje je morala biti priča za borbe okrog njenega sina. doživela 'e novo ponižanje z Drago, tragedijo sina kd. Vse te borbe in trpljenja bo trp-.soval po novem letu roman v »Jugoslovanskem listu.* Mohamedanska Pttifaika Pri Avdije Murtlć — B.gu v DtzboSScI pri Višjcgradu je služil 19-letni Lalko Be-čirevič. 35Ietna Avdijeva žena Kegziia se je zaljubila v medenica, dasi je bi! njen mož m.ad in lep. Begzija je začela z mladim služabnikom intimno lubimkcvanje. Neki večer je prišla strastna Bcgz"ja k Sa!-ku v hlev in mu rekla, da ne mjre več živeti s svojim možem in d i želi ž ni m. t. j. Salkom pobegniti kam daleč, da bodeta žrvela srečno in zadovoljno. Salko je su-šal in odpeljal 16 let starejšo ljubico, ženo svojega gospodarja k svojemu priiateliu v bližnje selo Kambcrnk. B^gzji je vzela seboj nekaj moževih stvari, med temi pa tudi 2000 Din, vsicd česar so jima bili kmalu orožniki za petam' ter ju prived i pred sodnika. Sodnik je vpra5.il prevaranega Murtič-Betra: ,Vi ste svoi; *pni odpustili?« Mož, »A kako neču po Bogu brjte. kad sam na nju sve prepisao, što imam. Da joi nisam oprostio i uzeo ie natrag (.sta bi bez ;g dje išta*. Vsled te izjave je sodnik nezve sto ženo in njenega mladega IJub.mca upp-Stil nogavic s žigom (n znamke (rdečo, modro al! zlato) ključ da se prepričate, kako en par traji kakot št;rje pari drugih Dobivajo se v prodaalnah. Nogavice brez žiga .ključ so ponareiene. ot-» v Oblika brade in značaj Pri spoznavanm značaja, odnosno last-oostl, Igra po mnenju fiziognorr.ikov brada zelo važno vlogo, osobito če vpoštevamo vso spodnjo čeljust Brada sama po ser>l je lahko majhna In fina, toda čeljust e lahko navzlic temu zelo masivna in v takih slučajih imamo opraviti z energičnim, brezobzirnim aH celo zločinskim in brutalnim človekom. Močna brada je vedno dokaz, da je dolični človek v žlvljeniu zelo aciien in sposoben za vsako delo, ki mu pride pod reke. Ce ie taka brada v zvezi z mehkim debelim nosom, imamo opraviti s tmastin človekom, ki ima zmisel za povečanje svojega premoženja. Okrogla, močno ratvlta brada priča o energiii, špičasta in kljukasta brada je znak sebičnosti. Taka brada v zvezi z velikim kljukastim nosom je znak duševno živahnega značaja, ki drvi pogosto z edinim ciljem in se kai rad previsoko ceri. Navadno so taki ljud e nadarjeni satiriki. Špičasti in podolgovata brada je znak neumnosti in afektiranostl. Lepa je špičasta brada, ki ima na koncu še nekak podal;šek. Taka brada priča o veliki nadarjenosti in samozavesti. Tako kakor Vam lahka tkanina vašega itvotka (steznika) zadostno ščiti roke pred solnctm. zrakom, vrorino rh mrazom, ter ohrani Vaši koži belino, milino tn raht^st, pravtako očuva lahna a poraba (Poudre Simon) vaš obraz pred vplivom premočnih vremenskih izprimemb ter ohrani obličje mlado in lepo. ćPouzre ete J(2 „Jmon t m leptj'V, slastno odtšav'/en. ni samo nekva-ren, ampak celo dobrodelen tn blaiUen ter ne povzroča sušenja kože. Se prodaja povsod: CREME. POUDRE & S AVON SIMON ................■——.........................t.n Parfumerte Simon. 59 Fg. Si. Martin. Pariš. 1 Pogovor s slonom Neki Američan pripoveduje o Ru5yardu Kiplinsu nastopno dogodbo: Nekega dne šla v zoološki vrt in ko sva se tam sprehajala, sva slišala iz prostorov, kjer se je nali? ial slon, otožne glasove, kakršnih še nisem slišal. Kaj je? je vprašal Kipllng nekega čuvaja Ta ie odgovoril, da imajo polnega slona, ki joka ves čas in ne vedo, kai naj bi storili, da bi ga potolažili in ozdravili. Kipling je hitel proti slonu, ki ;e vedno boli t >?il in laz sem šel za nj«m. Prišli smo do slcna, ki se je kazal zelo žalostnega. Kipling je stopil do kletke in poslušal S;>m. kako je nagovoril slona v nekem meni pc-vsem nerazumljivem jeziku. Tn p* je jok nehal, slon ie dvirnil ušesa« pogleda! artfo s svojimi objokanimi očmi Kipllnga m mu ie pomolil rilec. Kipling ga je pobožal hi govori: dalje ž njim. Cez nekaj časa mu ie začela žival odgovarati In pričel se le med Kiplingom in slonom pogovor. Kaj sta si pri* povedovala. seveda ne vem. Vem samo to, da is bila žival vedno boljšega razpoloženja, izginil je jok in ko se le Kipling ločil od njega, je bil slon ves drugačen, vesel in se ie radostno zibal naokoli. Vprašat sere Kiplinga: V kakem ieziku ste govorili s slonom? V jeziku, v kakem jeziku? Je odgovoril m se smejal. Nadaljeval sem: Ali ste čarovnik, da razumete govoriti z živalmi v njihovem jeziku? On pa se ic samo nasmeaL — V »Tarzanu« smo čitali, kako sta se Korak In njegova ljubica pogovarjala 2 opicami in kako je Korak Imet za prijatelja slona, s katerim sta se dobro nzumela in ki mu ie pomaga! v najbolj kritičnem Času, Naš spori Sport OGROMEN SPOMENIK V LONDONU. V spomin na padle vojake londonskega topničarskega polka je bil 19. X. odkrit spomenik, ki obstoji U ogromne havbice, ob strani so pa umetniško izdelani razni prizori iz sve/ovne vojne. Proi. M. Presl: IHemento n. Rapldnega kvalitativnega nazadovanja 'n propadanja obrtniškega nraščaja Je v >rv? vrsti kriva slaba šoTska predizobrn.zb-i VeČ'na starejših vajencev in mlajših po. močnikov je posedla ljudsko šolo med voj-no. Kako slabo je ta med vojno delovali, je vsem znano. Večina učiteljev je bila vpoklicana k vojakom in skoro nI bilo šole. kjer bi se pouk vršil redno ln neprotrernno še slabše pa je funkcijoniral pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah. Drugi obči vzrok je slaba praktična vzgoja medvojnih in tudi še povojnih vajencev pri mojstrih. Slabo vzgojen pomočnik, ki postane mojster, ne more dobro vzgojiti svojega va. lenca in tako gre strokovna kvaliteta obrt. niskih vajencev avtomatično rakovo pot Ti vzroki so torej naravna posledici vojne, zato manj zavisni od dobre ali slabe volje posamnika. Važnejši so za nas mo menti, ki povzročajo sedem let po vojni na-daljno strokovno propadanje obrtniškem naraščaja. Prvi glavni vzrok je financljel-ne narave. Težko je popraviti storjene oznake in zamujene prilike se ne vračajo ve*. Pri sestavi prvega proračuna za profesionalno nastavo se ni n!t' nrjman.le oziralo na to, da je treba pri nas obrtno in strokovno šolstvo šele ustvariti. Vse. kar srr.o Imeli in imamo, je nepopolno itn nezadostno. Posebno pa obrtno nad. šolstvo. L. 1918. Je delovalo 16 obrtnih nad. šol z okroglo TKOi učenci. V šolskem letu 1925—1926 Jih je že prijavljenih preko 70 in število učencev bo presegalo gotovo 9000. Prvi proračun ee je sestavil vzlic vsem opominom in opozorilom kot minimalen proračun za obstoječe stanje. Kako naj danes "izhajamo s isttm kreditom kot pred sedmi-mi leti. Drugi vzrok Je neurejenost upravnega aparata za obrtno in strokovno šolstvo. — Končni vzrok pa je pomanjkanje specijalno izobraženih in izprašanih učiteljev za te š'»-!e ln zato tudi teoretično slabo podkovj\n vajeniški materijal. To so vzroki strokovnega propadanj* našega obrtniškega naraščaja. V sodjalnem oziru nI nič bolje. Iz va-jenca, ki nima ljubezni in Jmtereea do svojega poklica, ne more nikdar postati dober in na svoj stan ponosen mojster. Pojav, da raste število vajencev v Sloveniji letno za dva do tr'tisoč in da presega danes število vseh obrtniških vajencev v Sloveniji že dvanajst tisoč, je absolutno nezdrav. V vsakem drugem poklicu se izvrfil Iz-bera naravnim potom, slabejš! omaga !n odpade. Ne tako pa pri obrta. Ako sprejema obrtniški mojster svoje vr>1°T",e h--*z Jz_ bere. greši pri tem ne le v stanovskem ozira, ker se sam poniža, če smatra obrt stan, za katerega je dobra vsaka smet, on sreš! !n škoduje še v večji meri samemu sebi in sn^^šn^ti v gospodarskem oziru. Malo število, toda teoretično tn praktično na višini stoječih obrtnikov hi prene«ii tuđi z večjo lahkoto davčnn bremena, ki danes terejo vsakega, bodisi dobrega aH slabega obrtnika. S tem pre i dem k zadnjemu delu: Pota in sredstva za ozdravljenje. in. čim smo spoznali glavne vzroke ln njlb posledice, ne bo težko najti poti in srel. vtev, kako obvarujemo oni stan pred popolno propastjo, kl reprezentira najsolidnejll faktor za družbo m državo. Z uredbo z dne 29 aprila 1920 se Je ustanovila institucija gospodarskega sveta p-; ministrstvu za trgovino ha tnC^^ptriJo. Naloga tega gospodarskega sveta je, da oddaja na zahtevo ministra mnenje In stavlja predloge o vseh zadevah, W se ti&Hb trgovine, industrije, obrti in profesijonalnega pouka. Ta gospodarski svet Ima tudi nalogo, da !z deluje oziroma oddaja mnenja o vseh za konskih načrtih in uredbah, ki se tičejo obrti in profesionalnega pouka. NaJnnJ- j nejša naloga tega gospodarskega sveta bi bita, da pošpeSI ureditev uprave v pravcu. ! da naj imc'o v upravi ra profesljoralno j na=tavo beselo le resnični s+rokovnjnk'. ' edino to bo jamstvo za pravilno pozitivno delo brez vsake samovolje. Nadalje naj merodajni faktorji pospešijo ustanovitev, po členu 9. zak. obrt. n*l šol s dne ?0. marca 1922 TJ. L št. 179-Gt predvidenih ob'astno obrtno šolskih odborov. Pri izberi članov teh odbrov naj se o^fra v prvi vrsti na praktike strokovnjake, obrtnike In tehnike. Ne gle ie na politično pripadnost naj i vsi mero lajni in odločujoči faktorji p iz i Jo ca to, da se dovolijo v proračunu za obrtno ?n strokovno šolstvo v S'oveniji zneski, ki : naj omogočijo: I reorganizacijo ln uredi-tev ohrtn*h nad. šok II. Vzgojo za to šolstvo potrebnih uč- j nih moči. IIT. Nadaljno izobrazbo sedanjih obrtniških pomočnikov in mlajših mojstrov s prirejanjem v Drogramu srednje tehnične šole predvidenih tečajev ln predavanj. IV. Ustanovitev institucij za praktično vzgojo vajencev in pomočnikov za nekatere v strokovnem oziru propadajoče obrte. V predstojećem mislim, da so glavne točke podane, ki se nanašajo na povzd.-go teoretične tn deloma strokovne vzgoje obrtnih vajencev potom obrtno nadaljeval, nega šolstva. konstatirati, da je največje hvale vredno energično prizadevanje naše trg. In obrtniške zbornice, za povzdigo in ureditev obrt. nad. šol, posebno pa prizadevanje, da se vsaj oni tečaji za izobrazbo učiteljev obnovijo, ki so obstoiaJi pred vojno. Ti te. čaji so sicer le neka^ surogat; vendar je bolje, ako Ima učitelj na obrt. nad. goli vsaj nekaj strokovnega vpogleda kot nobenega. Posebno je to dobro radi tega. da ne zamenja namena obrt. nad. šole z namenom in ciliem ljudske šole. Za hož'čn^ it« novoletna darila ?"»tno »*»l4*re ceno v modrv trgovini Peter Šterk, L'oli"3!i». Star! trg 18 Pul?-overs, Garcon-bluz«* (bubl). tunika, sve?tcr», telovniki, volnene in sv lene 'one, rogav-ce, ^okav^ce. đo'tolrn ce. šonrtne re^'ce. moSki klobuk*, mo^ko in damsko oerilo, damske torhice. I»s niče, parflmi, fino mil» itd Velika izbira kožuhovine. 4946 Razmah ln slabe stdanl slovenskega žen-•tva. mm Ptujski promet In šport — Odkod ozdravljenje? Na splošno moramo priznati, da **e je razvil slovenski sport tekom zadniih let z bohotno širino. Kakor gobe po deževju so vstajali klubi po slovenskih mestih in so se ustanavljali podsavezt. Sedeži teh podsa-veaov so večinoma v Ljublranl. Najjasnejše opazujemo ta bohotni napredek slove.> skega sporta v poletnih mesecih, ko ne minejo nedelje brez več ih športnih prireditev nairaznovrstnejših panog. V ospredju so nogometne tekme, slede atletične prireJit-ve. plavalne tekme, kolesarske dirke po dobro urejenih slovenskih cestah. Zelo pogumno voaijo naši motoclk listi, zlasti v smeri proti planinam In lani smo lahko prisostvovali celo moderno aranžirani hitrostni tekmi za avtomobile pri Vrhniki. Športno gibanje ie torej postalo med Slovenci prav resen faktor javnega življenja, vrste športnikov se množe z vsakim dnem. S pametnim razumevanjem so se športnega gibanja polastila tudi naša tujskoprometna I društva, ki ga stavi ajo v službo letovišč, j Na ta način smo doživeli razne športne j dneve, tenisturnirie, kolesarske dirke itd., ki ] so se vršile v priznanih naših goremskih ] letoviščih. Tudi pozimi pomagajo naši zimski športi tujskemu prometu ln turisliki. Le želeti je, da se ta zveznost med sportom in splošnim tujskoprometnim in turističnim interesom naših krajev še poglobi, ker smo prepričani, da ozerrlje. čim sc pribori do prave turistične veljave, še lanko po-! stane športno središče v državi, kar mora j biti iskren cilj vsakega dalekovidnega j športnega delavca v Sloveniji. 2e sokol-stvo je dokazalo, da ie naš narod kakor ustvarjen za atletične napore. Športno udejstvovanje bo te sile In sposobnosti čke, ki so dovr^Mi ljudsko šolo vsaj z dobrim uspehom. Na ta način lahko odpadejo potem takozvani priprav" *nl razredi na obrtn:h š *"h. — Obrtne n^d. šole naj sestoje is treh razredov In pouk naj se tako prične po učnih načrtih, ki so za te tri rssretJe predpisani. Pouk na deželi, kjer so učene! razn'.h strok skupaj, naj bo Individualen in naj 3 v vsakem slučaju ozira na stroko učenca. Da se dvigne kvaliteta bodočih obrtniških mojstrov In s tem njih socijalno in gospo-1- >ko stanie. je nadalje absolutno notrebna reorganizsc;ja pomočniških 'a mojstrskih Izpitov. Pred vsem naj se pre-rmste k pomočniškemu izpitu le oni va- j nja je občinstvo, ki ne kaže zadostnega za-! nimanja za sport in ki zlasti javnim prireditvam obrača hrbet. Radi tega so športni klubi navezani na miloščine, ra »nabiralne pole* in članarino. Tudi v te n osim pri':a;a J sanaci a le Iz dobrega članstva, kl sport I goji idealno in ki iz lastnih sredstev prispe-I va za športna orodja In opremo. Nadalme razloge najdemo v osebnosti, v needinih podsavezih, v neinteligenčnosti ambicijoz-nih povprečnikov Itd. ATLETIKA. A) V atletiki smo Slovenci do danes dosegli razmeroma še največje uspehe. Tu smo si priborili že državna prvenstva (ASK Primorje in SK Ilirija) in pošiljali najboljše atlete na domače In inozemske atletične meidane (dr. Perpar. Valtrič. DrŽa;, Slapni-čar L dr.),. Damska atletika je najmočnejše organizirana. Naši so skoro vsi rekordi države (Prevčeva, Santlova, Omanova, Kri-ževa i. dr.). V zadnjem letu se je atletika jenel. ki po drovrsili z ''obrim uspehom j razširila tudi v mariborski oblasti ter bele-obrtno nad. šolo. ! žimo lepe mitinge v Mariboru, °tuju in Ce- To bi bile glavne misli in t 5eTjo, da I i u Tu treba eksten/ivnosti ter prnpaean-bi posamne obrtne zadri'ge preko obstoje. de tudi po ostalih slovenskih mestih ln kra-čih dnevnih vprašanj Intenzivno nsčele Hh. K*er obsto a višji, srednješolki ali me-tudi vprašanje bodočnosti, zaključujem. i ščanski zavod, naj se goli atletika v naj- širšem obsegu In sistematično. Zakaj zaostaja Kranj za Ptujem, Novo mesto, Kočevje, Murska Sobota za Celjem, ni razumljivo. Atletika je zelo poceni spon ki stane malo In ki zahteva le sistematičen trening, resno voljo, odločnost In energijo. Novi odbor tega podsaveza se mora posvetiti propagandi. Od vseh podsavezov zahtevajmo v prvi vrsti organizacije, propagande !n podpiranta na vse strani, ne pa upravnega preklan a o tehničnih di*p izici jah in drugih stvareh, ki se moraio reševati enoglasno, ker so res zgolj formalnegj pomena. Tam. kjer ie mnogo delavstva In obrtništva, mora podsavez organizirati atletiko. Tudi tu v lahk' atletiki služi spor* koncentraciji omladine na zdravstvene naloge in na športne misli kot take. kar yt vendar mnogo boljše, kakor pa da se v iaja pohajkovanju, zapravi-jniu zdravja !n denarja po gostilnah. Atletiko gore v Liubhant ASK Primor e, SK Jadran. SK Ilirija. SK Hermes. SK Atena, v zadntem Času se je organiziral tudi jak centrum za društva »Edinosti«. Na mestu je, rh se tudi Sokol-stvo poprime atletike in da jo vstavi v svoj telovadni sistem. V Celju imamo SK Celje In Atletike, v Ptuju tamošnji športni klub, v Mariboru pa Rapid. Maribor In deloma Meriiur. Vse to pn je mnogo premalo! NOGOMET. B) V nogometnem sportu opazujemo v zadnjih letih stagnacijo, ki pa je morda samo navideznega značaja, ker gre tudi v tej športni panogi na boljše Tu nimamo več samo enega ali dveh klubov, kl bi nehotično nadkrii evali druge, nego beležimo 5, 6 klubov, ki so si prilično enakomočm. zlasti ako upoštevamo, da nastopa večina :eh klubov popolnoma z don ačimi krači brez tujih, plačanih Internadjonalcev ln trenerjev, kar je vsekakor dobro znamenje mlho-vega zdravega razvoja. Baš radi tega značaja so ti klub! še posebno dragoceni. Imamo ISK Maribor, Rapid. Merkur, tudi Celje ne zaostaja veliko SK Jadran. ^K Illrlia. Hermes ln A^K Primorje Vsi ti k'uhl skupaj pa seve zaostajajo za zagrebškim nogometom za razred. To je žalostno dejstvo, ki pa se bo takoj odpravilo, ako se klubi zagledao v močneiše nasprotnike, ako se postavijo cilji izven Slovenije In ako temu primerno opustijo medsebojne prepire. Kako borno ie slovensko nogometno prvenstvo, kadar zaostaja za nogometom cele države za razred In pol! HAZENA. C) Hazena se ie pri nas dolgo porajala. Letos pa ie vendarle Izbruhnila na dan in sicer v mariborski obbsri, ki tudi sicer v zadnjem času po ambiciji nadkriljuje ljubljansko oblast v vseh športnih panogah, kar potrjuejo vedno novi klubi In uspehi. V Mariboru imamo že krepke družine Maribora, Rapida, Merkurja, v Morski Soboti zelo močno družino, Celje zaostaja po nepotrebnem. V LJubljani goje hazeno Atena, SK Ilirija in ASK Primorje. Tudi tu naj nastopi konkurenca, široka konkurenca, če hočemo, da razlika golov z zagrebšiklmi hazenami ne dosete več dvoštevilnlh obsegov. Povoji so tu, treba s hazeno na deželo, v vse manjše kraje, kjer se zlasti učiteljice lahko uveljavijo kot pobornice tega sporta, ZIMSKI ŠPORTI. D) Naši krai razpolagajo z naravnost Idealnimi zimskosportnlmi revirji. Toda žal nam tu država ne gre na roko, da Iz Ljubljane in ostalih krajev vpelje redne turistične in zimskosportne vlake, seve z reduciranim! cenami, na Gorenjsko ln v Kamniške planine. Če pride do izpreobrnjenja v ministrstvu, potem zavzame ta sport med Slovenci tudi v tuiskoprometnem oziru tisto veljavo, ki mu gre. Skoda, da }e ravno v tej panogi toliko smučar ev in zimskih športnikov neorganiziranih, dočim se morajo obratno strniti v klube ter ta sport gojiti kolektivistično. TK Skala je močno razgihal pokret povratka k prirodi, treba še drugih propagandnih sredstev, da se to veliko živ!j?nsko navodilo J. J. Rousseauja uresniči. VODNI ŠPORTI. C) Zelo smo pravzaprav nazadovali v vodnih športih. Po Sloveniji se pretaka vse polno rek, zlasti Maribor, Ljubljana. Ptuj, Celje. Novo mesto Imajo lepe prilike za gojitev vodnih športov, pa povsod mrtvilo. V Ljubljani se trudi pravzaprav le ASK Primorje, ko bi vendar tudi LSK in SK Uiriia mogla s svojimi dobrimi plavači močno napredovati. Tu lahko pomagao tudi zdravstveni uradi. Šole in javne oblasti, celo v interesu vojske je. da imamo čimveč p!a-vačev in dobrih tekmovalcev. Aktivni smo le v dobrih skakačih Jn v ženskih panogah. TENIS, D) S tenisom ne pridemo naprej, dasi imamo danes že prilično število dobrih te-nišč v Sloveniji. Razlog temu nazadovanju, ker stagnacija ie nazadovanje, bo nemara v fem, da se s tenisom pečajo v prvi vrsti res le gurmani amaterji, dočim bi se mu morali posvečati tudi drugi, zlasti omladinci s tekmovalnimi ambiciiaml.Tudl smejo šolske oblasti, zlasti med ženskim svetom, Izpre-govorlti par bodriinih, propagandnih besedi na leto. KOLESARSTVO IN AVTOMOBILIZEM. E) Kolesarstvo, motociklistlka In avtomobilizem kažejo znake napredka. Predvsem kolesarstvo, pa tudi motociklistika ln avtomobilizem se razvijajo ugodno. Tu bo treba posebno pažnjo posvetiti prireditvam, dirkam v večiem obsegu, eventualno z mednarodnim sodelovan em. Zakaj ne pride do mednarodnih dirk Liubliana - Trst, do štafetnih dirk, do rednih avtomobilskih dirk na gorskih terenih? Avtomobilska pot iz Kraniske gore na Vršič ie kakor sanja C bodočnosti, kier bi lahko stali veliki alpin-ski hoteli od Kramske gore do Vršiča, klet se kuloar Velike Pišence izpremeni v pravo jugoslovensko Švico z mednarodnim svetom, z dirkami na Vršič ln preko... Stev. 293. «S CO VENSKI KARO D» dne 25. decembra 1925. St-an 9 BOKSARSTVO. F) O boksarstvu in drugih športnih pa-aogah še ne more biti govora. SK Slovan goji boksarstvo osamljen, dočim bi naši srednješolski zavodi iu univerza mogli slediti vzgledu ameriških učnih zavodov, kjer je boksarstvo upe-iauo kot reden pouk. KLUBI IN NJIHOVE TEŽAVE. G) Naši klubi preživljajo težke čase. Saj tcmel e .na gospodarskih podlagah in za take podlage so današnji časi dokaj neprimerni. Treba temeljite reorganizacije in konsolidacije v finančnem oziru. Seve se morajo konsolidirati izdatki, ki se danes trosijo ncracijonalno. Amaterski princip tukaj zelo zaleže in bo ustvaril mnogo solid-sejse klubske organizme, kakor pa so danes, ko se tildi cd strani vodstev ne vodi blagohotna ixmiika učvrščevanja klubskega tovarištva, prtvzgoje solidarnosti ter skup-»cga navdušenja za športne ideale. V marsikaterem klfbu viada samodrštvo in oligarhija, ki ni na mestu. Z enako vestnostjo iu kor.c-iijantnostjo, kakor napram lastnim članom, treba občevati tudi s člani drugih klubov, biti ž r/imi solidarni v skupnih ciljih, podrejati k.ubskc interese višjim ciljem, zlasii pa gojiti napram delavcem v podsavezih primerno spoštovanje, ki ga tudi zaslužijo, kafcor delujejo nepristransko in v smislu pravil. V klubskih vodstvih treba več resnosti In vestnosti, pa se lahko današnja, nekoliko motna slika slovenskega športa iz temelja izpremeni. Vsak naj se omeji na plodno interno delovanje in naj žanje reelne uspehe, ki so edino trajni kamni splošnega, tako klubskega, kakor narodnega športnega napredka. VZORNI LNP. I) Deio v podsavezih postaja soiidneiše in temeljitejše, pri tem tudi objektivnejše. Pojavljajo se mlajše sile. Povsod priporočamo, da se ustvari sloga na podlagi pravičnosti in medsebojnega podpiranja. V nogometnem pod s a vezu je storjen velik ko- rak naprej. Tu krmarita seda] dva priznana sprotnika, major Jaklič s svojimi idealnimi nazori in izkustvi ter inž. Struna, mož kremenitega značaja in absolutne objektivnosti. Tudi v ostalih podsavezih so dobre sile na delu. Zimskosportni savez vodi priznani starešina g. Goreč, ki je tudi na vsestransko zadovoljnost organiziral letošnjo športno razstavo na Ljubljanskem vele* se i mu. SLOGA! Naši domači športni rezuiiati kot rečeno v mednarodnem in tudi v jugosloven-skem športnem tekmovanju ne pomenijo veliko. Treba priznati brez zadržkov. Pač pa so podani temelji najširšega razmaha, ako si bodo športniki segli v Toke, se spomnili, da so skupni interesi varovani z medsebojno blagohotn ostjo, brez medsebojnega sovraštva in prepirama, mnogo nad klubskimi in da bodi cilj vseh v prvi vrsti delo, v drugi vrsti zopet solidno športno delo in v tretji vrsti zopet absolutno korektno in premišljeno delo! — Športni rezultati iz Julijske Benečije. Drugi razred US Triestina:OHmpia 4:0 (sen zacija, ker se zmagovalec nahaja na zadnjem mestu tega drugega razreda, Olimpi-ja pa na prvem!), Venezia:Gloria 2:1, Mon-faIcone:DoIo 4:2. Pro GoriziarPetrarca 2:0 (prekinjena). — Italiazčehosiovaška se vrši 17. januarja 1925. v Torinu, Ita!ia:Irska pa v Milanu meseca marca. — Motoklub »Slovenija« v Lf ubijani ima svoj redni občni zbor v torek dne 29. t. m. ob 8. zvečer v salonu pri Mikliču, hotel Južni kolodvor, v Ljubljani, Kolodvorska ulica. Dnevni red Je sledeči: 1.) Pozdrav in poročilo predsednika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo blagajnika. 4.) Poročilo revizorjev. 5.) Volitve novega odbora. 6.) Slučajnosti. — Člani se naproša:o, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Sokol VIII, vsesokolski ?!et v Pragi (4.-6. Vn. 1926.) Vse brate in sestre, ki se hočejo udes ležati vsesokolskega zlata v Pragi, poživlja* mo, da bc prijavijo pri svojih društvih naj* kasneje do 5. januarja 1926. Stroški za zlet bodo znašali ca. Din 1000.—. Oni bratje in sestre, ki reflektirajo na prenočišča v pri* vatnih stanovanjih ali hotelih, naj to takoj prijavijo svojim društvom. Zlcta se smejo udeležiti samo oni, ki so bili člani sokolskih društev najkasneje 1. februarja 1926. Pozne* je pristopivšiia udeležba ni dovoljena. Za vse člane je obvezna udeležba v kroju, ki mora odgovarjati vsem predpisom JSS. ORGANIZACIJA ZLETA. Vsa dela za zlet so osredotočena v slav* nostnem odboru, katerega člani so vsi člani predsedstva ČOS in predsedniki vseh odse* kov. Kazven tega so v slavnostnem odboru dva zastopnika praške občine, ki je prevzela protektorat nad zletom in zastopniki telo* vadnega društva češkoslovaških profesor* jev. V slavnostnem odboru je 45 Članov. Za reševanje nujnih zadev, ki so ne morejo od* lagati in v svrho priprav za seje slavnost* nega odbora, je izvoljena posebna prezidi* jalna koraisja. Predsednik slavnostnega odbora je dolgoletni starosta ĆOS dr. Schei* cer, kot tajnik posluje brat Schvvarz. Teh* nično vodstvo je v rokah načelnika dr. Va* nička in načelnice sestre Male. Zletna pisar* na je združena s pisarno COS ter se nahaja v prostorih Tvrševega doma. V propagand* ne svrhe bo imel Vestnik COS posebno zlet* no prilogo, v katerih bodo točna poročila o pripravah za zlet. Razvcn tega bodo prina* šali poročilo o zletu dnevni časopisi, ki so ee stavili na razpolago zletnemu odboru. Po* sebnega zlotega vestnika odboT nc bo izdajal. Xov način propagande izvrši odbor potom Radio*journala, da uporabi novo tehnično napravo, da odpošilja zletna poročila po vsem svetu. V zletnih dneh bo pomagalo Sokolstvu pri delu gasilstvo, ki je v najožji zvezi s Sokolstvom. V reklamne svrhe se poslužuje odbor tudi kinematografov, v ka* terih predvaja filme o pripravah za zlet. — Mnogo neumornega dela in sokolske ener* gije zahtevajo priprave na zletišču. Zletišče bo pripravljeno na Petfinu pri takoime* novanih Strahovskih lomih, ki spadajo v območje Bele gore. Ta prostor je last drža* ve, ki ga hoče pripraviti za stalni stadion za razne telovadne in športne prireditve. Sokolstvo je dobilo ta prostor od države v najem za eno leto ter mora plačati v to svrho najemnino v znesku 550.000 Kč. Na* črte za zletišče jc izdelal brat Čižek. Zleti* šče zavzema ploščino 320.000 m\ prostor za teiovadišče za 14.400 telovadcev znaša 4(5.656 kvadratnih metrov, prostor za orodje 62.620 kvadr. metr., tribune bodo pripravljene za 129.543 gledalcev. Na celem zletišču bo imelo pristop 160.000 gledalcev. Cela na* prava zletišča bo stala do 7 milijonov če* ških kron. Tribune morajo biti gotove do konca februarja 1926. Ker leži novo zletišče izven običajne komunikačne črte električne železnice, bodo izvršene nove proge do zle* tišča tako, da bo električna železnica prepe* Ijala na zletišče vsako uro 36.000 oseb. Sokolstvo bo nastanjeno v skupnih pre* nočiščih, ki bodo razdeljena po raznih šolah. V prenočiščih bodo deloma slamnjače, de= loma slama. Telovadci bodo imeli prenočiš šča na zletnem prostoru. Prehrana ne bo skupna, temveč bo razdeljena po gostilnah, zlasti bo pa dovolj priložnosti za prehrano na zletišču samem, kjer bodo nameščene številne restavracije. Največje težkoče povzroča odboru fi* nančno vprašanje. Odbor se je postavil na stališče, da ne prosi podpore niti državo, niti druge ustanove, temveč da izvrši So* kolstvo cel zlet s svojim lastnim delom. Uveden jc zletni porez na člana 10 Kč, ki mora biti vplačan v dveh obrokih. Kako vi* seko reško Soko^tvo ceni to svojo Drire* ditev, je dokaz, da so vsa društva vplačali v predpisanem roku ta zleti porez, ki znaša za prvo polovico 1,696.555 Kč. Drugi vir do* hodkov so zletni kolki, katerih je bilo raz* prodanih skoraj dva milijona. Dalje je izdal odbor zletne razglednice, katere društva in zupe marljivo razprodaj a jo. Dalje bo izdal odbor zletne legitimacije in zletne odznake za članstvo in za naraščaj. Zletni plakat še ni dovršen, ker predloženi predlogi niso bili sprejeti. Odbor pričakuje, da se udeleži zle* ta okoli 120.000 Sokolov. Tudi tujina se živo zanima za VIII. vseokolski zlet ter je prijavljenih veliko število gimnasrov, pred* vsem pa se udeleži zleta v kar največjem številu jugoslovcnsko Sokolstvo. Do sedaj so bili vabljeni na zlet vsi člani iMednarodnc telovadne organizacije, ki so se povečini va* bilu odzvali. Tako postane zlet ne samo vse* slovanski sokolski zlet, temveč svetovna prireditev. Spored zleta je sledeč: Zletni dnevi: nedelja 4. julija: dopo!* dne: skušnje za javni nastop, popoldne: 1. proste vaje članov, 2. nastop tujih gostov, 3. nastop jugoslovenskega Sokolstva, 4. šta* fetni tek Praga s Brno * Bratislava = Zagreb* LjubljanasBeograd, 100 — 200 — 300 — 400 metrov, 5. proste vaje Članic, 6. zletna scena. Ponedeljek 6. julija: Dopoldne skušnje, po* poldne: 1. proste vaje članic, 2. telovadba gostov, 3. tek z ovirami — Praga, Brno, Bra* tislava, Zagreb, Ljubljana, Beograd — 110 v, 4. proste vaje članov, 5. telovadba starejših članov, 6. telovadba žup— članic, 7. telo* vadba žup — članov, 8. zletna scena. Torek, 6. julija: Dopoldne: povorka, popoldne: proglasitev uspeha tekem, 2. pro* ste vaje članov, 3. telovadba jugoslovenske* ga Sokolstva, 4. tek brez ovir — Praga, Br* no, Bratislava, Zagreb, Ljubljana. Beograd — 100 m, 5. proste vaje članic, 6. telovadba žup — članov, 7. telovadba žup — članic, 8. zletna scena. Proste vaje za Članstvo in članice, ka* kor tudi k njim pripadajoča godbi so izda* ne in se Sokolstvo pridno vežba v njih. V mesecu januarju so vršijo prvikrat pod so* kolskim vodstvom smučarske tekme, katc* rih se udeleže tudi naši Sokoli. V zvezi z zletom priredi praški velesejem gospodarsko razstavo, na kateri se hoče predvsem poka* zati razvoj češke industrije in telovadno in športno orodje. Jugoslovenski sokolski na* raščaj se udeleži naraščajskih prireditev, t. j 23. in 29. junija, vsled česar pripravlja od* bor proslavo Vidovega dne v Pragi. Dne 6. julija se izvrši tudi proslavm Husa, ob ka* teri priliki se Sokolstvo pri povorki pokloni večnemu spominu velikega učitelja. Jugoslovensko Sokolstvo je proglasilo VTII- vsesokolski zlet za svoj zlet ter se ga udeleži v kar največjem številu. V to svrho se vršijo marljivo priprave v vseh društvih, izmed katerih je večina ustanovila zletne fonde, v katerih zbirajo prispevke za zlet. V telovadnicah se marljivo vežbajo proste vaje in se pripravlja članstvo za tekmo v vseh oddelkih, predvsem pa za prvenstvo. Ker smo proglasili VIII. vsesokolski zlet v Pragi za naš zlet, je naša naloga, da storimo vse, da bo naša udeležba častna po številu in po nastopu. Zato bratje, na delo! — V razmišljanje. Češka Sokolska Zveza je izdala navodila, da se v sokolskih društvih opustijo Miklavževi vece_ ri* Ta navodila so se prenesla potom JSS tudi na naša društva, toda tradicija je močnejša kot ukaz. Modernejša in oduševljena društva so duh teh večerov modernizirala. — Češka sokol, zveza priporoča, da se v nacijonalnih in naprednih društvih sploh opuste obdaritve mladine, ker iz tega izvira mnofco nevzgojnih posledic in obdaritve daleko ne dosezajo svojega namena. Kjer so obdaritve vkoreninjena krajevna navada, naj se prenese na dan največjega narodnega (ne cerkvenega) praznika. — Razmišljajte odbori sokol, društev in crA%veJni o*i$©W. Marušo nu*d ^*tpi klerikalizma, ki se ga niti ne zavedamo, češče se vprašajmo »kako živimo«? Julijsko Krajina —j O božiču. Ako bi se bil ustanov;1 narodni svet v tekočem mesecu, bi bil to krasen božični dar Jugoslovenom v Julijski krajini. Pa ga nI in božič je med nami brez skupne obrambe naših zahtev in pravic. Zakaj ga nI, o tem ne bomo razpravljali. Tudi ni bil moment za laven predlog sredi razburkanih polemik najsrečnejši. Ali po vsej Krajini se izreka potreba na-rodnega sveta in ker verujemo v življenj, sko silo našega primorskega ljudstva, smo prepričani, da pride do nJega. Da bi spravili danes ljudi v enotno politično organizacijo, to je nemogoče. Dve struji sta, dve stranki, ki prav lahko uspešno delujeta v korist ljudstva, samo tista grda strastna borba, ki se je v zadnjem času razvila, mora ponehati. Proč s prepiri, z opravljanjem in obrekovanjem, dela treba, pozitivnega dela in polje v tem pogledu je na §!• roko odprto, tako da se sredi truda poaa-bl na spore in se vzporedno gradi gospodarska in kulturna pomoč ljudstvu! Južna kri je vroča. Zato pa so bili v Primorju, odkar živimo politično življenje, vedno hudi boji. Prednjačila je Gorica, dočim je bil Trst zmernejši. Tako je tudi danes. Treba si predstaviti resnico pred oči, In kdor piše, da naši ljudje razumejo, da treba ostro in odlc;~no udariti, ko sto za življenjske koristi ljudstva, m da ne ljubijo osebnega prerekanja, ta mora poskrbeti, da se na njegovi strani! odneha: polagati mora temelj za možnost dogovorov, ki nam dajo končno narodni svet. Kar je bilo, je prešlo In kdor je bil užaljen, naj se dvigne kvišku vspričo neobhodnostl vrhne obrambe življenjskih interesov nagega ljudstva. Najboljša volja se kaže v naglašanju resnost!, da ako že ne pride do skupne politične organizacije, kakor je bila namišljena po vojni, se ustanovi vsaj v manjšem ali celo minimalnem cbsegu Res je, da organizacija, ki ne sloni na pravih možeh, je oblika brez vsebine. Ako pa so na eni ali drugi strani kake osebe spodtika, pridejo v narodni svet pač lahko drugi možje. Narodni svet r.nj bo vrhovna in^anca nad obema strankama. Prično naj so razgovori. Strasti so morajo poleči, dobra volja naj se naseli po dušah primorskih voditeljev, pa bo šlo vse lepo naprej v dobrobit našega ljudstva. Spori ođjemljejo čas in sile koristnemu delu. Dosedanji način boja je kvaren za kulturo in gospodarstvo Jugoslovanov v Julijski Krajini. Ča3i so ostri in iz Vidma še vedno nam doni Cavalottijev klic: Fuori i barbari! »Koloniziranje na rimski način in prisilno bivališče odgovornih kolovodij!« To so strašne besede, ld vele Slovencem, da se strnejo v skupen boj proti onim, ki hočejo naše ljudstvo pomondrati. —j Zloraba božičnega drevesa. Po azilih Lege te vršijo božične prireditve za slovenske otroke in z božičnega drevesa so dele otrokom darila. Kako slabo oblačilo dobi, malo slaščic, zato pa mora biti na veke hvaležen Italijanom in svoj jezik mora pozabiti.' Tako se božično drevo grdo zlorablja v raznaređovalno svrhe. Pri Italijanih vlada radi tega veliko veselje, med Sovence se seli sramota raznarodovanja! —j Kip Umberta L za Postojno. Izročen je bil v občinskem domu na slovesen način bronasti kip Umberta I. postojnski občini, ki ga je daroval cav. G. Vassetta iz Vasta v spomin kralja, ki je bil na tragičen način odvzet ljubezni svojega ljudstva rn v spomin svojega sina invalida porotnika M. ViErctta, ki je prvi razveš i! v Postojni italijansko trikoloro. —j Z osnovno šolo me 3 Jugosloveni so bavijo Italijani na raznih zborovanjih. Na učiteljskem kongresu je podal deželni tajnik učit. fašistovc-kega sindikata v Julijski Krajini razne predloge glede osnovne šole med »drošorođe!«. želi, da so pomnoži osobje šrtekega skrbništva, da bi se moglo vršiti intenzivnejše delovanje na šolskem polju ob meji, katero je tudi politično. Morala bi se dati radostna sredstva nadzornikom in vladnim voditeljem za obiskovanje šol in učiteljev. Ti nadzorniki 5n šolski voditelji potrebujejo posebnega taj. nika za pomoč v upravi, da bi oni mogli bolj poučevati in delati tudi političaio z nasvetom in nadzorstvom v tej obmejni zemlji. V šoli mora biti vse italijansko :a tudi krščanski nauk se mora poučevati Izključno v italijanščini. Za drugojezloue učitelje treba posebnih tečajev in poletne počitnice naj prežive v kakem mestu starih provinc. — Ljudska šola v Julijski Krajini je politična institucija, velika raznaro-dovalnica. Otroci se imajo potnjčiti, učitelji, potom šole tudi starši, kajti vodite^i in nadzorniki bi radi hodili okoli in iska'1 stikov, šola je izgubila svoj učni značaj, danes je le potujčevalno sredstvo, ki stane domačine vedno strašnejše vsote. Italijani debro vedo, da je narod brez šole narod brez bodočnosti. Zato pa kujejo načrte, kako bi služila šola izključno italijanskemu namenu ob meji. Treba bo organizirati uspešen domač pouk. _j Hudo je trpljenj* kolonov v Brdia. Tako so koloni barona Bauma nastanjeni v napol podrtih barakah in v podzidlcili. — Vcjne odškodnine ni In brez denarja se ne more zidati. Nekateri mislijo na izselitev v druge dežele. Nekateri ljudje so tako srečni, da si z odškodnino gradijo vile, za druge je ni od nikoder in ubogi koloni umirajo skoro pod milim nebom. Kje tiči pravi vzrok za to? —j v Štanjelu na Krasu priredi pro. svetno društvo v grajski dvorani dne 2G. t. m. veselico, na katere sporedu je tudi igra »Tri sestre* in komičen prizor s>Kmet in fotograf* Gospodarstvo Taksni zakon (Referat predsednika notarske zbornice, notarja g. Aleksandra Hudovcrnika na protestnem zborovanju gospodarskih korpora-cij dne 20. dec. 1925. Evo vam praktičen slučaj. A je izročil svojemu sinu B svojo imovino pod pogojem, da se poroči s C, na to je pa B še sklenil s C pod pogojem poroke ženitno in dedinsko pogodbo, ter naravno stopita izročilna, kakor ženitna in dedin-ska pogodba v veljavno moč po sklenjenem zakona. Od izročilne pogodbe se je odmerila taksa po 20.000 Din, od ženitne pogodbe Da po 2000 Din, katere pristojbine Je pa B že plačal. Do poroke med B in C pa ni prišlo, ker se je razbila. Javna morala zahteva, da bi se morale te pristojbine stranki povrniti, stranka pa jih v smislu postavke 12 prip. 7 ne dobi povrnjene. Tako je stranka v tem slučaju oškodovana za 22.000 Din. Pristojbino odmeri davčni urad ter plačilo potrdi na pogodbi. Tu zahtevamo, da se povrne k prejšnji praksi, da se namreč predpišejo pristojbine ali takse stranki s plačilnim nalogom, da ve. od česa in v katerem iznosu se ji je od posameznin postavk odmerila taksa. Tudi ne ugovarjamo, da odmerjajo od jednostavnih nekompliciranih pogodb davčni uradi sami takse, zahtevamo pa, ker je to v imenentnem našem interesu, da se zopet vzpostavilo nekdanji pristojbinomerni uradi. Nekatere pogodbe so tako komplicirane, da more pravno podlogo pogodbe presoditi samo jurist finančne stroke, kateri ima v mezincu vse določbe materijelnega prava, katere se morajo upoštevati, da določi pravni značaj pogodbe. Le ti pristojbinomerni uradi daiejo po svojem ustroju in po svojih v pristojbin-skih zadevah preskušenih in temeljito izobraženih uradnikih, ki imajo juridično izobrazbo, garancijo za pravilno in neoporečno, odmero taks. Po sedanjem taksnem zakonu ni dopuščena nobena pritožba zoper odmero takse, temveč je stranki na prosto voljo dano, da prosi v 90 dneh od dneva plačila takse generalno direkcijo posrednih davkov v Beogradu za povrnitev takse. Ta pa rešuje ne navedši razlogov za svojo rešitev, jako enostavno: ^da se N. N. iz N. odbije od traženja kao neumestnog. stim da za molbn i ovo rešenje plati 25 Din takse.- Ta zakon je pa edini v rmSi državi, ki odreka stranki možnost do pritožbe. Za to naj se uvedejo instance za rešitev pritožb take vrste, kakor so bile uvedene pred polomom v nekdanji Avstriji. Za to pa mora'o biti te instance sestavljene po uradnikih juridičnega Tiaobraženja, ki poznajo temeljito pri nas veljavna mate-rijelno pravo in stari avstrijski pristojbinski zakon. . Ni mogoče našteti tu vse nedostatke taksnega zakona, in če bi jih dali pod kri= tično oko, napisali bi bolj obširne knjigo, kakor je taksni zakon. Taksni zakon, ki tako globoko sega v življenje državljanov, mora biti jasen, to* cen, sistematično sestavljen, pregleden in pravičen. Sedanji taksni zakon jc vsled svoje nc* jasnosti, netočnosti in nepreglednosti uc* vzdržiijv, obsega določila, ki osobito hudo zadevajo Slovenijo, ter ogroža vsled neka* terih določil ves javni promet in kredit, in nalaga dotičnikom velika bremena. Hibe sedajnega taksnega zakona pa se nc dajo odstraniti s kakim dodatkom, temveč se mora izdelati popolnoma nov zakon, kateri bode ustrezal na eni strani finančnim po* trebam države, na drugi strani pa upošteval tudi faktične in gospodarske razmere do* tičnikov, ki plačujejo takse. V to svrho naj se takoj omilijo oziroma ukinejo nekatera posebno kričeča določila taksnega zakona, tako glede izročilnih po* godb in izbrisov, v drugo pa naj se takoj skliče anketa, sestoječa iz preizkušenih uradnikov bivšega pristojbinosmernega ura* da in zastopnikov sodniškega, odvetniškega ter notarskega stanu, ki poznajo naše mate-rijelno pravo, stari pristojbinski zakon in naše potrebe in razmere, da sestavijo nov pristojbinski zakon. Brez teh faktorjev ni mogoče ustvariti pristojbinskega zakona, ki bi sc na eni strani oziral na finančne inte* rese države, na drugi strani pa na potrebe in gospodarske razmere Slovenije. Ker gre tu za dobrobit našega gospo* darstva, poživljamo vse naše poslance brez razlike strank, da se takoj in brez zamude zavzamejo za spremenitev sedanjegt talca« nega zakona. Fr. Zelenik: Kdo je kriv draginje? O vzrokih draginje se je že veliko pi= salo in do!~I se najrazličnejše činitelje, da so krivi draginje. Konzument najrajši kri* vi kmetovalca, da povzroča draginjo,- dr* žavna oblast pa smatra trgovino in obrt za povzročevalce draghve. Spomnimo se samo svoječasnih komisij, ki so pregledovale od* prte trgovine naših trgovcev na drobno. Sodišča so mislila, da uničujejo korenine draginji, če obsodijo kako revno natakarico radi pol litra kisle vode ali staro mamico, ki na trgu prodaja semenje in nima oznas čenih cen. Državni organi niso razumeli na* mena zakona. Nihče pa si ni povedal, da je tudi konzument sam med povzroče vale i draginje. Pojdite na trg in opazujte, kako si go* spodinjc same navijajo cene. Neka baharija sili v gmotnem oziru gospodinjo, da ponuja vsako ceno in podraži blago drugim. AH ni marsikatera gospodinja preko* modna ali preimenitna, da bi sama hodila na trg, nego pošilja služkinjo. Koliko je pa kupovalcev in fcupovalk, ki gledajo na ceno in kakovost. Ali ne plača večina vsako ceno, ki se zahteva, ne glede na kakovost. Ali se ne kuouie ▼ bližnji bran^riii tu* di to, kar bi se na trgu aH naravnost pri producentu dobilo ceneje? Vsak mesec se pokadi do 14 milijonov dinarjev, še več zapijc in veliko zapravi za prazno veseljačenje. Porabimo preveč tujih izdelkov, za ka* tere gre mnogo denarja v tujino. Moda in luksus požirata mnogo denar* ja kakor tudi domišljija, da se mora stanu primerno živeti. Domačijo in gospodinjstvo naj vodijo žene. AH sta moderna veda in tehnika praktični učiteljici ženstva? Ali ni vzgoja ženske mladine v stvari ista, kakor moikc mladine in nima skoraj nobene zv-ze z ženskim poklicem! Ženski svet premalo pozm tajnosti ku*. hinje in gospodinjstva, jc nepoui.cn o prej hrani, blagoznanstvu .zdravstvu in mnogih tehničnih in kemičnih pojavih v kuhinji. Moderna šola vzgaja ženstvo, ki sili v po klice, kjer so prej domovali moški. Boj proti draginji, ki ga vodi drjava a!i druge javne naprave, ne bo imel pravega uspeha, dokler ne sodeluje konzum. Kon: zum pa more sodelovati le tedaj, kadar bo red v njegovih lastnih vrstah In nc bo tudi sam med povzročevalci draginje. Najbolj hvaležna in t asu prlmenu bežična in novo'str,a darila N 13303 i trpežna gorka obutav in o!il3iil3. Za ma! denar nabavite vse vrsto ki'li edirole v detajlni trgovini koofekcijfke tovarne FRAN DEREMO A & CIE., LJUBLJANA, Gradišće 4 TeL Int. 213. llrjavćsva cesta 2. —g Slavenska banka d. d. Na 7. rednem občnem zboru delničarjev, ki se je vršil dne 23. decembra t. 1., bo s j vzela ta znanje poročila upravnega sveta, nadalje zaključni računi za leto [924. kakor tudi poročilo nadzorstvenega sveta In se je upravnemu svetu in nadzorstvenemu svetu podeli absolutorij. Nato je bil odobren predlog upravnega sveta, č.t bc delniška glavnica od Din 100 milijonov potenj konverzije zniža na Din 600 milijonov in sicer tako, da se pet starih delnic zamenia za tri nove. S tem v zvezi ic tudi sprejeta izpre-memba pravil. Občni zbor je nadalje pooblastil upravni svet, da prbtopi povišanju delniške glavnice na prvotno višino Din 100 milijonov iu se rok, modalitc in tečaj emisije ustanove naknadno. v upravni svet je bil izvoljen g. Ciande de Seze, ravnate'i Banque des Pavs de lHurope Cwjnira!c, dočim so bili člani nadzorstvenega cveta, ki jim je izteke! mandat, nanovo izvoljeni. —g Monopolski dohodki. Uprava državnih monopolov je izdelala pregled monopolskih dohodkov v septembru. V proračunu je bilo do-Ieeno cd tobaka 135 milijonov, država jc pa dobila 149 mil., od soli 25 mil., v resnic! pa 37,505.56s Din, od petroleja predvideno 10.S33.333, dobljen 1 15.617.502 Din. od vSgzHC predvidtTj: 13;550.000 Din, dobljeno cl ci- garetnesa papirja predvideno 8,333.33?. dobljeno 13,439.095, raznih dohodkov predvideno 250, dobljen«; 494.152 Din. Vsegi predvideno 1^2,966.666 Din, dobljeno 22J mM. 708.024 Din. Nehote sc \>!]iuie vprašanje, kam gredo t! nii!ijo;i?. s katorienj država niti računala \v i:i kako to. da država nikoli nc prckoraOi proračuna pri izdatkih, vsaj kar se tiče državne:;,* nradjii-štva, ki živi v zelo težkih gnr>ta8l razmerah. —g Zakon za pobijanje draaiak pride v kratkem pred ministrski ivet, nato pa pred narodno skupino. Na nedavni plenarni seji zagrebške trgovske zbornice so b gospodarski krogi zelo skeptični napram temu zakonu. Zakonu o pobijanju draginje nasprotujejo tud; beogradski gospodarski krogi. —g Izvoz žita in m;\c u a Grško. Zagrebška trgovska iu obrtniška zbornica opozarja izvezničarje, dj bC zanimalo za naše žito, moko iu sočivje sledeče tvrtfitc na Krfu: Ch. H. Gonsakis, A. C. Par:-, Giov. Trfvias et Giov. rsatsopntos, Sp. Pavlu, Predi CalBvoca*, CBov. Dahkas, Giorgi > Sr.fiatiopulos in .Mich. Pctroprelos. —; Direktna tarifa z ltal'jo. I. delescaii, ki so se posveta sli z našimi strokvnjaki v Ljubljani tJede direktno železniške tarife med Italijo ta Jugoslavijo, so končali svoje delo. I/delali so direktno železniško tariio. pri kater: je prišlo do obojestranskih olajšav. Tarifa bo v krat« kem predložena obema vladama v potrdilo. —g Razglas. Direkcija muh v Ljubi . ponovno razpisuje prodajo Izdelanega bukovega pnr?bnega lesa v približni mne^ini 1000 plm3 pri šumski upravi v Kostanjevici Ponudbe, spisane na tiskovine, ki sc d-i a pri Direkciji šum v Ljubljani in pri gtnnskl upravi v Kostanjevici, jc vložiti do 2. jamarja /926 11. ure dopoldne pri isti dTre!:c:ii. Ponudbe morajo biti kolekovane s kole'. 100.— Din ter opremljene s 10% varšč:ja\ Predmetna pojasnila daje direkcija šum v Ljubljani, Križanke, in šumska uprava v Kostanjevici. PorBpirafie pokorne Mim slenilii —g Dobave. Direkcija državnih železnic v Lhibljani sprejema do 29. decembra t 1. ponudbe glede dobave svinčenih cevi. odlitkov iz armaturnega brona, signahicga orodja, lesenih škafov in veder, žične vrvi in odlitkov iz sive litine. Predmetni pORoji so pri ekonomskem odelenju te direkcije vsak delavni dan od 10. do 12. ure interesentom na vpogled —S Novo jeklo brez rje Dr. VT. H. Had. field. predsednik raziskovalnega laboratorija v Theifildu, poroča, da jo spravil na trs Jeklo izrednih lastnosti. Jeklo je brez rjo in kažo druge znake nego prejšnjo, chrom-jekio ter se lahko obdelava žareče ali mrz. lo. Jeklo ne sprejema učinka morsko vodo in saipetersko kislin* Strai 10. ^SLOVENSKI K A R ~> D» dne 25. decembra 19254 Stev. 2U [BgMWMnniiwniimmn^innmminwiiwinmni Vesel Božič in srečno novo leto 1 želi 1 kolodvorska restavracija Srosuplje I k« Stavka gorjanec* 1 ■ stroji najnovejšega ratenta „Ideal" nemškega labrikata, dalje stroji last-neca izdelka z jamstvom in poukom so brezkonkurenčm. Dobijo sele eri generalnem zastopstvu za Jugoslavi;o in izdelovatelju F. Kos, L ubl]an3, ZidavsKa o. 5 Ceniki in po:asnila brezolacno. Vsem ceaf. odiemalcem želim vesele božične praznike Sn o to e sem naznanjam, da sem se preselil Sz Bi. Vida v Vižmarje Sfe 6I" 5101 Maf8¥ž Zupančič, krojač Vesele božične praznike in srečno novo leto želi manufakturna In konfekcijska trgovina 3van Jfastoik, Celje Kral:a t*n c-15 S06S rsten med čist Ib naraven, po 16 Sia za kg poSllfa po povzetja Braca Živanović, Zemun. LOKOMOOILI Volf-t-ans de 600 HP tvorniško novi aH generalno popravljeni • tvornIBUim Jamstvom tudi na obroke motor]! na sesan! plin Diesetovi motorji brez kompresorje motorji na sirovo olje Generalno zastopstvo Motcrenfabrik, Oarmstadt Mlinski stroii Transmisije Pog'eite naše skladišče 1 — Plačilne olajšave — Kompetns montaža BR&CR FiSCHER D. D. ZAGREB, Pantoveak Ib Za vsako sprejemno ceno rrod3jam klobuke, slamnike ter vse rotrebščine za modistke. — Mlnka Horvat, mod sika L;ub'jana, Dalmatinova ulica 10711. Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana -3ea&jska cesta 15 In Gossosvetska c 2 (dvorišče kavami „Evropa") Se priporoča. — Izvršitev točna. cene zmerne. l27 leolKorn, Liubljana Poljanska cesia št. 3« troseč, stavbni, galanteriji in okrasni kleoai enstataci e vedovedo« muz streloradov. Kopiiiikg ib klcsetnsnaprave zdelovatije posod iz pločevine za iirnez, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 105 L za konserve. ia Med. univ. Dr. Milan 3>erko zdravnic, naznanja, da jo otvoril splošno prakso v JVovem Vođmaiu, obi. tMosie, Društvena 38 Čreea 204-L vsakovrstna, po najugodnejši ceni, kakor vsako leto vedno na zalogi. Kupim tudi surovi in stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni. Jos. Berejmao, Ljubljana, Poljanska cesta 85 15 letno Jamstvo najpopolneji STOEWER šivalni stroji s pogrezljivim transporteijem (grabeljc); z enostavnim prem kom je pripravljen za stopanje, vezenje aH Šivanje LUD. BARAGA UUBLJANA Selcnburgova ul. 6, I. 219-l Telefon st. 980. se zopet dobi v vseh boljših trgovinah se zopet dobi v vseh bol! ših trgovinah Gen. zastop: L L bifea i l liml fiaSfea IN, ML 2-73 I. Iflepisšln -Sisak — preporuči najbolje tambure, 2ke partiture, Skole ostale potreb-sune za sva glazbala Odlikovan na pariškoj z'oSbi. — Cienki franko L VSEM ,&L ki hočete piti dobro kavo, priporočamo našo izvrsteo pravo domačo koUnsko clfeorljo J a ang'eške gumirane tkanine Din 220*—, posebno dobra kakovost Din 360'—, specialitets .Covereoai' Sin 350'—, dežne pelerine iz nepremočiiivcga ledna Din 380*—, za dečke Din 150*—, razpošijja veletrgovina R. 5TERMECKI, Celje št. 21. Ilostrovani cenik s čez 1000 slikami se pošlje vse ksrr.u zestoni, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufakturne robe pa samo 8 dni na ogled. Kdor pride z viakern osebno kupovat dobi na lup u orimerno povrnitev vožnje. Ker ne ugaja In ni odrezano, se zamenja aH vrne denar. Naročila čez Din 500*— poštnine prosto. — Trnnvei eneros cene Ako Isces službo, stanovanje, kupuješ ali prodajaš ne pozabi inserirati v ,SL0V. NARODU4 Imel bos gotov uspeli S Nafcovei&i epohalni izum, petrolejka plinska ^ votil'ks JIDfl' LJUB iillil! 200-500 sveč moči. Krasna bela luč. Neznatna poraba petroleja Sve 1 kakor elektrika* „AIDAM se rab? za razsvetljavo proda:3lnic, uradov, posliinic. let. cerkev, dvorišč, vrtov itd. „AIDA" je pri-khdna za naimanjše in največie nrostore. — Z?hfcvajte rros^ekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma v I57-L SVARC i drug ZAGRE3, Preradovičeva ulica 1 — Iščemo zaupne zastopnike. — — Zahtevajte takoj prospekte! — &H99SBHSBBII1SBSE Na elitnih plesih so elegantne samo one dame, ki so za svoje toalete porabile 5029 Prodaja samo trgovcem: ZAGREB, JELAčIćEV TRG 20/111. TELEFON 6—99. 6Sf31K3!lsTfi91iaB3IIIIISIIII»llllllllllll OGLEDALA. 1 Prva jugoslovanska izdclovalnica zrcal in brusilnega stekla Centrala: A, SPIUAK. Beograd »van v&kovcc Ljubljana Ustanovljeno L 1911 Za Gradom 9. Izdeluje vsakovrstna biušena in eebiušena zrcala in stekla Graviranje in matiranje stekla. — Ima stalno v zalogi steklo za izložbe, okna, avton obiie in kočije. — Popravlja stara pokvarjena z;cala. rc??inr;<««aB**«i9W^«MBin«wajB^MnatnWN!* ■ 8 ia nas najboij&l domad iutoTtnacal zavod ima v vseh mestih zanesljive poverjenike dajs informacij« o vs«m, posebno na ** o ——- ■ ■ I " I I 1 ' -1-T iinovnem itaniu denarnih zavodov, trgov- sko- industrijskih pod'etit in privatnin oseh -ove informacije so točne, izčrpne in brze so nahaja v vuka Karadžića u! 11, Beograd -ov telefon «e 6-2o, a brzojavni nas! Argoa Trpžite svuda čokolada - kakao - bonbone čuvene svjetske fabrike (Bern - Švicarska) — Generalno zastupstvo i stovarfšte za kraljevinu SHS „0 BORO T« BEOGRAD, Knjeginje Ljubice ulica 15. — Telefon 31-89 Tratite cifeafk! z&l l5?--w_____________E atarmal\y tn a^ntn* N iiončn', bolečine v ko-ftV.vUiai.4: Ul stfhj zbadanje. otrdelost tilnika, želodčne krče, glavobol, orotiu, ishias in ncvralgijo vsake vrste ozdravi na zanesljiveje raski obliž dovoljen od ministrstva zdravia v Beogradu. Premnoga zahvalna pisma potrjujejo njegovo zdra-\ilnost Originalna škatlja stane D n 25 in se dobiva po skoro vseh lekarnah iii drogeri ah. V notranjosti države po povzetju. Dvorska aioieka Umi Skoolje. t Vsem prijateljem in znancem sporočava, da je najina dobra mamica in soproga Milka Hauptman rol. Total soproga detektiva danes, dne 23. t. m. ob 11. po mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, preminila v cvetu svoje mladosti. V bolnici, Sloven:graileCj dne 23. dec. 1925. Žalujoča: Jo2e, soprog — in sinko. sm ttaT ASio potrebujete sveza aH suhe »enco, šopke in aranžmaje, pokličite eri. ic tko številko ======= 341 i cvetličarna iCOBSliC^ Aleksandrova cesta ==s= Naročila ao po*iJi-a,o na cen* \zt■:. S t^ aVS O pri JO SiP PETEUNCU znižane cene vtuii n»i cbroke:. K^iboljsi S veki! Strafi Srltaner, Plio^.i- s, Adler ^a rodb nj in oort. E<>jk v vezenju brezpačrn. - PltaTffma dar!a si Miklavža, božič in -no^o Itio; £vi-catski pietlini stroafi Dob led. LJUBLJANA blizu Prešernovega si ememkB (ob votlf) Za božične in novoletne praznike sj: priporoča Kavarna Gostilna Kolodvorska ulica štev. 29 Vsak dan koncert. Odprto že od 4. ure zjutraj. Točijo se najboljša vina, posebno kapiteljska vina iz Tiske gore, nadalje delkoto in stari jeruz^lemec leta 1922. 51II IBfBBB fl** Velecenjenemu g. RUDOLFU SCHULZU, vodju tovarne kanditov Schumi, in njegovi soprogi ANTONIJI SCHULZ. ravnateljici v tovarni: vesele božične praznike in srečno novo leto želijo UM nomeščenci tmm ftonditov Potniki ozir. zastopniki i v Sloveniji dobro uvedeni pri kroialkih odjemaleh ter konfekc onarVih in trgovcih, si lahko mnogo izbuljšsjOj dohodke, ako vzamejo seboj reo o prvapvrstno kolekcijo podlog. Zmožna t* rdka». Ponudbe samo strokovnjakov pad , V e/jer Haas" na Bock & Herzfeld, Wien, iy ^idlerca&se tx 5109 Opozarjamo Vas, cenjene dame otvoritev specijalne trgovino daimkega, namiznega, posteljnega in perila sa tfeco ter novorojenčke, katero otvorimo dne 2. januarja 1926 v Ljubijanfi Selenburgova u!-1 (veža)« Prav posebno pa opozarjamo dražestne neveste, katere se pripravljajo za zakonski stan, da si ogledajo pred oskrbo svojih oprem naše lične in solidne izdelke ter se osvedočijo o naših nizkih cenah in uverjeni smo, da si bode vsaka mogla izbrati vse, kar ii poželi njeno idealno, za lepoto stanovanja in same sebe ter eventualnih sladkih malčkov ustvarjeno srce. Prav posebno važnost bodemo polagali na to, da bomo z našim perilom „LEDA* zadovoljevali v prvi vrsti cenj. neveste tako s solidno izdelavo, trpežnim blagom in nizkimt cenami, samoobsebi umljivo pa je, da ne bomo nič manj pozornosti posvečali tudi vsem ostalim cenj damam, in v kratkem se bode imela priliko vsaka mati, mamica, soproga, hčerka ali ljubica posebno prepričati, da se bomo tega načela strogo držali, zakaj parola naše zadruge bo: nizke csae, solidno Mago ter točna In brezhibna postrežba. V naši tvornici bomo izdelovali s pomočjo naših "adružnih članic širom vse Slovenije vsaktero perilo od preprosto izdelanega na vezilne stroje, kakor tudi izdelano povsem z ročnim delom v vseh mogočih ročnih tehnikah, posebno okroženo z mrežastimi, (venecijanskimi) klekljanimi čipkami, ro*nimt vezeninami in toledo-tehniko. Izdajali bomo tudi lastne ilustrovane, lično izdelane, za vsako salonsko mizo primerne cenike« na katere cenj. dame že danes prav posebno opozarjamo. Prva naklada je že v tisku in izide do konca januarja, zato cenj dame z dežele ne zamudite zahtevati po dopisnici naš cenik, ker se sicer utegne pripetiti, da boco vkljub zelo veliki nakladi hitro iazposlani. Posebni oddelek pa bodemo vzdrževali v lastnem risarskem ateljeju, v katerem bodemo izdeloval1 vsakovrstne risbe t. j. vzorce za čipke, vezenine, mrežaste čipke v najrazlične si in bo ati izbiri, izdelovali bomo pa tudi vzorce po lastnih načrtih naših cenjenih naročnic Prebadali bomo tudi risbe za predtiskanje vsaki dami skoroda brezplačno, t. j. za tako bagatelno ceno, da si ne bo nobena dama, ki ima veselje, da si izdeluje sama svoje perilo in krasi svoj dom, več pomislila, da si ne otvori svoje lastne predtiskanje, katero ji nudimo mi za prav bagatelno ceno. Jako važno za šole, gospodične učiteljice, posebno pa učiteljice ročnih det. Vzdržujemo stalno v zalogi veliko izbeio mrežastih čipk in motivov v vseh možnih kombinacijah. Oglejte si našo božično razstavo v nailfe Izložbah: 8elenbnrgova nf« 1. (veža) Priporočamo se vsem za obilni poset ter želimo vesele božične praznike in srečno novo leto. 5194 99 NačelBtro Leda" Mm Mra danskega peiila io vun. r LJUBLJANA, Selenburgova ulica štev 1. BJBJBJ 36 Štev. 293. •SLOVENSKI NAROD« dne 25. decembra. Štev. 11 je preveč se zsna5ati na srečo zdravje mi* sleč: «Meni se ne more ničesar zgoditi!* Nikomur še ni bilo ob zibelki sojeno, da ga ravno nikdar ne bodo zadele bolečine. Najmanji prepih često zadostuje, da se po» javijo občutne reumatične bolečine, trganje, zbadnje, zobobol ali nadležen nahod Pre* vidni ljudje imajo vedno v hiši Fellerjev blagodišeči «Elsafluid», ki jih zavaruje zo» per nemile slučaje. Tudi našim čitateljem priporočamo to preizkušeno, staro, dobro domaČe sredstvo in koametikum. Močnejše in večjega delovanja kot francosko žganje in je najboljše sredstvo te vrste. 6 dvojna« tih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 dinarjev. 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 spe* cijalnih steklenic za 250 Din, že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju ali proti vnaprej poslanem denarju lekarnar Eugcn Feller v Sruhici Donji. Elsatrg 238, Hrvaška. — Pocd ne steklenice vElsafluida* po 10 Din v lekarnah in sorodnih trgovinah. L J S K A K E D I T H A BAUKA OslAivoo D h 50100.00 Mm Mn ni t lia 10,000.00 I i51-l LJUBLJANA ustanovljena 1900 - DUNAJSKA CESTA (v lastni hi s) PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Ki*anjf Maribor, Metković, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, Agencija Logatec« Poštni ček. račun Ljubljana 10509 6r20:av. naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261. 413. 502.503. 504 riBoroda za vse v bančno stroko spadajoča dela J Mah oglasi, ki služijo v posredovalne m socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din «5—. Zemtve, dopisovanje ter ogiast strogo ttoovskega značaja, .vsa* ka beseda Din . Najmanjši znesek Din /t>—. DvoVolesas rajecneje in najvoja za« loea pri — »Tribuna« F. B L Ljubljana, Karlov« »ka cesta 4. , . .n — -'■—'— im-J- ■ — i ii ■ l l ll Pneumatika Motorji: & /J^i?Il3v*ri€*4 JF\ B* JL,* Šivalni stroji Otroški vozički | IgračnJ vozički in stolice za dvokolesa, motorlc, otroške vozičke iz na i» boliSih nemških. franco* skih in angleških tovarn, r.a veliko in malo — p H Batjclu. Ljubljana, Kar> lovska cesta 44. Holenderji •h m za dečke In deklice od 4 do S let — se dobijo no prav nizki ceni pri «T.-i* fvna* v Ljubljani, Kar lovska cesta 4. Tricikiji in mala đvo'tolesa 73 dečke ?n deklice na krogljičnih ležiščih, z vc» Hgo, izdelana kot nor» malna dvokolesa v manj* ši obliki — pri Francetu Bitielovem v Ljubljani, Zvonarska ulica 1. Afebair.čna delavnica. Posebni oddelek za popra« v-> dvokoles. motorjev, stvslnih strojev, otroških vozičkov itd Emajliranje z ognjem. Stara dvokole* ^ se popolnoma prenove 'in shranijo čez zimo — «Trfhuna» F B L. LiuH* hana, Karlovska cesta i Ceniki oVokolca, motorjev, otro* ^kih in tsračnih vozičkov, šivalnih strojev in delov **anko. Prodaja na obro» l:c — »Tribuna© F B L. tovarna dvokoles in otro» ?kih vozičkov, Ljubljana, Karlov^ka^ cesta 4^ Radio-a^arate ^Iovif^jja sistema «Siti» (čuic se celo Amerika!! prodaja Ljubfianska ko« mcrcijalna družba, Ljub« liana, Bleivveisova cesta it 18. 199 L' aFrera* in druge angleško znamke v zalogi; velika izrira po konkurenčnih cenah — Franc Ratjcl. Ljubliana, Karlovska ce» sta 4 za domačo rabo. šivilje. krojače in čevljarje — po znižani ceni pri Ratjelu. Ljubljana, Karlovska cc* sta 4 14» Mamice, ne zamuditi pri» like si ogledati velike iz« hire vsakovrstnih modo* lov po čudovito nizkih ecnah — v tovarni «T.i» hi.na*. Karlovska cesta 4 za otroke, zložljive kot stolček in mizica za se učiti hoditi. Igračni vo» /ički več nI v poiiuhni velikosti — se dobijo po znižani ceni v ! varni ■Tribuna'*, F. C L Ljub* Hama, Karlov«* ■ 4. Kupi se zložljiva železna oostelja * dobrem stanju. — Po= tudbe pod «Postelia m dbe na upravo »Slov. Naroda* pod »Postelja 511**. Prodam Proda se velik pisarniški pult, ods prta omara za a^tc, veli* ka pisanrška miza iz j mehkega "esa. v čja aten? ska ura. — Vpru*;: . - \ klošiccva cesta 6, desno, L nadstropje (v pisarni). 509} Za Novo Jelo znižane cene pri ftarornani solidni ijtdi\i Gričar fy Mejač konfekcija m sumo Setenfrurgova trtica 3 Stanovanja Smoking za veliko t 178 cm — ce= no naprodaj. — Vpr «ša# ti: Puhar"eva ulica 14/1 (za Narodnem domom). 5090 Pioda r popolnoma nova izložbena vitrina za notranjost t govine.— Na 'ov pove uprava «Si. Na rod a v. 50S6 Jedilna oprava lebro ohranjena - ceno naprodaj Istotam se pro* da tudi ž?lezna postelja. — Ponudbe pod «Ugo* den kup/5C95» na upravo «Sicv. Naroda*. Več spalnih oprav iz trdega lesa ceno pro» dam. — Josip Andiovic, mizarstvo, Komenskcga cesta 22. 5107 Železna peč dobro ohranjena — ceno naprodaj. — Ponudbe na upravo aSlov. Naroda.* nod «Peč/5039». bokali Mesarski lokal z vso opremo na zelo prometni cesti, — dobro idoč — se odda. — Na* slov pove uprava «Slov. Naroda«. 5059 Hiša z gostilno ne lepem in prometnem trgu v Ljubljani se pro* da. Naslov pove uprava cSiov. Naroda*. 5108 Prodajalka za boljšo špecerijo, kjer se bo vpeljala tudi dz\'u K.:iLi>a — se sprejme za Ljubljano. Le prvovrstna stmska moč srednjih let, katera bi bila v oporo sefu. One, vajene pisar* ni«kih del, imajo pred* nost, — Event. se sprej* me izobražena gospodič* na, pridna, katera bi po* stala dobra prodajalka in kentoristinja, vendar mara biti vajena malo trgovine. POMOČNIK le dobra, zanesljiva moč, se sprejme ravnotam. — Vajen delikatese ima prednost. Nastop v obeh shčaj:h kmalu ali vsaj dr> marca. — Ponudbe s sliko, navedbo starosti, dosedanjega službovanja itd. na upravo «Slovcn* «*kega Nar* pod «Stalno 5102». — Znamka za od= govor. Železninar starejša moč, s Ia refe* rencami večjih tvrdk, do* ber prodajalec, želi stal* no mesto kot prva moc, skladiščnik, komisijonat ali potnik za Slovenijo z dobrim znanstvom. — Reflektira se samo na stalno službo. — C ni. dopisi pod -Stalna služ« ha 1926/5092» na upravo »iS'ov. Naroda». Zaradi pozne sezfie pri vsakem klobuku 15° o ropusta. Stncbly- Maske. Židovska ulica št 3 Ha z no Priporoča se gostilna «Pri Krof a » Tamkaj se dobe pristna dolenjska vina, ob sobo* tah, nedeljah in prazni* ;ih pečeni purani in ko* koši. 5098 V gostilni Mrak na Rimski cesti se toči čez pravnike vino čez ulico 1 Din ceneje. «— Pravkar je noleg narav* nih štajerskih in dolenja skih vin došla fina šta* jerska noitii^falka. — priporoča A. Mrak, 5099 Modroce vsakovrstne žične vložke otomane, divane, klubske garniture — dobite in iz: vršuje po naročilu pri* zneno sol:dno in naicc: neje — Rui'olf Sevc. Liuhliana, Gosposvetskp cesta 6. 234/T Modna šivilja Marija KRMELJ. Ljuh. lipna. Beethovnova ulica št. 9, II. nadstropje — izdeluje po meri večer. fic ter promenadne oble* ke, kostume, plašče, blu« zr ter vsa popravila in moderniziranja. — Cene zp-erne. 229 L Dve sobi s posebnim vhodom (ena opremljena, druga praz» na) z električno razsvet« javo, parketirani — se tako; ali s 1. januarjem oddasta. — Naslov pove upravo «SL Nar.». 5088 Za pisarno =e iščeta v I. nad tropiu a!! pritličju dve sobi. — Ponudbe nod «Stalna na* jemnina/230''L» na upra* v j «Slov. Naroda*. Stanovanje (dve veliki sobi s kuhi* njo). 30 minut od glavne pošte — se takoj odda. - Ponrdb pod «So!nČ* na *ega/5095». Samotno opeko za vse svrhe, v najboljši k?kovosti in po nainižjth cenah — nudi Ljubljana ska komercijalna družba Ljubljana, Bleiweisova cesta St. 18. 200. L Slike za legitimacije izdeluje najhitreje foto« g,al HUGON IIIIKliK Ljubljana, Valvazorjev trg I"7 L Vsak dan sveže cvetje ima cvetličarna P. ŠU rr»enc. Sv. Petra cesta šr. 33 — ter se priporoča za izdelavo šopkov, ven« cev, raznih košaric in aranžmajev. — Postrežba točna in reelna. 4S32 Dopisovanja j HADIO j aparate in sestavne dele ima v zalogi j FRANC BAR, llubPana, j Cankarfcvo Hitrežlo Stn. 5 Ženitna ponudba. Posestniški sin, 32 let star, izobražen, neoma* deževane preteklosti, s 400.000 Din oremoženja. želi v svrho ž:nitve zna* njo s pošteno posestnico s primernim premože» njem od 18 do 28 let sta* ro. — Resne ponudbe poslati ^od Pošten'5094 na upravo *Slov. Nar.». I Stavbno parcelo a)' vrt, primeren za zgra* dtev delavnice — na Po* lj?nski. Sv. Petra cesri *li za Gradom — kupim. — Ponudbe pod «Dclav. n"ca/5106» na upravo «S1. Naroda«. 10.000 Din poso;;la t^čem za dobo Št stih mesecev proti do* brim obrestim. Ponudbe pod «.iamstvo/5041 ■ na unravo «Slov. Naroda*. Moška suknja za srednjo postavo, sko* ro nova - naprodaj za Din. — Naslov pove uprava »Slovenske* g- Naroda*. 5037 Hrana! Buffct univerze »Dvorec* priporoča okusen obed in večerjo za 15 Din dnev* no. ln5L Dekorativne rastline kakor: palme, lovorje i. t. d. v veliki izbiri ima vedno — cvetličarne f. Šimenc, Ljubljana, Sv. Petra ce^ta 33. 4822 Špago, dreto !n vse vrste v« ve rekiH izdelkov ter v to stroke* spadajoče blago dobite *• skladišču «Kotiopiut»t> L'iibljana. (Josposv?tsk cesta 2 103,t Lekarna dr. G. Piccoli. Ljubljana, Dunajska :c« sta 6 — priporoča želodčno tinkturo katera krepča želodec in učinkuje odvajalno. — Naročila s- točno izvr* Sujejo. 205/L Gosoodična želi mesta kot blagajni* ča:ka v trgovini ali ka* v?rnt. Vešč slovenske* g t in nemškega jezika. SI« žbo lah''O nastopi ta* ko j. — Ponudbe pod «Rlagaini«'arka,5040-"» na upravo «Slov. Naroda*. Dvoko!esa9 otroški vozičk*. šivaln; stroji — se sprejmejo v popolno popravo in pre= novo za poniklianie in emajliranje z ognjem ter shranijo najceneje (po* sebni oddelek) «TR1BIT* NA» F. F. L., tovarna dvok-Jes in otrošk h vo» z»čkov, Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. 227 L Prodaiem dve no-vozazidane zgrade 1. Jednospratna sa pet* naest odclcnja i druga trospratna sa dvadeset sedam odclcnja. z:dane I aa svoju upotrebu i pot* I puno moderne. *— Za bli* J ža obavestenja obratiti se sopsveniku: Zička ulica nr. 8 kod Crvenog Krsta Smcdercvski Djeram. Opreme za neveste *tore, »autore, iedilne \t spalne garniture namiz na in posteljna pregri* n^ala in v»c vrste vezenin veže ročno najceneie Al "Zt-rdeiek Ljubi ji na. — Stritarjeva ulic* 7 Pre* v?arne vse kombitiaeije iz motivov Predtiskvnje Največja izbira načrtov Velecenjenemu gospodu tovarnarju DRAGOTINU HRIBARJU in sinu gosp. RADU HRIBARJU in njegovi cenjeni družini: vesele božične praznike In srečno novo leto želijo češki nameščenci tovarne Mitov firme J. Schumi — Ljubljana 5104 2 vprafanji pro s m! Ali so Vam uane velike ugodnosti naše božične reklamne prodaje? Ali ste se fsSe že udeležili? Ako še ne, stor te 10 nemudoma. Uverseni smo, da bodo naše pošiljke napravile Vam kakor Vašim dragim neizmerno veselje. Tudi Vi bo-dete prijetno presenečeni kakor vsi oni, ki so naše parfume že naročili, o čemer nam priča nebroi pri-znalnih dopisov, od katerih nekalere spodaj navajamo. Da seznanimo širšo publiko z našo izborno spe-cij*aMte*o parfumov, aranžirali smo božično reklamno proda;o, katera nudi udeležencem izvanredne ugodnosti. — Udeležba pri naši reklamni prodaji upravičuje vsakogar, kdor naroči 6 steklenic nalfin. „ODE01T' paiiama lepo sortiran v kartonu za sama Din 65.— (namesto Din 90—) za sledeče: 1. ) Na udeležbi pri razdelitvi 60 velikih nagrad po nastopnem nastavku: 1 nagrada « skupni vrednosti 2 nagraai po Din 10.000 4 nagrade po Din 5 OOO 2 nagradi po Din 2.000 10 nagrad po Din 1 000 41 nagrad po Din 500 2. ) Na razdel.tvi 5000 posebnih nagrad v skupni vrednosti Din 450.000 na ta način, da mora povprečno vsaki tretji naročnik dobiti posebno nagrado; razven tega pa v ugodnem slučaju lahko odpade nanj še ena izmed velikih nagrad d•> 50.000 D n. Po-lj te tedal takoj po nakaznic! aH v denarnem psmu znesek D:n 65 (naroči lahko tudi več kartonov naenkrat^, nakar dobite obratno našo krasno zbirko 6 steklenic .ODEON- parfuma. Vsaki poš:«jk* je priiožen kupon s tekočo številko ter razdelilni načrt za n.igrade, s ko.im se smatra strinja očim se vsak naročnik. Vladanje odr. norazdel tev kuponov za velike nagrade ^e vrši pr:d nadzorstvom kr. notarja. Kako pišejo naši naročniki i V časopisu sem bra a Vaš oglas za nagrade. Ker sem se pri svojih znancih prepričala, d« so VaSi pa sumi. kljub nuki ceni res fin«, naročam en karton. 65 dnarjev Vam pošiljam po>ebcj . . . _z* s- Hiušlca V.TŠa pošihka mi ie napravila v re"nld veliko veselje — Tako lepe Izbere 6 steklen c za samo 65 d narjev nisem pr ča-Vovala. V enem ovitku sem našla priznanico za »-osebno nagrade. Pošljite mi, prosim še dva kartona po 6 steVeufc. Znesek Din 130- pMagarn . , . M. P. Liubljana. Zelo veliko srečo sem Imela. Pri prvi pošiliatvl sem do-b:!a priznanico za posebno fogrado. Ko sem vnovič naručila 2 kartona ra sem našla v enem zonet 1 priznanico. Pošljite mt pToJm takoj še dva kartona. Tudi več mojih prijateljic se je odločilo za naročilo ... B. L. Beograd. Naročite 4orej nemudoma, ka:ti naša reklamna prodaja traia samo do 27« decembra* Tudi Vi bode ve a našo pošiljko do voljni' „0DE0N", tovarva koielnili MWm n Mir L!ublfanav Vegova ulica itev. 8/a. Din SO. OOO Din 20.000 Din 20.OOO Din 4.00O Din 10.000 Din 20.500 pp—a ■ II B ■ mm n 9BBBJ m a OOOaaBj S sni ■ ■ S aVaal H mmm ShnB Kaši NKA d. d. podružnica Ljubljana. i Obrestuje vloge na knjižice in v teVočem računu najpovoljneie. — Obavlja vse ^ ™l a.....— banfae posle najkulantneie* 34 St-*.. 12 •St OVPVSKI NAr?on. dm 25 decembra 1925. IJNORRVVOOn i pri LUD.BARAGA, L'ubljana, Selenburgova ulica 6\l. Telefon St. 980 cvnEwwooi) terpentinovo milo Pesnik mu ?e dal lepo ime, kemik pa idealno sestavo I i V Ter-^entin }e že od nekdai znan kot izvrstno sredstvo za Čiščenje madežev in pa uporablja kot tako vsaka oč ii v f n in trpežni vezavi v najkrajšem času. Knjigoveznica in črtalnica A Janežič, L Florianska ulica 14 ana napraviti svoj m s pr mernlm darilom veselje in to je le mogoče, če iste kupi pri tvrdki josip Peteline. LJubljana, HaaaaaasSasSaaaaaa^^ ki ima veliko .-a ogo ?epn:h robcev, rokavic norjavit, rleien ne, sra;ce za gospode, toa'< tne potrebščine, samoveznlce, *n ■ cd i£l E l£ K E E C E K agaa£iaaE3BaBEBaa[gl^^ h« e h- !■ irftfiff EElBBBElElEiaHEllEllEEJEiBIDEJi STROJNE TOVARNE IN LIVARNE P, D.. LJUBLJANA □ Stroii za obdelovanie lesa Turbine * Transmisije * Želesne konstrukcije [ Sesalke * Brizgalne * Zvonovi yyi.-'!-fJI :-Jf7!L-ll -i. ''L-JUlULslUlsIlilal ^JJJJJJJJJJ MSSBBSEM. ub^ta z»~~mx „ 2« mt4ito4ao tukamm: Fran Jeserlek. — Za ttnerate! del Bata: Oton Christof. — Vri « Ljublj.nl 30 D.