Št 166.
¥ Ljubljani, sreda dne 24. julija 1918
Leto II
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne.
Uredništvo in npravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Nar-očnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36‘—, za pol leta
K 18* , za četrt leta K 9'—, za mesec K 3‘—. Za Nemčijo celo leto K 40’ ,
za ostalo tujino in Ameriko K 48'—.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru priireren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna številka 14 všstarjsv.
Naša demokracija.
Ni dollgo tega, ko se \{e navduševalo pri nas za demokracijo vse, bar je stalo ina najnižjem pa na naj višjem kJlliimu socialne lestvice. Bito je ik-aifoor, -da ®o spoznali vsi v demokraciji Ideali, ikii mas umore rcšitti iiz zagate, v katero simo zabrodili že v pradavnih časih. Naši ministri vseli resort so ikair .tekmovali, Mo sei bo bolj Pridušava! ikot majvečji iin najodkritOsrčmejši demokrat. Iti je prišlo tako daleč, da so .pričeli gotovi krogli celo verovati v zdravilno mioč naše, specifično maše demokracije. Glavno besedo je itneil piri vsem demokratičnem šundru tedanji zunanji minister .grof Cernin .in pozneje si 'je Seidler tudi privoščil sramežljivo izpoved: o svojem trdnem demokratičnem prepričanju. Nastala je v s d c d tega kratka doba. velikih upiov in velikih načrtov. Naša zunanja politika se ie imela podemiclkratiziratl. Meddržavno občevanje naj bi se vršilo na podlagi na|jdemiokraltič-nejšega sistema. Politika 'internih naših zadev je imela nastopiti pot demokracije. Vise je biilo že v besedah — seveda Je v besedah — pripravilo'eno, da uredimo naša interna gospoda r-ska, narodna in socialna vprašanja v duhu de-Jiptkjrattičmih načel in 's sodefoivamijem vseh slojev prebivalstva. Bila -je to doba splošnega demokratičnega gibanja, kii je vtihotapila svoje ideje colo v palačo turškega sultana. Veter jv '^upihal iz Rusije, iz prenovljene revolucionarne KtiSijCi ki je v pniii zgodovinskih dueli pometla, s staro šaro prav itako kakor, da je šlo za stare nerabne cunje. Pri nas pa nismo hoteli troti cunje. A čeprav smo vedeli, da je naše ljudstvo bolj pcikioinno .oid ruskega, simo si vendarle mislili, dal jie previdnost lepa čednost. Zakaj star je pregovor, (ki nas uči, da sta pokorščina in pohlevnost materi majpredrzinejših želja. Nam Da ni še nihče zagotovil, dia ni pohlevnost im ,pOr k or ščiti a; našega Jjudstva okužena s pregrešni->ni načrti. Veter je pihal iz Rusije uročno du je bila pirevidn.io.st na svojem mestu. Nevarnost, ki naim je pretila iz Rusije, je kmalu izginila. V Brest-Litovskem smo sikllemiilli imiir in m/e(d nas in boljšeivike smo zgradili ograjo. Poteg tega smo tazupili boiljševike za najivečje roparje, kii so nam pokraidli v Ukrajini vse .žito in drugo hrano, ki je bila nam naiir.eujenia. In neile za ro-Darje. Postali so tudi nelvarinii naši, pristno naši, tteimpkraoiji s katero smo h.otelti prenoviti ves s,vet. Zato smo pričeili najprej s piregamdanjern boljšeivikoiv. Ukrajlinsfka buržoazija nam je pri dielu pomagala. Kiljtuib temu srno .pa kmalu iz-'Dravildlelli, da ne bo šilo do -dobra alko ne pošljejo Ukrajini tudi nekoliko naših ljudi na pomoč, hi ko smo talko zajezili pot biol jše viške mu bacilu iin pripravili narode še nekaterih rusikih obmejnih pokrajin, da so se izrekli svobodno in na Dodilaigl samoodločbe narodov tako kakor simo iitn lUikazati, smo pričeli analizirati še svio.jo de-mioikr aoijio. Fakioii se je izkazalo, da smo šli v besediah predaleč im .je bilo treba! remedure. V Brest-Litovskem je imela naša demokracija s seboj vsenemško sabljo im je z n,j0 ,udanjala ob '"izo. rlio vsenemško ^sabljo smo'vzeli s seboj, smo se vrnili v maše stare domove. V Buka-'rešt'0 sirno šli brez demokracije. Tam smo že ‘nastopali kot zmagovalci. Da bi naši iljudlje tja veidel;i pri čem da snio, je pritekel grof Cernin Dunaj in povedal jasno in odkrito, kako si (>>i slika demokracijo, o kateri je nekaj časa preti trobental kakor šaljivi Avgust pred cirkusom. Nastopil je proti »nezdravim« tendencami propagande za splošen imlir, pnioitii slovanskim na-r°domt, iki so zahtevali v imenu demokracije, Svoije pravice in siploh proiti vsem, kii ne marajo trobiti v rog vsememških vojnih hujskačev. Res te moral Cernin iti. Zato simo pa dobili na nje-Kavo mesto grofa Buriana, Iki je bil imenovan, v imenu demokracije, .od grofa Iiiszc in brez vednosti obeh ministrskih predsednikov. Bili
smo torej z demokracijo precej daleč. Dokler smo imeli potrebo biti demokratični. Smo potrebovali v dlip/lomatičneim uradu moža, Iki je biil sposoben metati ljudstvu pesek v oči. Sedaj, ko ne verjamemo več v demiokraeijo, je dober tudi Burian-1 isza. 1 udi na znotraj smo precej izipre-rnenili. Seidler se je pričel šeigačkaitii s § 14. ProtipoSitavno je pričel — baje tiz .same ljubezni do demokracije — predieilavati ustavo, in sicer s tem, da je daroval češkemu prebivalstvu 16 novih dvornih svetnikov, iki naj načeilnjejo 16. okrožij, na katere je Češko razdelili. Izvršil ni pa nobene obljube dane delavstvu glede razmiii-tariziranja militarizirnih obratov iin se min uiiti ni sanjalo kaj o zakonu glede vojnih dajatev od strani civilnih oseb. Prišel de pa v parlament in tam izpovedal svoj demokratični kredo, ki obstoji v tem, da bo nadaljevali s svojim nemškim, pravzaprav vsenemškim kurzom1, iki je naperjen proti nenemškim narodom. Koj iz parlamenta je šel povedati ito gospodiski zbornici. Ker mu niso gospodje preveč ploskali, mu je priskočil na pomoč bivši zunanji minister Cern/in. Le-ta je povedal med drugim, da ga izjava Seidlerjeva o nemškem kurzu veseli, da bo on temu kurzu rad sledil in da je nemški kurz na znotraj potreben, iker se bo >vjemal tako z našo zunanjo politiko, ki plava že od nekdaj v nemških rekah. No, sledi bo Cornin Seldlietfju glede kurza, Seidler Cernimu pa glede opravkov in stanovanja. Tako je naredila naša slavna demokracija žalosten konec. Pravi, pravcati avstrij-isikii iktomee. Im kakor proiti -hoiljšeiviikioni, simo nastopili na znotraj proti vsakršnemu demokratičnemu gibanju. Le radi lepšega simo rekli, da nastopamo proti izdajalcem .in proti nevarnim 'agitatorjem za mir, kii so enako nevarni kakor izdajalci. Res žalostna nam imajjka. Kdo bo še verjel v našo demokracijo, ki isi ije naprtila že toliko grehov, da kriče do neba. Ni. dolgo, ksair sin.) se navduševali za demokracijo. Sedaj sc že bahamo z nemškim kurzom im porabimo zelo radi na dolžnosti, ki jih imamo naprami vsem avstrijskim narodom in mapram delovnemu ljudstvu. Ali nemški kurz žre ministre im jih bo žrl toliko časa, da ne bo ljudstvo samo naredilo obračun in nehailo verovati enkrat za vselej v demokracijo v višjih krogih, ki ni bila in ne bo ni kdor odk ri tosrčn a.
Avstro-poljska zadeva.
Nemške in avstro-migrsko čete so (izza velikih zmag osrednjih držav poletu 1915 zasedle Pdljsiko. Dne 5. novembra 1916 so osrednje države proglasile neodvisnost poljske države. Rusija je v Brest-Lito\vskem umirit priznala odcepitev Poljske od ruske države. Vendar kljub vsemu temiu še nimamo pol j sike države. Sicer so jo proglasili za neodvisno, vendar noben človek ne ve, kije leže meje ite države na severu, kje na Vzhodu. Kot suverena mioč je v moivi državi na krmiillu »reigeutsiki svet«, ki stmie imenovati celo ministrskega predsednika in par drugih ministrov, toda ta svet nima inikakih pooblastil, miinstri iinado le naslove brez sredstev, kajti upravo dežele opravljata še vedno nemški vojaški guverner v Varšavi in avshro^ ognsikii vojaški generalni guverner v Lublinu. Poljski 'deželni zibor še vedno ni sklican. Poljski narod je razočaran, kajti čuti se ogroženega od: vseh mogočih aneksijskih načrtov, vsaj ne sme odločati sam o svoji usodi. 'Pako se pogreza vedno bolj med vpliv struj,' ki niso ravno prijazne osrednjimi državam.
Med tem hočeta seveda Nemčija in Avstro-Ogrsika skupno razpravljati o poljskem vprašanju. Toda te obravnave ne bodo lahke. Gnof Burian pospešuje »avistro-poiljskio rešitev,« t. j. združenje Poljske z Galicijo v eno državo pold
•
habsburškim žezlom. Toda v Nemčiji so približno vse stranke malo pristopne teimu načrtu. Ondi se boje, da avstro^ogrslko-poJjska rnionar-hija ne bi bila zanesljiv zaveznik, ker bi Poljska slovansko večino v monarhiji neznansko o-kreipila in ker bi poljska država, kii bi obsezala Vai*šavo in Krakov, pa me Pcznanjisko, miogla pofelkiusiti s priisko^-sovražno politiko. Polog tega bi samo zavist nemških vladajočih raizredov; le potem našla tak prirastek habshurslkie države na številu ljudstva in ozeimilja ikot vzdržljiv, oko bi Nemčija zaeno dioibiila najmanj enako velik prirastek, ako bi si miogla »priklopiti« ne le Litaivsko in Kunonsko, temveč tudi Liivonsiko in Kstonisfko. Ako pa se bo mogel na taki podlagi skleniti miir, o tem so pač še'tudi v Nemčiji v precejšnjem dvomu. Tako stoje »avstro-poljski rešitvi« na potu še vellike tiežkioče, kii pa s tem ne bodo manjše, da maša vlada danes poluradno, izjavlja, da med poljskimi vprašanjem in vpra-šanjeim vojaške »izpopolnitve« zavezništva obstoji »neločljiva skupnost«, tako da bo Avstro'-Ogrska mogla skleniti viojaško konvencijo in gospodarsko zv^ezo šele poitem', ko se bo dosegla edinost gllede poljskega vprašanja.
Vse te težave vplivajo tedaj na našo notranjo politiko, kajti gališkim Poljakom leži sedaj pri srcu njih združitev s kongresno Poljsko in bolj še zagotovitev Kongresne Poljske proti aneksijam v prilog Pruske, Litavske in Ukrajine. Nemško-pcljsika večina v avstrijskem državnem zboiiu aie more vstati, diokller niso Poljaki pomirjanj glede usode svojega naroda. Naše nemško meščanstvo pa bi moglo sicer dobiti glasove poljskega kluba, da bi z njegovo pomočjo vladali nad Cehi in Jugoslovani. Vendar n.iso tudi na drugi strani sami posebno navdušeni za avstro-poiljsiko rešitev, ki bi močno o-krepila slovanstvo v monarhiji. Mnogi od njih, katerim je pač vsaka želja Nemcov zapoved, zeilo zmerijo grofu Burjami, ker zasleduje ta načrt, ga spravlja v zvezo z »izpolnjemjem zavezništva« in otežkoča razipraive z Nemčijo. Tako tavajo med poželjivostjo po nCimško-po-ljiski večini im med straliom pred aivstno-poljskim načrtom brez sveta semimtja. Im mikalkor drugače se ne godi Ukrajincem. Obljubili so jiimi delitev Galicije na dva dela, in s tem poljske gosposke razrede, ki vladajo maid ukrajinskimi kmeti v vzhodni Galiciji, zelo razburili, vendar so s tem pridobili ukrajinske .glasove za vsako stvar. Poterni pride na vrsto zopet avstro-polij-ska rešitev, Straši Ukrajince z nevamostjio, .da bodo priklopiijeni pcilfski državi in tako zoipet razkači Ukrajince. Talko je nerešeno poljsko vprašanje zadnji vzrok vseli parlamcutarionih težkoč, katere pa potem še brez vsake poitre-be naraščajo do nepremiagiijivcisti s tem, da se hoče vsiljevati parlamentu nearnogočo vlado!
Pri vsem teni govorjenju o Poljski, Vse-poljsiki in Avstrc-polljiskii pa le enega ne .Vprašajo: poljsikegiit naroda samega1. Kaj nai se zgodi s Poljaki, ne zadeva izključno ne le Nemčije in Avstr o-Ogrske, temveč prodvseimi poljskega naroda. Grof Cernin je to že dvakrat slovesno priznal. Dunajskemu delavskemu svetu je o priliki jaimnarskega štrajka slovesno povedal naj bi poljski narod sam po sviošili »na široki .podlagi« izivoljcniih ziaistoipnikih odločal, kaj naj se zgodi s Poljsko, le ako poljski nanod sami odloča o 'svojem združenju z Galicijo more biti o tem govora. To obljubo je grof Cernin ponovil v delegacijslkemi .odseku. In ta obljuba veže tmdi njegovega naslednika. Ni tako in ne morebiti .tako, da bi kratkomalo igrof Burian in grof Hertling določala, kaj naj se zgodi s Poljsko. Taka odločiteiv bi, kakorkoli maj se že glasi, dišala po aneksiji, po prelomu slovesnih obljub, nezdružljivih s samodoločevalno pravico »obrobnih narodov«, kar so proglasile osrednje države v Brest-LitovSkein, nezdružljivo tuldi z
načeli V/ilsionia, za katera so se izrecno fejalvši, (da jih sprejmo. Naše inazmierje .do poljskega naroda bi trajno zastrupita, maše zunanje in notranje težkoče bi trajno povečala in ib.i p,red v se,m nagiroimadiJa mirovnemu sklepu z zahoid-nimi 'državami nove velike ovire. Radii 'tega jc prvi pogoj za -rešitev poiljiskegu vprašanja, da se vpraša poljski norold sani pa njegovi volji. Izvali naj se na podlagi splošne in enake voJilnc pravice deželni izbor, katerega naj skličejo v Varšavo! Le z zastopstvom poljskega naroda moreta Nemčija in. Avstro-Ogrska se pogoditi glede rešitve poljskega naroda; kajti le taka rešitev ne bo nevarnost za mirovni slklep na zahodu in inikalk povod novih nevarnosti pa viojni. Talka irešitev samio odgovarja volji poljskega naroda. JPot deniiokracjie edina je poit do hitrega in ife pot do trajnega mirni.
Politični pregled.
= Poslanec sccirug dr. Adler obolel. Poslanec dr. Adlleir, voditelj nemške 'S'oic i alhnoMd e -nickratične stranke, je oboleli in se ne more m-deleževati sej državnega zbora.
= Bodoči ministrski predsednik. Glasom dunajskih poročil je prišel dr. Maks Huisisarek, ki je designiiran za naslednika vitezu Seidlerjai, predvčerajšnjim zvečer v pairllaimeint ter jc imel daljše posvetovanje z ' zborničnim predsednikom dr. Grossom in z nekaterimi voditelji strank. Dr. H ms »are k je bil poprej sprejet piri cesarju v posebni avdijeniei te jc baje dolbli! naročilo, da sestavi nioivo ministrstvo. Dr. Hiuissa-rek je nemški krščanski socialec. Že iv Stiirgilr-bovam in Clam-Martmiooveim ministrstvu je bi! napami minister. Kot nameni minister je odločno podpiral nemški sistem. Nemške stranke stoje nia stališču, da mora vsak Seibleirjev naslednik vztrajati pni Seidlierjevem nemškem kurzu. Podobno namigovanje vsebuje tudii cesarjevo lastnoročno pismo v besedah »podpi-rati drugo vlado, ki bo zasledovala ista splošno smer«. Ceilni so odločno proti dr. Husisarelku, kateremu očitajo, da je preprečili kot namerni /minister, da bi bila milijonska zapuščina oloimtuišikega kardinala dr. Kobna v/porabljena za ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskem.
= Nemške stranke za nemški kurz. Nemške stranke državnega zbora so se predvčerajšnjim sestale na konferenco, na kateri se je soglasno izrazilo prepričanje, da morajo stranke vso sillo zastaviti za imenovanje definitivne vllalde, iin sicer samo take vlade, kii bo obdržala Seidlerjev ikuirz.
= Persekucije slovenskega časopisja. Na-
čeilnilk Jiuigoslovanslkega kluba dr. Kbrolšec je iin-terpeiliral ministra notranjih zadev zaradi ustavitve ljubljanskih političnih tednikov »Jugoslovan« in »Domovina«. Minister pl. Ge,var je obljubil hitro rešitev obeh zadev.
= Seja klubovih načelnikov. Predivčaranjim se je pred zbornično sejo vršila seja (klubovih načelnikov pad predsedstvom idr. Grossa in v navzočnosti viteza Seijdlenja. Sklenili so, da ise zaikom o učiteljskih plačah brez prvega branja Izroči odseku. Ministrski (predsednik Vitez Seidiler iie zahteval, da se 'razprava o vojaških dogodkih na italijanski fronti vrši v tajni sejli. Večina is,e je izjavila za tajno sejo. Proti tajni seji so^ glasovali socialni deokrmati, Jiugosllavalni in Cehi. V tajni seji bo govorilo 23 govornikov, vsak po eno uro. Poslanska zbornica bo vkljufo ministrski krizi zborovala dalje, ker boče Vlada za vsako ceno, še ta imesec doseči od parlamenta proračunski proivizoirij.
—	Državni proračun. 21 tisoč milijonski kredit. — Nad 381/:! tisoč milijonov za volne namene. Finančni minister baron Wimmer je predložil dne 22. t. m. poslani-ški zbornici finančno postavko in državni proračun za upravno leto 1918/19. Proračun upošteva vse razmete, ki jih je povzročila vojska in je prikrojen tako, da traja vojska še do konca upravnega leta. Skupni izdatki so proračunani s 24.321 milijoni kron. Obresti vseli dosedanjih vojnih dolgov, vseh osem vojnih posojil proračun upošteva, so proračunjena z 2510 milijonov kron. V pre-hajalnih izdatkih so proračunali med drugimi sledeče postavke: Prispevek Avstrije za mobilizirani skupni sili 12 tisoč milijonov kron, vpoklicancem pod orožje in njih svojcem 3501 tisoč milijonov kron, vojnim beguncem 541 milijonov kron, za olajšanje prehrane 201 milijon kron, za doklade državnim nastavljencem z delavci 854 mili-pa uporablja za vojne svrhe entente. Tako se uporablja kron. Državne dohodke so proračunali s 4855 milijoni kron, od katerih odpade na redne dohodke 4551, na pre-hajalne dohodke pa ostanek 314 milijonov kron. Primanjkljaj rednega proračuna so proračunali z 1898 milijoni kron, prehajainega proračuna pa s 17.568 milijonov kron; ves primanjkljaj se torej proračuna z 19.466 mih-
jonov kron. Vlada zahteva pooblastila, da sme najeti kredita 21 tisoč milijonov kron. Iz prilog posnemamo, da je izdala Avstrija v čisto vo.inc namene v prvih štirih letih vojske 38.636 milijonov kron, in sicer prvo vojno leto 6327, drugo vojno leto 9513, tretje vojno leto 11.453 in četrto vojno leto 11.343 milijonov kron. V vojne namene petega vojskinega leta zahteva proračun 12 tisoč milijonov kron. Finančna postava pa upošteva tudi možnost, da se vojska v upravnem letu konča in določa, da se smejo izdajati prispevki za vojsko le v mesečnih obrokih. Dne 30. junija 1918, ob končanem četrtem vojnem upravnem letu so znašali vsi vojni dolgovi 57.201 milijon kron.
Socialni demokrati preti Wekerleju.
Glasilo ogrskih 'socialnih demokratov »Neps-zava« objavlja povodnim odiolbiremja vrtilne reforme v ogrski poslanski zboinnici bklliic (delavstvu, v katerem se mod (drugim izvaja: Svesiti si naše odgovornosti dvigamo pred javnostjo proti ministrskemu predsedniku dr. Weikerietiiu obtožbo, da je .s svojo spletko glede volilne reforme zastrupil moralo j a vin ega življenja, tako da je zatiranim delavskim razredom za dolgo časa nemogoče verjeti besedam gospodujočega razreda. Oklic, ki tudi sicer z ostrimi beiserLt ; grozi vludti, razpravlja ,o novem , piro,gr a mu ogrskega socialn ode mokra Učnega delavstva ter zahteva, da se uresniči splošna volilna pravica, ki inie pozna razlike med možem in ženo, med Madžari in drugimi narodinositmi.
■-= Prepovedan shod socialno-demokratičnih strank v Italiji. Italijanska vlada je prepovedala shod, ki so ga sklicale socialno-demokratične stranke v Italiji koncem julija v Rim. »Avauti« pravi, da morejo v vseh vojujo-čih se državah socialistične stranke svobodno in javno zborovati ter sklepati, samo v Italiji ne.
= Nemčija še vedno za zmagovit mir. Novi. nemški (državni tajnik za vnanje zaide ve, admirali volti Himtze je nastopil sivioja služba v znamenju zmagovitega miru. Kakoir ismo že omenili, poslal je grofu Buriainu pozdravno brzojavko v kateri pravi ima koncu: >»Za inajivečtio srečo pa bi smatral, če bi ise zboižjo pomočjo posrečilo kronati uspehe našega v zvestobi preizkušenega zavezništva z zmagovitim častnim mirom«. Grof Biuriau je v svojem odgovoru .piriti! Flintzojeveumi viimu mdkciliiiko vioide, poividar-jajioč, da je neomajna močna skupnost med Avstrijo in Nemčijo najboljše jamstvo za dosego častnega pravičnega iminu. To postavljanje besede »pravičen« proti besedi »zmagovit« izziva komentar. Grof Burlam, ako isadlim(o po njegovi brzojavki, se zaveda, da zmagovit miir mli pra-vlčen imir. Važnejše pa je dejstvo, da je nemški državni kancler grof Hcrtilung v svojem govoru po Kuhlmannovein odstopu pcvidarjal: kurz ostane istari, k_er so nemški zmerni oportunisti razlagali tako, ida vlada odobrava pahtiiko sporazumnega mira; ven Hintze pa takoj pri nastopu svoje službe pravi; kurz je siogfrie-doivski, torej tiisti, ikii (ga zahtevajo vsenemški aneksionisti. Mmogll bodlo simacr.ali Hintzejeve besede kot pravo interpretaciijo HertlSingovih izvajanj. Na Nemškem vlada torej še stari kurz, kurz »zmagovitega mira«.
= Nov nemški poslanec v Moskvi. Berlinsko časopisje poroča, da bo mesto umorjenega grofa Miiirlbaoha 'imenovan. bivši državni tajnik dr. Halffeinich za nemškega poslanika v Moskvi.	(le	K
= Ukrajinska armada. Te dni je bila objavljena uaredba ukrajinskega hetmana, s katero se je storil prvii korak, da se ustanovi ukrajinska armada. Naredba odreja naboir 5000 rekrutov, rojenih leta 1899., ki sc «vrste v snujočo se kijevsko divizijo. Za vsaik ujezd se bo doitačilto število rekrutov. Službena idoba traja pri infan-teriji in kavaleriji dve leti, pri drugih četah tri leta. 'Prostovoljcev v starosti cd 18. do 25. let ne sprejemajo.
= Ukrajina in Rumunija. Rumiunisfco vladno glasilo »Steagul« javlja, da je dne 17. julija iz Kijeva dospeli v Jassy ukrajinski kur lir, Iki je romunski vladi izročil noto, v kateri ukrajinska republika izraža željo, maj bi se ustvarili (diploma tični stiki med Ukrajino im Romunija.
= Izmionjava internirancev med Avstro-Ogrsko in Rumunijo. Te dni je bil podlpiisam 'dogovor glede izmenjave avst/ro-ogrskih in ru-miunisikih civilnih jinitern'irajncev, glasiam katerega sc Avstro-Ogrska na eni, Romunija na drugi strani zavezujeta, da bosta izpustili vsie še internirane državne podanike nasprotnikove. Izvzete so le orne (Osebe, ki se nahajajo v (kazenskem lalii preiskovalnem zaporu.
= Z zapadne fronte. Vojaški sotnudniik lista »Beri in er Tagblatt« general Ardenne poroča; V tem trenotku stoji bitka na celi črti. S trancoske sti ani ima bitKU zmigaj prebitnega
poskusa. Kakor verno, pa ima talk poskus izglcd za uspeh samo, če se pes reči na cedi fronti in čc potisne 'scivražino (obrambo že prvi dan inaimanj 10—-15 km naizaj. Tega ipa general Pcioh nikakoir ni dosegel. Nasproltimo so za enkrat zadostovale nemške napadalne divizije in poiznejše močne 'Oidselkcivo irezerve ne samo; da so zadržale napadalne valove, »marveč tudi, da so jih ina voč tačkah zavrnile. — Šef ameriškega generalnega štaba naznanja, da dospe v kratkem
250.000	Amcrikancev na fronti odsek Arrais-Yipnas.
= Angleška vnanja politika. Lord Rcabcnd Cecll jc postali Balfoiurjov 'pouinočnik v ministr-sfcvu za vnanje zaide ve. Angleška javnost ve, 'da niiu je naimieuiiena važna vloga. In (da kmalu popolnoma uadioimieste sebi sonioidnega Ballfourja. »Miancheisteir Guardian« trdi, ida bo Geici'1 govorni! v spodnji ziborintiici v Imenu vnanjega ministrstva. Ta (iapreimemba v vnamjeim uLuL*''-stvu ne bo Ikaj piosebno vplivala na sim,er angleške vnanje politike; posebno malto sc je nadejati, da bi prišlo do pogajanj za mir, dlokler .vojna ni do kanca likvidirana. Res je, da sc zavzema Ceoill za zvezo naradav, a ros jc tudi, da ju Ccicil še bolj odločen kakor Balifoiuir.
= Ententni poslaniki ne gredo v Moskvo. Ameriški potsilanlik v Rusiji je v Imamu poislaimi-kav entente Izjavil komisariatu za vnanje zadeve, dai (odklanjajo preselitev iz Vollogde v Moskve, ker se čudijo v Violloigldi polvisem varne. Pač ipa se jim zdi Moislklva ogrožeina po Nemcih.
Brazilija v vojni. »BerMmer Tagblaitt« porniča, da se je brazilska vlloida sporazumeli a z vlado Združenih držav, da bo poslala brazilske 'čete. na francosko bojišče, da se dejansko udeleže vojne.
-	Razne drobne politične vesti. Ro poročilu »1 afi" blatta« iz Haaga, je predložila zveza braziljskih mornarjev vslcd potopa bolniške ladje »Llando\very Castle« načrt o bojkotu rnornarištva proti Nemčiji za pet let’ Zopet gospodarska vojna Anglije po vojski. Saj trpimo že sedaj dosti. — Branting jc obiskal del francoske fronte ter naznanja sedaj »Tempsu«, da se vrača z dobrimi vtisi. Pri vseh delih čet vlada izborno razpoloženje in bil je posebno srečen, ko je srečal bivše švedske rojake, ki so postali sedaj Amerikanci. —• Algemeiu Mandelsblatt« poroča iz Londona, da grozi protestna stavka učiteljic, ker se je uprava grofije branila, jim plačo povišati. Gibanja se udeležuje približno 12.000 učiteljic. 1200 šol bi morali zapreti.
Dnevne beležke.
— K stanovanjskemu vprašanju v Ljubljani.
Prvio društvo hišnih posestnikov v Ljubljani nami je poslalo povabilo, kakor vsem drugim uredništvom, da maj se gospodarji .ob deiložlira-'nju strank ne napadajo, predan se ne d o žene vzrok, ker se z napadli godi krivica hišnim posestnikom'. Pojasnila .daje 'uredništvom diruštvo.
V	tern oziru je maše imnenje mdkiolliilk o drugače. Ne tajimo, da isto .tudi stranke, Ikli mii mogoče z njiimi 'izhajati (in da je primonain iv takem cižiiru gospodar odpovedati stanoivanje. Ali sitamioiva-mjsko vprašanje je še bodi važno. Sedaj je veliko pomanjkanje stanovanj, pa občina ni storila prej inič in ne .stori sedaj nič, da bi to pomanjkanje odpravila1. Dalije vemo, da društvo hišnih posestnikov daje tudi pojasnila o strankah hišnim posestnikom im če se stranka sporeče iz gospodarjem, jio utegne to društvo bojkotirati lin tudi često popolnoma brez vzroka. Vemo (dalje, da imamo sedati zakon, iv varstvo najemnikov, toda prav dob no mam je zmainP, iku-ko so gospodarji terorizirali stranke, če niso priznale podirašernja stanovanj, kalko nokateni , ljudje naravnost nesramno .strašijo (stranke, da bodo gospodarji že našli vznolk pa Ih zaženejo Iz stanovanja, če bi tse priitoižlilM in kako »imiilosit-no« gospoidarji piuiste staro stanarino1, čeprav so k temu pinimoirani pa zakonu. Gospodje pri dnuištviu hiišmih posestnikov, takih briutalnasti, takih poniževanj .najemniki (tudi niso dolžni prenašati. Smešno bi bilo iskati pojasnil tam, kjer je doma ueioibzinmost In. egoizem. Največ ji krivec, da (toilikioikrat leži pohištvo najemniikov na cesti ali pa pod kapam posameznih lniš, (občina, ki se v Interesu hišnih posestnikov ni imiaralla brigati za .stanovanjsko vprašanje.
— Železničarski shod. Sniolči se je 'vršil v »jliniji« ogromno obiskan shod južnih železničarjev, katerega so .se udeležili vsi brez razlike tenidenc v adtganizaciji. Shod, kateremu ije predsedoval sodr. Pezdir, je trazpravlljal o žoleznii-čanski aprovizaciji In o imenovanju novega gospodarskega .odbora železničarskega osebja v aprovizačijo. Začetek shoda 'je bil zelo buren to
iie,kazalo, da se ne .pride >do »kakšnega zaključka — iker je bito lObnaišanije nekaterih zeto neo'-kusno — šele po energičnem 'nastopni sodruiga Kristana, ibi (je v jedrnatem .govoru pojasnili razmere zavožene aprovizacije iv oett' državi in (njene vzroke ije shod prešel .v pinavii tir iin se je mirno vršil 'ter prišell idlo pravegia zalkll'ju!čtkia. Po po-noičiilih sodrugiov Kopača, Kristama* Žorge fer po zastopnikih ijiuigiosil. železničarske zveze iin nemških uradnikov, je biil soglasno isipirejet predlloig, da ®e volitve gospodarskega odbora morajo or-šiti 'na podllalgii relda, iki velja 'za druge vOlitve ina železnici, radi toga se odklanja ulkaz direkcije, da se moiria gioispodarsiki oidibioir talkoj voliiti. 'Nadalje je bila sprejeta naslednja resolucija, ki jo-je predložili 'iin iutamdij)ill isioidrnngf 'Kristan:
.»Juižmi železničarji zbrani ina shodu v Ljubljani, 'dne 2,?. 'julija 1918 v »Uiiniji« izjavljajo, da »o z dosedanjo svoijo aprvizacijia ineizaldoiviolljnii; TOzadovoiMpcstl niso krive te neznosne življenjske razmere, amipalk tiuidi in pred vsemi dejsltivio', da ni zaupanja v vioidstvo aiprovizaciiijc. Da pride to zaupanje, je v piivi vrsti potrebna reorganizacija aprovlizaetje. Ta maj se izvrši takoule:
Izbere naj 'Se za voldtstvo' aproivizaicije u-pravni odbor šestih članov — 3 naj izbere direkcija, 3 'pa personal, ki bodo v tedenskih sejah 'Upravljali lapmaviizaciij©. Teh 6 molž -pa naj ima talko skižbiO, da jim bo upirava mogoča. Izbere 'na/ '^nadzorni odbor 12 mož - - 6 naj izvoli direkcija, 6 personal na najdeimiokiratiiianejši inaičiin, 'Ki bo vršil nadzors t vo aprovizaicije«.
Sledinjiiiič se izvoli odsek treh članov, in sicer sodir. Pezdir, Zioinga im za juigioisil. zvezo gosp. iioipoilovec, iku ‘imaiio naloigo to naznaniti diircikicr: in iinspektorafm. Za kandidatno listo iv aproviza-ijo 'bodo 'dolgovom« sestavili zastopniki vseh organizacij.
— Velika tatvina tobaka. Po Ljubljani se govori, da je bilo predvčerajšnjim ponoči ina Klavnem kolodvor® ukradenega četrt vagona tobaka. Tatvino iso baje izvršili vojaki.
— Tatvine v Ljubljani se grozno mnoiže. Na državnem kolodvoru iso zaprti nekega sedemnajstletnega železniškega dalavcajker je na cn-dotnem perciniu ukradel zaboli z živili iin drugimi malenkostmi. Zaboj je bi last nekega vojaka. —
V	Gradišču je bil aretiran neki sedeirnmajstletni dijak, kii je ukradel svoji gospodinji obleke v 'Vrednosti 900 kron. — Na Olikucah na državni cesti sta bila iv noči na 17. t. m. zasačena idva železničarja, (ki sta na močnem vozičku peljala deset grud slladkio/nja (okrog 120 tog) -v Ljubljano. Vse aretirance isio izročili deželni sodniji.
— Osleparjena posojilnica. V islovenslki po-souiilmiioi v Slovenski Bistrici je dvignili iinfan-terist Karl Potočnik 2000 ikmon denarja. Pozne -'je pa je hranilnica dognala, da je vojak v svoji liramifaiični knjižici napravili iiz Vloge 5 K omenjeno vsoto. Potočnika so aretirali.
— Iz Rajheuburga. Oostilina Ivana Leskošek mi znana samo domačim ljudem ampak tiudi rnnagiim tujcem. Znana 'je ituidi mmogilmi našim sodnugomj iin 'Udeležencem naših tam vršečih vzdržia) vanih shodili. Gostom te gostilne na raz-iPOlago je vedno naš dnevnik »(Naprej«, S prav žalostnim sočutjem moram Vam vsem naznaniti da nairn je metmMa smrt dirne 18. t. m. odivzefci 'Prav dobro in usmiljeno igiospodtaja te gostilne z lilmienom Fiani Leskošek. Dolbra postrežba in usmiljenost do revnejših ljudi, bila 'je pjana pravična in nam nepozabljiva 'dolbra lastnost. V nedeljo ob 3/49. zjutraj pomiki sc je doiligi pogreto v* žalujočimi spremil je, vailci. 'N as topilo jie tudi l>alnoštevilno gasilno društvo. — Pokopa do-broitinica nam csitane inieipoizablilva, tovarišu gospodarju četoviold(ji plezavcev iin otrdkoim pa i>omo v ipirisirčino tollaižbo.
— Prehrana Trsta. Dolami 'Odbor za prehrano i rsta je oibšiimo irazipravljal o prehrani
(pesta. Iz razprave se ida posneti, da so naii1večje
težave premagane iin da sc je stivar začella oibra-
ina bolje. Kruli se bo dobival iv 'dosedanji iz-'U'ani (20 dkg ina dan). V kratkem pride 30 vaigo-
geomiona. Upati je tudi, da se dobi krompir Sprejeli so se naslednji ipredlloKi: 1. Državni po-sllanci se br/joiavinc> pozovejo, da nemi udoma posredujejo pri vladi za zmletine, ki so potrebne za Trst. 2. ViLada inau ,se ponovno nujno pozove, da 'izda dovoljenje za mivoz ikromtpiirja iiz polkra-jin, kjer je krompir naprodaj. 3. AprOvizaiaijSka komisija se poziva, da nabavi fižola, da ga razdeli med prebivalstvo po mizpih cen ali iti zahteva od vlade, da prevzame na svoje rame razliko v oeriii. 4. Vilada iniaj se paziove, da poskrbi, da se Pridelek sosednjih 5>Okirajin ne nakaže drugim Pokrajinam. 5. Politične liin vojaške oblasti naj se Pozovejo, da se odpraviijo nekatere omejitve ribolova in da se določi enotna cena za ribe iste
vrste. 6. Pri vladnem komisarju naj se store koraki, da se z ozirom na javno zdravstvo odpravijo omejitve porabe vode. Izvršitev (teh nateg se je poverila posebnemu odboru, v kateireiga sioi se izvolili: Bernetich-Tomasini, Biriuniner Leopold, Pasaigili, dr. Ruecher, Schmicdek, dr. Wiilifan.
— Železničarsko gibanje. Železničarske organizacije so imele dne 22. t. ni. na Dunaju zborovanje, na katerem so zavrnili vladne ponudbe kot nezadostne ter bodo pričeie z novimi pogajanji z novo vlado.
Dogodki v Judenburgu. V poslanski zbornici. je vložil Jugoslovanski kiluib imteirpelaiciijo do minisitrsikega predsednika zaradi znanih doigod-toov v Judenbuirgu, Miuravu, RadlgOinii in v Kotom in zaradi izvi-šemih protiipos ta vrnili oibsoideb na podlagi prekeiga soda.
Čudak v Dubrovniku. V Dubrovniku je te dni zgorela .hiša nekega Balkia na Prijekem. Našli so zažganega tudi lastnika. Nesrečnež je bili čudak. Okoli štirideset let je živel v Ameriki. Vmnivši se v Dnbrioivinik, je živel življenje samotarja. Sam iie vodili gospodarstvo, kuhal itd. Nobena ženska mi prestopila praga njegove hiše. Imel >je dive kokoši s katerima se je pogovarjal po 'angleško. 1 udi 'te dive kokoši sta zgoreli. Našli so nepokvarjeno precejšnjo zalogo hrane.
— Zvišanje cen užigaiic. »Arbeiterzeitung« poroča, da je pričakovati v kratkem nadaljnjega zvišanja cen vžigalic, dasiravno so imele tovarne za užigalice trikrat večji dobiček kakor v mirilih časih.
— Smrtna nezgoda na želejzmnici. Na progi med Postojno im Rakekom 'je padel z vlaka neki vojak, ki iie obležal mrtev.
— Še premalo orežništva. Dunajski listi poročajo, da bodo v kratkem zvišali število o-rožnikov za 2900 molž, kar pomeni obremenitev države za 4 milijone 700.000 kron.
— Prevelika oddaja kart na živila na Ogrskem. Budimpeštamski magistrat je napravil v zadnjih dneh zanimivo preiskavo. V Budimpešti in v 28 okoliških občinah so napravili za poizkus ljudsko štetje. Priglasilo se je 1,380.000 prebivalcev. In v tem času so oddajali v teh občinah
1,700.000	kart, torej za 320.000 -več, kolt bi morali. Budimpcištanski magistrat je uvedel stnoigo' preiskavo. Kako bi pa 'bilo pri nas pri takem poizkusu? Dosti boljše gotovo ne .. !
Oderuštvo s sadjem. Na posestvih kneza L6wiensteinia na Če'šk:em ie bilo' prodano ono leto ipreid vojno tamošnje sadje za 4500 K. Letos so prodali to sadje koinikiurenčnimi potom1 za maksimalno ceno 110.000 kron. Na ta način stane sad že na drevesu dive kroni.
— Kilo moke tri krone. Ogriski uradni list priobča Vladno odredbo o maksimalnih cenah za moko. Nuilarioa bo stala v veletngoivini 300 kron; to se pravi, da bodo žeilii ogrski posestniki žita milijone. Dimnge vrste moka bo stala 80 krom, krušna imoka 50 torom, meterslkii stot. Cene za nadrobno prodajo bodo določili pozneje.
— Cel regiment dezerterjev so minuli teden peljali .skozi Reko. Vlovili so jih na Hnvat-skam, kjer so .prebivali po gozdovih in rekviri-nallii živež po vaseh.
— Zopet smrtna nezgoda pri zračni pošti.
V	medelljo popoldne ise je dvignil iiz Budiimpe:-šte, da .poleti in ponese pošto na Dunaj, redlni letaflini stroj s piotoim Nemethoini 'in poiročnilkoui Tomasichdkiamv zrak. Usoda je hotela, da je str-mogilaviil stroj že 200 metrov za zračno postajo na tla in ise popolnoma razbil. Pilot Nemeth je hi! ina imestu mrtev, poročnika Tolmalsioheka pa so težko ranjenega prepeljali v bolnico. To je že druga smrtna nezgoda na tej progi zračne pošte.	X
— Zopet eksplozija. V Plaue na Nemškem je eksplodirala imiumioijska tovam.a. Vnela se je municijia im to je povzročilo eksi>laz'ijo. Tovarna je domalega popolinioma razrušena in obžalovati je tudi več človeških žrtev.
Iz stranke.
Vseslovenski delavski dan. Sodruigoui na znanje! Spored .je sledeči: V medelljo zjutraj ob 9. strankina konferenca v Mestnem domu — vstop le proti vabilu, ki ga tisti, ki ga ne bi s seboj imeli, dobe pri vhodu v zborovalno dvorano.
V	nedeljo popoldne ob 2. zborovanje v Mestnem domu z 'Označenim dnevnim redom.
Zvečer ob lepem vremenu prijateljski sestanek na vrtu hotela Belevue,
Ljubljanskim sodrugoin in sodružicam na znanje. Kdor ibi se rad udeležil zborovainja"zaupnikov v nedeljo dopoldne oz. v nedeljo popoldne in mirna še vstopnice, naj se oglasi ali v strokovnem tajništvu (Šdlenburgova1 nlica) ali v
strankinem tajništvu (Učiteljska tiskarna) do ne-deilije.
V	soboto 27. t. m. ob 8. zvečer seja širšega izvrševalnega odbora. Nihče naj ne mianjlka.
Volna.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 23. julija. Uradno sc razglaša: Na italijanskem bojišču artiljerijsko delovanje. Na albanski fronti je sovražnik nadaljeval svoje napadalne poskuse na obeh straneh zgornjega toka reke Devoli. Vsi poskusi so bili gladko zavrnjeni.
Francoska protiofenziva.
15 eri in, 23. julija. Armadna skupina kraljeviča Ru-prechta:	Na nekaterih odsekih fronte so angleški od-
delki napadali naše črte, a bili so povsod odbiti. Proti večeru živahen artiljerijski boj. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Na bojnih frontah pojenjujejo sovražni napadi. Južno Aisne sovražnik vsled težkih izgub zadnjih dni svojih napadov ni ponovil. Tudi artiljerijski boj je bil manj silen. Na obeh straneh reke Qourcq ter med Ourcciuom in Marno je sovražnik izvršil le manjša bojna podjetja, katera pa so se povsod izjalovila. Sovražne oddelke, ki so na obeh strnelr Jaul-gonne vdrli v policije naših sprednjih straž, smo v protinapadu vrgli nazaj.' Jugovzhodno in vzhodno Reirnsa krajevni boji. Naši letalci so včeraj sestrelili 52 sovražnih letal in 4 privezne balone.
Beri n , 23. julija. Na mnogih mestih bojne fronte med Aisno in Marno je bojevanje ponehalo. Južno reke Ourcci krajevni boji.
Ženeva, 23. julja. Glasom poročila pariškega »Tempsa« so francoske kolonije poslale doslej na bojišče 680.000 vojakov in 230.000 delavcev.
Zadnfe vesti.
Državni zbor.
Dunaj, 23. julija. V včerajšnji seji poslanske zbornice je bilo prebrano najprej cesarsko lastnoročno pismo glede odstopa celokupnega ministrstva. Finančni minister je predložil izkaz o stavbenem in investicijskem programu državnih železnic in o regulaciji rek leta 1917. Rok proračunskega odseka za poročilo o proračunskem provizoriju se podaljša do petka, dne 26. julija. Nadaljevala se je razprava o predlogu Stranskega in tovarišev glede obtožbe proti ministrskemu predsedniku vitezu Seidlerju in bivšemu notranjemu ministru grofu Toggenburgu. Poslanec Pacher je ta predlog pobijal, češ, da ne more biti resen, ker izhaja od največjih sovražnikov ustave. Zahteva, da se razdelitev v okrožja udejstvi in uresniči kolikor mogoče kmalu in sicer z nekoliko popravljenim načrtom, da se razteza razdelitev tudi na sodne okraje, da stopi pri organizaciji vseh sodišč in upravnih oblasti v veljavo načelo ločitve »Deutschbohmen« od »Czechischbohmen«. — Poslanec Jarc se pritožuje nad preganjanji Jugoslovanov in obsoja posebno gonjo proti jugoslovanskemu časopisju, interpelira glede premestitve kadra hrabrih -uradništvo. Dalje opozarja vlado pred nameravano kršitvijo občinskih avtonomij in naglaša, da se bodo str- ' nili Jugoslovani vsled preganjanj v še večji slogi. Poslanec vitez Moracze\vski izvaja: Ne le razdelitev Češke v okrožja, ampak tudi nameravana delitev Galicije daje govornikovi stranki povod, glasovati za predlog. Poljaki ne morejo trpeti, da hoče izvesti kaka avstrijska vlada delitev, ker gre za stvar, ki se tiče izključno le Poljakov in Ukrajincev. Poljski socialni demokrati bodo za predlog glasovali. Tudi poslanec dr. Soukup je za predlog. V poimenskem glasovanju se predlog Stranskega glede obtožbe proti ministroma odkloni s 215 proti 162 glasovi. Nato je sprejela zbornica v drugem in tretjem branju zakon o draginjskih dokladah učiteljem, kakor ga ja oblikovala gosposka zbornica z dodatnim predlogom Staneka, da se podeli enkratna izredna podpora učiteljstvu. Potem je prišel na dnevni red predlog načelnikov vseh strank glede dogodkov na jugozapadnem bojišču in v zaledju. Predsednik dr. Gross predlaga tajno sejo, ki naj se posvetuje, če ne kaže razpravljati o tem predmetu v tajni seji. Odredi se tajna seja in izprazni galerija. V tajni seji se sklene, da se razpravlja o tem predr logu v tajni seji, ki se je potem tudi vršila. Zborovanje se je zaključilo ob */«6. zvečer. Prihodnja seja jutri.
Iz državnozborskih odsekov.
Dunaj, 23. julija. Odsek za državne nameščence je na svoji današnji seji sprejei predlog poslanca Heineja o izboljšanju položaja državnih uslužbencev. Socialnopolitični odsek je odobril zakonsko osnovo, glasom katere se sobotno delo žensk v tovarnah skrči na pet ur.
Cesar Karel in ruinuiiski kral].
Dunaj, 23. julija. Korespondenčni urad javlja: Ne\vyorška »Evening Post« objavlja pismo cesarja Karla rumunskemu kralju Ferdinandu z dne 2. februarja.
To pismo naj bi bilo odločilno za rumunskega kralja gle-
Stev. 166.
de sklepa miru. Pismo da je dobila »Associeted Press« iz Jaša po kršenju tajnosti. V pismu cesar Karl s prisrčnimi besedami opozarja kralja Ferdinanda na veliko - nevarnost, ki grozi iz vzhoda po socialnih valovih za vse monarhične države, opozarjal ga je na nevarnost, ki je nastala po boljševizmu preko ruskih mej za Avstro-Ogrsko in ki bi v enaki meri ogrožala tudi rumunski prestol. Zato je cesar Karl predlagal zvezo evropskih monarhov proti anarhizmu. V slučaju da je kralj Ferdi-1 nand sporazumen s tem, mu Avstrija in Nemčija obljubita braniti njegov prestol. Cesar Karl je opozarjal na to, da jc Rumunija od antante zapuščena, da je brez pomoči ter je opozarjal na mogočnost centralnih cesarskih sil. Cesar Karl da je zaključil svoje pismo z besedami:
»Sedaj je tak čas, da morajo vsi kralji biti združeni«.____
K tej vesti pripominja korespondenčni urad, da je ta vest v mnogem oziru napačna, tako pismo cesarja Karla ne eksistira. Pač pa je cesar Karl po dogovoru z zavezniki in takrat, ko je bilo z Rumunijo sklenjeno premirje in so bila mirovna pogajanja z Rusijo v polnem tiru, poslal nekega štabnega častnika v Jaš, katerega je pooblastil ustmeno rumunskemu kralju dati nekaj sporočil. Ta častnik je izvršil svoje naročilo s tem, da je za kralja določena poročila ustmeno podal neki kraljevi zaupni osebi, da jih sporoči kralju. Iz tega je sedaj »Asociete 16-ess« v Jašu konstruiral pismo. Cesar je zagotovil kralju, da se nima bati posledic, ako gre v zvizo s centralnimi silami. Mirovni pogoji z Rumunijo bodo častni, glede meja pa ne more dati nobenih garancij, ker to mora prepustiti v sklepanje pooblaščencem. Tudi centralne sile ne morejo Rumuniji garantirati vojaško pomoč proti Rusiji, ker so že bile takrat v mirovnih pogajanjih s sovjetsko vlado. Kralj je bil opozorjen na nevarnost, ki preti od anarhije in internacionale, za kar bi bilo treba združenega odpora monarhij. Kmalu na to so po tem vplivu pričela mirovna pogajanja z Rumunijo.
Parlamentarni položaj.
D u n a j, 23. julija. Bivši naučili minister baron Hus-sarek, ki je dobil naročilo, da sestavi novo ministrstvo, je že pričel pogajanja s strankami. Najprej je razpravljal s strankami večine, potem pa je zaporedoma sprejel zastopnike opozicije. Kakor javlja »Deutschbohmische Korrcspondenz« namerava Uussarek sestaviti začasno uradniško ministrstvo, ki pa ne*bo imelo političnega značaja. V jesen naj se pritegne ministrstvu nekoliko parlamentarnih članov s tem, da se pozovejo v kabinet nemški in poljski parlamentarci. Nemške stranke zatrjujejo, da ostane za Nemce merodajna dosedanja politika. Jugoslovani in Cehi pričakujejo, da ustvari Hussarek boljše razmere. Poljaki še niso zavzeli stališča, ker je predsednik poljskega kluba dr. Tertil demisijoniral. Vzrok za de-misijo je iskati v tem, da se člani kluba pri glasovanju o obtožbi Sejdlerjevega kabineta niso držali klubovega sklepa in so se deloma absentirali.
Hussarekova pogajanja potekajo neugodno.
Dunaj, 23. julija. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da potekajo Hussarekova pogajanja s strankami neugodno. Poljaki se niso še odločili. Nemški krščanski* socialci in Ukrajinci zavzemajo naprarn Hussareku odklonilno stališče. Ob štirih popoldne sta bila pri Hussa-reku zastopnika jugoslovanskega kluba dr. Korošec in Spinčič. Razgovor je trajal eno uro. Hussarek je razvijal svoj program, ki vsebuje v prvi vrsti rešitev proračun-provizorija, za jesensko zasedanje pa dalekosežne upravne reforme, ureditev finančnih in prehranilnih vprašanj. Minister se je razgovarjal z zastopnikoma kluba tudi o jugoslovanskem vprašanju. Hussarek je konferiral nadalje z zastopniki Češkega svaza, ki so izjavili, da bodo o razgovoru poročali svojemu klubu. Končno so bili sprejeti danes ukrajinski in italijanski poslanci.
Kriza v poljskem klubu poravnana.
Dunaj, 23. julija. Kriza v poljskem klubu je poravnana z izjavo, da je nesoglasje glede glasovanja o obtožbi kabineta nastalo vsled nesporazumljenja. Prezidij kluba je umaknil svojo demisijo.
»Vaterland« potopljena.
Beri n, 23. julija. Na ogromni ladiji za prevažanje »Vaterland«, katero so Amerikancf prekrstili, ko jim je po izbruhu vojne prišla v roke, na ime »Leviathan«, je bilo ukrcanih približno 13.000 ameriških vojakov. Skoraj cela posadka je utonila. Ladja je bila torpedirana v atlantskem oceanu.
Konferenca nemških in belgijskih delavcev.
Hag, 23. julija. Zborovanje, ki se je končalo včeraj, je zadobilo poseben pomen zlasti vsled tega, ker so se vga udeležile nele belgijske, ampak tudi nemške strokovne organizacije. Od nemške strani se je udeležil konference član načelništva Sassenbach, od belgijske pa tajnik belgijske strokovne zveze, Mertens in tajnik belgijske delavske stranke, Solatni. Za Belgijce je govoril Mertens, ki je podal pregled o belgijskem delavskem gibanju. Nemški govornik Sassenbach sc jc spominjal časov, ko je imel priliko pogajati se z delavci drugih dežel. Izrazil je upanje, da pride kmalu čas, ko bo mogel delati skupno z delavci vseh dežel. Nizozemski listi poročajo, da ima to j
zborovanje velik pomen. Ne gre tu morda za kak direktni vpliv na mir, pač pa za zopetno približevanje obeh narodov, ki znači korak k novi Internacionali. Belgijski delavci so podali nemškim delavcem, ki so si umazali roke z belgijsko krvjo, zopet prijateljsko roko in se posvetovali skupaj pri isti mizi.
Indija zahteva avtonomijo.
L u g a n o , 23. julija. »Corriere della sera« objavlja poročilo iz Londona, da je angleška vlada sklenila da-lekosežno avtonomijo za Indijo, ker so Indijci le pod tem pogojeni pripravljeni, še nadalje udeleževati se vojne.
Intervencija v Sibiriji.
Amsterdam, 23. julija. Kakor javljajo »Central News« iz Tokija, se bo intervencija Japonske v Sibiriji, izvršila s sodelovanjem Združenih držav. Čete bo spremljala pomožna komisija.
Dogodki v Rusiji.
Stockholm, 23. julija. Poročila iz Helsingforsa javljajo, da prodirajo Angleži iz Arhangelska proti mur-manskemu ozemlju. Mesto Murrnan je ogroženo, člani sovjeta delavcev in kmetov v Kjemu so bili aretovani in usmrčeni. Čete aliirancev so zasedle črto Kandalsk-Iijem.
Moskva, 23. julija. Oblast sovjetov v Arhangelsku je odredila, da se vojno pristanišče izprazni, da se zgrade utrdbe in da se izvrši splošna mobilizacija najmlajših petih letnikov. »Murmanskij Vjestnik« poroča, da so sovjetske čete zapustile Sorski.
Program entente.
Bern, 23. juiija. Švicarsko časopisje poroča, da so se na zadnji konferenci ententnih državnikov v Parizu zedinili za naslednje pogoje, ki naj veljajo kot minimalna zahteva entente: 1. Belgija naj se brezpogojno izroči in naj dobi odškodnino za vso po vojni povzročeno škodo. 2. Alzacija-Lorena se izroči Franciji. 3. Trst in Trentin se odstopita Italiji. 4. Anglija dobi Egipt in vse v vojni osvojeno turško ozemlje. 5. Nemčija se odreče svojim kolonijam. 6. Avstro-Ogrska mora vrniti Srbijo in Črno goro in Albanijo. Albanija pride pod italijanski protektorat. Dokler Centralne države teh pogojev ne sprejmjo, so mirovna pogajanja nemogoča.
Aprovizacija.
Meso na zclcue izkaznice B štev. 1401 do konca.
stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1401 do konca
prejmejo goveje meso po znižani ceni v četrtek, dne 25. t. m. dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen jc tale red: od pol S. do 8. štev. 1401 do 1600, od 8. do pol 9. štev. 1601 do 1800, od pol 9. do 9. štev. 1801 do 2000, od 9. do pol 10. štev. 2001 do 2200, od pol 10. do 10. štev. 2201 do konca.
Gg. načelniki krušnih komisij se vabijo, da se zanesljivo udeleže seje, M so vrši v četrtek, dne 25. t. m. ob pod 12. uri na Poljanski cesti štev. 13., I. nadstropje.
Prodajalci sladkorja se vabijo, da se takoj zigilase pri g. ravnatelju Lilileigiu radi nakazila sladkorja.
Ovseni riž za doječe in noseče matere, se
bode oddajat v vojni prodajalni, Gosposka ulica pio sledečem redu. Na izkaznice: štev. 1 do 400 dne 25. julija, štev. 400 dio 800 dne 26. julija, od štev. 800 naprej dne 27. julija: Na vsako izkaznico se dobi 1 ikig ovsenega niža, ki stane 1 krono.
Suhe slive za I. okraj. Stranke 1. okraja,
Ivi niso pri nobeni ubožni akciji, prejmejo suhe slive v četrtek, dne 25. t. m. dopoldne pri Miilil-eisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8 do pol 9 štev. 1 do 200, iod pol 9 do 9 štev. 201 dio 400, od 9 do pol 10 štev. 401 do 600, od pol 10 do 10 štev. 601 do 800, od 10 do pol 11 štev. 801 do 1000, od pol 11 do 11 štev. 1001 dio konca. Suhe slive se bodo oddajale na nakazila za mast in dobi stranka zn vsako osebo pol kg, kg stane 6 kron.
Suh« slive za III. okraj. Stranke III. okraja, ki niso udeležene pri nobeni ubožni aipiciji, prejmejo suhe slive v četrtek, dne 25. t. im. popoldne pri Muhileisnu na Dunajski cesti. Sli.ve bo-t o oddajali na nakazila za mast po naslednjem iediu: od pol 2 do 2 štev. 1 doi 200, ad 2 do pob
rnn i o i	icd	bol	3	do 3 štev. 401 da
, od 3 do pol 4 štev. 601 do 800, od poli 4 da
?-)nn V' i i 2 ,000, od 4 do pal 5 štev. 1001 da 1200, od pri 5 do 5 stev. 1201 do 1400, od 5 don pol 6 stev. 1401 dokonča. Stranka dobi za vsako osebo poli kg suhih siv, kg i&tainie 6 kinom # Marmelada za VIII. okraj. Stranke VIII. io-kraja, ki niso pri nobeni ubožni akciji, prejmejo marmelado v četrtek, dne 25. t. m. popoldne pni Miihjleilšniu na Dunajski cesiti. Marmelada se bo Oddajala na nakazila za irnaist po naslednjem redu : od 2 do 3 štev. 1 dio 200, od 3 do 4 štev. 201 do 400, od 4 do 5 štev. 401 do konica. Stranka debi za vsako osebo 1 kg marmelado, Ikig stalne 6 kron.
Marmelada za IX. okraj. Stranke IX. okraja, ki niso pri nobeni ubožni akciji, premejo marmelado- v četrtek, dne 25. t. m. dopoldne pri MiihJeisna na Dunajski cesti. Marmelada se bo oddajala in a nakazila za mast pp masilidtojem redu:, od 8 do 9 štev. 1 do 200, od 9 doi 10 štev. 201 dio 400, od 10 do 11 štev. 401 dio konica. Stranka dobi za_vsako osebo 1 kg marmelade, ikig stalne 6 K.,
Kisla repa za Vil. okraj. Stranke VIL okraja prejmejo kislo repo na nakazila za mast v Četrtek, dne 25. t. m. dopoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od 8. do pol 9. štev. 1 do 200, od pol 9. do 9. štev. 201 do 400, od 9. do pol 10. štev. 401 do 600, od pol 10. do 10. štev. 601 do 800, od 10. do pol 11. štev. 801 do 1000, od pol 11. do II. štev. 1001 do konca. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 75 vin., vse druge stranke po 1 K 50 v. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kisle repe.
Kisla repa za Vlil. okraj. Stranke VIII. okraja prejmejo kislo repo na nakazila za mast v četrtek, dne 25. t. m. popoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od 2. do pol 3. štev. 1 do 200, od pol 3. do 3. štev. 201 do 400, od 3. do pol 4. štev. 401 do konca. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 75 vin., vse druge stranke po 1 K 50 vin. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kisle repe.
Kisla repa za IX. okraj. Stranke IX. okraja prejmejo kislo repo na nakazila za mast v četrtek, dne 25. t. m.
popoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od pol 4. do 4. štev. 1 do 200, od 4. do pol 5. štev. 201 do 400, od pol 5. do 5. štev. 401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kisle repe. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 75 vin., vse druge stranke po 1 K 50 vin.
Razno,
* Mirovna nagrada za vojsko. Noblova mirovna nagrada je v temle slučaju zanimivo potovala: Leta 1906. je dobil tedanji predsednik Združenih držav Roosevvelt Noblovo mirovno nagrado. Od tega je dal približno 180.000 kron kongresu za svrhe svetovnega miru, toda ameriški kongres ni vedel, kaj bi s tem denarjem napravil in je sedaj vrnil ta denar Rooscweltu nazaj, ta ga pa uporablja za vojne svrhe entente. tako se uporablja mirovna nagrada za vojsko.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Hi lil V Zli
prodaja založJaa „Napreja“ knjige in brošure 30°/o ceneje. Naročila sprejema uprava „Napreja“ v Ljub.
Splošno kreditno društvo
r. z. z o. z. v Ljubljani.
4 '/2 01
se obrestujejo po domači hranilniki.
Hranilne vloge na knjižice in v tekočem računu ■/o od dne vloge do dne dviga. Na razpolago so
Rentni davek plačuje zadruga sama.
Posojila se dajejo na hipoteke, zastavna pisma, osebni kredit, vred nostne listine (efekti), predujmi na lombard pod zelo ugodnimi pogoji.
Menice se eskomptujejo po razmerju bančne obrestne mere.
Telefon št: j20.	Cek-konto poštne hranilnice st. 45.f56
isaaiEiBi