SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST Letnik XV. Novo mesto' 22. marca 1979 Št. 8 za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE VSEBINA r OBČINA ČRNOMELJ 42. Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 43. Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Črnomelj za obdobje od leta 1981 do 1985 44. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Črnomelj OBČINA KOČEVJE 45. Sklep skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški OBČINA KR g KO 46. Odide o proračunu občine Krško za leto 1979 47. Odlok o višini prispevne stopnje za financiranje vzdrževanja in obnavljanja posameznih komunalnih objektov in naprav skupne porabe v krajevnih skupnostih za zavezance, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 48. Odlok o organizaciji in delovnem področju sekretariata deupščine občine Krško 49. Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih na območju občine Krško 50. Sklep skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Krško o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški OBČINA METLIKA 51. Odlok o sprejetju spremembe urbanističnega načrta Metlike: varovalni pas obvoznice magistralne ceste Novo mesto - Kari ovac 52. Odide o izobešanju zastav 53. Odlok o splošnih pogojih in vzajemnih razmetih med etažnimi lastniki 54. Odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Metlika OBČINA RIBNICA 55. Odlok o proračunu občine Ribnica za leto 1979 56. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 57. Odredba o pristojbinah za veterinarko sanitarne preglede in dovoljena v občini Ribnica 58. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 na območju občine Ribnica OBČINA TREBNJE 59. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Trebnje 60. Odredba o preventivnih cepljenjih, diagnostičnih in drugih preiskavah v letu 1979 OBČINA NOVO MESTO 61. Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1981 do 1985 62. Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja je tudi do leta 2000 Občina Črnomelj 42. Na podlagi 168. in 176. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 20/74) in na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ št. 6/78) ter odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije je za obdobje leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Uradni list SRS št 17/78) skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. 2. 1979 sprejela ODLOK o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 1. člen Dolgoročni plan občine Črnomelj se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1986 do leta 1995, oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (v nadkinjem besedilu: dolgoročni plan). 2. člen Izvršni svet skupščine občine Črnomelj pripravi in v prvi polovici leta 1983 predloži skupščini občine Črnomelj osnutek in v zadnjem četrtletju istega leta predlog dolgoročnega plana. 3. člen Izvršni svet skupščine občine Črnomelj določi program dela za pripravo dolgoročnega plana. Program dela iz prejšnjega odstavka upošteva tudi pripravo občinskega prostorskega plana. 4. člen Plansko obdobje iz 1. člena tega odloka velja v skladu z načelom sočasnosti planiranja za vse nosilce in udeležence v družbenem planiranju. Dolgoročne {dane sprejmejo zlasti: — Organizacije združenega dela, katerih dejavnost je vezana na pomembnejše koriščenje energije ter naravnih virov in pogojev; — organizacije združenega dela, katerih razvoj pomembneje posega v prostor; — organizacije združenega dela, ki predstavljajo širše oblike združevanja dela in sredstev ter poslovne skupnosti; — vse tiste samoupravne organizacije in samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo ali ki so ustanovljene v zvezi z opravljanjem dejavnosti posebnega družbenega pomena, in - občina. Kriteriji za določitev organizacij združenega dela iz tega odstavka bodo odpredeljeni s programom dela iz 3. člena tega odloka. Nosilci in udeleženci družbenega planiranja iz prejšnjega odstavka sprejmejo programe dela za pripravo svojih dolgoročnih planov, s katerimi zagotovijo hkrati svoje sodelovanje v vseh fazah dela na pripravi dolgoročnega plana občine. 5. člen Za delo v zvezi s pripravo dolgoročnega plana občine v letu 1978 se v občinskem pro- STRAN 54 ŠTEVILKA 8 f računu zagotovijo potrebna finančna sredstva; v obdobju 1979—1983 pa bodo sredstva za vsako leto v občinskem proračunu posebej določena in porabljena v skladu s programom dela na pripravi dolgoročnega plana občine. Sredstva, ki ne bodo porabljena v posameznem letu, se prenesejo v prihodnje leto za isti namen. Za izvajanje tega člena skrbi izvšni svet skupščine občine Črnomelj. 6. člen Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi dolgoročnega plana občine Črnomelj je oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Črnomelj. 7. člen Delo na pripravi dolgoročnega {dana občine Črnomelj se prične takoj. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dol arjskem listu. Številka: 30-14/79 Datum: 12. 2. 1979 Predsednik skupščine občine Črnomelj: POŽEK NKO, dipl .ing. Lr. 43. Na podlagi 168. in 176. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št 20/74) in na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema druž* benega planiranja in družbenem flanu Jugoslavije (Uradni list FRJ št 6/76) in v tej zvezi Odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do 1985, (Uradni list SRS, št. 22/78), je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. 2. 1979 sprijela ODLOK o pripravi in sprejetju družbenega piana občine Črnomelj za obdobje od leta 1981 do 198S 1. člen Družbeni plan občine Črnomelj se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1981 do 1985 (v nadaljnjem besedilu: družbeni plan). 2. člen , Izvršni svet skupščine občine pripravi in v prvi polovici leta 1980 predloži skupščini občine osnutek družbenega (dana občine, ' v zadnjem četrtletju istega leta pa predlog družbenega plana. 3. Člen Izvršni svet skupščine občine bo v IL četrtletju leta 1979 predložil skupščini občine predlog smernic za pripravo družbenega plana občine in predlog osnov za pripravo in sklepanje dogovora o temeljih družbenega [dana. Izvršni svet skupščine občine bo predložil skupščini občine predlog dogovora o temeljih družbenega plana ob koncu prvega polletja 1980. 4. jSlen Izvršni svet skupščine občine določi program dela za pripravo družbenega plana. V programu dela za pripravo družbenega plana je treba zajeti pripravo prostorskega plana v občini Črnomelj po odloku o pripravljanju prostorskega plana občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 28/78). 5. člen Vse samoupravne organizacije (TOZD, DO, OZD), krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti sprejmejo svoje programe dela za pripravo svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti za pripravo planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo dnižbenega plana občine in da bodo samoupravni sporazumi in dogovori o teme-, ljih planov pripravljeni in sklenjeni, {dani pa sprejeti v rokih, ki so predvideni za predložitev osnutka družbenega plana po tem odloku. 6. Člen Za delo v zvezi s pripravo družbenega plana občine se v občinskem proračunu v letih 1979 in 1980 zagotovijo posebna sredstva, ki bodo določena in porabljena v skladu s programom dela za pripravo družbe-nga plana. Sredstva iz prejšnjega odstavka, ki ne bodo porabljena v posameznem letu, se prenesejo v prihodnje leto za isti namen. 7. člen Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi družbenega plana je oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine in analitsko planska služba. 8. člen Delo na pripravi družbenega plana se prične takoj. 9. člen Ta odide začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 30-15/79 Datum: 12. 2. 1979 Predsednik skupščine občine Črnomelj: POŽEK NIKO, dipl. ing., Lr. 44. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) in 176. in 185. člena statuta občine Črnomelj (SZDL, št. 20/74) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. 2. 19799 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Črnomelj 1. člen V odloku o davkih občanov občine Črnomelj (SDL, št. 6/76) in odlokih o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Črnomelj (SDL št. 3/77, 3/78 in 7/78) se v 19. členu za besedami ,4n od domače obrti“ postavi vejica ter doda besedilo: „če gre za ročno delo“; ostalo besedilo ostane nespremeigeno. 2. člen Člen 20. se v celoti spremeni in se glasi: Davek po odbitku od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje po naslednjih stopnjah (v smislu 89. člena ZDO): 1. Od dohodkov raznašalcev časopisev, krgig, revij in podobno od zbiranja naročil za časopise, knjige, revne in podobno: 10% 2. Od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov potujočih zabavišč, od tovorjenja in vleke lesa z delovno živino: 20 % 3. od provizij poslovnih agentov in paveijenikov ter od zbiranja oglasov, t>d dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ah izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štetejo za izvirnike od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti: 30 % 4. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena ZDO: 40 % 3. člen V 21. členu se znesek 25.000.- din nadomesti z zneskom 50.000.- din. 4. člen V 22. členu se stopnja 30 % nadomesti s stopnjo ,, 20 %“. 5. člen V 24. členu se stopnja 25 % nadomesti s stopnjo „40 %“. 6. Člen V 25. členu se v drugem odstavku stopnja 35 % nadomesti s stopnjo „40 %“. 7. člen Člen 42 se v celoti spremeni in se glasi: »Občinski davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini 0,6 — kratkega katastrskega dohodka teh zemljišč. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 4. 1979 dalje razen določbe 7. člena, ki se uporablja že pri odmeri davka za leto 1978. Številka: 422-47/76 Datum: 12. 2.1979 Predsednik skupščine občine Črnomelj: POŽEK NIKO, dipling, l.r. Občina Kočevje 45. Na skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 15/76) je skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje na 3. redni seji dne 9. 3. 1979 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1977, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 15,7 %, in to od 1. 3. 1979 dahe. Preživnine, določene v letu 1978, se od 1. 3. 1979 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer: preživnine, določene do konca januarja 1978 za 15,7% preživnine, določene do konca februarja 1978 za 14,4% preživnine, določene do konca marca 1978 za 13,1 % preživnine, določene do konca aprila 1978 za 11,8% preživnine, določene do konca maja 1978 za 10,5 % preživnine, določene do konca junija 1978 za 9,2 % preživnine, določene do konca julija 1978 za 7,9 % preživnine, določene do konca avgusta 1978 za 6,6 % preživnine, določene do konca septembra 1978 za 5,2 % preživnine, določene do konca oktobra 1978 za 3,9 % preživnine, določene do konca novembra 1978 za 2,6 % preživnine, določene do konca decembra 1978 za 1,3 % Sklep stopi v veljavo z dnem objave. Številka: 56/8-1/79-1/6 Kočevje, 9. 3. 1979 Predsednik skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Kočevje: ŠVARA AVGUST, L r. Občina Krško 46. Na osnovi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 115. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 20-207/78) je občinska skupščina Krško na seji zbora združenega dela dne 23. 2. 1979, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23.2.1979 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 23. 2. 1979 sprejela ODLOK o proračunu občine Krško za leto 1979 1. člen S proračunom občine Krško se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Krško. 2. člen Proračun občine Krško za leto 1979 obsega: — predvidene prihodke v znesku 58.920.000,00 — predvideno razporeditev prihodkov v znesku 58.508.000,00 — nerazporejene prihodke (tekočo proračunsko rezervo) v znesku 412.000,00 3. člen Od priliva prihodkov po 2. členu tega odloka se 1 % sredstev vlaga v sredstva rezerve občine Krško. 4. člen Prihodki, ki jih bodo v letu 1979 dosegli s svojo dejavnostjo organi družbenopolitične skupnosti, organi sodstva in pravobranilstva (stroški postopka, pogodbeni viri sredstev, najemnine in drugi lastni viri), so prihodki proračuna in so zajeti v bilanci prihodkov in razporejeni med uporabnike v splošnem razporedu prihodkov ter razporeditvi prihodkov v posebnem delu proračuna. 5. člen Organi družbenopolitične skupnosti in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, odobrenih s tem proračunom. Sredstva morajo uporabniki uporabljati le za namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti ki presegajo zneske, določene v tem proračunu za leto 1979, če ni s posebnim aktom določeno drugače. 6. člen Iz razporejenih prihodkov v posebnem delu proračuna se sredstva nakazujejo na ustrezne račune naslednjim uporabnikom, ki z njimi samostojno razpolagajo v skladu z namenom, za katerega so dana: — upravnim in drugim organom (državni organi), — družbenopolitičnim organizacijam, — krajevnim skupnostim. Sredstva za redno dejavnost iz prvega odstavka tega člena se nakazujejo uporabnikom mesečno, sredstva za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih zneskov, v okviru natečenih sredstev. 7. člen Za sredstva iz namena 11 imenuje zbor krajevnih skupnosti komisijo iz članov krajevnih skupnosti katera izdela normative in predlog razdelitveh sredstev na krajevne skupnosti. O predlogu dokončno sklepa zbor krajevnih skupnostiu občinske skupščine. 8. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet občinske skupščine Krško, ki ima še naslednja pooblastila: - da v primeru, Če prihodki proračuna ne pritekajo tako, kot je predvideno v proračunu, da bi ohranili proračunsko ravnovesje, začasno zmanjša proračunsko porabo, vendar največ za 5 %; če pa ugotovi da prihodki iz 1. člena tega odloka ne bodo doseženi do konca leta, o tem obvesti občinsko skupščino in predlaga ustrezno spremembo proračuna; - da v primeru neenakomernega dotekanja proračunskih prihodkov odloča o uporabi sredstev rezerve občine; - spreminja namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev; - odloča o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve) za nepredvidene in premalo predvidene stroške. 9. člen Prihodki, ki jih upravni organi ustvarijo z izdajanjem zdravstvenih spričeval za živino, so prihodek proračuna in se v celoti usmerjajo na poseben račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni. Sredstva se uporabljajo v skladu z veljavnimi predpisi. 10. člen Da bi občinska skupščina lahko vršila nadzor nad pravilno in smotrno uporabo sredstev, razporejenih s proračunom, morajo organi in organizacije, ki dobivajo sredstva iz proračuna, pošiljati svoje finančne načrte in zaključne račune, na posebno zahtevo pa tudi druga poročila o izvrševanju svojih nalog, ki jih za to potrebuje. 11. člen Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1979 nakazana posameznim uporabnikom oziroma uporabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru sredstev proračuna za leto 1979. 12. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov ter razporeditev prihodkov v posebnem delu "proračuna so sestavni del tega odloka. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1979. Številka: 1-400-3/79 Datum: 23. 2. 1979 Predsednik skupščine občine Krško: SILVO GORENC, l.r. BILANCA PRIHODKOV IN SPLOŠNEGA RAZPOREDA PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE KRŠKO ZA LETO 1979 A) PRIHODKI Vrsta prihod-Naziv kov prihodkov Znesek din 1 davek iz dohodka in iz osebnih dohodkov 21.560.000,00 2 davki od prometa proizvodov, od plačil za storitve, na prihodke od premoženja in na premoženje 27.495.000,00 3 takse 4.558.000,00 5 prihodki po posebnih predpisih 492.000,00 6 prihodki organov in drugi prihodki 2.445.000,00 10 prenesena sredstva 2.370.000,00 SKUPAJ PRIHODKI 58.920.000,00 B) RAZPOREDITEV PRIHODKOV Glavni Razporeditev namen prihodkov 01 dejavnost organov DPS 02 dejavnost ljudske obrambe 03 dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 04 negospodarske investicije 08 socialno skrbstvo 10 komunalna dejavnost 11 dej avnost krajevnih skupnosti 16 intervencije v gospodarstvu 17 tekoča rezerva in obveznosti iz preteklih let 18 izločena šfed&tva SKUPAJ RAZPOREDITEV Znesek din 37.260.000.00 2.670.000.00 3.188.000.00 7.605.000.00 4.254.000.00 590.000.00 1.550.000.00 725.000.00 512.000.00 566.000.00 58.920.000.00 47. Na podlagi zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-1184/75), 24. c čL zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 13-688/77) in 116. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list št. 20—207/78) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela dne 23. 2. 1979 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. 2. 1979 sprejela ODLOK o višini prispevne stopnje za financiranje vzdrževanja in obnavljala posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe v krajevnih skupnostih za zavezance, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Delavci v združenem delu, delavci, zaposleni pri občanih in civilno pravnih osebah, ter občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, oziroma temelj ne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti, v nadaljnjem besedilu „zavezanci“, ki niso pristopili k spremembi samoupravnega sporazuma o načinu združevanja in uporabe sredstev, namenjenih za uresničevanje skupnih interesov in potreb delovnih ljudi ter občanov v krajevnih skupnostih za srednjeročno obdobje 1976 -1980, plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 1 %. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. 2. člen Sredstva se plačujejo ob vsakem dvigu osebnih dohodkov na zbirni račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podruž-nica Krško, št. 51600-842-0509-8173. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 1-420-7/79 Datum: 23. 2. 1979 Predsednik občinske skupščine Krško: SILVO GORENC, l.r. 48. Na podlagi 115. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list št 20-207/78) je občinska skupščina Krško na seji zbora združenega dela dne 23. 2. 1979, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. 2. 1979 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 23. 2. 1979 sprejela ODLOK o organizaciji in delovnem področju sekretariata skupščine občine Krško I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Sekretariat skupščine občine Krško (v nadaljnjem besedilu: sekretariat)b je strokovna služba skupščine občine Krško in opravlja strokovne, organizacijsko— tehnične in administrativne naloge v zvezi z delom občinske skupščine, zborov, delovnih teles in skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela in zbor občin skupščine SR Slovenije in družbenih svetov skupščine občine Krško ter opravlja druge naloge, določene s tem odlokom in poslovnikom skupščine. Sekretariat posreduje gradivo za seje zborov in delovnih teles skupščine, nudi in zagotavlja strokovno pomoč delegatom v zvezi z njihovim delom pri opravljanju njihove delegatske funkcije, kakor tudi delegacijam in konferencam delegacij, temeljnim samoupravnim organizacijam i n skupnostim v občini ter opravlja oziroma organizira strokovne in organiza-cijsko-tehnične naloge za delovna telesa skupščine in zborov ter za delo družbenih svetov skupščine. Sekretariat skupščine opravlja tudi strokovne in druge naloge za delegate, kijih občinska skupščina in njeni zbori oziroma skupine delegatov delegirajo v zbor združenega dela in zbor občin skupščine SR Slovenije. 2. člen Sekretariat skupščine v okviru svojega delovnega področja sodeluje z izvršnim svetom skupščine, občinskimi upravnimi organi in službami, s stro-kovnimin službami skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, z družbenopolitičnimi organizacijami in s službami sekretariata skupščine SR Slovenije. Sekretariat sodeluje tudi s strokovno službo sveta Posavskih občin in s strokovno službo Skupnosti slovenskih občin. H. DELOVNO PODROČJE SEKRETARIATA 3. člen Sekretariat opravlja zlasti naslednje naloge: — pripravlja predlog programa dela skupščine občine, njenih zborov in njihovih teles in pri tem sodeluje s predsednikom skupščine in predsedniki zborov, z izvršnim svetom, občinskimi upravnimi organi, s strokovnimi službami skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in s skupščino SR Slovenije ter z drugimi predlagatelji gradiv za obravnavo v skupščini; — spremlja izvrševanje programov dela skupščine in njenih zborov; — skrbi za pripravo sej skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter pri tem sodeluje z delegacijami in konferencami delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, delegacijami krajevnih skupnosti, delegati družbenopolitičnega zbora, z izvršnim svetom in občinskimi upravnimi organi, z družbenopolitičnimi organizacijami, s službami skupščin samoupravnih interesnih skupnosti ter drugimi organi, organizacijami in službami, ki sodelujejo pri pripravah in obravnavi gradiv za občinsko skupščino, njene zbore in njihova delovna telesa; — skrbi za pravočasno in ustrezno obveščanje delegacij, konferenc delegacij, skupin delegatov, članov delovnih teles o vprašanjih, ki jih obravnavajo in o katerih odločajo zbori občinske skupščine na način, kot je to določeno s poslovnikom skupščine občine; — opravlja strokovne in druge zadeve za delegate, ki jih občinska skupščina in njeni zbori ah skupine delegatov delegirajo v zbore skupščine SR Slovenije in pri tem zagotavlja pravočasno obravnavo gradiv v zborih občinske skupščine in v njenih delovnih telesih oziroma v izvršnem svetu in drugih organih občine ter posreduje sprejeta stališča in sklepe; — skrbi za zagotavljanje in dajanje strokovnih mnenj in pojasnil v zvezi z delom in nalogami skupščine občine in njenih zborov; — opravlja strokovne in druge naloge za delovna telesa skupščine in njenih zborov, če to določa akt o ustanovitvi delovnega telesa; — opravlja zadeve, ki se nanašajo na delo delegatov v skupščini in zagotavlja strokovno pomoč v zvezi z njihovim delom pri opravljanju njihove funkcije; — vodi evidenco sklepov, sprejetih na sejah skupščine in njenih teles ter spremlja njihovo izvrševale; — zbira in vodi evidenco delegatskih vprašanj, skrbi, da prejmqo pristojni; organi ta vprašanja pravočasno in skrbi za objavo oziroma dostavo od- govorov v skladu s poslovnikom skupščine; — pripravlja osnutke oziroma predloge aktov in strokovnih gradiv na zahtevo; skupščine oziroma zborov ali delovnih teles, delegacij in konferenc delegacij ter delegatov družbenopolitičnega zbora, če priprava teh aktov in strokovnih gradiv po določbah statuta občine in tega poslovnika ne spada v pristojnost upravnega organa ali izvršnega sveta občinske skupščine; — spremlja, evidentira in analizira delovanje delegatskega sistema v občini ter pripravlja skupaj s predsednikom skupščine in predsedniki zborov ustrezna poročila za zbore skupščine; — sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami, s krajevnimi skupnostmi in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini glede uveljavljanja delegatskega sistema in uresničevanja delegatskih odnosov; — vodi dokumentacijo o delu skupščine in njenih zborov, kakor tudi njenih delovnih teles; — skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejme skupščina in njeni zbori v skladu z določili poslovnika skupščine; — opravlja strokovne in administrativne naloge za družbene svete skupščine občine; — sestavlja predlog tistega dela proračuna, ki je namenjen za financiranje zadev s področja delovanja skupščine ter njenih zborov in delovnih teles občinske skuščine in spremlja njegovo izvrševanje; — vodi evidenco o podeljevanju priznanj in nagrad občine in zagotavlja opravljanje strokovnih in administrativnih opravil za žirijo; — opravlja protokolarne zadeve; — opravlja strokovne in druge naloge, ki mu jih naloži skupščina, zbor ali delovno telo skupščine oziroma predsednik skupščine. 4. člen Sekretariat skupščine pri opravljanju nalog iz 3. člena tega odloka sodeluje s predsednikom in podpredsednikoma skupščine, s predsedniki zborov, kakor tudi s predsedniki njenih delovnih teles. 5. člen Sekretariat skupščine opravlja svoje naloge v okviru delovnega programa občinske skupščine, njenih zborov, delovnih teles in drugih organov, za katere opravlja strokovne in druge naloge. Pri opravljanju svojih nalog se mora sekretariat ravnati po smernicah, sklepih in stališčih organov iz prejšnjega odstavka in jim je odgovoren za svoje delo. HI. ORGANIZACIJA SEKRETARIATA 6. člen Organizacija in delo sekretariata se določi tako, da je zagotovljeno strokovno, učinkovito, racionalno in pravočasno opravljanje nalog iz 3. člena tega odloka. Strokovne in druge naloge v sekretariatu opravljajo delavci sekretariata v skladu s poslovnikom skupščine in z drugimi splošnimi akti skupščine in njenih zborov. Delo in naloge, ki jih bodo opravljali posamezni delavci sekretariata, se določijo z aktom o sistemizaciji del in nalog, ki ga sprejmejo delavci sekretariata, skupno z delavci upravnih organov skupščine občine, v kateri delavci sekretariata uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skladu z zakonom o združenem delu in z drugimi predpisi. 7. člen Naloge sekretariata opravljajo naslednje službe: - skupščinska administracija. - strokovna služba zborov skupščine in delovnih teles, - informativno dokumentacijska služba. 8. člen Skupščinska administracija opravlja administrativno—tehnična opravila za delo skupščine in njenih zborov in delovnih teles, kakor tudi za delegate oziroma skupine delegatov. Skupščinska administracija opravlja tudi vsa administrativno- tehnična opravila za predsednika, podpredsednika skupščine, kakor tudi za predsednike zborov in delovnih teles. 9. člen Strokovna služba zborov skupščine in delovnih teles opravlja organizacijska in strokovna opravila za delo skupščine, zborov in njenih delovnih teles ter skupine delegatov. Zlasti pa še: - skrbi za pripravo sej skupščine in njenih delovnih teles; - skrbi za pravočasna in ustrezna obveščanja v skladu z določili poslovnika skupščine; - vodi evidenco sprejetih in realiziranih sklepov, sprejetih na sejah zborov oziroma delovnih teles skupščine; - vodi evidenco o delegatskih vprašanjih in odgovorih na postavljena vprašanja; - organizira in daje strokovno pomoč delovnim telesom skupščine in skupinam delega- — spremlja in analizira delovanje delegatskega sistema in — pripravlja osnutke oziroma predloge aktov in strokovno gradivo iz II. alineje 3. člena tega odloka. 10. člen Informativno-dokumentacij- ska služba: — vodi tekočo evidenco delegatov, delegacij in konferenc delegacij ter vseh voljenih in imenovanih na sejah skupščine; — kronološko zbira in hrani celotno gradivo sej zborov skupščine občine in delovnih teles, skupščine SR Slovenije in daje gradivo zainteresiranim na vpogled; —. vodi evidenco sprejetih odlokov oziroma sklepov, objavljenih v Skupščinskem Dolenjskem listu ali v drugih uradnih glasilih; — zbira in hrani publikacije oziroma informacije, ki so potrebne za delo funkcionarjev skupščine oziroma za delo skupščine in njenih delovnih teles; — skrbi za objavo gradiva za seje zborov in delovnih teles, v kolikor se to objavlja v glasilu. 11. člen Predsednik skupščine lahko določi, da posamezne naloge z delovnega področja sekretariata za delo skupščine, zborov in njenih delovnih teles opravlja izvršni svet ali delavci občinskih upravnih organov. IV. SEKRETAR SKUPŠČINE 12. člen Sekretarja skupščine imenuje občinska skupščina na predlog predsednika in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve za štiri leta in je lahko po preteku te dobe ponovno imenovan. Sekretar skupščine pomaga predsedniku in podpredsednikoma skupščine ter predsednikom zborov pri izvrševanju njihovih pravic, dolžnosti in nalog, ki izhajajo iz statuta občine, poslovnika skupščine ter drugih predpisov. 13. člen Sekretar skupščine vodi in organizira delo sekretariata in je za svoje delo in za delo sekretariata odgovoren občinski skupščini. Sekretar skupščine predstavlja sekretariat v okviru njegovih pravic in dolžnosti. Delavci sekretariata so za svoje delo odgovorni sekretagu skupščine. 14. člen Sekretar skupščine je dolžan na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora in delovnih teles skupščine poročati o svojem 15. člen Predsednik občinske skupščine lahko pooblasti strokovnega delavca sekretariata, da nadomešča sekretarja skupščine v njegovi odsotnosti V. TAJNIKI ZBOROV 16. člen Za nemoteno delo na sejah zborov skupščine občine ter za izvrševanje strokovnih tehničnih opravil za zbore skrbijo tajniki zborov. Tajnika zbora imenuje pristojni zbor po predhodnem mnenju komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve. VI. SAMOUPRAVLJANJE 17. člen Delavci sekretariata se vključujejo v delovno skupnost upravnih organov občinske skupščine Krško. Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev sekretariata se urejajo so samoupravnimi splošnimi akti delovne skupnosti upravnih organov v skladu z zakonom. 18. člen Delavci sekretariata pridobivajo dohodek delovne skupnosti, primerno načelom svobodne menjave dela v skladu z zakonom in odlokom občinske skupščine skupno s sredstvi za delo upravnih organov občinske skupščine. 19. člen Občinska skupščina zagotavlja v proračunu občine sredstva za delo sekretariata glede na pomen, zahtevnost nalog in obseg dela Sredstva za osebno in skupno porabo se za delavce sekretariata zagotovijo v skladu s 17. in 18. členom tega odloka. Sredstva za osebno in skupno porabo pa se za imenovane funkcionarje sekretariata zagotovijo skupaj s sredstvi za osebno in skupno porabo voljenih in imenovanih funkcionarjev skupščine občine. VII. KONČNE DOLOČBE 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 1-021-11/79 Krško, dne 23.1. 1979 Predsednik občinske skupščine Krško: 49. Na podlagi 6 člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24-1183/75), 4. An 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77) in 116. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 20—207/78) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela dne 23. februarja 1979 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1979 sprejela ODLOK o ureditvi cestnega prometa v naseljih na območju občine Krško I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določajo ukrepi za nemoten potek cestnega prometa in varnost udeležencev v cestnem prometu na javnih prometnih površinah v naseljih na območju občine Krško. 2. člen Javne prometne površine v naseljih po določbah tega odloka so: - vse kategorizirane in neka-tegorizirane ceste, ulice, trgi, pločniki, parkirni prostori ter dovozne ceste oziroma površine k javnim, stanovanjskim in poslovnim objektom. II. PROMETNI REŽIM 3. člen Oddelek za gradbene in komunalne zadeve v soglasju z oddelkom za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: upravni organ za ceste) ureja zadeve po določbah tega odloka in skrbi za zagotovitev in izvajanje ustreznega prometnega režima v naseljih na območju občine. V ta namen lahko odredi naslednje ukrepe: 1. določi organizacijo združenega dela, ki postavlja in vzdržuje prometne znake, 2. določi prednostne in stranske ceste, 3. določi enosmerne ceste, 4. omeji hitrost vožnje skozi naselja, 5. prepove promet na posamezni cesti ali drugi javni prometni površini za vsa vozila ali posamezne vrste vozil, 6. določi parkirne prostore, avtobusne postaje in postajališča, način parkiranja in prepoved ustavljanja in parkiranja vseh ali posameznih vrst vozil na določeni cesti oziroma javni prometni površini, 7. uredi promet pešcev in jev in delovnih strojev, 8. odredi postavitev in vzdrževanje odbojnih ograj na nevarnih krajih, kjer so ogroženi udeleženci v prometu, 9. odredi posebne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok na prehodih čez vozišče v bližini šol, 10. uredi gonjenje in vodenje živine, 11. odredi posebne tehnične in druge ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev varnosti udeležencev v cestnem prometu, 12. ukrepa v drugih zadevah lokalnega prometa v naseljih. Pred odreditvijo posameznih ukrepov iz prejšnjega odstavka tega člena se mora občinski upravni organ, pristojen za ceste, posvetovati z drugimi pristojnimi organi in organizacijami, krajevno skupnostjo in komisijami pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. 4. člen Parkirni prostori v naseljih so splošni in posebni. Splošni parkirni prostori šo na javnih prometnih površinah in so označeni s prometnim znakom. Posebni parkirni prostori so: — posebej rezervirani parkirni prostori za taksi vozila, — posebej rezervirani parkirni prostori za avtobuse, — posebej rezervirani parkirni prostori pri objektih OZD in drugih organizacijah, — posebej rezervirani parkirni prostori za določena vozila. 5. člen Avtobusne postaje in postajališča so lahko samo na za to določenih krajih in morajo biti označena z ustreznim napisom oziroma prometnim znakom. Avtobusno postajališče mora biti zgrajeno zunaj vozišča na cestah, kjer je promet gostejši. Taka postajališča določi občinski upravni organ iz 3. člena tega odloka v soglasju z upravljanjem cest. 6. člen Parkirni prostori morajo biti označeni s prometnim znakom in označbo na vozišču. Prometni znak mora vsebovati obvestilo o vrsti vozil, ki smejo parkirati in čas dovoljenega parkiranja. Na prometnih površinah, na katerih je z označbami na vozišču določen prostor za vsako posamezno vozilo, sme voznik parkirati vozilo samo na takem prostoru in tako, kot določajo označbe. 7. člen Na parkirnih prostorih, kjer je parkiranje časovno omejeno, morajo vozniki na vidnem i stu not rani i strani vozila namestiti parkirno uro in jo naravnati na čas prihoda na parkirni prostor. Po izteku dovoljenega časa za parkiranje mora voznik vozilo odpeljati. 8. člen Ne glede na omejitve prometa, oz. prepoved ustavljanja ali parkiranja po določbah tega odloka na javnih prometnih površinah ustavljati ali parkirati vozila s prednostjo, ki so na intervencijski vožnji, ter vozila za vzdrževanje cest, komunalnih naprav, električnih in telegrafsko—telefonskih naprav. Vozila iz 1. odstavka tega člena morajo biti označena z najmanj eno rotacijsko ali utripajočo lučjo, ki daje svetlobo rumene barve. 9. člen Oskrbovanje organizacij združenega dela, organov in drugih organizacij ter občanov je treba opraviti, kjer je to možno: — samo z dvorišča ali drugega podobnega prostora, - izjeme od določbe iz prejšnje alineje so dovoljene samo v primerih, ko je oskrba možna samo z javne prometne površine. Razkladanje in nakladanje v primerih iz tega odstavka je treba opraviti hitro in brez odlašanja. Zaradi nakladanja in razkladanja ne sme biti oviran promet. Po opravljenem razkladanju in nakladanju oz. odstranitvi blaga mora naročnik oziroma uporabnik javne prometne površine temeljito očistiti. V času razkladanja, nakladanja in v vseh drugih primerih, razen v primeru zastoja prometa ali zaradi ravnanja po prometnem znaku, motor ustavljenega vozila ne sme obratovati več kot tri minute. 10. člen Prepovedano je parkirati, čeprav ni posebnega znaka o prepovedi parkiranja na peš poteh, pločnikih, zelenicah, parkih, pred vhodom za vozila v stavbo, dvorišče ali garažo, v hišnem prehodu za pešče, na prostoru, določenem za odlaganje posod za smeti, na stezah med stanovanjskimi zgradbami, če bi ostalo za druga vozila manj kot tri metre proste širine in nad komunalnimi napravami (hidranti, jaški itd), kjer je to posebej označeno. 11. člen Stanovalci ne smejo puščati vozil na javnih prometnih površinah oziroma na parkirnih prostorih v naseljih, če imajo možnost parkiranj a na dvorišču ali v garažah. ‘' 12. člen i« «v « kolesi z motorjem in s kolesi po pločnikih in jih pislanjati ob pločnike. V naseljih je prepovedano prislanjanje koles z motorjem in koles ob zgradbe in druge ob-I jekte, ki mejijo na javne prometne površine. Ob zgradbah in drugih objektih ali pločnikih prislonjena kolesa z motorjem ali kolesa, ki predstavljajo oviro za varno odvijanje prometa, se lahko odstranijo na zahtevo delavca organa javne varnosti na stroške lastnika. 13. člen Krajevne skupnosti spremljajo prometno ureditev na svojem območju in v ta namen predlagajo občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za ceste, zlasti: — ureditev prometa pešcev in kolesarjev, — ureditev dostavnega prometa, — ureditev prometa pred šolami in vzgojno varstvenimi ustanovami, — določitev lokacij za avtobusna postajališča, — ureditev prometa pred izhodi iz objektov organizacij združenega dela in drugih organizacij ter organov, — ureditev parkirnih površin in parkiranje ter druge ukrepe, ki zadevajo ureditev prometa in prometne varnosti udeležencev v pometu. Krajevna skupnost v lastni pristojnosti ureja pomet pešcev, kolesarski promet in parkiranje ter garažiranje izven javnih prometnih površin in določa na teh pometni režim (odprta dvorišča, s katerimi opravljajo hišni sveti in druge površine). in. POSEBNA UPORABA JAVNIH PROMETNIH POVRŠIN 14. člen Za dela na javnih prometnih površinah, razen za redna vzdrževalna dela, mora izvajalec imeti dovoljenje. Zahtevek za izdajo dovoljenja za posebno uporabo javne prometne površine se vloži najmanj 15 dni ped nameravano uporabo ter mora vsebovati navedbo začetka in trajanja del, skico postavitve prometnih znakov, način zavarovanja in organizacijo pometa ceste, če dela terjajo začasno zaporo arome-ta. V primeru, ko posebne uporabe javne prometne površine ni bilo mogoče predvideti vnaprej, mora izvajalec v najkrajšem možnem času sporočit] občinskemu upravnemu organu, pri- dninpmii 7* toHpvo a posebni uporabi javne prometne površine. Dovoljenje za zaporo prometa na določeni cesti ali za zasedbo javne pometne površine izda občinski upavni organ, pristojen za gradbene zadeve, v soglasju z občipskim upravnim organom, pristojnim za notranje zadeve. V dovoljenju se določi rok za izvedbo del, način zavarovanja ter obvozne ceste. Ureditev obvoza z namestitvijo ustreznih Iirometnih znakov opravi izvaja-ec, če ni v dovoljenju pristojnega upavnega organa drugače določeno. O zapori pometa na določeni cesti ali delu ceste mora investitor ali izvajalec del obvestiti javnost Ete se pepeči poškodovanje lokalne ceste pri prekomerni uporabi le—te, mora uporabnik (koristnik) dobiti dovoljenje od upravljavca cest za prekomerno uporabo. Prav tako si mora pridobiti dovoljenje za izredne prevoze na lokalni cesti Pristojen upavni organ lahko odredi, da mora izvajalec del na pometnih površinah opraviti dela v nočnem času. 15. člen Delo na vozišču ali pločniku mora biti vidno označeno in zavarovano s predpisanimi po-metnimi znaki tako, daje zagotovljen varen pomet. Delovišče na cesti ali neposredno ob cesti mora biti ponoči in v megli razsvetljeno s predpisanimi svetilkami. Kdor prekoplje vozišče, kolesarsko stezo ali pločnik, ga mora v roku, določenem v dovoljenju, spraviti v prejšnje stanje, do takrat pa redno vzdrževati. Kadar je potrebno zaradi gradnje zasesti pločnik, kolesarsko stezo ali del vozišča tako, da se postavi oder, mrva izvajalec gradnje speljati pod odrom prehod za pešče, ki mora biti zavarovan ped padanjem materiala in vode, razsvetljen in urejen za varno hojo. Takoj ko preneha posebna uporaba javne prometne površine, mora izvajalec del odstraniti prometne znake, branike, ograje, odre in druge ovire, ki jih je postavil med izvajanjem del. 16. člen Za izvedbo občasnih javnih prireditev lahko občinski upravni organ, pristojen za ceste, na pedlog organizatorja prireditve ob soglasju oddelka za notranje zadeve dovoli začasno peusme-ritev pometa, da se ne moti potek prireditve. Začasna preusmeritev pome- zagotovljena varnost prometa. Stroške začasne preusmeritve prometa {dača organizator prireditve. 17. člen Organizator športne ali druge javne prireditve z motornimi vozili mora imeti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve, za izvedbo prireditve, čeprav je prireditev na cestah in prostorih, ki niso javne ali javni prostori. IV. POSEBNI VARNOSTNI UKREPI 18. člen Občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, lahko z odločbo odredi odstranitev ograje, žive meje, dreves in podobnih objektov, če tak ukrep narekuje nepreglednost ceste (ulice), križišča ali varnost prometa. Občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, po enakem postopku z odločbo odredi znižanje ograje, žive meje ali druge podobne ovire na 70 cm višine, če ograja, živa meja ali druga podobna ovira zmanjšuje preglednost križišča na določeni točki ceste. Pristojen upravni organ lahko izvede ukrepe iz 1. in 2. odstavka tega člena na stroške lastnika, če zavezanec v določenem roku ne izpolni obveznosti, ki so mu bile naložene z odločbo. 19. člen Investitor za gradnje javnih in drugih prometnih površin mora v strokovne komisije, ki obravnavajo lokacije, rekonstrukcije cest in cestnih objektov ali urejajo prometni režim, vabiti k sodelovanju občinski upravni organ, p#stojen za notranje zadeve, da se pri rešitvah zagotovi \jamost cestnega prometa. ' _. 20. člen Voznik motornega vozila mora pojavni prometni površini,*:^ kateri je voda ali snežna Ijrozga, voziti tako, da ne onesnaži drugih udeležencev v prometu ali pročelja zgradbe. 21. člen ‘Na javnih prometnih površinah v naseljih je prepovedano žagarje drv in praviloma tudi opravljanje trgovinske ter obrtne dejavnosti ali storitev. Izjemoma lahko upravljalec prometne površine v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za notranje zadeve, dovoli uporabo za opravljanje trgovske ter obrtne dejavnosti ali storitev. Na javnih prometnih površinah je prepovedano prekladale tovora z vozila na vozilo, razen v primem okvare vozfla. 22. člen Na poslovnih in stanovanjskih zgradbah v družbeni in zasebni lastnini, ki so neposredno ob javnih prometnih površinah, je treba namestiti ustrezne snegobrane ali kako drugače preprečiti možnost nenadnega sesutja snega s streh. Poslovne in stanovanjske zgradbe iz 1. odstavka tega člena določi občinski upravni organ, pristojen za ceste, na podlagi predlogov, ki jih po predhodnem ogledu na kraju samem soglasno posredujeta komisija za prometno varnost občanov v krajevni skupnosti, temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združenega dela ter svet pristojne krajevne skupnosti V. POSTAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE PROMETNIH ZNAKOV 23. člen Za postavitev, vzdrževanje in odstranitev cestno-prometne signalizacije, za gradnjo in vzdrževanje parkirnih prostorov, za opremo cest in ulic z drugimi napravami, ki zagotavljajo varnost prometa, skrbijo organizacije, ki so pooblaščene za urejanje, vzdrževanje in opremljale javnih prometnih površin. 24. člen Postavitev nove ali nadomestitev cestno prometne signalizacije financirajo investitorji ali upravljavci prometnih površin. 25. člen Odločbo o postavitvi, spremembi ah nadomestitvi prometne signalizacije izda občinski upravni organ, pristojen za ceste. Splošni nadzor nad postavljanjem in vzdrževanjem cestno prometne signalizacije opravlja pristojna občinska inšpekcijska služba. 26. člen O postavljenih prometnih znakih vodi pooblaščena organizacija register prometnih znakov. Register prometnih znakov mora vsebovati naslednje podatke: 1. tekočo številko prometnega znaka, 2. uro in datum postavitve prometnega znaka, 3. vrsto postavljenega cestno prometnega znaka, 4. številko in datum odločbe in naziv organa, po kateri je bil cestno prometni znak postavljen, 5. naziv organa, številko in datuin odločba. s katero je bil cestno prometni znak spremenjen ah odpravljen, 6. rubriko za opombe. VI. KAZENSKE DOLOČBE 27. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ah druga pravna oseba: 1. če ravna v nasprotju s prometnimi znaki oziroma ukrepi, ki jih odredi občinski upravni organ, pristojen za ceste, v skladu z določili 3. člena tega odloka; 2. če ustavlja vozilo na kraju, ki ni določen kot avtobusno postajališče, če je avtobusno postajališče zgrajeno ali opremljeno brez soglasja pristojnega upravnega organa ali če avtobusno postajališče ni ustrezno označeno (5. člen); 3. če njeno vozilo nima posebne označbe, ki predstavlja oviro na cesti, ah če tako označeno vozilo stoji na javni prometni površini, kjer parkiranje ni dovoljeno in ne izvršuje namenskih opravil (8. člen); 4. če ne oskrbuje z dvorišča ali drugega podobnega prostora kjer obstaja ta možnost (1. odst. 9. člena); 5. če razkladanja ali nakladanja ne opravi hitro in brez odlašanja ali če po uporabi javne prometne površine temeljito ne očisti (2. odst. 9. člena); 6. če brez dovoljenja pristojnega upravnega organa opravlja dela na javnih prometnih površinah ali če se ne ravna po dovoljenju za zaporo ceste ah dela ceste ali dela ne opravi v določenem roku (14. člen); 7. če dela na vozišču ali pločniku predpisano ne označi, razsvetli ali po prenehanju uporabe takoj ne odstrani prometnih znakov, branikov, odrov ah drugih ograj ali ovir (1., 2. in 5. odstavek 15. člena); 8. če v določenem roku ne vzpostavi vozišča, kolesarske steze ah pločnika v prejšnje stanje in ga do takrat redno ne vzdržuje (3. odstavek 15. člena); 9. če ob postavitvi gradbenega odra ne uredi prehoda za pešče tako, da je zavarovan pred padanjem materiala ah vode ali ga ne razsvetli oziroma ne uredi za varno hojo pešcev (4. odstavek 15. člena); 10. če brez dovoljenja pristojnega upravnega organa začasno preusmeri promet zaradi izvedbe javne prireditve (16. člen); 11. če brez dovoljenja izvede športno ah drugo javno prireditev z motornimi vozili na cestah ali drugih prostorih, ki niso javne ceste ah javni prostori (17,ae2); 12. če opravlja trgovinsko ah obrtno dejavnost oziroma storitve na javni prometni površini brez dovoljenja (1. odstavek 21. člena); 13. če na javni prometni površini preklada tovor iz vozila na vozilo (3.odstavek 21. člena); 14. če ne namesti na poslovni ah stanovanjski zgradbi ustrezni snegobran (1. odstavek 22. člena); 15. če redno ne vzdržuje cestno-prometne signalizacije ali parkirne prostore (23. Člen); 16» /Ce ne postavi, spremeni ah odpravi prometni znak po odločbi pristojnega upravnega organa oziroma če prometni znak postavi, spremeni ali odstrani brez odločbe (1. odstavek 25. člena); 17. če o postavljenih prometnih znakih ne vodi tekoči register prometnih znakov (26. člen). Z denarno kaznijo od 100 do 500 din se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ah druge pravne osebe, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena. 28. člen Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekrške posameznik, ki stori ali opusti katero izmed dejanj iz 27. člena tega odloka. 29. člen Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekške takoj na mestu samem: 1. kdor parkira vozilo v nasprotju z določili 2. odstavka 6. člena tega odloka; 2. kdor nima parkirne ure, je ne uporab i ali po izteku dovoljenega časa za parkiranje ne odpelje vozila (7. člen tega odloka); 3. kdor pri nakladanju ah razkladanju blaga ovira promet (2. odstavek 9. člena); 4. kdor pri ustavljenem motornem vozilu pusti motor v teku več kot tri minute (3. odstavek 9. člena tega odloka); 5. kdor parkira vozilo v nasprotju z določili 10. člena tega odloka; 6. kdor se vozi s kolesom z motorjem ali s kolesom po pločniku ah kdor kolo z motorjem oziroma kolo prisloni ali pusti ob zgradbi ali drugem objektu, ki meji na javno cesto oziroma prometno površino (1. in 2. odstavek 12. člena); 7. kdor po javni prometni površini, na kateri je voda ali snežna brozga vozi tako, da onesnažuje druge udeležence v prometu ali pročelja zgradb (20. člen). Denarno kazen iz tega člena izterja na kraju samem pooblaščena uradna oseba organa javna 7&nsMti. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 30. člen Obveznosti, določene s tem odlokom, morajo ustrezni organi in organizacije ter občani izvršiti najkasneje v roku 6 mesecev od dneva, ko začne veljati ta odlok. Organizacija iz 26. člena tega odloka mora opraviti popis prometnih znakov na cestah, ulicah, trgih in na drugih javnih površinah ter nastaviti register prometnih znakov najkasneje do 31. 12. 1979. 31. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. / Številka: 22-38/78 Datum: 23. februarja 1979 Predsednik skupščine občine Krško: SILVO GORENC, l.r. 50. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA KRŠKO Številka: 554-1/79 Datum: 9. 3. 1979 V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRS št. 15/76) je skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Krško na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 7. 3. 1979 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1977, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 15,7 %, in to od 1. 3. 1979 dalje. Preživnine, določene v letu 1978, se od 1. 3. 1979 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer: preživnine, določene do konca januarja 1978 za 15,7 % preživnine, določene do konca februarja 1978 za 14,4 % preživnine, določene do konca marca 1978 za 13,1 % preživnine, določene do konca aprila 1978 za 11,8% preživnine, določene do konca maja 1978 za 10,5% preživnine, določene do konca junija 1978 za 9,2 % preživnine, določene do konca julija 1978 za 7,9% preživnine, določene do konca avgusta 1978 *•> A h % preživnine, določene do konca septembra 1978 za 5,2 % preživnine določene do konca oktobra 1978 za 3,9% preživnine, določene do konca novembra 1978 za 2,6 % preživnine, določene do konca decembra 1978 za 1,3 % Sklep stopi v veljavo z dnem objave in se uporablja od 1. 3. 1979 dalje. Predsednik skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Krško: STANKA GRILC, L r. Občina Metlika 51. Na podlagi prvega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS, št. 16/67 in št. 27/72 in 8/78) in 119. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. 2.1979 sprejela ODLOK o sprejetju spremembe urbanističnega načrta Metlike: varovalni pas obvoznice magistralne ceste Novo mesto — Katiovac 1. člen Sprejme se sprememba urbanističnega načrta za mesto Metlika, ki je bil sprejet z odlokom o urbanističnem načrtu za mesto Metlika (Skupščinski Dolenjski list št. 10/68). 2. člen Spremembo urbanističnega načrta Metlike, ki določa novi varovalni pas za obvoznico magistralne ceste Novo mesto — Karlovac, je izdelal Urbanistični zavod Ljubljana - Projektivni atelje pod št. projekta 2435, novembra 1978. 3. člen Sprememba urbanističnega načrta je stalno na vpogled občanom, organom in OZD pri upravnem organu občinske skupščine, ki je pristojen za urbanizem in pri Urbanističnem zavodu - Projektivni atelje v Ljubljani. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja medobčinska urbanistična inšpekcija Novo mesto. 5. člen Z uveljavitvijo tega odloka postane obvoznica, ki jo določa urbanistični načrt Metlike (Skupščinski Dolenjski list, št. 10/68^ pocto 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 352-9/78 Datum: 26. 2. 1979 Predsednik občinske skupščine METLIKA: FRANC VRVIŠCAR, 1. r. 52. Na podlagi 4. in 9. člena zakona o prekrških (Ur. 1. SRS, št. 12/77) je občinska skupščina Metlika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. 2. 79 sprejela ODLOK o izobešanju zastav 1. člen Organizacije združenega dela, hišni sveti, lastniki stanovanjskih hiš in upravljavci oz. uporabniki poslovnih objektov in prostorov v mestu Metlika, kakor tudi v vseh naseljenih krajih, kjer je sedež krajevne skupnosti, ne glede na sedež krajevne skupnosti pa tudi na stanovanjskih hišah, poslovnih objektih ter prostorih, ki ležijo ob magistralnih, regionalnih in lokalnih cestah I. in II. skupine, so dolžni na dan državnega, republiškega, občinskega in krajevnega praznika, kakor tudi ob posebnih priložnostih in svečanostih na splošen poziv občinske konference SZDL oz. krajevne organizacije SZDL izobesiti na poslovnih in stanovanjskih zgradbah državne oziroma republiške zastave. Zavezanci, določeni v prejšnjem odstavku, so prav tako dolžni ob dnevih splošne žalosti ali na poseben poziv izobesiti žalne zastave in državne zastave na pol droga. 2. člen Splošen poziv, ki se nanaša na izobešanje zastav ob posebnih priložnostih ali svečanostih, mora občinska konferenca SZDL oz. krajevna organizacija SZDL objaviti v sredstvih javnega obveščanja ali pa na krajevno običajen način. 3. člen Izobešati je dovoljeno le zastave, ki ustrezajo določilom 7. člena ustave SFRJ in 9. člena ustave SRS. 4. člen Na vsaki stanovanjski oz. poslovni zgradbi morajo zavezanci iz tega odloka izobesiti najmanj eno zastavo na zgradbah, ki so To pnU«" fin 'TftroHKnl' ki so družbena lastnina oz., ki so v družbeni uporabi pa tri zastave in sicer: državno, proletarsko in republiško. 5. člen Izobešene zastave ne smejo biti krajše kot 140 cm in ne ožje kot 70 cm; prav tako ne smejo biti potrgane ali preveč obledele barve. 6. člen Zavezanci morajo izobesiti zastave dan pred praznikom in jih odstraniti v 24 urah potem, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene. 7. člen Zastave tujih držav se smejo izobesiti samo na splošen poziv ah pa z dovoljenjem občinskega organa, pristojnega za notranje zadeve. 8. člen Zavezanci izobešanja zastav po določilih tega odloka o kaznujejo do 1.000 din, če ne izobesijo zastav, kot je določeno v tem odloku,oz. če pri izobešanju zastav ne spoštujejo določil tega odloka. Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo do 5.000 din pravna oseba, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo do 1.000 din. 9. člen Postopek za prekršek po tem odloku se začne na predlog enot službe javne varnosti, na predlog organizacije, ki je upravičeno dala poziv za izobešanje zastav kot tudi na predlog posameznih občanov. 10. člen Ta odlok zadoe veljati osmi dan po objavi ^Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 62-1/79 Datum: 26. 2.1979 Predsednik skupščine občine Metlika: FRANC VRVIŠCAR, 1. r. 53. Na podlagi 18. člena zakona o pravicah na delih stavb (Ur. list SRS, št. 19/76) ter 219. člena statuta občine Metlika je zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Metlika na svoji seji dne 12. 2. 1979 sprejel ODLOK o splošnih pogojih in vzajemnih razmeijih med etažnimi lastnici 1. člen XT_ .1------rt. J.1JV, - etažni lastnini, ki služijo stavbi kot celoti (temelji, glavne stene, podstrešje, pročelje, stopnice, hodniki, hišniško stanovanje, dvigala, električno, kanalizacijsko, vodovodno in telefonsko omrežje, vodnjaki, pralnice in sušilnice za perilo, streha, klet, naprave za ogrevanje, svetlobni jaški, dimniki ipd.) imajo vsi etažni lastniki skupno trajno pravico uporabe, če je taka stavba v družbeni lastnini. Če stavba ni v družbeni lastnini, so ti deli njihova skupna lastnina. 2. člen Na skupnih delih stavbe v etažni lastnini, ki služijo samo nekaterim, ne pa vsem posameznim delom stavbe (posebna vhodna vrata, stopnišče, dimniki, naprave za kurjavo in druge naprave, dvigala, podstrešni in kletni prostori, terase, vodnjaki, predelne stene med dvema sta-novanjima ali prostoroma) imajo etažni lastniki teh posameznih delov stavbe skupno trajno pravico uporabe, če je taka stavba v družbeni lastnini. Če stavba ni v družbeni lastnini, so ti deli njihova skupna lastnina. 3. člen Etažni lastnik mora prispevati k stroškom za vzdrževanje skupnih delov stavbe v sorazmerju z vrednostjo njegovega posameznega dela glede na skupno vrednost vse stavbe. Če služijo skupni deli samo nekaterim posameznim delom stavbe, ob sorazmerju z vrednostjo njegovega posameznega dela glede na skupno vrednost tistega dela stavbe, v katerem je ta posamezni del. 4. člen Če stoji stavba v etažni lastnini na zemljišču v družbeni lastnini, imajo etažni lastniki skupno trajno pravico uporabe na zemljišču, na katerem stoji stavba in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo. Če stoji stavba v etažni lastnini na zemljišču, na katerem je lastninska pravica, je zemljišče, na katerem stoji stavba in zemljišče, ki je potrebno za njeno redno uporabo, skupna lastnina lastnikov posameznih delov stavbe. 5. člen Če etažni lastnik sam uporablja stanovanje v etažni lastnini, mora plačevati stanovanjski skupnosti stroške za investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše, stroške za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, stroške za revitalizacijo skupnih delov in tjski hiši in sklada sta* skupriih.de* stanovamski Stroške obratovanja stanovanjske hiše plača etažni lastnik hišnemu svetu. 6. člen Če etažni lastnik stanovanja ne uporablja sam, plačuje imetnik stanovanjske pravice na tem stanovanju celoten znesek stanarine stanovanjski skupnosti. Ta izplača lastniku del stanarine, ki ostane po odbitku stroškov po prvem odstavku prejšnjega člena. 7. člen Stroški za investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše, stroški za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, stroški za revitalizacijo skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši ter stroški upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši se določijo s pogodbo, ki jo etažni lastnik sklene s stanovanjsko skupnostjo. 8. člen Če se etažni lastnik in stano-' vanjska skupnost oziroma hišni svet ne moreta sporazumeti o višini plačila stroškov, lahko vsaka prizadeta stranka zahteva, naj določi te stroške sodišče v nepravdnem postopku. 9. člen Dokler nepravdni postopek ni pravnomočno končan, mora etažni lastnik plačevati akontacijo stroškov v višini kot jo določi sodišče z začasno odredbo ob prejemu zahteve za določitev teh stroškov. 10. člen Če je stavba v etažni lastnini v celoti skupna lastnina etažnih lastnikov in ni v upravljanju samoupravne stanovanjske skupnosti, uredijo etažni lastniki vzajemna razmerja s pogodbo v smislu določil tega odloka ter 19. člena zakona o pravicah in delih stavb ter drugih veljavnih predpisov. 11. člen Etažni lastniki uresničujejo svoje pravice upravljanja neposredno na zboru stanovalcev ter v hišnem svetu ter prek delegatov zbora stanovalcev krajevnih skupnosti v zboru uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. 12. člen S pogodbo o vzajemnih razmerjih določijo etažni lastniki v mejah splošnih pogojev o vzajemnih razmerjih in v skladu z zakonom način uporab^anja stavbe, posameznih delov stavbe ih delov stavbe, ki služijo stavbi kot celoti ali samo neka- lom ter njihov obseg, način uporabe in vzdrževanje. 13. člen Če stavba v etažni lasti nima hišnega sveta, mora pogodba o vzajemnih razmerjih določiti tudi način porazdelitve obratovalnih stroškov za komunalne storitve kot so: za dobavo vode, odvoz smeti, dimnikarske storitve, ogrevanje in podobnih stroškov, če se s posebnimi merilnimi napravami ne more določiti njihova višina za vsakega etažnega lastnika posebej. 14. člen Določbe pogodbe o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki imajo pravni učinek tudi nasproti poznejšim pridobite-ljem posameznih delov stavbe. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 36—4/79 Datum: 12. 2. 1979 Predsednik skupščine občine Metlika: FRANC VRVIŠČAR, 1. r. 54. Na podlagi 11. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Ur. list SRS št. 5/72), občinskega programa stanovanjske izgradnje in 219. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. 2. 1979 sprejela ODLOK o določitvi naj nižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v sta-., novanjskem gospodarstvu čini Metlika V *** 1. člen^ Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične in druge organizacije, društva, družbenopolitične skupnosti in državni organi ter skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki niso podpisale samoupravni sporazum o izločanju sredstev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju za obdobje od 1. 1. 1979 do 31. 12. 1980, izločajo v sklade skupne porabe najmanj 6 % od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko iz-gradnjo. 2. člen nem členu se delijo po naslednji stopnji: a) 0,3450 odstotka za gradnjo dijaških in študentskih domov, b) 2,8275 za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, ki združujejo delo v organizacijah, c) 1,131 odstotka za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, d) 0,84825 odstotka za kreditiranje graditve in nakupa stanovanj, e) 0,84825 odstotka za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena v stanovanjskih soseskah. 3. člen Sredstva, izločena po 2. členu tega odloka, se odvajajo mesečno ob izplačilu osebnih dohodkov v sklade skupne porabe, in sicer: a) sredstva za graditev dijaških in študentskih domov — na posebnih računih pri Izobraževalni skupnosti občine Metlike; b) sredstva za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, ki združujejo delo v organizacijah - na posebnih računih skladov skupne porabe organizacij; c) sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu: pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Metlika na poseben račun za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu; d) sredstva za kreditiranje in nakup stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Metlika: na poseben račun za graditev pri LB TDP Novo mesto; e) sredstva za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena v stanovanjskih soseskah: pri A Občinski komunalni skupno-sti Metlika na račun št. 52110-662-87187. 4. člen Občani, ki opravljajo samostojne dejavnosti in uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, plačujejo sredstva za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu po stopnji 4 % od skupnega zneska izplačanih osebnih dohodkov. Ta sredstva se vplačujejo na račun samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Ta sredstva se deUjo za naslednje namene: 30 % sredstev se združuje za kreditiranje stanovanjske izgradnje, 40 % za družbeno po- st vu, 30 % za komunalno opremljanje zemljišč pri komunalni skupnosti. 5. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati: 1. Odlok o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na območju občine Metlika (Skupščinski Dolenjski list št. 8/73); 2. Odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na območju občine Metlika (Skupščinski Dolenjski list št. 8/73); 3. Odlok o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje na območju občine Metlika (Skupščinski Dolenjski list št. 8/73). 6. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in se uporablja od 1. 1.1979 dalje. Številka: 36-3/79 Datum: 12. 2.1979 Predsednik skupščine občine Metlika: FRANC VRVIŠCAR, 1. r. Občina Ribnica 55. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Ur. 1. SRS 39/74) in 26., 27. in 28. člena zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (Ur. 1. SRS 30/78) in 165. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list 11/78) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. 3. 1979 sprejela ODLOK o proračunu občine Ribnica za leto 1979 1. člen Občinski proračun za leto 1979 obsega: dohodke v znesku 23.440.592,30 din od tega lastni dohodki: 20.959.675,80 din dopolnilna sred. iz republiškega proračuna 2.480.916,50 din Razporeditev dohodkov: razporeditev po poseb. delu proračunua 23.210.592,30 din razporeditev v sredstva rezerv 230.000,00 din 2. člen Od dohodkov, ki občini pripadajo po zakonu o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti, se mora izločiti 1 % sredstev za rezervo. 3. člen V proračunu občine Ribnica se prvenstveno zagotavljajo sredstva za delo državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti za uresničevanje delegatskega sistema, za pospeševanje kmetijstva, za izvajanje programa splošnega ljudskega odpora, v skladu z določili zakona o ljudski obrambi, za financiranje občinskih blagovnih rezerv ter v skladu z možnostmi tudi za ostale potrebe. 4. člen Državni organi v skladu z zakonom in ostalimi predpisi ter s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. 5. člen Proračunskim porabnikom kot so: upravni organi, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti in drugi uporabniki se sredstva nakazujejo na ustrezne tekoče račune v skladu s prilivom proračunskih dohodkov. Sredstva za skupno financiranje se odvajajo na določene račune zavodov in organov v skladu s pogodbami in samoupravnimi sporazumi, ki so sklenjeni s temi zavodi in organi. 6. člen Občinski organi in drugi porabniki sredstev občinskega proračuna morajo v letu 1979 opraviti naloge in zadeve iz svojega področja samo v mejah sredstev, ki so jim s proračunom odobrena, pri čemer morajo težiti za racionalnim in učinkovitim delom. Za izvajanje določil iz prejšnjega člena in 1. odstavka tega člena ter zakonito in smotrno uporabo sredstev občinskega proračuna je odgovoren izvršni svet SO Ribnica. Za odredbodajalca proračuna se določi predsednik in podpredsednik izvršnega sveta. 7. člen Porabniki sredstev občinske- S proračuna morajo pri svojem lančnem poslovanju upoštevati sklepe in priporočila občinske skupščine in njenih organov in ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske, določene n leto 1979 Jj» nuji ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let. Obveznosti je dovoljeno prevzemati le, če so viri zagotovljeni izven proračuna. 8. člen Izvršni svet SO Ribnica je pooblaščen da odloča: — o uporabi tekoče proračunske rezerve; - da omejuje proračunsko porabo, če ugotovi, da dohodki ne dotekajo po predvidenem načrtu in to največ za 10%; - da predlaga občinski skupščini ustrezno spremembo proračuna; — da v upravičenih primerih v okviru posameznega namena prenaša sredstva iz ene na drugo postavko. V primeru neenakomernega pritoka proračunskih sredstev se lahko med letom uporabijo sredstva rezerve kot kratkoročno posojilo. O uporabi teh sredstev odloča izvršni svet SO Ribnica v vsakem primeru posebej, vendar samo za namene iz 1. in 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Ur. 1. SRS 39/74). 9. člen Če med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posamezne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet SO Ribnica prenese neporabljena sredstva v proračunsko rezervo. 10. člen Sredstva, ki jih organi družbenopolitične skupnosti, Temeljno sodišče Ljubljana na območju občine Ribnica in sodnik za prekrške občine Ribnica dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek njenega proračuna. Sredstva se namenijo za modernizacijo uprave, z njimi pa razpolaga izvršni svet SO Ribnica. 11. člen Dohodki, ki jih upravni organi ustvarijo z izdajanjem zdravstvenih spričeval za živino, so dohodek proračuna in se v celoti usmerijo na poseben račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni. S sredstvi na posebnem računu za zatiranje živalskih kužnih bolezni razpolaga občinska veterinarska inšpekcija. V primeru, da se sredstva ne porabijo v celoti, razpolaga s preostalimi sredstvi izvršni svet SO Ribnica, ki jih praviloma nameni za preventivno dejavnost Veterinarske postaje Ribnica in veterinarske službe. 12. člen Do konca novembra 1979 se lahko porabi največ 92 % sredstev, ld so s tem proračunom predvidena za porabo v letu 1979. 13. člen Občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo in finance, izvršuje proračunsko kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja porabnikov občinskega proračuna in ugotavlja, kako državni organi in drugi porabniki izvršujejo samoupravni sporazum o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov ter s tem seznanja izvršni svet. 14. člen Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem trimesečju 1979 dana posameznim uporabnikom oziroma so bila namenjena za posebne namene, se poračunajo v smislu določil tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna. 15 . člen Pregled dohodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeti v bilanci proračuna za leto 1979, ki je sestavni del tega odloka. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. Številka: 400-2-79-01 Datum: 20. 3. 1979 Predsednik skupščine občine Ribnica: STANE KROMAR, 1. r. 56. Na podlagi 161. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78), 6. in 11. člena zakona o davkih ob-čanov^Ur. l. SRS, št. 21/74 -8/78); Jer 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1979 (Ur. 1. SRS, št. 30/78) je skupščina občine in zbora kra--v jevnih skupnosti dne 20. HI. i$79 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list št. 3/76, 6/77, 32/77 in 8/78) se v 6. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi: ,,Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni zavezanci od dohodkov iz gozda od količin odkaza-nega lesa, s katerimi so poravnali obveznost dodatnega krajevnega samoprispevka.” 2. člen Občniski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku se plaču- je od vsakega posameznega kosmatega dohodka po davčnih stopnjah, ki znašajo: 1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od zbiranja naročil za časopise, knjige in revije, od dohodkov domače obrti in vleke lesa z delovno živino 10% Davek po tej točki se ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela, in sicer: od lesenih zobotrebcev in Spil, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, mišolovk, brezovih metel, nasadil za orodja, čipk, obodov za izdelavo sit in rešet ter lončarstva. 2. Od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od pro: vizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, in od dohodkov potujočih zabavišč-20 % 3. Od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ld se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti - 30% Davek po tej točki ne plačujejo občani, zasebni kmetje od dohodkov, ki jih dosežejo s pluženjem snega, zbiranjem in prevažanjem mleka v zbiralnice mleka gospodarskih organizacij. 4. Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov - 40% 3. člen V 15. členu se znesek 25.000 din nadomesti z zneskom 50.000 din. 4. člen V 18. členu sa^ stopnja 25% , . n# 5. člen V 2. odstavku 19. člena odloka se stopnja 35 % nadomesti s stopnjo 40 %. 6. člen V 21. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: ,.Davek na dohodek od premoženja se plačuje tudi od zakupne vrednosti poslovnega prostora v lastni stavbi, ki je bila občanu priznana kot strošek po 9. točki 75. člena zakona o davkih občanov.” 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1979 dalje, razen določil 2., 4. in 5. člena, ki se uporablja od 1.4. 1979 dalje. Številka: 422-2-79-01 Datum: 20.3.1979 Predsednik skupščine občine Ribnica STANE KROMAR, 1. r. - 57. Na podlagi 1. odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. 1. SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 192. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78) je izvršni svet skupščine občine Ribnica na seji dne 9. 3. 1979 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ribnica I. 1. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov pri nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravlja iz območja občine in preko državne meje, se določi pristojbina: A.za kamionske, vagonske, letalske in ladijske pošiljke kopitarjev, parklaijev in žive perutnine: din -do 10 ton 180,00 - za vsako nadaljnjo tono pa še po 18,00 B. za kosovne pk>šiljke: - kopitarjev in odraslega goveda od komada 25,00 - telet od komada 15,00 - prašičev in drobnice od komada 5,00 - žive perutnine, za vsakih začetih 50 komadov 2,50 - za čebele, za vsakih začetih 10 panjev 30,00 C. za meso kopitarjev in parki arjev — od kp 0,085 zerv - od kg 0,085 za divjačino - od kg 0,085 za perutninsko meso — od kg 0,085 za drobovino — od kg 0,085 za ribe, rake, polže (tudi žive) - od kg 0,085 za mast - od kg o,018 za mleko — od litra 0,018 za mlečne izdelke — od kg 0,085 za jajca cela - od komada 0,012 za jajčne izdelke - od kg 0,085 za ostale imenovane živalske proizvode, surovine in odpadke kamor spadajo: volna, dlaka, perje, čreva, kosti, parklji, kopita, rogovi, kostna moka, mesna moka, ribja moka, mezdra, tehnična mast, med, loj, cepljenec, slanina, čebelji vosek, kožni od- gidki itd. — od kg 0,018 e pripravljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, veterinarski delavec, ki opravlja veterinarsko-sani-tarni pregled pa pride ob določeni uri na nakladalno, raz-kladalno oziroma prekladalno postajo, mora tisti, ki je pregled naročil oz. napovedal, plačati zamudnino v višini 160 din za vsako začeto uro čakanja. 2. Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se določi pristojbina: — za vsako molznico 80,00 din Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo. 3. Za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi, zakolov domačih živali in drugih živil živalskega izvora v gostinskih obratih, na tržnicah, v pakirnicah, hladilnicah ali pri zasebnikih se določi pristojbina: — za vsako začeto uro porabljenega časa za pregled: 160,00 din 4. Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico ter za živali, zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku - 50,00 din II. Če se pregled opravlja izven rednega delovnega časa: na dan nedelje in državnega praznika ali v nočnem času od 22. do 5. ure, se pristojbina oziroma zamudnina poveča za 50 %. m. Pristrnhii—i nnravtie''1 *•“- šiljke živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju in razkladanju, pristojbino za veterinarsko-sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora in promet z mlekom in mlečnimi izdelki plačuje organizacija združenega dela ali občan takoj po opravljenem pregledu oziroma ob izdaji dovoljenja. Pristojbine pa se lahko obračunavajo tudi mesečno. IV. Pristojbine, plačane v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa, odvede občina ali organizacija združenega dela na zbirni račun št. 840-3182 — republiške takse za promet s parklaiji in kopitarji. Pristojbine iz prejšnjega odstavka se morajo odvajati mesečno na zbirni račun najmanj enkrat na mesec, takoj pa, če bi pobrana sredstva presegla blagajniški maksimum. V. Z dnem, ko začne veljati ta odredba, se neha uporabljati odlok o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Skupščinski Dolenjski list 13/68). VI. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, točka 2/1 pa se začne uporabljati s 1. januarjem 1979. Številka: 322-31-78-01 Datum: 20.3.1979 Predsednik IS skupščine občine Ribnica: VIKTOR POGORELC, 1. r. 58." Izvršni svet skupščine občine Ribnica izdaja na podlagi 2. člena Odloka o izvršnem svetu občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 27/75) in 2. odstavka 2. člena Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 (Ur. 1. SRS št. 1/79) ter v skladu z določbami zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. 1. SRS, št. 18/77 in 2/78) naslednjo ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 na območju občine Ribnica I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen r ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni (Veterinarska postaja Ribnica) opraviti v letu 1979 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja živalskih kužnih bolezni. Posestniki živali morajo izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Veterinarska postaja mora pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti organ občinske veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora veterinarska postaja poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikor je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarska postaja, ki opravlja preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imena in bivališče posestnika živali, o seriji in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. 5. člen Veterinarska postaja mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati organ občinske veterinarske inšpekcije. II. PREVENTIVNI UKREPI 6. člen Preventivno cepljenje psov, starih več kot štiri mesece proti pasji steklini, se mora opraviti do 30. IV. 1979. Psi, poleženi do 31. avgusta 1979, morajo biti cepljeni proti steklini v decembru 1979. 7. člen Preventivno cepljenje kokoši, brojleijev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela oziroma jim predstavlja perutnina po- membnejšo gospodarsko dejavnost, - v mestnem naselju Ribnica in Sodražica ter v vaseh Hrovača, Nemška vas, Goriča vas, Bukovica, Sajevec, Breg, Žlebič, Ortnek in Zamostec. 1£ .... Preventivno cepljenje se ** *ivr» w> proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sojev po splošno priznani metodi. 8. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki krmijo prašiče s pomijami ali z odpadki živalskega izvora in v tistih gospodarstvih, ki se intenzivno ukvarjajo s prašičerejo. Cepljenje s sojem iz lupiniziranega virusa opravi veterinarska postaja, odločbe o cepljenju prašičev proti svinjski kugi pa lastnikom izda občinska veterinarska inšpekcija. 9. člen V letu 1979 je treba opraviti tuberkulinizacijo goveda v 40 % gospodarstev, ki niso bila tuber-kulinizirana v letu 1978. Tuberkulinizacijo opravi veterinarska postaja v vaseh in naseljih krajevnih skupnosti Sodražica in Sv. Gregor. 10. člen Glede na brucelozo je treba preiskati: — z mlečno obročkasto preizkušnjo mleka krav v hlevih individualnih proizvajalcev na celotnem območju občine Ribnica, in sicer enkrat letno. Mlečno obročkasto preizkušnjo opravi veterinarska postaja. 11. člen Pregled čebeljih družin in pršičavost je treba opraviti pri vseh tistih lastnikih, pri katerih se je v preteklem letu pojavila pršičavost. Odločbe o pregledu čebeljih družin bo lastnikom izdala občinska veterinarska inšpekcija. 12. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 322-10-79-01 Datum: 20. 3. 1979 Predsednik IS SO Ribnica: VIKTOR POGORELC, 1. r. Občina Trebnje 59. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 31/76 in 8/78) ter na podlagi 155. člena statuta občine Trebige (Skupščinski Dolenjski list , št. 13/74) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1 TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE „T GP" METLIKA Razpisna komisija po sklepu delavskega sveta TOZD Transport in odbora za medsebojna razmerja TOZD Gradbeništvo, TOZD Obrt in DSSS razpisuje prosta dela oz. naloge v: a) TOZD TRANSPORT 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - VODJA TOZD b) TOZD GRADBENIŠTVO 2. 2 vodij gradbišč 3. 15 KV zidarjev 4. 5 KV tesarjev 5. 10 NK delavcev c) TOZD OBRT 6. KV KLJUČAVNIČARJA d) DEL O VNA SKUPNOST SKUPNIH SL UŽB 7. REFERENTA ZA KADRE IN SAMOUPRAVLJANJE Kandidati za opravljanje navedenih del morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1.: — najmanj srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj — moralno-politično neoporečnost pod 2.: — gradbeni inženir in tri leta delovnih izkušenj z opravljenim strokovnim izpitom ali — gradbeni tehnik (visoke ali nizke gradnje) in štiri leta delovnih izkušenj z opravljenim strokovnim izpitom pod 3 in 4.: — KV delavec zidarske oz. tesarske stroke ali priučeni delavec z večletnimi delovnimi izkušnjami na opravilih oz. nalogah navedenih strok pod 5.: — nepopolna osnovna šola, zaželene delovne izkušnje v gradbeni stroki pod 6.: — KV ključavničar pod 7.: — višja izobrazba pravne, upravne ali organizacijske smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali — srednja izobrazba ustrezne smeri in najmanj 6 let delovnih izkušenj na podobnih opravilih oz. nalogah Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop je možen takoj. Za delovne naloge je določeno poskusno delo, in sicer: pod t£. 2 in 7 tri mesece; pod tč. 3, 4 in 6 dva meseca, pod tč. 5 en mesec. OD po pravilniku. Stanovanje pod tč. 2 bo na razpolago po dogovoru. Hkrati vabimo k sodelovanju kandidate za izučitev poklica: zidar, tesar, železokrivec, avtomehanik, avtoelektričar, pleskar, kovač, vodovodni inštalater, parkovni vrtnar. Pogoj: uspešno končana osemletka in starost do 18 let Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih zaposlitev v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisu. DOLENJSia UST - 22. marca 1979 ICKI SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ČRNOMELJ Odbor za programiranje in financiranje stanovanjske graditve Samoupravna stanovanjska skupnost občine Črnomelj — Odbor za programiranje in financiranje stanovanjske graditve razpisuje na podlagi pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje ¥1. NATEČAJ Posojilo za zidavo stanovanjske hiše v osebni lasti v razpisni vsoti 1.540.000,00 din. RAZPISNI POGOJI: Delavec organizacije, ki združuje svoja sredstva pri stanovanjski skupnosti po določilih samoupravnega sporazuma in namensko varčuje v banki za stanovanjsko posojilo ali dobi stanovanjsko posojilo od organizacije, v kateri združuje svoje delo, ali ima neprimerno ali neustrezno stanovanje, lahko dobi po pravilniku in na podlagi razpisa posojilo za zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti. Prednost za posojilo po tem razpisu ima delavec, ki: — ima nižji povprečni osebni dohodek na družinskega člana, — zida družinsko stanovanjsko hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda, — zida stanovanjsko hišo ob upoštevanju elementov za standardno stanovanjsko hišo, — ima družinsko stanovanjsko hišo zgrajeno do III. gradbene faze (pod streho), — da bo s preselitvijo v novozgrajeno hišo sprostil družbeno — najemno stanovanje. Delavec lahko dobi posojilo po pravilniku, vendar največ do 60.000,00 din z odplačilnim rokom do 20 let, po kreditni sposobnosti. Obrestna mera je 4%, ko poteče 10 let od pričetka vračanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča za 2 %. Obrazec za prošnjo in vsa podrobnejša pojasnila v zvezi s pogoji natečaja lahko dobijo interesenti na sedežu SSS občine Črnomelj, Ul. Mirana Jarca 3/1, kjer se zbirajo prispele prošnje. Vlogi za natečaj morajo kandidati priložiti še: — dokazilo o osebnih dohodkih prosilca in drugih družinskih članov v preteklem letu ter dolgoročnih obveznostih iz osebnega dohodka, — fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja, — fotokopije morebitnih varčevalnih pogodb o namenskem varčevanju v banki, — fotokopije posojilnih pogodb za posojila, ki so že bila najeta za gradnjo stanovanjske hiše. Obrazec vloge mora biti izpolnjen v celoti, z vsemi zahtevanimi izjavami in dokazili, sicer se bo vloga štela za nepopolno in ne bo obravnavana. Rok prijave za natečaj za posojila je 15 dni po dnevu objave. Kasneje prispele prošnje ne bodo upoštevane, prav tako tudi ne nepopolne vloge. Štev.: 83/79 Datum: 15. 3. 1979 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Črnomelj Odbor za programiranje in financiranje stanovanjske graditve KMETOVALCI! Za devize prodajamo TRAKTORJE ..UNIVERSAL", 42 KM, po licenci FIAT, ki so sedaj znatno cenejši: — STANDARD USA 3.275 dolarjev in 24.900 din - Z .DVEMA DIFERENCIALOMA USA 3.749 dolarjev in 27.800 din Zagreb, Maksimirska 70, tel. (041) PRODAJA: - ..AGROOPREMA' 223-883 - KMETIJSKA ZADRUGA ,,KRKA", Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 10, tel. (068) 21-756 - KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ, tel. (068) 76-063 J OBVESTILO Občane, ki želijo opravljati izpit za voznike motornih vozil, obveščamo, da se je izpitna komisija za voznike motornih vozil preselila v prostore Avto-moto društva. Novo mesto. Ljubljanska cesta 8b. Prijave za izpit sprejema vsak ponedeljek in četrtek od 14. do 19. ure ter torek in sredo od 7. do 14. ure. SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE Svet delovne skupnosti Osnovne šole narodnega heroja MARTINA KOTARJA, ŠENTJERNEJ, objavlja prosta dela in naloge POMOČNICE KUHARICE V ŠOLSKI KUHINJI s polnim delovnim časom za neidoločen čas. Poskusno delo traja dva meseca. Rok za prijavo je 15 dni po dnevu razpisa. V_________________________J VOZNIKI! POSKRBITE ZA SVOJO VARNOST IN ZA VARNOST VAŠEGA VOZILA! če se vam pokvari avto in z njim obstanete na cesti, so VARNOSTNE UTRIPALKE najzanesljivejše opozorilo za ostale udeležence v prometu. Varnostne utripalke vam bo strokovno vgradil Lojze Pavlič AVTOELEKTRIKA VEL. BUČNA VAS 39 Novo mesto. Delavnica je odprta vsak dan od 15. ure in v soboto od 8. ure dalje. »Dolenjski list« v vsako družino „SLOVENIJALES-STILES TOVARNA STILNEGA POHIŠTVA IN NOTRANJE OPREME SEVNICA DELA VSKI SVET DSSS OGLAŠA PROSTA DELA IN NALOGE 1. TAJNIKA SAMOUPRAVNIH ORGANOV 2. KNJIGOVODSTVO DISPO KARTOTEKE 3. SKLADIŠČNA OPRAVILA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1: končana srednja ekonomska šola ali upravno-admini-strativna ali poklicna iola ustrezne smeri, zaželena praksa pod 2: končana srednja šola ustrezne smeri ali poklicna iola ustrezne smeri, 2 leti delovnih izkuienj pod 3: nepopolna osnovna iola, 1-3 mesece delovnih izkuienj Za vsa dela velja 3-mesečno poskusno delo. Od vseh kandidatov zahtevamo moralno in politično neoporečnost. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom sprejema kadrovska služba 15 dni po oglasu. Kandidati bodo o izidu obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku oglasa. ISKRA, Industrija elementov za elektroniko, TOZD Uporovni elementi Šentjernej, objavlja prosta dela in naloge - ELEKTRIČARJA Pogoji: r- poklicna iola za električarje — 3 leta prakse Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah naj kandidati pošljejo kadrovskemu oddelku TOZD v 15 dneh po objavi. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili v roku 60 dni po poteku objavljenega roka. PETROL LJUBLJANA ______ TOZD Trgovina na debelo PETROL Poslovna enota Brežice razglaša prosta dela in naloge DELAVCA V SKLADIŠČU Brežice. Pogoji: — popolna ali nepopolna osemletka — odslužen vojaški rok Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja dva meseca. Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati v 15 dneh po objavi tega oglasa na upravo poslovne enote Brežice, Lenart 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka. DDmommlP PIVOVARNA UNION LJUBLJANA, Celovška c. 22 vabi k sodelovanju delavce za opravljanje del in nalog v TOZD DISTRIBUCIJA, DC KRŠKO — SKLADIŠČNIKA za nedoločen čas Poleg splošnih pogojev se zahteva: 1. KV izobrazba trgovske smeri 2. 1 leto delovnih izkuienj 3. 2-mesečna poskusna doba Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Pivovarna UNION, Ljubljana, Celovška c. 22, kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sprejetju. ISKRA - INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO Ljubljana, Savska c. 3, n. sub. o. TOZD TOVARNA ELEKTROSPOJNIH VEZIJ ELA NOVO MESTO, Ragovska c. 7a, n. sub. o. razpisuje JAVNO PRODAJO naslednjih osnovnih sredstev: 1. dostavni avtomobil IMV 1600-D, letnik izdelave 1971, izklicna cena 10.000,00 din; 2. dostavni avtomobil IMV 1600-D, letnik izdelave 1972, izklicna cena 13.000,00 din. Javna prodaja - licitacija bo na dvorišču TOZD ELA, Ragovska c. 7a, dne 26. 3. 1979 — za družbeni sektor ob 10.00 uri — za privatni sektor ob 11.00 uri V ceni ni vračunan prometni davek. Komisija za delovna razmerja TOZD ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge - KUHARICE ZA DOLOČEN ČAS (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Za opravljanje navedenih del morajo imeti kandidati poleg splošnih pogojev končano gostinsko šolo — kuharske smeri. Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni dom, Novo mesto, Jenkova 1. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka. OBRTNIKI, POZOR! če imate veselje za izdelovanje panjev in drugih lesenih ter kovinskih čebelarskih potrebščin, sporočite svoj naslov na DO Medex, export-import, Ljubljana, Miklošičeva 30, ali pa se osebno zglasite pri nas. Vse informacije dobite na tel. 311-545.