III.
POROČILO
ekonomske srednje in administrativne šole ter centra za blagovni promet v Ptuju za šolsko leto 1964-65
III.
POROČILO
ekonomske in administrativne šole ter centra za blagovni promet
za šolsko leto 1964-65
4M13
^
Uredil: Drago Šuligoj Tiskano v 500 izvodih Tisk:
Ptujska tiskarna, Ptuj
Učiteljski zbor na ekonomski srednji šoli v šol. letu 1964-65
KAZALO
I.
II.
III.
IV. V.
VI.
VII.
VIII.
IX.
X.
XI.
XII.
XIII.
XIV.
XV.
XVI.
Stran
Opis šole..........................................
Družbeno upravljanje na šoli.......................
Zasedba delovnih mest..............................
Predmetnik s številom tedenskih ur.................
Kronika za šolsko leto 1964/65 ...............
Uvedba organiziranega praktičnega pouka v šolskem centru za blagovni promet........................
Naša zadnja jutranja pomlad (izlet maturantov) .	.
Šolske organizacije in ostale dejvnosti............
Knjižnice in strokovne zbirke......................
Poročilo o tekmovanju v strojepisju in stenografiji .
Seznam učencev in njihov uspeh.....................
Statistika učnih uspehov ..........................
Zaključni izpiti na ESš in Aš......................
Poročilo predsednika izpitnega odbora o zaključnem izpitu na ESŠ v Ptuju v junijskem roku 1965	. . .
Seznam slušateljev oddelkov za odrasle.............
Finančno poslovanje šole...........................
Reklame
9
13
16
18
19
20 26
30
32
49
51
59
60 61
Letošnje šolsko poročilo, ki je po vrsti III. poročilo ekonomske srednje šole, administrativne šole in šolskega centra za blagovni promet v Ptuju za šolsko leto 1964/65, nam nudi nekaj podatkov o samoupravljanju na našem zavodu, finančnem poslovanju, učnem uspehu dijakov ter nas seznanja z nekaterimi šolskimi in izvenšolskimi dejavnostmi predavateljev in dijakov, ki so na nekaterih področjih dosegli v tem šolskem letu kar vidne uspehe. Ti uspehi nam bodo samo vzpodbuda za še bolj poglobljeno in uspešnejše delo v prihodnosti.
Ravnateljstvo





.
'
'

I.
OPIS SOLE
Ekonomska srednja šola v Ptuju združuje kot upravni učno vzgojni zavod tri različne strokovne šole in to:
—	štririletno ekonomsko srednjo šolo za mladino z 8 oddelki,
—	dvoletno administrativno šolo za mladino s 4 oddelki,
—	triletno šolo za prodajalce za mladino s 6 oddelki, ki imajo teoretični in praktični pouk menjaje polletno.
šola je vodila v tem letu tudi oddelke za zaposlene m to:
—	v Ptuju I. in II. letnik ESŠ,
—	v Ormožu II. letnik ESŠ.
Upravne, administrativne, računovodske in tehnične posle opravlja zavod kot delovna skupnost za vse tri šole, medtem ko se odvija pedagoško delo ločeno po poslovnih enotah posameznih šol. Učni kader je nameščen po šolah tako, da poučuje posameznik na eni ali največ dveh šolah. Taka razdelitev kadra je zelo ugodna, ker se lahko učne moči omejijo na čimmanj predmetov, kar omogoča posameznikom večjo strokovno rast in hkrati napredek šole.
II.
DRUŽBENO UPRAVLJANJE NA ŠOLI
Glede na določila 91. člena ustave SFRJ o ureditvi notranjih odnosov s statutom, temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. list SFRJ, št. 15/64), temeljnega zakona o zavodih (Ur. list SRS, št. 5/65), zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. list SRS, št. 11/65), zakona o organih upravljanja v šolah in drugih zavodih (Ur. list SRS, št. 7/64) ter na osnovi statuta ekonomske srednje šole v Ptuju, ki ga je potrdila skupščina občine Ptuj, št. 022-47/64-5-TA, od 24. VII. 1964 — je izvolila delovna skupnost zavoda ustrezne organe družbenega upravljanja in to:
—	vsi člani delovne skupnosti zastopajo njen delovni svet, ker ne šteje skupnost 30 članov;
—	upravni odbor je sestavljen iz 5 članov.
Po določilih čl. 115 statuta zavoda so vključeni v delovno skupnost za odločanje o posebnih pristojnostih zastopniki javnosti, ki jih je imenovala skupščina občine Ptuj s sklepom št. 022-82/64-3-TM, od 4. XI. 1964.
Zastopniki so:
Kolarič Ciril, sekretar Kmetijskega kombinata Ptuj, ki zastopa ekonomski oddelek;
Rubin Maks, načelnik pri upravi občine, ki zastopa administrativni oddelek;
Vobner Karel, direktor Trgovskega podjetja »Merkur« Ptuj, ki zastopa šolski center za blagovni promet.
Za predsednico delovne skupnosti je bila izvoljena tovarišica Šuligoj Ljubica, profesorica, aprila pa je bil izvoljen tovariš Lorger Tone.
Skupnost je na svojih sejah obravnavala:
Na L seji, dne 29. VIII. 1964, je odločala o novih nastavitvah, sklepala o dodatku za podražitev živil, sprejela nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in pravilnik o delitvi gibljivega dela osebnih dohodkov.
Na 2. seji, dne 1. X. 1964, se je seznanila z navodili za volitve organov upravljanja in izvolila delegata za skupnost socialnega zavarovanja.
Na 3. seji, dne 13. X. 1964, je sklepala o spremembi statuta glede na temeljni zakon o organih upravljanja v zavodih (Ur. list SFRJ, št. 22/64) pn ukinila svet šole, tako da predstavlja odslej ta organ vsa delovna skupnost. Na tej seji je predlagala tudi kandidate in namestnike za upravni odbor.
Na 4. seji, dne 29. X. 1964, je izvolila organe upravljanja (predsednika delovne skupnosti in člane upravnega odbora), sprejela pravilnik o konstantnem delu osebnih dohodkov in izglasovala sistemizacijo osebja zavoda.
Na 5. seji, dne 8. XII. 1964, je sprejela pravilnik o gibljivem delu osebnega dohodka, imenovala komisijo za določitev gibljivega dela in komisije za letni popis premoženja zavoda.
Na 6. seji, dne 16. XII. 1964, je sprejela načrt zavoda za leto 1965 in odločala o delitvi gibljivega dela osebnih dohodkov za čas od L IX. do 31. XII. 1964.
Na 7. seji, dne 19. L 1965, je obravnavala in sprejela zaključni račun, sprejela finančni načrt za L tromesečje 1965 in odločala o nastavitvi nove učne moči.
Na 8. seji, dne 22. II. 1965, je sprejela načrt uporabe sredstev za amortizacijo v letu 1965 zaradi nabave ustreznejših mikroskopov za blagoznanstveni laboratorij.
Na 9. seji, dne 30. III. 1965, je sprejela finančni načrt za leto 1965 zaradi sklenitve pogodbe z ustanoviteljem, sklepala o finančni pomoči za udeležbo dveh članov na strokovni ekskurziji na Poljsko in izvolila novega predsednika delovne skupnosti.
Na 10. seji, dne 17. VI. 1965, je skupnost sprejela finančni načrt za leto 1965 po podpisani pogodbi z ustanoviteljem in je glede na povečana sredstva spremenila ustrezna določila pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, vključno z določitvijo osebnih dohodkov in nadurnega dela pri zaključnih izpitih, izvajanja počitniške prakse in drugo.
Na 11. seji, dne 25. VI. 1965, je odločala o delitvi osebnih dohodkov za L polletje 1965.
Na 12. seji, dne 25. VIII. 1965, je odločala o personalnih spremembah, razmotrila nastalo finančno stanje ob uvedbi gospodarske reforme in razdelila gibljivi del osebnih dohodkov za razdobje maj — avgust 1965.
III.
ZASEDBA DELOVNIH MEST
1.	Spremembe v staležu učnega in tehničnega osebja v šolskem letu 1964/65
I.	Namestitve:
1.	Dabič Viktorija, predmetna učiteljica, absolventka filozofske fakultete, nastopila redno delovno razmerje 1. II. 1965.
2.	Kosi Ruža, strokovna učiteljica, nameščena 1. IX. 1964. Pred tem je bila nameščena pri trgovskem podjetju »Les« v Ptuju.
3.	Minko Doroteja, profesorica, nameščena 1. IX. 1964. Pred tem je bila zaposlena na ekonomski srednji šoli v Murski Soboti.
2.	Slavinec Vida, strokovna učiteljica-pripravnica, nameščena 1. II. 1965. Pred tem je bila zaposlena pri skupščini občine Ptuj.
5.	Šuligoj Drago, profesor, nameščen 1. IX. 1964. Pred tem je bil zaposlen na gimnaziji v Murski Soboti.
6.	Šuligoj Ljubica, profesorica, nameščena 1. IX. 1964. Pred tem je bila zaposlena na gimnaziji v Murski Soboti.
II.	Zavod so zapustili:
1.	Alič Fran, profesor, upokojen L XII. 1964.
2.	Slavinec Vida, strokovna učiteljica-pripravnica, razrešena na lastno prošnjo 30. VI. 1965 zaradi premestitve na Kmetijski kombinat Ptuj. 2 3
2. Bolniški dopusti učnega osebja
1.	Marija Pešec, strokovna učiteljica-pripravnica, je bila na porodniškem dopustu od 30. L do 14. V. 1965. Pri pouku sta jo nadomeščala Marija Murat in Feliks Peklar.
2.	Viktorija Dabič, predmetna učiteljica-pripravnica, je bila na porodniškem dopustu od 4. V. do 24. VIII. 1965. Nadomeščanja ni bilo, ker je poučevala pred nastopom dopusta v II. polletju v vsakem razredu po eno uro več in je zaključila razredne ocene.
3.	Tatjana Pečnik, predmetna učiteljica-pripravnica, je bila na bolezenskem dopustu od 1. VI. do 19. VI. 1965. Nadomeščanja ni bilo, ker je zaključila razredne ocene pred nastopom dopusta.
3. Učno in tehnično osebje
na ekonomski srednji šoli, administrativni šoli in šolskem centru za blagovni
*
Oj
u
E
p
o.
a
■§

&
&

-C
oj

</D
C/D
LU
<Z)
CZ)
1
2 EL,
I
5"
O	o>	r-
i	Oj	ro
o-i
04
oi	m
a
<D
>U
E
05
C
O
5
uo

2irN
o d o. to
rd
1
«
iiit
5175^
oi L
tT
§■^1 u S2< ŠŠo
1 c3
,•35 «£►
2>			a
2>		1>	«
- 1		04 'T	<^<s ” Ifi
2>" ^ ^ n*	1	2>2i	? «■5.« ” •; d s ''.s	
• »d '			
5n	'5	go. stat go.	ššš
ti m	5 5		3 ^	» .. H 5	ž	tSŠ:	
U-4 o	s		i		1	'	j
E,	f 5	">o e	f« ;Š'E	S—	s 5 '>uti	S ' il	fr. i-s
I	s	d > ^2 2	52	§	3 > ^ 2	|2	|2
g 2	2 uo	||	l-E* C, P,	2 CL	2-B « D,	Ir CL P,	if p. p.
	,	S		R	5		S
2	ON	ON		ON	2	CN	CN
1
1
O
XN
O
S
cu
O
H
co
a .S c3 CU	o >N o	c5 O			u C d	5 > 73 O
Z	1-)	S		cj	&	E
H CZ) ZD O	< g p s	> •o m <	V >N O t—) <J	>N š, m O	■O O > o	E tu S
<	m	Q				
	rn	oh'	in	NO	r~^	ud
9. LENART Zora	1914 profesorica	|<f kknn. i;aa^' 2' a'’b,- 3' a3b,‘ 4' ^ 28 ESS: 3. a
rO	id						rt		ti		rt
rn	_;33	^rD	rt		rt		<N	u	ti		rr
	.. <N	<N ti	CN					r<i			
<yj	<fl ..						ii)		-Č0		kŽd
C/D	C/)(J	>06*0	K/D		K/j		C/D	U	M		
ti	ti-'/)	<<			<		ti	<D	ti		ti
S	S	jn	S	rf	oo	S	r-i fN|	S		S	S
■*f
1
1
<N
S
"a
rn
51
j f-o ^u;
323S c =
« .. 2 ^
</i .
2) rn
li |1 " 1
3 rjŠ ”™ 3 -i«
3ri ,,W	— ri -
^3 š*m 3-te ^
_;S ” 16 ” _;
'fg	gVelg	gf
tit; a&o2S sss^s w
%
•in >čč
3 w
3
I
I
3
i
ro
1
r-j
•7)
w
d d d rHtNCN*
■s »Sa" «.... ss^
ro
2
a
<N
li-„
SfŠS?
1^
i
1-
i
%;!
Wr- rA
^3"	^”rl.
« ;a
-;ee ._.
5 d o cj o o
E 8)60 a 8)^4
'cti "g
w
i
E
T3
Ž5
CL
R
o
c
o
H
od
w
c
od
O
u
O
S
S

p

(N
On
rt
"57
u
Č
0 :-d Z
1
i f 8 •.□c	1 S rt ?!	s >g	i f 8 ;3-3	i 5 E 8 >3 ‘E	rt u 'u	$-i	rt sO ‘C	'o 5 05	rt cd •H-s
D > • rt ti Sh	| E	3	05 > ti 2	3 > ^2	O u	s	p 5	|	O > vi rt D t-.
2-c	i£	s	2t	2-B	o	o	o	Q	0.&
X a	D, ti	w	« K	cZ) ti	ti	ti	S	ti	ti ti
oo m	ro	%	rt-	in	ro ro	s	s	1921	NO ro
ON	ON	ON	ON	2	ON	ON	On		ON
					ert				
	rt				f		rt		rt
rt i	C rt rt H	70 ti lj ti	’ ert "E	•0 > 0	s. z ti	O bti rt P	S .5- ti	O C rt C/D	C rt 'rt bo O
!S H C DC	jZ Z o	3	s 0 ti <e	ti Z s	<r> ti ti H ti	*”5 O O ti	>—■> O g 3	O K0 S	m 0 z od
D	ti	ti	ti	ti	>	p	p	O	O
S	Oh	ti	ti	CZ)	V)	<fj	<0	H	N
<N	ro	rf’	2	nC	ti		ON	O (N	(N
n
s
a
o
as
s-d
<n S
•S,
S
a
3
a-
.§
.s
1
S
:S,
I
I
to
O
ti
N
(L)
>
O
O
>g
ti
d>
;?
8.
o
Q
3
rr"
p
rt
a«
"S
5
j
s
-d
<D
a
t
d
o
U
ti
O
<N
<N
1?
ti
>
ti
'd
o
a
6
ti
o
ti
0
Jti
1
č%
ti
!
I
.s.
1
U
S
E ti
o
*> >
O
ON
O
ti
ti
5
z
-u
>
ti
ti
ti
CM
O
ti
ti
ti
"S
ti
>
ti
'd
v
P.
'E
(55
>
'■3	1	I
a :§	1	II
% 1	^5	§5
'E0: s if i	ga,	sl
	11	1!
II 1	1!	il
vo	xr		-
	1	
^ 2>„	-<	V\
	•S	
	a	dš
š II	a	S £
U	-V)U •C/D	» w	k
ti
>N
C
ti
ti
OO
(N
On
O
ti
>
^ti
UT)
>
O
ti
o
ti
0x1
I
s
•I
o
C
ti
ti
>
O
ti
H
ti
ti
in
0x1
E
o
c
o
ti
o
I
1
g
s
s
1
I
ti
rt-	r-	o
ON	os	ON
o
ti
G
ti
ti
K/D
D
ti
ti
D
H
'S
O
O
.s
c
s
D
H
>
I I
.5, ;S
s s
oo m
1—<	0x1
On On
ti
TJ
ti
ti
ti
N
<
O
od
0x1
ti
ti
S
ti
d
u
d
ti
ti
U
ti
ti
ti
On
0x1
ti
ti
ti
-M
>55
u
ti
>
o
ti
o
m
ti
ti

oo	oo	m
0x1	0x1	r^f-
_ti^
31. LJUBEČ Mari
IV.
EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA PTUJ
PREDMETNIK S ŠTEVILOM TEDENSKIH UR
za šolsko leto 1964/65
Predmeti	I.	Razred TI. III.		IV.	Skup.
Slovenski jezik	4	4	3	3	14
Tuji jezik (an., ne.)	4	3	3	3	13
Zgodovina	3	3	2	—	8
Gospodarski zemljepis	2	2	2	2	8
Matematika	3	2	2	2	9
Gospodarsko računstvo	3	2	2	2	9
Politična ekonomija in ekonomika SFRJ		3	3	3	9
Temelji družbene in državne ureditve			2	2	4
Blagoznanstvo	2	2	2	3	9
Gospodarsko poslovanje	2	2	2	2	8
Knjigovodstvo	3	3	3	3	12
Korespondenca	—	—	2	2	4
Statistika	—	—	—	2	2
Stenografija	3	2	1	—	6
Strojepis	2	2	I	—	5
S tenodaktilograf ij a	—	—	—	1	1
Telesna vzgoja	2	2	2	2	8
Predvojaška vzgoja	—	—	2	2	4
Skupaj:	33	32	34	34	133
STRATIVNA ŠOLA PTUJ PREDMETNIK S ŠTEVILOM TEDENSKIH UR za šolsko leto 1964/65					
Razred
Predmeti	I.	" II.	Skup.
Slovenski jezik in estetska vzgoja	6	5 >	11
Srbohrvatski jezik	2	2	4
Pisarniško poslovanje	2	2	4
Stenografija	6	5- •	H
Strojepis	12	12-	24
Osnove upravnega postopka	—	2 1	2
Predmet	Razred I.	II.		Skup.
Ekonomika podjetij	2	2	4
Gospodarsko računstvo	2	2	4
DEV SFRJ	2	2	4
Zgodovina delavskega gibanja	2	—	2
Gospodarski zemljepis	—	2	2
Zdravstvena vzgoja	1	—	1
Telesna vzgoja	2	2	4
Skupaj:	39	38	77
V predmetih je vključena učna snov začasnega minimalnega učnega načrta za splošnoizobraževalne predmete vajenskih, industrijskih in drugih šol s periodičnim poukom (poklicnih šol), ki ga je izdal republiški sekretariat za šolstvo v novembru 1963. Vskladitev tega začasnega minimalnega učnega načrta z dosedanjim je bila izvedena na konferenci ravnateljev administrativnih šol v Ljubljani dne 9. julija 1964.
ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET PTUJ
PREDMETNIK S ŠTEVILOM TEDENSKIH UR
šole za prodajalce v šolskem letu 1964/65 * 4 5 6 * * * * * 12
Predmet	I.	Razred II.	II
Slovenski jezik z estetsko vzgojo	4	4	3
Zgodovina delavskega in socialističnega gibanja	4		
Družbenoekonomska in politična ureditev SFRJ		3	3
Gospodarski zemljepis	3	2	
Zdravstvena vzgoja	2	—	2
Telesna vzgoja	2	2	2
Trgovinsko računstvo	4	4	4
Organizacija in poslovno spis je	4	4	4
Blagoznanstvo	5	6	6
Blagoznanski seminar	2	2	2
Knjigovodstvo	—	2	2
Aranžerstvo	2	2	2
Tuji jezik	4	4	4
Praktični pouk po programu —	V	vseh letnikih	
Skupaj	36	35	34
Skup
11
4
6
5 4
6
12
12 17
č
4
6
12
105
Med triletno učno dobo obiskujejo učenci letno teoretični pouk in praktični seminar iz blagoznanstva 18 tednov.
EKONOMSKA SREDNJA SOLA oddelek za zaposlene PTUJ
PREDMETNIK S ŠTEVILOM TEDENSKIH UR
za šolsko leto 1964/65
Predmet	Letnik L	II.	
Slovenski jezik	2	2
Zgodovina	2	2
Gospodarski zemljepis	2	2
Matematika	2	2
Gospodarska matematika	2	2
Politična ekonomija	—	—
Blagoznanstvo	2	2
Gospodarsko poslovanje	2	2
Knjigovodstvo	2	2
Skupaj:	16	16
Politično ekonomijo za II. letnik so opravili slušatelji že v prejšnjem predmetniku.
I. letniku
v.
KRONIKA
za šolsko leto 1964/65
26. in 27. avgusta: razredni popravni izpiti.
28. avgusta do 2. septembra: zaključni izpiti na ekonomskem, administrativnem in trgovinskem oddelku v jesenskem roku.
3.	septembra: vpisovanje dijakov v vse razrede.
4.	septembra: otvoritvena konferenca profesorskega zbora.
5.	septembra: začetek rednega pouka s proslavo; dijaki so prejeli navodila za redno šolsko delo in se seznanili z dolžnostmi in pravicami po šolskem statutu ter s šolskim in izvenšolskim redom.
14.	septembra: strokovna ekskurzija profesorskega zbora v Pomurje z ogledom gospodarske razstave v Gornji Radgoni in obratov konfekcijske tovarne »Mura« v Murski Soboti.
20.	septembra: roditeljski sestanek za starše dijakov novincev; o duševnih in telesnih razvojnih posebnostih dijaka mladostnika z odrazom na učno vzgojno delo je predaval ravnatelj.
23.	septembra: strokovne ekskurzije razredov v proizvodne tovarne.
13.	oktobra: druga delovna konferenca profesorskega zbora.
15.	oktobra: jesenski športni dan; razredi so tekmovali za šolsko prvenstvo v malem rokometu.
20.	oktobra: dan OZN; klub je pripravil manjšo razstavo, ki so si jo ogledali dijaki vseh razredov.
1.	novembra: komemoracija ob dnevu mrtvih; dijaki so se udeležili žalne svečanosti ob grobnici padlih za svobodo in položili venec.
12. novembra: tretja delovna konferenca za prvo redovalno obdobje.
28. novembra: šolska proslava ob dnevu republike; slavnostni govor je imela profesorica Ljubica Šuligoj; dijaki so izvajali kulturni program.
3. decembra: četrta seja profesorskega zbora.
22. decembra: dan JLA; dijaki, obvezniki predvojaške vzgoje, so imeli slavnostno akademijo z ogledom filma dogodkov med NOB.
30.	decembra: dijaki so imeli razredne zabavne prireditve ob novoletni jelki.
31.	decembra do 2. januarja: pouka prosti dnevi ob novem letu:
19.	januarja: 5. redna konferenca ob polletnem redovalnem obdobju.
21.	januarja do 3. februarja: zimski počitniški odmor.
8. februarja: proslava slovenskega kulturnega praznika ob drugi obletnici preimenovanja sole po heroju Jožetu Lacku in otvoritvi poslopja po preureditvi; dijaki so izvajali obsežen kulturni program; šola je izdala svoje drugo šolsko poročilo za šolsko leto 1963/64.

13.	februarja: drugi športni dan z ogledom mednarodnega športnega tekmovanja FIS na Pohorju.
14.	februarja: razredni roditeljski sestanki z analizo učnih uspehov.
22.	februarja: šesta redna konferenca profesorskega zbora za ekonomski oddelek.
11. marca: sedma redna konferenca profesorskega zbora za administrativni oddelek.
24.	marca: strokovne ekskurzije razredov v industrijska podjetja.
5. aprila: osma redna konferenca profesorskega zbora po opravljenem strokovnem ogledu posameznih članov zbora.
7. aprila: deveta redna konferenca za tretje redovalno obdobje.
11.	aprila: razredni roditeljski sestanki z analizo učnih uspehov tretje konferenčne dobe.
17. aprila: tretji športni dan z ogledom svetovnega namiznoteniškega prvenstva v Ljubljani.
24.	aprila: šolska proslava ob prazniku dela.
26. aprila do 3. maja: prvomajski prazniki — pouka prosto.
12.	maja: sprejem zvezne Titove štafete in lokalnih štafet.
12. maja: deseta redna konferenca profesorskega zbora.
20.	maja: -četrto tekmovanje v strojepisju in stenografiji administrativnih šol iz Maribora, Celja in Ptuja v Ptuju.
25.	maj: dan mladosti — pouka prosto; profesorski zbor je izvedel strokovno ekskurzijo po Dravski dolini v Šoštanj, z ogledom termoelektrarne, in Velenje, z ogledom kulturnega doma.
31. maja: zaključni razredi so prenehali z rednim delom; zvečer enajsta redna konferenca profesorskega zbora.
10.	junija: zaključek pouka za višje razrede in zaključna seja profesorskega zbora.
11.	do 14. junija: zaključni izpiti na administrativnem oddelku.
15.	do 21. junija: zaključni izpiti na ekonomskem oddelku.
22. junija: zaključna šolska proslava s podelitvijo spričeval.
21.	junija do 30. junija: zaključni izlet administrativnega oddelka; potoval je preko Zagreba v Split, bival nekaj dni v Zadru in se vrnil preko Rijeke domov.
21.	junija do 3. julija: maturantski izlet ekonomskega oddelka po Jugoslaviji; pot je vodila v Sarajevo (2 dni), Dubrovnik (2 dni), v Ulcinj (5 dni), z vrnitvijo preko Splita in Zagreba.
11. junija do 3. julija: obvezna učna praksa za dijake od I. do III. razreda ekonomskega oddelka po predpisanem učnem načrtu.
5. julija do 31. julija: obvezna učna praksa za dijake L razreda administrativnega oddelka po predpisanem učnem načrtu.
do 25. avgusta: poletne počitnice.
VI.
UVEDBA ORGANIZIRANEGA PRAKTIČNEGA POUKA v šolskem centru za blagovni promet v šol. letu 1964/65
Neposredna vzgoja in izobrazba mladih delavcev v trgovini je odgovorna naloga vseh poslovodij in starejših trgovinskih delavcev, kakor tudi delavskih svetov in upravnih odborov ter šole same. Ni dovolj, da vzgojimo za trgovino samo dobre strokovnjake, marveč moramo skrbeti, da nam doteka v trgovino pošten in zaveden kader delavcev, vzgojen v ljubezni do dela in stroke, s čutom odgovornosti za družbeno imovino ter kulturno postrežbo in predan našemu družbenemu razvoju.
V šolskem letu 1964/65 je bil prvič uveden prakični pouk trgovskih učencev na njihovih delovnih mestih. Praktični pouk izvajajo poslovodje poslovalnic oz. od njih pooblaščene osebe po predpisanem osnovnem učnem programu za trgovinsko stroko, izdanem od zavoda za strokovno izobraževanje SRS.
Nadzor nad izvajanjem praktičnega pouka vrši šolski center za blagovni promet v Ptuju za območje občin Ptuj in Ormož. Center v Ptuju je nastavil strokovnjaka, ki vrši inštruktažo in nadzor nad izvajanjem praktičnega pouka, obenem pa pomaga in svetuje posameznim poslovodjem.
Doslej je potekalo izobraževanje učencev v trgovinah brez enotnega načrta in sistema. Učenec je bil v nekaterih primerih le fizični delavec, ki je moral opravljati vsa pomožna dela, za njegovo strokovno izobraževanje pa je ostalo le malo časa.
Z nastavitvijo svetovalca praktičnega pouka na šoli za učence v trgovini se je izobraževanje le-teh znatno izboljšalo. Praktično učenje na delovnih mestih poteka po določenem programu. Svetovalec praktičnega pouka obišče med šolskim letom vse trgovine, kjer delajo učenci, in se prepriča o njihovem strokovnem izpopolnjevanju ter se pomeni s poslovodji o nadaljnjem delu in ostalih stvareh, ki zadevajo izobraževanje učencev.
Da bi pomagali poslovodjem pri praktični vzgoji učencev in dvignili nivo praktičnega znanja, sklicuje center za blagovni promet po potrebi seminarje za učence posameznih letnikov. Na teh seminarjih predava svetovalec praktičnega pouka. Seminarji so zelo dobro obiskani in zanimanje za obravnavano snov je od strani slušateljev v splošnem zadovoljiva.
Vsako leto učenci v trgovini opravljajo pred izpitno komisijo tudi izpit iz praktičnega znanja. Te izpite so v tem šolskem letu opravili vsi učenci in pokazalo se je, da je večina učencev obogatena s solidnim praktičnim znanjem. V povprečju lahko beležimo prav dober uspeh.
Prepričani smo, da bodo vzgojni uspehi še boljši, če bomo nadaljevali s takšnim delom in če bo sodelovanje med šolo in podjetji še v naprej tako tesno,- kot je bilo v tem šolskem letu.
Hinko Devičnik, svetovalec za praktični pouk
VII.
NAŠA ZADNJA JUTRANJA POMLAD
Vse bolj se je približeval mesec junij, ki smo ga pričakovali s tesnobo v srcih, saj je prav ta poletni čas odločal o naši prihodnosti. Odločilen je bil zato, ker smo prav takrat opravljali zrelostni izpit, to je maturo. Dnevi so tako hitro potekali in z njimi vse težave, ki so stale kot nepremostljive ovire pred nami. Vse se je končalo in sončnega junijskega dne smo prejeli diplome. Z njimi smo dobili mnogo koristnih napotkov za življenje. Tega dne smo se tudi za vedno poslovili od šolskih klopi, od burnega in brezskrbnega življenja.
Še isti dan, ko je že legal na zemljo mrak, smo se zbrali na železniški postaji, od koder smo krenili na maturantski izlet. Ta je pomenil za večino pravo okno v našo lepo domovino. Ko smo prispeli na Pragersko, smo se od tam z večernim vlakom odpeljali proti Zagrebu. Od tu smo nameravali takoj nadaljevati pot proti Sarajevu. Zato je bila toliko bolj neprijetna vest, da iz Zagreba ob tem času nimamo direktnega vlaka.
Tako smo morali v zgodnjem in deževnem jutru izstopiti na zagrebški postaji, nakar smo čakali na prvo zvezo enajst dolgih ur. Tačas smo uporabili za ogled mesta. Ne vem, toda zaradi utrujenosti in nerazpoložen j a se mi je morda zdelo, da se to mesto, ki ga sicer imajo nekateri za najlepše mesto v Jugoslaviji, ne more primerjati z našimi kraji kot so Maribor, Ljubljana ali Celje. Kljub vsemu temu sem zadovoljna, da sem to mesto le delno spoznala.
Po tem, daljšem sprehodu, smo sedli v sarajevski vlak. Vsi smo bili dobre volje in veselo smo si zapeli. Po večurni vožnji smo izstopili na sarajevski železniški postaji, ki resnično velja za eno naj lepših postaj v naši domovini. Ko smo stopali po sarajevskih ulicah, se mi je zdelo, da je to mesto, mesto iz pravljice. Lepe bele hiše, med njimi proti nebu mogočno kipeče stolpnice in ponosne džamije, ki so kraljice tega mesta. Vse to in še marsikaj je razgibalo naša srca in te lepote ne bomo tako kmalu pozabili.
Utrujeni od napornega potovanja smo se znašli v počitniškem domu, kjer sta nas presenetili čistoča in prijaznost uslužbencev. V počitniškem domu smo se počutili kakor doma.
Kljub utrujenosti smo drugo jutro že »rano ranili«, saj je bilo toliko stvari, ki bi si jih bili radi ogledali. Posebna znamenitost tega kraja je stari del mesta, pokrajinski etnografski muzej in džamije. Zelo me je pritegnila notranjost Gazi Husrevbegove džamije.
Ker nam je bila sreča naklonjena in smo imeli lepo vreme, smo se iz Sarajeva vozili na kopanje v termalno zdravilišče Ilidžo. Sarajevo nas je preveč prevzelo s svojo lepoto, zato smo ga neradi zapustili. Potem smo nadaljevali vožnjo proti Dubrovniku. V tem mestu, ki slovi kot naše najznamenitejše obmorsko mesto, smo si ogledali razne zgodovinske znamenitosti. Morje, mesto, ki se koplje v lučeh, lučke na morju, ogromne jate golobov, galebi nad pristaniščem, lahni valovi morja, vse to je prečudovito. Vsega tega ne more človek nikoli pozabiti.
Iz Dubrovnika smo z ladjo odpotovali v Ulcinj, kjer smo se ustavili dlje časa. Valovi in modrina morja so lahno pozibavali našo ladjo, beli galebi so
jo obkrožali in vsi mi, ki smo se prvič vozili po morju, smo bili presenečeni in neizmerno prevzeti od te lepote. Ob takih trenutkih je iz naših grl privrela vesela pesem. Tako se nam je zdela vožnja do Ulcinja kratka, da ne rečem prekratka.
Mestece Ulcinj, ki leži blizu albanske meje, je skromno, toda lep kraj. Plaža v tem kraju je prekrasna. Okoli nje so raztresene majhne in ljubke hišice. Stari grad mogočno stoji na skali in pripoveduje zgodovino o preteklih dneh.
Tudi v tem kraju smo se naužili sonca in morja, nekateri pa so zaužili tudi precej slane vode. Imeli smo s seboj pač tudi več neplavalcev. Iz Ulcinja smo hodili na izlete v okolico, zvečer pa smo prisluškovali zvokom kitar in otožnim črnogorskim napevom. In tedaj so nam misli nehote objele dom in zaželeli smo si, da bi bili kmalu spet doma.
Iz Ulcinja smo se vračali z ladjo po našem sinjem Jadranu proti Rijeki. Naša vmesna postaja je bila še mesto Split. Na poti domov smo se spominjali vsega lepega, kar smo doživeli na tem potovanju in niti zavedali se skoraj nismo, ko je pripeljal vlak v naše sloveče zgodovinsko mesto.
Angelca Fideršek
VIII.
ŠOLSKE ORGANIZACIJE IN OSTALE DEJAVNOSTI
1.	Dijaška šolska skupnost
V začetku šolskega leta 1964/65 so se sestali vsi predsedniki odborov razrednih skupnosti kot člani odbora šolske skupnosti, katerega predsednik je bila v tem letu Karla Kacjan, dijakinja 3. a razreda ESŠ. Na tem prvem sestanku šolske skupnosti je bil po razpravi sprejet naslednji delovni program za letošnje obdobje:
A. Delo odbora šolske skupnosti:
1.	Odbor šolske skupnosti se bo sestajal najmanj vsaka dva meseca, po potrebi pa tudi pred redovalno konferneco in po njej.
2.	Skupno z ZMS bo ŠS pomagala pri delu dijaških organizacij.
3.	Skupno z ZMS bo ŠS prirejala šolske proslave ob pomembnih praznikih, pripravila zaključno prireditev, organizirala razna tekmovanja itd.
4.	Odbor ŠS bo izmed svojih članov ustanovil komisijo za odpravljanje ovir pri učenju dijakov.
5.	ŠS bo pomagala dijakom, da se oskrbe z učbeniki in drugimi učnimi pripomočki. V ta namen bo v jeseni organizirala sejem knjig.
6.	Predsednik odbora ŠS se bo vsaj enkrat tedensko dogovarjal z vodstvom šole o delu ŠS.
7.	Predstavnik ŠS v svetu delovnega kolektiva šole bo zastopal interese dijakov. V ta namen mu bodo razredni predsedniki stalno poročali.
8.	V dogovoru z vodstvom šole bo ŠS ob polletju in ob koncu leta izrekla pohvale in podeljevala nagrade, prav tako pa tudi opomine.
9.	ŠS bo sodelovala pri mladinskih in drugih prireditvah kot n. pr. ob novoletni jelki, pustovanju itd.
10.	ŠS bo priporočala dijake, ki naj bi dobili štipendijo, upoštevajoč dober učni uspeh in slabo socialno stanje.
11.	ŠS bo informirala dajalce štipendij o uspehu dijakov-štipendistov.
12.	ŠS se bo povezala z izvenšolskimi organizacijami in drugimi šolami tako v kraju samem, kot tudi izven njega, prav posebej pa bo še nadalje vzdrževala stike s ŠS na ekonomski srednji šoli v Varaždinu.
B. Delo razrednih odborov šolske skupnosti:
1.	Razredni odbori se bodo sestajali vsakih 14 dni, razredni sestanki pa bodo enkrat mesečno.
2.	V sodelovanju z razredniki bodo razredni odbori po potrebi ustanavljali krožke.
3.	Razredni odbori bodo na sestankih razrednih skupnosti vedno seznanjali učence s pravicami in dolžnostmi dijaka ter v zvezi s tem razpravljali o posameznih vzgojnih vprašanjih.
4.	Razredne skupnosti bodo na svojih sestankih stalno razpravljale o obnašanju dijakov v šoli in izven nje, o odnosih do součencev, odraslih itd.
5.	Razredni odbori oz. razredne skupnosti bodo morale še bolj paziti na šolski inventar in čistočo v razredih.
6.	Predsedniki razrednih skupnosti bodo prisostvovali redovalnim konferencam profesorskega zbora in na njih pismeno poročali. Poročilo za redovalno konferenco bo sestavil ves razred na razrednem sestanku.
Ta program je vzpodbudil razredne skupnosti k uspešnejšemu delovanju, tako da je bil k'jub svoji pestrosti in zahtevnosti skoraj v celoti uresničen. Razredne skupnosti so vršile svoje delo v skladu s programom in ga še popestrile.
S svojim delovanjem je dijaška šolska skupnost kot samoupravni organ v letošnjem šolskem letu popestrila svoje delo in mnogo prispevala k vzgoji mladega človeka ter utrjevala njegov čut, da pripada h kolektivu na naši šoli.
Stane Tomšič
2.	Mladinska organizacija
Mladinska organizacija vključuje dijake ESŠ in Aš. Z delom v letošnjem šolskem letu ne moremo biti povsem zadovoljni. Vzroki za dokaj neuspešno delo so naslednji:
Na prvi redni delovni konferenci v oktobru mesecu je bil izvoljen 14 članski komitet. Novoizvoljeni predsednik Peter Jurkovič zadolžitve ni hotel sprejeti zaradi dela pri športnem društvu. Prva delovna konferenca je bila slabo pripravljena. Bilo bi se potrebno domeniti z bodočimi novinci, člani komiteta, ne pa nekomu kar vsiliti funkcijo. Tako dejavnost mladinske organizacije ni bila vidna do decembra meseca, ko smo v sporazumu z vodstvom šole in s partijsko organizacijo sklicali novo izvoljeni komitet. Tam je bila za predsednico izvoljnena Marija Vesenjak, dijakinja 3. a razreda. Zdaj je delo bolj zaživelo. Pri tem pripominjam, da je vodstvo šole gledalo na mla-dinsKo organizacijo kot na popolnoma samostojno politično-vzgojno organizacijo in se zato v njeno delo ni želelo vmešavati. Vedno pa je bilo na razpolago, če so ga mladinci potrebovali.
Člani komiteta v šolskem letu 1964/65 so bili:
Vesenjak Marija, predsednica, dijakinja 3. a razreda Kovač Bogdan, sekretar, dijak 3. b razreda Vukovič Štefka, blagajničarka, dijakinja 2. a razreda Božič Andrej, član, dijak 4.b razreda Jurkovič Peter, član, dijak 2. b razreda Dobnik Cirila, članica, dijakinja La razreda Kacjan Karolina, članica, dijakinja 3. a razreda Koser Frida, članica, dijakinja 3. b razreda Kovač Pepelka, članica, dijakinja 4. b razreda Langerholc Petra, članica, dijakinja l.b razreda Novak Julijana, članica, dijakinja 2. a razreda Stropnik Darko, član, dijak l.b razreda Torič Ana, članica, dijakinja 4. a razreda Zorčič Bron j a, članica, dijakinja l.b razreda
Po sestanku v decembru mesecu so bili sklicani še trije sestanki komiteta. Na njih smo obravnavali probleme dijakov našega zavoda. Zainteresiranost za delo je bila pri dijakih majhna, kar je vzrok tudi v tem, ker so dijaki večinoma vozači in se odpeljejo domov kmalu po končanem pouku.
Sistematično je delo mladinske organizacije potekalo preko mladinskih ur po vseh razredih. Programi mladinskih ur so zajeli aktualne politične dogodke doma in v svetu, zgodovino delavskega gibanja, šport itd. Organizirali smo proslave ob dnevu republike, 8. februarju in ob dnevu zmage. Tudi novoletne čajanke po razredih so bile dobro organizirane. Maturantski ples, ki je bil v februarju, je tudi pokazal na precejšnje organizacijske sposobnosti mladine našega zavoda. Člani mladinske organizacije so bili naročeni na mladinski tisk, to je na »Mladino«. Na splošno je bilo delo mladinske organizacije razdeljeno na ideološko-politično, kulturno-prosvetno in športno dejavnost, kjer je bilo najplodnejše, saj smo dosegli na športnih tekmovanjih nekaj vidnih rezultatov.
Stenografsko in strojepisno tekmovanje dijakinj 2. letnika administrativnih šol nam letos ni prineslo ugodnih rezultatov. Ostale šolske organizacije kot so Počitniška zveza, Planinska zveza, RK in Klub OZN so kar dobro delovale.
Omeniti je treba še delovne akcije nekaterih razrednih aktivov v jeseni, to je pospravljanje poljskih pridelkov na kmetijskih kombinatih v Ptuju in Ormožu. Zaslužek so razredni aktivi uporabili za zaključne izlete.
Predstavnica mladinskega komiteta se je udeležila dveh posvetovanj ESŠ v Ljubljani in Mariboru, na katerih so razpravljali o liku dijaka strokovnih šol in o organizaciji počitniške prakse. Čeprav je delo mladinske organizacije v letošnjem šolskem letu iz navedenih vzrokov zaživelo pravzaprav šele v II. polletju, le ne moremo prezreti nekaterih uspehov. V prihodnje želimo, da delo te organizacije ne bi slonelo le na posameznikih, temveč naj zajame vse širši krog mladine. V prihodnje moramo biti pozorni na letošnje napake in jih sproti odpravljati. Vsekakor je potrebna tesna povezava z občinskim komitetom, od katerega pričakujemo vsestransko pomoč.
Ljubica Šuligoj
3.	Klub OZN
Na pobudo nekaterih prvošolcev smo 23. oktobra i964 ustanovili Klub OZN in ga imenovali »Klub mladih ekonomistov«. Izvolili smo vodstvo Kluba, ki pa žal nalog ni vzelo resno, saj ni iskalo povezave z mentorjem. Tako je bil klub pred tem, da razpade. 2. aprila smo izmenjali vodstvo. Za predsednico je bila izvoljena Sonja Valentin, dijakinja l.b razreda ESŠ, za podpredsednico Vida Kelner, dijakinja 2.b razreda ESŠ in za blagajničarko Nada Meglič, dijakinja l.b razreda ESŠ. Novo vodstvo je pričelo intenzivno delati, vendar je slabo delo prejšnjega vodstva imelo za posledico, da je število članov padlo. Ostalo jih je le 11. Nadaljnje intenzivno delo kluba bo nedvomno pripomoglo k temu, da se bodo v prihodnjem šolskem letu vanj vključili novi člani, saj je med mladino precejšnje zanimanje za politična vprašan ja v svetu.
Delo kluba se je odvijalo na sestankih, na katerih so bili navzoči tudi predstavniki občinskega centra klubov OZN. Člani kluba so pripravljali predavanja in tem je nato sledila diskusija. Tako smo med drugim preštudirali Ustanovno listino OZN, gradivo VIII. kongresa ZKI, Graditev nove Jugoslavije, gospodarstvo Jugoslavije od 1945. leta dalje itd. Predavanja so spremljali tudi politični dogodki v svetu.
Ob dnevu mladosti smo priredili razstavo pod naslovom »Tito — borec za mir v svetu«. Razstavo so si ogledali dijaki pri urah zgodovine in geografije. Prav tako smo imeli v vitrinah drugega nadstropja med letom razstavljene fotografije in drugo literaturo o OZN.
Na koncu pripominjam, da je bil Klub OZN na šoli formiran komaj letos, zato so razumljive začetne težave. Kljub temu pa ne moremo preko premajhnega udejstvovanja članov. Pričakujemo, da bo v prihodnje delo Kluba OZN uspešnejše.
Ljubica Šuligoj
4.	Počitniška zveza
število članov Počitniške zveze se je v tem šolskem letu povečalo. Zanimanje za organizacijo raste, saj mladina rada poceni potuje in čimveč vidi. To pa je tudi glavni namen te organizacije. Vsak mladinec oz. mladinka hoče spoznati svojo ožjo domovino in bratske republike, pri čemer mu najugodneje pomaga Počitniška zveza.
Tako sta v tem letu celotna zaključna letnika ekonomske srednje in administrativne šole pristopila k Počitniški zvezi, ker jim je članstvo v tej organizaciji zelo pocenilo maturitetni izlet.
Glavna naloga družine je bila v tem letu pridobiti čimveč novih članov. Njihovo število bi se prav gotovo še povečalo, če bi bila članarina nekoliko nižja. Visoki zneski, ki so potrebni za šolske potrebščine, marsikateremu dijaku ne dopuščajo, da bi si privoščil še izdatek za članarino Počitniške zveze.
Oba zadnja letnika sta bila v mesecu juniju na zaključnem izletu po Jugoslaviji. Po vseh mestih, kjer sta se ustavila, sta uporabila legitimacije Počitniške zveze. Zaključna razreda ESŠ sta se mudila v Sarajevu, Dubrovniku in Ulcinju, zaključna razreda AŠ pa v Zadru. Ob tej priliki so bili
dijaki resno zavzeti za Počitniško zvezo in dogovorili so se, da bodo ostali še v naprej njeni zvesti člani.
Ker je bila obvezna praksa za dijake v tem šolskem letu v drugi polovici junija in prvi polovici julija, skupinskega izleta ni bilo mogoče organizirati. Zato pa je več dijakov v počitniškem prostem času potovalo po Jugoslaviji in si pomagalo z legitimacijami Počitniške zveze.
Jože Čič
5.	Športno društvo
Društvo že četrto leto aktivno dela. Aktivnih članov je 72. V društvo so vključeni dijaki ESŠ, AŠ in ŠC.
Delovne sekcije: atletika (moški in ženske), orodna telovadba (ženske), rokomet (moški in ženske), košarka (moški in ženske) ter ritmika — folklora (ženske).
Nastopi in tekmovanja
1.	Atletika:
V septembru smo sodelovali z dvema ženskima ekipama (ESŠ in AŠ) v okviru JŠI na občinskem atletskem prvenstvu v Ptuju, kjer smo dosegli 1. mesto (ESŠ) in 2. mesto (AŠ). Z izbrano vrsto smo sodelovali v Mariboni, kjer smo zasedli 3. mesto.
2.	Orodna telovadba:
Ženska vrsta je nastopila meseca marca na okrajnem prvenstvu srednjih šol v mnogoboju. Zasedla je 6. mesto. Med posameznicami je bila najboljša Anica Vrtič, ki se je uvrstila na 4. — 5. mesto. Ta dijakinja je sodelovala tudi na republiškem srednješolskem prvenstvu v Ljubljani in zasedla 5. mesto. Prav tako se je udeležila tudi republiškega tekmovanja pri »Partizanu« za II. razred v Ljubljani, kjer se je uvrstila na 2. mesto, in državnega prvenstva, na katerem je zasedla 16. mesto.
3.	Rokomet:
a)	V mesecu oktobru smo izvedli v okviru športnega dne medrazredni rokometni turnir. Sodelovale so vse tri šole: ESŠ, AŠ in ŠC. Prvo mesto pri ženskah so zasedle dijakinje 4. a razreda ESŠ, prvo mesto pri moških pa prav tako dijaki ESŠ.
b)	V juniju smo sodelovali na občinskem srednješolskem rokometnem prvenstvu. Rezultati: moški — ESŠ prvo mesto; ženske — ESŠ prvo mesto. AŠ drugo mesto.
4.	Košarka:
Moški so odigrali 2 tekmi z drugimi šolami.
5.	Ritmika:
Ritmična skupina je sodelovala na propagandnem telovadne nastopu v Kidričevem. Pripravila je vajo z obroči. V okviru 20. obletnice osvoboditve so nastopile dijakinje z vajo s kiji na akademiji v Kidričevem. Pripravili smo tudi množično vajo s kiji za telovadni nastop v Ptuju, ki je bil organiziran v okviru 20. obletnice osvoboditve.
6.	V maju smo se udeležili pohoda po poteh osvobojenega Ptuja s šestimi ženskimi ekipami, ki so zasedle naslednja mesta:
1.	mesto: učenke 2. a ŠC
2.	mesto: dijakinje ESŠ
4.	mesto: učenke 2. c ŠC
5.	mesto: učenke 2. a AŠ
6.	mesto: dijakinje 2. b AŠ
7.	mesto: učenke l.c ŠC
7.	V športnih dneh smo si ogledali smučarska tekmovanja FIS na Pohorju in SPENI v Ljubljani.	Heda Kreutz
6.	Poročilo o delu RK
V	organizacijo Rdečega križa na ekonomski srednji šoli v Ptuju je včlanjenih 206 dijakov. Bolj kakor s skupnimi akcijami so delo opravljali razredni odbori. Skrbeli so za čistočo v učilnicah, sanitarnih prostorih in po hodnikih.
V	tednu RK smo imeli po vseh razredih predavanja o razvoju in vlogi RK v svetu. Dijaki so se sami pripravljali še za druga predavanja kot n. pr. o TBC, alkoholizmu, vzgoji mladine, osebni higieni, odnosih med mladino in odraslimi itd.
Da bi bile higienske razmere na šoli čimbolj urejene, smo zbrali po 100 dinarjev od vsakega dijaka za dodatna čistilna sredstva in druge higienske potrebščine (milo, toaletni papir).
Organizacija RK je kupila za pobrano članarino brisače za vse razrede. Za čistočo brisač so skrbeli reditelji.
V	tem šolskem letu se je organizacija RK precej posvečala vzgojno-izobraževalnemu delu, predvsem pravilnemu medsebojnemu odnosu med dijaki, dijaki in profesorji, dijaki in odraslimi ljudmi. Trudili smo se, da bi v dijakih okrepili čut za humanost, pravico in pomoč drugim.
Člani RK so bili tako v tem šolskem letu na naši šoli kar aktivni. Razen v šoli pa delajo nekateri naši dijaki tudi v terenskih organizacijah RK.
Bogdana Zorko
7.	Mladinski tisk
Zanimanje za branje se je med našimi dijaki v zadnjem času precej povečalo. Omenim naj, da je bilo na »Mladino« v tem šolskem letu naročenih kar 113 dijakov. Mnogi so pokazali tudi veselje, da bi si ustvarili svojo lastno knjižnico. Iz ESŠ je bilo 23 rednih naročnikov na zbirko »Kondor«, iz AŠ in ŠC pa 40. Dijaki AŠ in ŠC so poleg tega v tem šolskem letu naročili še 1205 knjig (ponatisov) zbirke »Kondor« v vrednosti 268.700 dinarjev. Te knjige, ki so kvalitetno dobre, saj gre za dela slovenskih klasikov in prevode svetovno znanih piscev, so bile dijakom zaradi primerne cene (200 do 300 dinarjev izvod) dostopne. Želimo, da bi zbirka »Kondor« tudi v prihodnje nudila našim ljubiteljem knjig ceneno in kvalitetno knjigo!
Drago Šuligoj
8.	Kulturno-umetniška dejavnost na šoli
V	začetku šolskega leta so bile na AŠ ustanovljene štiri recitacijske skupine, ki so poleg šolske skupnosti skrbele za program šolskih proslav. Naštudirale so več solo in zbornih recitacij (Desanka Maksimovič: Krvava bajka, Tone Pavček: Pesem revolucije, Janez Petrovšek: Jesen 1943, Matej Bor: Mati sanja, Karel Destovnik-Kajuh: Kralj Matjaž itd.). Z eno izmed teh so dijaki sodelovali tudi na centralni občinski proslavi ob 1. maju — prazniku dela.
Nameravali smo izdati tudi dijaški list, vendar smo dobili premajhno število prispevkov. Te hranimo in če bomo dobili še kaj novih, se bo naša želja v prihodnjem šolskem letu lahko uresničila.	Drago Šuligoj
IX.
KNJIŽNICE IN STROKOVNE ZBIRKE
1. Strokovna knjižnica
Ob zaključku šolskega leta 1964/65 je štela strokovna knjižnica 520 knjig in skript. V primerjavi s preteklim šolskim letom se je povečala za 80 knjig. Poleg profesorjev in učiteljev so si knjige izposojevali tudi dijaki četrtih letnikov za izdelavo diplomskih nalog. Knjižnica je izposojala knjige dnevno, in to v glavnem dopoldanskem odmoru.
Knjižnica je naročena na naslednje revije in časopise: Nova trgovina, Sodobna pisarna, Turistični vestnik, Telesna kultura, Stenodaktilograf, Umetnost in kultura, Bančni vestnik, Ekonomska revija, Informator, Privredni pregled, Občan, Komunist, Naši razgledi, Večer, Gospodarstvo, Uradni list SFRJ, Uradni list SRS. Stalno sprejemamo tudi 2 zbirki strokovnih knjig, in sicer »Informatorjev priročnik za kadrove« 'ter »Organizacija i ekonomika poduzeča«.
V	šolskem letu 1964/65 si je iz strokovne knjižnice 35 izposojevalcev
izposodilo 241 knjig.	Zora Lenart
2. Slovenska dijaška knjižnica
Slovenska dijaška knjižnica se je v šolskem letu 1964/65 obogatila s 36 leposlovnimi deli domačih in tujih avtorjev. Ob zaključku šolskega leta 1964/65 šteje tako knjižnica skupaj 928 zvezkov. Še v naprej smo naročeni na »Svetovni roman« in na dela, ki izhajajo pri založbi »Borec«.
Knjižnica je letos izposojevala knjige trikrat tedensko. Poleg obeh varuhov knjižnice so pri izposojevanju knjig pridno pomagale dijakinje ESŠ Vukovič Štefica, Planinc Ida, Kacjan Karla in učenki iz šolskega centra za blagovni promet Gabcrc Katica in Levačič Nežika. Vseh obiskovalcev je bilo 183, ki so si med letom izposodili 612 knjig. Dijaki so največ iskali dela domačih in tujih avtorjev, ki so bila predpisana za obvezno domače branje. Prednjačili so avtorji: Trdina, Jurčič, Kersnik, Cankar, Prežih, Ingolič in drugi. Ponovno se je pokazala ta pomanjkljivost, da nimamo večje število dvojnic. Zato smo morali dijake tudi večkrat napotiti v mestno in študijsko knjižnico.
Vse leto smo si prizadevali, da bi na novo uredili knjižnico, kot to zahtevajo novi predpisi. To nam zaradi prezaposlenosti in drugih objektivnih razlogov ni uspelo. K temu delu bomo pristopili ob pričetku novega šolskega leta, če bomo do tedaj prejeli že večkrat naročene obrazce in druge tiskovine.
Marija Svetelšek
Drago Šuligoj
3.	Angleška dijaška knjižnica
V	šolskem letu 1964/65 je imela knjižnica za pouk angleškega jezika na ekonomski srednji šoli v Ptuju 95 knjig. Od prejšnjega šolskega leta se je knjižna zbirka povečala za 6 knjig, in sicer z naslednjimi:
R. Ganthony: A Message from Mars
R. M. Ballantyne: The Coral Island
J. Buchan: The Thirty-nine Steps
H. G. Wells: The Invisible Man
H. Melville: Moby Dick
J. Buchan: The Power House
Vse te knjige, ki so prirejene izdaje angleških in ameriških literarnih del za tuje študente, služijo učencem za domače branje. To so dela iz mladinske literature, ki so prevedena že skoraj v vse svetovne jezike kot Stevensonova Črna puščica in Otok zakladov, M. Twainove Pustolovščine Toma Sawyerja, znano delo H. Melvillea Moby Dick, Wellsov Nevidni človek, Haggardova Jutranja zvezda, pripovedke ter odlomki iz življenja znanih mož angleške zgodovine. Vsa dela so snovno in jezikovno zanimiva.
V	teh knjigah je konstrukcija stavka poenostavljena tako, da povprečnemu dijaku na šolah II. stopnje ne more povzročati posebnih težav. Prav tako je besedni zaklad, ki ga te knjige obsegajo, učencem znan že v veliki meri.
Za dijake 3. in 4. letnika je bilo to čtivo obvezno, ostali pa so se ga tudi lahko posluževali. Vsak je dobil knjigo, iz katere je. moral izpisati neznane besede, poiskati v slovarju njihov pomen ter napisati kratko obnovo prebranega dela. Namen tega je, da se dijak nauči uporabljati slovar in angleški jezik v pismenem izražanju, kar je najboljša osnova govoru.
Jože Čič
4.	Nemška dijaška knjižnica
Nemška dijaška knjižnica na ekonomski srednji šoli šteje 32 knjig. To število se v tem šolskem letu ni povečalo. Te knjige služijo dijakom za domače branje. Poslužujejo se jih dijaki 3. in 4. letnika.
Doroteja Minko
5.Geografska zbirka
Ob zaključku šolskega leta 1964/65 šteje geografska zbirka na ekonomski srednji šoli v Ptuju 23 geografskih kart in globus. Prav tako vsebuje naša zbirka še turistično karto in avto karto Slovenije. V tem šolskem letu smo naročili več novih zemljevidov, ki naj bi izpolnili staro zbirko, vendar nam jih niso dostavili.
Geografska zbirka je urejena v sobi za starše, v posebej za to izdelani omari.	Franc Kovačič
6.	Blagoznanstvena zbir K a
Blagoznanstveno zbirko smo v šolskem letu 1964/65 precej izpopolnili. Čeprav je bila nabava dodatnih učil zelo draga, smo imeli vedno razumevanje glede finančnih sredstev. Tudi samo delo pri urejanju laboratorija je zahtevalo precej časa. V tem šolskem letu smo pričeli z rednimi laboratorijskimi vajami. V sklopu ekonomske srednje šole je tudi vajenska šola za blagovni promet, zato so bili prostori v kabinetu in učila dobro izkoriščeni. V laboratoriju je prostora za 16 dijakov. Zaradi tega smo morali razrede deliti na dve ali celo tri skupine. Za laboratorijsko delo je bila določena ena ura tedensko. Tako so dijaki prišli na vrsto vsak drugi ali tretji teden.
V laboratoriju so si dijaki utrjevali pridobljeno znanje, ki so si ga bili osvojili že pri pouku. Večinoma so izvajali eksperimente samostojno, oz. v skupinah po dva ali trije, kar je bilo odvisno od vrste poskusov. Priznati moramo, da se je snov z laboratorijskim delom znatno bolj utrdila, saj včasih zaradi pomanjkanja časa marsikatero, tudi pomembno snov, pri pouku le bežno omenimo.
Zbirka ima na razpolago vse kemikalije, ki so za redno delo nujno potrebne. Dve leti smo uporabljali male TOS mikroskope. Te smo prodali osnovni šoli Cirkovce pri Ptuju. Namesto njih pričakujemo v novem šolskem letu večje, ki bodo povečali do 500-krat. Šola ima na razpolago diaprojektor, episkop, mikrodiaprojektor in 16 milimetrsko zvočno kinoaparaturo. Prav ta pa je zelo pomembna za pouk blagoznanstva. Zaradi pomanjkanja časa si ni mogoče ogledati vseh ali vsaj bistvenejših tehnoloških procesov v tovarni. Marsikatere tovarne pa tudi ne dovoljujejo ogledov, zato lahko s filmom prikažemo dijaku tehnologijo blaga, ki ga ne more nadomestiti nobena razlaga. Škoda je le, da je izbor filmov zelo skromen.
Vrednost, osnovnih sredstev in potrošnega materiala v blagoznanstveni zbirki znaša 2,300.000 din. Čeprav je zbirka trenutno dobro opremljena, bo treba stremeti za tem, da jo bomo izpopolnjevali in prilagajali sodobnim potrebam.
Tone Lorger
7.	Fizkulturna zbirka
Zbirka se v tem solskem letu ni spremenila. Šola ima lepo telovadnico z vsemi potrebnimi funkcionalnimi prostori. Pouk telesne vzgoje se v zimskem času in ob slabem vremenu odvija v telovadnici. Ostale redne ure telovadbe pa opravimo na stadionu ŠD Drave.
Telovadnica je primerno opremljena in ima na voljo blazine, dve kozi, konja, odrivno in prožno desko, nizko in visoko bradljo, švedsko Iclop, drogi kroge, vrv za plezanje, lestve, konstrukcijo za odbojko, koše za košarko in žoge za vse športne igre. Poleg tega imamo še razne športne rekvizite (kije obroče, medicinke). V telovadnici je tudi klavir. Vrednost zbirke znaša okrog 580.000 din.
Heda Kreutz
8.	Strojepisna zbirka Varuha: Feliks Peklar in Pavlina Augustin
Šola ima funkcionalno zelo dobro opremljeni dve strojepisnici za pouk strojepisja in stenodaktilografi j e.
Stanje inventarja v strojepisnicah na dan 10. junija 1965:
	Kom.	vred.	Odpisi	vred.
1. PISALNI STROJI		Nab.		Sed.
a) pisalni stroj »Biser«	18	1,890.000	756.000	1,134.000
b) pisalni stroj »Optima«	12	1,003,000	403.200	604.800
c) pisalni stroj »Rheinmetall«	10	860.000	344.000	516.000
d) pisalni stroj »Tops-S-3«	4	968.000	96.800	871.200
e)	pisalni stroj »Tops-S-3«, dolgi valj f)	v letu 1965 so bili nabavljeni	1	302.000	30.200	271.800
pisalni stroji »Tops-S-3«	3	900.000	—	900.000
Skupaj pisalni stroji	48	5,928.000	1,630.200	4,297.200
2. OSTALI APARATI				
a) diktafon »Philips«	1	208.000	—	280.000
b) razmnoževalni stroj »Briico Special-	:< 1	9.240	5.544	3.696
c) v letu 1965 nab. ojačevalnik EO-0951	1	62.100	—	62.100
mikrofon MD 8 C	1	42.550	—	42.550
zvočnik	2	13.560	—	13.560
Skupaj aparati	6	407.450	5.544	401.906
3. POHIŠTVENI INVENTAR				
a) strojepisne mizice	40	580.000	232.000	348.0C0
b) v letu 1965 nab. strojepisne mizice	4	84.000	—	84.000
c) vrtljivi stoli	40	264.000	79.200	184.800
d) v letu 1965 nab. vrtljivi stoli	4	34.000	—	34.000
Skupaj pohištveni inventar	—	962.000	311.200	650.800
4. SKUPNA VREDNOST INVENTARJA		7,297.450 ^	1,946.944	5,350.506
Pri pouku strojepisja in stenodaktilografije so se uporabljali naslednji učni in strokovni pripomočki, ki so last dijaške skupnosti: Strojepis I in II (izdala dopisna šola), S troj epis (Christof-Rakuša), Prepisni teksti (20 kompletov), Spretnostne vaje (8 kompletov), Oblikovne sheme in Neoblikovani primeri oblikovanja (19 kompletov).	‘i
Obremenitev strojepisnice v šolskem letu 1964/65 je. bila povprečno 60 učnih ur na teden, zato so bile okvare na pisalnih strojih pogoste, saj je bilo med letom v popravilu 82 strojev, ob koncu šolskega leta pa so bili’ vsr s‘trpji oddani v generalno popravilo in čiščenje.	Feliks Peklar
X.
POROČILO O TEKMOVANJU V STROJEPISJU IN STENOGRAFIJI
V sredo, 19. maja 1965, je bilo na administrativni šoli v Ptuju IV. vsakoletno, že tradicionalno tekmovanje dijakinj drugih — zaključnih — razredov administrativnih šol Celja, Maribora in Ptuja v stenografiji in strojepisju.
Po temeljitih tehničnih pripravah, ki so bile predhodno izvršene, je tekmovanje slovesno otvoril tov. Franc Voda, namestnik tajnika občinske skupščine v Ptuju in to v imenu pokrovitelja tega tekmovanja.
Tekmovanje je obsegalo v strojepisju 10-minutni hitrostni prepis teksta z znane predloge. Ta se je ocenjeval po normah tekmovalnega pravilnika. Tekmovanje v stenografiji je obsegalo zapis v stenogram neznanega besedila v stopnjevani hitrosti 120—140—160—180—200 zlogov v vsaki minuti diktata =' 800 zlogov — dešifriranje 60 minut.
Vsaka šola je v posamezni disciplini tekmovala s petimi tekmovalkami.
Kot gost se je tekmovanja udeležil prof. Rudolf Rakuša, nestor in avtor reformirane slovenske stenografije ter pisec številnih stenografskih in strojepisnih učbenikov.
Tekmovalne komisije:
—	za strojepis: Feliks Peklar, predsednik, Ptuj, Štefka Slivnik iz Maribora, Poldka Prelog in Tinka Savnik iz Celja, Ruža Kosi in Vida Slavinec iz Ptuja — vsi člani komisije in tudi korektorji.
—	za stenografijo: Marija Murat, predsednica, Ptuj, Viktorija Šilc in Desanka Legat iz Maribora, Jože Zupan iz Celja ter Pavlina Augustin in Marija Pešec iz Ptuja — vsi člani komisije in korektorji.
a) Rezultati tekmovanja v strojepisju
Priimek in ime	Šola	Bruto udarci	štev. nap.	Hitrost v min.	% napak
1. Vedečnik Irena	Celje	3.464	6	331,4	0,2
2. Ambrožič Anuša	Maribor	3.415	23	284,0	0,7
3. Zupanc Anica	Maribor	3.539	29	281,4	0,8
4. Plohl Katica ,	Maribor	3.127	14	277,7	0,4
5. Skoliber Silva	Ptuj	3.617	34	276.7	0,9
6. Vesenjak Marija	Maribor	3.127	15	275,2	0,5
7. Jesenek Bernarda	Celje	3.185	20	268,5	0,6
8. Ritonja Ruža	Maribor	3.540	35	266,5	0,99
9. Adamič Majda	Celje	3.279	31	250,4	0,8
10. Mastnak Darinka	Celje	3.181	30	243,1	0,9
11. Starc Doroteja	Celje	2.983	23	240,8	0,8
12. Korošec Silva	Ptuj	3.270	39	230,0	1,2
13. Gavez Marija	Ptuj	3.171	37	224,6	1,2
14. Forstnerič Irena	Ptuj	3.438	60	193,6	1,8
15. Fuchs Metka	Ptuj	3.324	66	167.4	2,0
b) Rezultati tekmovanja v stenografiji
Priimek in ime	šola	Dosežena hitrost	točnosti %
1. Gričnik Marija	Celje	200 zl./min.	99,60
2. Jošt Terezija	Celje	200 zl./min.	99,58
3. Mohorko Matilda	Ptuj	200 zl./min.	99,50
4. Žolgar Branka	Celje	200 zl./min.	99,10
5. Kokličič Marija	Maribor	200 zl./min.	99,00
h. Petelinšek Rozika	Celje	180 zl/min.	99,60
7. Dežman Nada	Maribor	180 zl./min.	99,50
8. Dolžan Nevenka	Maribor	180 zl./min.	99,15
9. Urankar Anica	Celje	180 zl./min.	99,00
10. Omahen Jožica	Maribor	180 zl./min.	98,90
11. Podplatnih Anica	Ptuj	180 zl./min.	98,71
12. Zlatič Radomir	Maribor	180 zl./min.	98,40
13. Pušnik Štefka	Ptuj	180 zl./min.	98,30
14. Metličar Irena	Ptuj	160 zl./min.	98,50
15. Horvat Justina	Ptuj	160 zl./min.	98,30
Teme tekmovalnih tekstov:
—	strojepis: Organizacija strojepisne službe
—	stenografija: Mladina in samoupravljanje
Tekmovanje ni uspelo samo zaradi odlične in brezhibne organizacije, temveč je tudi pokazalo, da dosegajo dijakinje administrativnih šol lepe in vzpodbudne rezultate v stenografiji in strojepisju. V kolikor bi pri tekmovalkah ne prišlo do tako velike psihične napetosti, bi po sposobnostih, ki so jih tekmovalke imele, bili rezultati presenetljivo visoki in bi potrdili že mnoge dokaze, da obstoj administrativnih šol, glede kvalitete, ni problematičen. Veliko znanja, fizične in psihične vzdržljivosti so pokazale na tem tekmovanju tekmovalke iz Celja, popolnoma pa so odpovedale naše tekmovalke, predvsem v strojepisju. Zamerimo jim lahko preveliko vnemo po dobrem plasmaju, zaradi česar jim je odpovedala koncentracija, saj so po doseženih bruto udarcih v povprečju med najboljšimi.
Najboljših pet tekmovalk v posamezni disciplini je bilo nagrajenih s praktičnimi nagradami. Pr zaključni svečanosti so se o uspehih na tekmovanju zelo pohvalno izrazili tov. Franjo Lipko, ravnatelj mariborske administrativne šole, tov. Franc Voda, zastopnik pokrovitelja in tov. Jože Stropnik, ravnatelj ptujske administrativne šole.
Zahvaljujemo se skupščini občine Ptuj za pokroviteljstvo tekmovanja.
Predsednik tekmovalne komisije: Feliks Peklar
XI.
2.
3.
4.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
18.
19
20.
21.
22.
28.
29.
32.
33.
34.
35.
SEZNAM UČENCEV IN NJIH USPEH ob koncu šolskega leta 1964/65
1. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA
1. n razred
Razrednica; Doroteja Minko Izdelali so:
z odličnim uspehom:
1. Dobnik Cirila
s prav dobrim uspehom : Horvat Ivanka	5 Štebih Frančiška
Strelec Božislava	6. Veselko Milena
Štagar Marija
z dobrim Brumen Alojzija Bur jan Nada čavničar Marta Gojkošek Marija Kacjan Marijana Klajnšek Marta
uspehom:
13.	Lampret Marija
14.	Mojzer Marjana
15.	Pintarič Marta
16.	Razlag Silva
17.	Zadravec Vlado
z zadostnim uspehom:
Drevenšek Angela Fridl Angela Hertiš Marija Jerenko Marta Kokot Štefanija
Flerga Anica Majcen Pavla
23.	Kotar Tatjana
24.	Pohleven Marija
25.	Štokelj Jelko
26.	Tetičkovič Olga
27.	Trstenjak Ljudmila
Niso izdelale:
30.	Majerič Marija
31.	Vek Anica
Popravni izpit so imele:
Danijel Zora (ne. - razr. izpit) Habjanič Marija (sl.)
Ivanuša Anica (sl., zg.) Kolmančič Anica (ze.)
36 Korže Angela (zg., ze.)
37.	Marin Anka (zg.)
38.	Polajžar Božena (gr., gp.)
39.	Sivilotti Milka (sl.)
Izpit so opravile:
Danijel Zora, razredni uspeh dober Habjanič Marija, razredni uspeh zadosten Kolmančič Anica, razredni uspeh zadosten Marin Anka, razredni uspeh zadosten Sivilotti Milka, razredni uspeh zadosten
Ivanuša Anica
Izpita nista opravili:
Pola j žar Božena
K izpitu ni prišla:
Korže Angela
Med šolskim letom izstopile:
40.	Cizerl Justina
41.	Leben Angela
42.	Turnšek Danica
1.	b razred
Razrednica: Ljubica Šuligoj Izdelali so:
z odličnim uspehom: nihče
s prav
L Levstek Katarina
dobrim uspehom:
2.	Meglič Nada
z dobri
3.	Dostal Cvetana
4.	Komel Alenka 5 Matuš Irena
6.	Ozmec Marta
7.	Purg Nada
z z a d o s t
13.	Andrič Bogdan
14.	Korošec Vlasta
15.	Pernat Danica
18.	Brecelj Ilonka
19.	Fras Marica
20.	Hojnik Pavla
uspehom:
8.	Rojic Lidija
9.	Stropnik Darko 10 Valentin Sonja
11.	Veldin Marjana
12.	Veršič Elizabeta
im uspehom:
16.	Petrovič Nada
17.	Prelog Marjana
izdelali:
21.	Predovnik Žarko
22.	Slameršak Angela 23 Zelenik Terezija
Popravni izpit so imeli:
24.	Brodnjak Angela (ne., gr.)
25.	Čuš Elizabeta (gp.)
26.	Jerenko Angela (zg.)
27.	Kralj Branka (an.)
28.	Langerholc Petra (an.)
29.	Matjašič Darinka (ma., sg.)
30.	Petrovič Vladimir (kn., sg.)
31.	Romih Vekoslava (gp.)
32.	Stanič Majda (gp., sg.)
33.	Vidovič Marija (an.)
34.	Vindiš Štefka (sl., sg.)
35.	Vinkler Silva (ze., gp.)
36.	Zorčič Branja (an.)
Izpit so opravili:
Čuš Elizabeta, razredni uspeh zadosten Jerenko Angela, razredni uspeh zadosten Kralj Branka, razredni uspeh zadosten Langerholc Petra, razredni uspeh zadosten Petrovič Vladimir, razredni uspeh zadosten Romih Vekoslava, razredni uspeh zadosten Vinkler Silva, razredni uspeh zadosten Zorčič Bronja, razredni uspeh zadosten
Izpita niso opravile:
Stanič Majda Vidovič Marija
K izpitu ni prišla:
Vindiš Štefka
Med šolskim letom izstopili:
40.	Smodiš Marija
41.	Tasovac Mira
42.	Zelenik Nada
37.	Gajzer Boris
38.	Hibšer Silvo
39.	Muršič Silva
Brodnjak Angela Matjašič Darinka
2.	a razred
Razrednica: Marija Svetelšek Izdelali so:
z odličnim uspehom: nihče
s prav dobrim uspehom :
1.	Dobrovnik Elizabeta
2.	Dolinšek Bronislava
3.	Novak Julijana 4 Petrovič Matilda
5.	Planinc Ida
6.	Sivilotti Olga
7 Vukovič Štefica 8. žinko Marija
z dobrim
9.	Dobrovnik Marija
10.	Kanič Silvester
11.	Kociper Martin
uspehom:
12.	Mesarič Jožica
13.	Rakovec Ivan
14.	Trop Marija
z zadostnim uspehom:
15.	Brodnjak Marija	16. Toplak Marta
Niso izdelale:
17.	Majhen Marta	19. Topolovec Angela
18.	Mohorko Danica
Popravni izpit so imeli:
20.	Pondrk Albina (ne., pe.)	23. Par Marija (ze., ma.)
21.	Rugani Dragica (zg., pe.)	24. Vaupotič Katarina (gp.)
22.	Rakuš Vlado (zg.,pe.)	25. Zupanič Marjana (ma., kn.)
Izpit so opravili vsi, in sicer:
Pondrk Albina, razredni uspeh zadosten Rugani Dragica, razredni uspeh zadosten Rakuš Vlado, razredni uspeh zadosten Par Marija, razredni uspeh zadosten Vaupotič Katarina, razredni uspeh zadosten Zupanič Marjana, razredni uspeh zadosten
Izstopili med šolskim letom:
26.	Meznarič Milica	27. Toplak Marija
2.	b razred
Razrednik: Franc Kovačič Izdelali so:
z odličnim uspehom:
1.	Vidovič Marija
s prav dobrim uspehom: nihče
2.	Grah Tamara
3.	Jurkovič Peter
4.	Kelner Vida 5 Knez Marija 6. Lipar Milena
dobrim uspehom:
7.	Ljubeč Marija
8.	Pleh Elizabeta
9.	Tomanič Nada
10.	Zorec Elizabeta
z
11.	Cvikl Marija
12.	Fijan Albina
13.	Fric Olga
zadostnim uspehom:
14.	Hagauer Marta
15.	Klajnčar Nada
16.	Vajngerl Jožica
Ni izdelala:
17.	Meško Slava
Popravni izpit so imeli:
18.	Bezjak Jožefa (sl.,pe.)
19.	Fridl Marta (an.)
20.	Horvat Štefka (pe.)
21 Masten Danilo (pe., kn.)
22.	Pingar Marija (sl., zg.)
23.	Plohl Lučka (an., zg.)
24.	Potočnik Boris (pe., zg.) 25 Šprah Nada (zg., sg.)
Bezjak Jožefa, razredni uspeh dober Fridl Marta, razredni uspeh zadosten Horvat Štefka, razredni uspeh zadosten Masten Danilo, razredni uspeh zadosten Šprah Nada, razredni uspeh zadosten
Izpita niso opravili:
Pingar Marija	Potočnik Boris
Plohl Lučka
Med šolskim letom izstopila:
26. Šegula Marija
2.
3.
6.
7.
8.
12.
13.
17
18.
19.
20.
3.	a razred
Razrednica: Zora Lenart Izdelali so:
z odličnim uspehom:
1.	Vesenjak Marija
s prav dobrim uspehom:
Kacjan Karolina Paveo Katarina
Bezjak Marija Majč Mirko Metličar Marija
Črnivec Cirila Kos Rozalija
4.	Pesek Anica
5.	Repič Betka
z dobrim uspehom:
9. Olstrak Marija
10.	Petrovič Francka
11.	Valenko Marta
z zadostnim uspehom:
14.	Ropič Ivanka
15.	Zlatnik Marija
Ni izdelala:
16. Širec Margareta
Popravni izpit so imeli:
Borko Stanko (sl., pe.)	21. Toplak Marjeta (ne.)
Brglez Bernardina (ze.)	22. Zemljak Marija (ne., pe.)
Kokot Franc (ne., pe.)	23. Žal ar Albina (ne.)
Plohl Marija (bi., ma.)
Izpit so opravili:
Borko Stanko, razredni uspeh zadosten Brglez Bernardina, razredni uspeh zadosten Plohl Marija, razredni uspeh zadosten Toplak Marjeta, razredni uspeh zadosten Zemljak Marija, razredni uspeh zadosten Žalar Albina, razredni uspeh zadosten Izpita ni opravil:	Kokot Franc
3.	b razred
Razrednik: Tone Lorger Izdelali so:
z odličnim uspehom:
1.	Koser Friderika
s prav dobrim uspehom:
2.	Kozoderc Marija
3.	Medved Neža
z dobrim
6. Bračič Terezija 7 Draškovič Milena
8.	Kosec Marija
4.	Menoni Marjana
5.	Mlakar Danijela
uspehom:
9. Klanjšek Neža
10.	Lovrenčič Ljudmila
11.	Vidovič Marta
z zadostnim uspehom:
12.	Go j čič Vekoslava	14. Makovec Nada
13.	Korez Marjana	15. Rihtarič Hedvika
Ni izdelala:
16.	Vajsbaher Martina Popravni izpit so imeli:
17.	Capuder Katica (sl., pc.) 18 Cerk Elizabeta (zg., pe.)
19.	Flisek Marta (pe., gp.)
20.	Hrašovec Darja (pe., gp.)
21.	Kastrin Anita (ze.)
22.	Kovač Bogdan (pe., an.)
23.	Kokol Terezija (sl.)
24.	Kropi Poldka (an.)
25.	Širovnik Marija (ma., gp.)
26.	Vogrinec Jožica (sl.)
27.	Železnik Alenka (pe., gp.)
28.	žuman Branko (pe.)
Izpit so opravili:
Capuder Katica, razredni uspeh zadosten Hrašovec Darja, razredni uspeh zadosten Kastrin Anita, razredni uspeh zadosten Kovač Bogdan, razredni uspeh zadosten Kokol Terezija, razredni uspeh dober Kropf Leopoldina, razredni uspeh zadosten Širovnik Marija, razredni uspeh zadosten Žuman Branko, razredni uspeh dober
Cerk Elizabeta Flisek Marta
29.	Bezjak Ivana
30.	Ciglar Marica
Izpita niso opravile:
Vogrinec Jožica Železnik Alenka
Med letom izstopile:
31. Luževič Vida
4.	a razred
Razrednica: Bogdana Zorko Izdelali so:
z odličnim uspehom:
1.	Fideršek Angela	2. Pišek Marija
s prav dobrim uspehom:
3.	Jerenko Kristina	5. Serdinšek Marija
4.	Obran Marija
z dobrim
6.	Botolin Zora
7.	Brglez Marija
8.	Hojnik Adela
9.	Krošl Jožica
10.	Podgorelec Dragica
11.	Ramšak Marija
z zadostnim uspehom:
17.	Štancer Maks
Popravni izpit so imeli:
18 Emeršič Stanislav (kn.)	22. Masten Zvonko (kn.)
19.	Horvat Karolina (sl.)	23. Škrinjar Ivanka (ze., kn.)
20.	Kuster Katarina (gp.)	24. Žibrat Angela (gp.)
21.	Masten Anica (ma.)
Vsi dijaki so opravili izpit in dosegli zadosten razredni uspeh.
uspehom:
12.	Rus Rozika
13.	Stemad Alojz
14.	Torič Ana
15 Tretin jak Marija 16. Vedlin Terezija
4.	b razred
Razrednik: Jože Čič Izdelali so:
z odličnim uspehom:
1.	Fišer Martina
s prav dobrim uspehom:
2.	Božič Andrej	3. Hojnik Helena
s prav dobrim uspehom:
4.	Čuš Ivanka
5.	Kovač Pepelka
6.	Konig Marija
7.	Kuhar Bogomila
8	Patemost Marija
9	Prelog Marta
10.	Vurcer Danica Ih Žuran Alojzija
z zadostnim uspehom:
12.	Dobaj Alojzija	14 Zemljič Ivo
13.	Repec Elizabeta
Popravni izpit so imeli:
15. Bombek Rozalija (gp.,kn.)	17. Podreberšak Albina (an.)
16 Kajnih Marjan (sl.)
Izpit so opravili vsi, in sicer:
Bombek Rozalija, razredni uspeh zadosten Kajnih Marjan, razredni uspeh zadosten Podreberšak Albina, razredni uspeh dober
Med šolskim letom izstopila:
18.	Pečnik Marija
2.	ADMINISTRATIVNA ŠOLA
1.	a razred
Razrednica: Marija Pešec Izdelali so:
z odličnim uspehom:
1.	Guček Marija
s prav dobrim uspehom:
2.	Požek Minka
z dobrim
3.	Kači jan Sonja
4.	Kajzer Milena
5.	Kosec Ana
6.	Kralj Frančiška
7.	Kuzma Edita
8.	Majerič Ivanka
9.	Plamberger Jožica
uspehom:
10.	Serdinšek Jožefa
11.	Šafar Rozina
12.	šparaš Matilda
13.	Šprah Alojzija
14.	Trstenjak Danica
15.	Umek Marija
16.	Zelenik Marija
z zadostnim uspehom:
17. Feguš Marija	18. Zemljič Božena
Nista izdelali:
19.	Praprotnik Marija	20. šmigoc Marija
Popravni izpit so imele:
21.	Arnuš Neža (sg., zg.)
22.	Baumgartner Slavka (sg.)
23.	Čuš Zlata (sg., zg.)
24.	Drevenšek Marija (sh.)
25.	Gavez Jožefa (zg.)
26- Golob Branka (sg., gr.)
27.	Horvat Ana (gr.)
28.	Jus Marija (sg.)
29.	Kardinar Jožefa (sh.)
30.	Kaučevič Ljudmila (sg.)
31.	Lah Olga (sg., gr.)
32.	Luršak Tanja (sg., gr.)
33.	Merc Hermina (sg.)
34.	Muršič Nada (sg.)
35.	Pernek Jožefa (sg., zg.)
36.	Trnek Dragica (sg., gr.)
37.	Vidovič Darinka (sg.)
38.	Zorko Tatjana (sg.)
Drevenšek Marija, razredni uspeh dober Horvat Ana, razredni uspeh zadosten Jus Marija, razredni uspeh dober Kardinar Jožefa, razredni uspeh dober Merc Hermina, razredni uspeh dober Muršič Nada, razredni uspeh dober Pernek Jožefa, razredni uspeh zadosten Vidovič Darinka, razredni uspeh dober
Baumgartner Slavka Golob Branka Kaučevič Ljudmila
Izpita niso opravile:
Luršak Tanja Trnek Dragica Zorko Tatjana
K izpitu niso prišle:
Arnuš Neža	G a vez Jožefa
Čuš Zlata	Lah Olga
Med šolskim letom izstopila:
39.	Cafuta Janko
40.	Hentak Majda
1.	b razred
Razrednica: Marija Murat Izdelali so:
z odličnim uspehom: nihče
s prav dobrim uspehom: nihče
z dobrim
L Arnuš Nada
2.	Bogme Vera
3.	Detiček Olga
4 Dolinšek Veronika
5.	Gabrič Zdravka
6.	Janžekovič Elizabeta
uspehom:
7.	Kaučič Angela
8.	Korpar Ana
9.	Trstenjak Pavla
10.	Varga Suzana
11.	Velečič Ana
12.	Zorko Milojka
z
13. Furman Irena
zadostnim uspehom:
14.	Korošec Alojzija
Niso izdelale:
15 Gavez Ana	17. Rožman Marta
16. Kosi Elizabeta
Neocenjena:
18.	Vogrinec Marjeta
19.	Bernjak Hedvika (sg., sp.)
20.	Bošnjak Milica (sp., zg.)
21.	Ferenci Magdalena (sg.,zg.)
22.	Hajdinjak Silvija (sg.)
23.	Holc Ana (zg.)
24.	Kajsersberger Ana (zg.)
25.	Kešpert Julijana (gr.)
26.	Klep Jožefa (sg.)
27.	Kramar Danica (sg., zg.)
28.	Kramberger Marica (sg.)
29.	Ribič Danica (zg., gr.)
30.	Sabo Štefanija (sg., zg.)
31.	Slanič Slavica (sh., sg.)
32.	Smodiš Marija (sg., gr.)
33.	Šeruga Dragica (sh.)
34.	Tramšek Sabina (zg., gr.)
Izpit so opravile:
Kajsersberger Ana, razredni uspeh dober Kešpert Julijana, razredni uspeh dober Klep Jožefa, razredni uspeh zadosten Kramberger Marica, razredni uspeh zadosten Šeruga Dragica, razredni uspeh zadosten
Bernjak Hedvika Bošnjak Milica Ferenci Magdalena Hajdinjak Silvija Holc Ana
Izpita niso opravile:
Ribič Danica Sabo Štefka Slanič Slavica Tramšek Sabina
Kramar Danica
K izpitu nista prišli:
Smodiš Marjeta
Med šolskim letom izstopile:
35.	Bandur Marjeta
36.	Cvetko Danica
37.	Gregorec Jožefa
38.	Hajnal Angela
39.	Horvat Erika
40.	Lukman Kristina
41.	Pleh Matilda
2.	a razred
Razrednica: Tatjana Pečnik Izdelali so:
z odličnim uspehom: nihče
s prav dobrim uspehom: nihče
z dobrim uspehom:
1.	Brazda Jožica
2.	Flis Milica
3.	Fuchs Marjeta^
4.	Klasinc Kristina 5 Knap Jelka
6. Kolbl Marija 7 Korošec Katica
8.	Kosec Marija 9 Kranjc Frančiška
10.	Mesarič Antonij s
11. Poplatnik Anica	16. Štumberger Marija
12. Rogač Marija	17. Varga Terezija
13. Širec Silva	18. Vojsk Metka
14. Šlebič Marjeta	19. Žerak Terezija
15. Škarja Ljudmila	
z zadostnim	uspehom•
20. Krapše Ivanka	21. Mikulec Anica
Popravni izpit	so imele:
22. Fujs Marjeta (sl.)	27. Letonja Olga (sp., sg.)
23. Gavez Marija (ze.)	28. Vrbnjak Dragica (sl.)
24. Jazbec Kristina (sl.)	29. Vrtič Anica (sl., sg.)
25. Jošt Silvestra (sp.)	30. Žumer Danica (sg.)
26. Keček Rozalija (sp., sg.)	
Izpit so opravile:
Gavez Marija, razredni uspeh dober Jazbec Kristina, razredni uspeh zadosten Jošt Silvestra, razredni uspeh dober Vrbnjak Dragica, razredni uspeh zadosten Žumer Danica, razredni uspeh zadosten
Izpita nista opravili:
Fujs Marjeta	Vrtič Anica
K izpitu nista prišli:
Keček Rozalija	Letonja Olga
Med šolskim letom izstopila:
31. Turk Štefka
2.	b razred
Razrednica: Marija Murat Izdelali so:
z odličnim uspehom: nihče
s prav
1. Kranjc Emilijana
dobrim uspehom:
2. Mohorko Matilda
z dobrim
3.	Dogša Slavica
4.	Forstnerič Irena
5.	Horvat Justina
6.	Korošec Silva
7.	Metličar Irena
S.	Pavlinič Martina
uspehom:
9. Pušnik Štefka 10 Ritlop Veronika .11. Sedevčič Sonja
12.	Strmšek Rozalija
13.	Skoliber Viktorija
14.	Trstenjak Danica
z zadostnim uspehom:
15.	Župec Nada
Ni izdelala:
16.	Tušek Ema
Popravni izpit so imele:
17.	Černelič Ana (sg.)
18.	H ari Irena (sl.)
19.	Hleb Jelka (ze.)
20.	Janžekovič Rajka (sl., sg.)
21.	Klajnšek Antonija (sl.)
22.	Kmetec Marija (sg.)
23.	Kosi Angela (sl., sg.)
24.	Nemec Irena (sl.)
25.	Plemenitaš Leopoldina (sl. sg.)
26.	Puc Albina (sg.)
27.	Skuhala Marija (sg.)
28.	Vobner Silva (ze.)
29.	Vodenik Olga (sl., sg.)
Izpit so opravile:
černečil Ana, razredni uspeh dober Hari Irena, razredni uspeh zadosten Hleb Jelka, razredni uspeh zadosten Klajnšek Antonija, razredni uspeh dober Kmetec Marija, razredni uspeh zadosten Puc Albina, razredni uspeh dober Skuhala Marija, razredni uspeh dober Vodenik Olga, razredni uspeh dober
Izpita niso opravile:
Kosi Angela	Plemenitaš Leopoldina
Nemec Irena	Vobner Silva
K izpitu ni prišla:
Janžekovič Rajka
Med letom izstopila:
30.	Kozel Otilija
3.	SOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET
1.	a razred
Razrednik: Jože Bratina Izdelali so:
z odličnim uspehom:
1. Cebej Frančiška s prav dobrim uspehom:
2.	Hržič Mira	5. Sakelšek Kristina
3.	Majcenovič Silva	6. Siter Anica
4.	Pučko Ana
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13
14.
15.
25.
26.
z dobrim
Bezjak Marta Belšak Rožica Cimerman Marija Feguš Maks Horvat Stanislav Kekec Rozalija Kolmanič Anton Kolmančič Terezija Kukovec Vladimir
u s p e n o m :
16.	Lepej Silva
17.	Maroh Rozalija
18.	Medved Angela
19.	Medved Bogomira
20.	Pavlin Zlatko
21.	Potočnik Marija
22.	Tomanič Zdenka
23.	Vučak Jožica
z zadostnim uspehom:
24. Selinšek Marjana
Popravni izpit so imele:
Bezjak Marjeta (rač., ze.)	27. Žula Martina (sl., zg.)
Kolarič Angela (ze.)
Izpit je opravila:
Kolarič Angela, razredni uspeh dober Izpita nista opravili:
Bezjak Marjeta	Žula Martina
Med šolskim letom izstopil: 28. Horvat Drago
1. b razred
Razrednik: Jože Bratina Izdelali so:
z odličnim uspehom: nihče
s prav dobrim 1. Rogina Marica.
z dobrim
3.	Cafuta Julijana
4.	Fras Silva
5.	Majcenovič Mira
6.	Pondrk Metka
7.	Petrovič Jožica
8.	Repec Marija
9.	Sagadin Angela
uspehom:
2 Uratnik Olga
uspehom:
10.	Skrbinšek Anica
11.	Šterman Jožefa
12.	Tominc Adela
13.	Verlak Marija
14.	Zore Anton
15.	Zelenik Terezija
z zadostnim uspehom:
16.	Obran Marija	18. Šijanec Marija
17.	Pignar Ivanka
Niso izdelale:
19.	Horvat Matilda	21. Žgeč Marija
20.	Zorko Ivanka
Popravni izpit so imele:
22.	Holc Marija (sl., zg.)	25. Kušar Marjana (ze.)
23.	Kostanjevec Marija (rač.)	26. Lah Hermina (zg.)
24.	Koderman Marija (rač.)	27. Potočnik Marta (zg.)
Izpit so opravile:
Kostanjevec Marija, razredni uspeh zadosten Koderman Marija, razredni uspeh zadosten Kušar Marjana, razredni uspeh zadosten Lah Hermina, razredni uspeh zadosten Potočnik Marta, razredni uspeh zadosten
Izpita ni opravila:
Holc Marija
1. c razred
Razrednik: Jože Bratina Izdelali so:
z odličnim uspehom: nihče
s prav dobrim
L Ambrož Zora 2. Duh Alojzija 3 Petek Štefan 4. Plajnšek Cvetka
z dobrim
9.	Berlak Marija
10.	Bezjak Tilčka
11.	Brumen Katarina
12.	Ekart Zinka
13.	Gomboc Stanko
14.	Gotvajn Ivanka
15.	Kajnih Anica
16.	Krajnc Dragica
uspehom :
5.	Serdinšek Štefka
6.	Strmšek Marija
7.	Šeruga Cecilija
8.	Tretinjak Anica
uspehom:
17.	Krajnc Milan
18.	Kolarič Albina
19.	Korošec Jožica
20.	Ljubeč Anica
21.	Medved Marija
22.	Purg Štefka
23.	Plohl Anica
24.	Sagadin Terezija
25. Šnajder Minka	28. Vidovič Danica
26. Šterman Anica	29. Zorec Zinka
27. Tušek Marija	30. Žuran Kristina
z zadostnim	uspehom:
31. Jambrovič Zdenka	32. Štager Emil
Popravni izpit	so imele:
33. Bezjak Marjeta (ze.)	36. Letonja Manica (zg., ze.)
34. Drevenšek Slavica (zg.)	37. Zupanič Angela (zg.)
35. Janžekovič Angela (zg , ze.)	38. Žula Martina (ze.)
Izpit so opravile:
Bezjak Marjeta, razredni uspeh dober Drevenšek Slavica, razredni uspeh dober Žula Martina, razredni uspeh dober
Izpita niso opravile:
Janžekovič Angela	Zupanič Angela
Letonja Manica
2. a razred
Razrednik: Jože Bratina
Izdelali so vsi učenci, in sicer:
z odličnim uspehom: nihče
s prav dobrim uspehom:
1.	Cebej Frančiška	4. Majcenovič Silva
2.	Hržič Marija	5. Sakelšek Kristina
2. Maroh Rozalija
z dobrim
6.	Bezjak Marta
7.	Belšak Rožica 8 Cimerman Marija
9.	Feguš Maks
10.	Horvat Stanislav
11.	Kekec Rozalija
12.	Kolmanič Anton
13.	Kukovec Vladimir
z zadostnim uspehom:
21.	Kolarič Angela	24. Potočnik Marija
22.	Kolmančič Terezija	25. Selinšek Marjana
23.	Medved Bogomira
uspehom:
14.	Lepej Silva
15.	Medved Angela
16.	Pavlin Zlatko
17.	Pučko Ana
18.	Siter Anica
19.	Tomanič Zdenka
20.	Vučak Jožica
2. b razred
Razrednica: Doroteja Minko Izdelali so:
z odličnim uspehom:
1. Topolovec Danica
s prav dobrim uspehom:
2. Gaberc Katarina	3. Kolenko Janez
z dobrim uspehom:
4. Ber Marjan	12. Kuharič Jože
5. Bezjak Neža	13. Pleteršek Milena
6. Črešnik Rozalija	14. Štih Franc
7. Furman Nada	15 Vizjak Cecilija
8. Hojnik Janez	16. Zemljič Angela
9. Krajnc Franc	17. Zemljič Stanislava
10. Krajnc Stanko	18. Zupanič Marija
11. Kreč Jože	
z zadostnim	uspehom:
19. Petrovič Marija	22. Rakuša Anica
20. Podhostnik Jožica	23. Vidovič Veronika
21. Pungračič Darinka	
Popravni izpit	so imeli:
24. Bezjak Marjan (rač.)	29. Praš Franc (ze.)
25. Kokol Marija (rač.)	30. Simonič Nada (kn., rač.)
26. Levačič Neža (kn.)	31. Vaupotič Marija (kn., rač.)
27. Lukman Marija (kn.)	32. Zajšek Jože (rač.)
28. Petek Terezija (ze.)	
Popravni izpit so opravili vsi učenci, in sicer: Bezjak Marjan, razredni uspeh dober Kokol Marija, razredni uspeh zadosten Levačič Neža, razredni uspeh zadosten Lukman Marija, razredni uspeh zadosten Petek Terezija, razredni uspeh zadosten Praš Franc, razredni uspeh zadosten Simonič Nada, razredni uspeh zadosten Vaupotič Marija, razredni uspeh zadosten Zajšek Jože, razredni uspeh dober
2. c razred
Razrednik: Drago Šuligoj Izdelali so:
z odličnim uspehom: nihče
s prav dobrim uspehom:
1.	Kostanjevec Janez	3. Papst Maksimiljana
2.	Lazar Alojz
z dobrim
4.	Holc Jože
5.	Kekec Elizabeta
6.	Kokol Albina
7.	Kuserbanj Štefka
8.	Muhič Albina
z zadostnim uspehom:
13. Teršovec Tatjana
Niso izdelali:
14.	Fegeš Stanko 15.	Ozmec Anica	16. Veselič Franc
Popravni izpit	so imeli:
17. Bratuša Marta (ne., rač.)	21. Novak Milena (ze.)
18. Kelemina Ivan (dev.)	22. Podhostnik Jožica (ne., rač.)
19. Kmetec Marija (rač.) 20 Lacko Nada (ne.)	23. žalar Štefka (ops., ze.)
uspehom:
9. Pergar Anica
10.	Pernat Franc
11.	Pignar Cvetka
12.	Sivilotti Darinka (razr. izp.)
Izpit so opravili:
Bratuša Marta, razredni uspeh zadosten Kelemina Ivan, razredni uspeh zadosten Lacko Nada, razredni uspeh dober Novak Milena, razredni uspeh dober Podhostnik Jožica, razredni uspeh zadosten Žalar Štefka, razredni uspeh zadosten
Izpita ni opravila:
Kmetec Štefka
Med šolskim letom izstopil:
24.	Šimenc Franc
XII.
STATISTIKA UČNIH USPEHOV V ŠOL. LETU 1964/65
1. Razredni uspeh dijakov ob koncu pouka v juniju 1965:
							I z	d	e 1	a 1	i			Niso izdelali					
Razred	Štev. dijakov					prav	!								popr.		ponav-		nični	
				odlični		dobri		dobri		zadostni		skupaj		izpit		Ijajo			
	m	ž	skup.	št.	%	št.	%	št.	%	št.	%	št.	%	št.	%	Št.	%	št.	%
a) EKONOMSKI			ODDELEK																
I. a	2	37	39	1	2,6	5	12,8	11	28,2	10	25,6	27	69,2	8	20.5	4	10,3	—		
I. b	4	32	36	—	—	2	5,6	10	27,8	5	13,9	17	47,3	13	35,8	6	17,0	—	—
Skup. I.	6	69	75	1	1,3	7	9,3	21	27,9	15	19,5	44	58,0	21	27,9	10	14,5	—	-
II. a	4	21	25	—	—	8	32,0	6	24,0	2	8,0	16	64,0	6	24,0	3	12,0	—	—
II. b	3	22	25	1	4,0	—	—	9	36,0	6	24,0	16	64,0	8	32,0	1	4,0	—	—
Skup. II.	7	43	50	1	2,0	8	16,0	15	30,0	8	16,0	32	64,0	14	28,0	4	8,0	-	—
III. a	3	20	23	1	4,3	4	17,4	6	26,1	4	17.4	15	65,2	7	30,5	1	4,3	—	—
III. b	2	26	28	1	3,6	4	14,3	6	21,4	4	14,3	15	53,6	12	42,8	1	3,6	—	—
Skup. III.	5	46	51	2	3,9	8	15,7	12	23,5	8	15,7	30	58,8	19	37,3	2	3,9	-	-
IV. a	4	20	24	2	8,4	3	12,4	11	45,8	1	4,2	17	70,8	7	29,2	—	—	—	—
IV. b	3	14	17	1	5,8	2	11,8	8	47,2	3	17,6	14	82,4	3	17,6	—	—	—	—
Skup. IV.	7	34	41	3	7,3	5	12,2	19	46,3	4	9,8	31	75,6	10	24,4	-	—	-	—
SV upaj L —VI.	25	192	217	7	3,2	28	12,9	67	30,9	35	16,1	137	63,1	64	29,5	16	7,4	—	—
b) ADMINISTRATIVNI				ODDELEK															
I. a	—	38	38	1	2.6	1	2,6	14	36,9	2	5,2	18	47,4	18	47,4	2	5,2	—	—
I. b	—	34	34	—	—	—	—	12	35,3	2	5,9	14	41,2	16	47,1	3	8,8	1	2,9
Skup. I.	—	72	72	1	1,4	1	1,4	26	36,1	4	5,5	32	44,4	34	45,2	5	6,9	1	1,4
II. a	—	30	30	—	—	—	—	19	63,3	2	6,7	21	70,0	9	30,0	—	—	—	—
II. b	—	29	29	—	—	2	6,9	12	41.4	1	3,4	15	51,7	13	44,9	1	3,4	—	—
Skup. II.	-	59	59	—	—	2	3,4	31	52,5	3	5,1	36	61,0	22	37,3	1	1,7	-	—
Skupaj L —II.	—	131	131	1	0,8	3	2,2	57	43,5	7	5,3	68	51,8	56	43,0	6	4,4	1	0,8
c) ŠOLSKI CENTER ZA				BLAGOVNI PROMET															
I. a	5	22	27	1	3,7	5	18,5	17	63.0	1	3,7	24	88,9	3	n,i	—	—	—	—
I. b	1	26	27	—	—	2	7,4	13	48,2	3	11,1	18	76,7	6	22,2	3	11,1	—	—
I. c	4	34	38	—	—	8	21,1	22	57,8	2	6,3	32	84,2	6	15,8	—	—	—	—
Skup. I.	10	82	92	1	1,1	15	16,3	52	56,5	6	6,5	74	.80,4	15	16,3	3	3,4	-	-
II. a	5	20	25	—	—	5	20,0	15	60,0	5	20,0	25	100	—	—	—	—	—	—
II. b	11	21	32	1	3,1	2	6,2	15	46,9	5	15,7	23	71,9	9	28,1	—	—	—	—
II. c	7	16	23	—	—	3	13,1	9	39,1	1	4,4	13	56,6	7	20,3	3	13,1	—	—
Skup. II.	23	57	80	1	1,3	10	12,5	39	48,6	11	13,8	61	76,2	16	20,0	3	3,8	-	-
Skupaj I. — II.	33	139	172	2	1,1	25	14,5	91	52,3	17	9,9	135		31		6		-	-
2. Razredni uspeh dijakov po popravnih izpitih:
Razred	Štev. ni ž		lijakov skup.			I z	d	e 1	a 1	i			Ponav- Ijajo št. %		Neocenjeni št. %	
				odlični št. %	* prav dobri | št. %		dobri št. %		radostni št. %		skupaj št. °/o					
a) EKONOMSKI			ODDELEK													
I a	2	37	39	1 2,6	5	12,8	12	30,7	14	35,9	32	82,0	7	18,0	—	—
I b	4	32	36	- —	2	5,6	10	27,8	13	35,6	25	69,0	11	31,0	—	—
Skup. I.	6	69	75	1 1,3	7	9,3	22	29,3	27	36,0	57	75,9	18	24,1	—	—
II. a	4	21	25	— —	8	32,0	6	24,0	8	32,0	22	88,0	3	12,0	—	—
II. b	3	22	25	1 4,0	—	—	10	40,0	10	40,0	21	84,0	4	16,0	—	—
Skup. II.	7	43	50	1 2,0	8	16,0	16	32,0	18	36,0	43	88.0	7	12,0	—	—
III. a	3	20	23	1 4,3	4	17,4	6	26,1	10	43,5	21	91,3	2	8,7			—
III b	2	26	28	1 3.6	4	14,3	8	28,5	10	35,7	23	82,2	5	17,8	—	—
Skup. III.	5	46	51	2 3,9	8	15,7	14	27,4	20	39,2	44	86,2	7	13,8	—	—
IV. a	4	20	24	2 8,4	3	12,4	n	45,8	8	33,4	24	100	—	—			
IV. b	3	14	17	1 5,8	2	11,8	9	53,0	5	29,4	17	100	—	—	—	—
Skup.IV.	7	34	41	3 7,3	5	12,2	20	48,8	13	31,7	41	100	—	—	—	—
Skupaj																
I. — VI.	25	192	217	7 3,2	28	12,9	72	33,2	78	35,9	185	85,2	32	14,8	—	—
b) ADMINISTRATIVNI ODDELEK																
I a		38	38	1 2,6	1	2,6	80	52,6	4	10,2	26	68,0	12	32,0		
I. b		34	34	- —	—	—	14	44,1	5	11,8	19	55,9	14	41,2	1	2,9
Skup. I.		72	72	1 1,4	1	1,4	34	47,2	9	12,5	45	62,5	26	36,1	1	1,4
II. a		30	30	- —	—	—	21	70,0	5	16,7	26	86,7	4	13,3			—
II. b		29	29	- —	2	6,9	17	58,6	4	13,7	23	79,2	6	20,8	—	—
Skup. II.		59	59	- -	2	3.4	38	64,4	9	15,3	49	83,2	10	16,8	—	—
Skupaj																
i,—ii.		131	131	1 0,8	3	2,2	72	55,7	18	13,7	94	72,5	36	26,7	i	0,8
c) ŠOLSKI	CENTER ZA			BLAGOVNI PROMET												
I. a	5	22	27	1 3,7	5	18,5	18	66,7	1	3,7	25	92,6	2	7,4		—
I. b	1	26	27	- —	2	7,4	13	48,2	8	29,6	23	85,2	4	14,8	—	—
I. C	4	34	38	- —	8	21,1	24	63,9	3	7,2	35	92,2	3	7,8	—	—
Skup. I.	10	82	92	1 U	15	16,3	55	59,8	12	13.0	83	90,1	9	8,9	—	—
II. a	5	20	25	- —	5	20,0	15	60,0	5	20,0	25	100	—	—	—	
II. b	11	21	32	1 3,1	2	6,2	17	53,1	12	37,6	32	100	—	—	—	
II. c	7	16	23	- —	3	13,1	11	47,8	5	21,7	. 19	82,5	4	17,5	—	—
Skup. II.	13	57	80	1 1,3	10	12,5	43	53,7	22	27,5	76	95,0	4	5,0	—	—
Skupaj																
i. — ii.	13	139	172	2 1,1	25	14,5	98	56,9	34	19,8	159	92,3	13	7,7	—	-
XIII.
ZAKLJUČNI IZPITI 1. Na ekonomski srednji šoli
a)	v junijskem roku 1965:
K zaključnemu izpitu v junijskem roku se je prijavilo 30 kandidatov, ki so uspešno končali štiriletno šolanje na ekonomski srednji šoli v Ptuju v šolskem letu 1964/65.
I.	Izpitni termini:
Pismeni izpiti: slovenska naloga 15. junija 1965
knjigovodska naloga 16. junija 1965 Ustni izpiti:	od 17. do 21. junija 1965
II.	Izpitni odbor:
Boncelj dr. Jože, izredni profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani, predsednik, imenovan z odločbo sekretariata za šolstvo SRS.
Jože Stropnik, ravnatelj, podpredsednik:
—	prvi pregledovalec seminarskih nalog iz politične ekonomije (Ekonomika SFRJ),
—	drugi pregledovalec seminarskih nalog iz gosp. zemljepisa,
—	prvi pregledovalec slovenskih pismenih nalog iz širšega družbenega področja in predlagatelj tem iz tega področja.
—	izpraševalec za predmet politična ekonomija za kandidate, ki so delali seminarsko nalogo iz gosp. poslovanja.
Jože Čič, profesor tajnik odbora.
Marija Svetelšek, profesorica, članica:
—	predlagateljica tem za slovenske naloge iz področja kulture in znanosti,
—	pregledovalka vseh slovenskih nalog in izpraševalka za slovenski jezik. Zora Lenart, profesorica, članica:
—	predlagateljica pismenih nalog iz knjigovodstva in pregledovalka teh nalog,
—	druga pregledovalka seminarskih nalog iz gosp. poslovanja.
Bogdana Zorko, profesorica, članica:
—	izpraševalka za gosp. poslovanje,
—	pregledovalka seminarskih nalog iz gosp. poslovanja,
—	druga pregledovalka seminarskih nalog iz pol. ekonomije in gosp. prava
—	predlagateljica tem za slovenski jezik iz gospodarskega področja in druga pregledovalka teh nalog.
Kranc Kovačič, predmetni učitelj, član:
—	prvi pregledovalec seminarskih nalog iz gosp. zemljepisa,
—	drugi pregledovalec seminarskih nalog iz blagoznanstva,
—	drugi pregledovalec seminarskih nalog iz gosp. matematike.
Tone Lorger, premetni učitelj, član, prvi pregledovalec seminarskih nalog iz blagoznanstva.
Stane Tomšič, predmetni učitelj, član, pregledovalec seminarskih nalog iz gosp. matematike.
Drago Šuligoj, profesor, član, drugi pregledovalec slovenskih pismenih nalog iz področja kulture in znanosti.
Frido Klančnik, pravnik, član, zunanji sodelovalec, prvi pregledovalec seminarnih nalog iz gospodarskega prava.
Vinko Trplan, računovodja, član, zunanji sodelavec, drugi pregledovalec pismenih nalog iz knjigovodstva.
III.	Teme pismenih nalog:
1.	Slovenski jezik:
a)	Človek — ustvarjalna osebnost nekoč in sedaj.
b)	Turizem — vir našega deviznega priliva.
c)	Odkod privrel si sok besede naše?
Iz kraških hrastov, iz triglavske trave?
Iz strug globokih Save, Soče, Drave?
Si med vekov, nabran s panonske paše?
(Gradnik)
2.	Knjigovodstvo:
Industrijski primer:
Naloga je zajela zaokroženo snov iz industrije: prenos bilančnih postavk na T-konte, knjiženje poslovnih dohodkov za I mesec vključno promet z osnovnimi sredstvi, evidenco materiala in gotovih izdelkov po planskih cenah, sestavljanje OBOL in kalkulacije lastne cene, ugotavljanje in delitev celotnega dohodka na podlagi plačane realizacije, dohodka in čistega dohodka.
IV. Naslovi domačih nalog in učni uspeh
Priimek in ime	Naslov naloge	Uspeh
1. Botolin Zora	Razvoj ptujske komune po osvoboditvi	dober
2. Brglez Marija	Spremenljive anuitete	dober
3. Fideršek Angela	Plastične mase	odličen
4. Hojnik Adela	Uvajanje komunizma na zapadno poloblo	nezadosten
5. Jerenko Kristina	Gospodarski razvoj naše vasi	dober
6. Krošl Jožica	Ekonomičnost v industrijskem podjetju	dober
7. Obran Marija	Proizvajalne sile bivše Jugoslavije in družbena gibanja	odličen
Priimek in ime	Naslov naloge	Uspeh
8. Pišek Marija	Organizacija trgovskega podjetja	odličen
9. Podgorelec Dragica	Sadje in zelenjava	popr. izpit iz gosp. p.
10. Ramšak Marija	Panonska kotlina	dober
11. Rus Rozika	Kupoprodajna pogodba	zadosten
12. Serdinšek Marija	Papir	odličen
13. Sternad Alojz	Problem socializacije kmetijstva	dober
14. Štancer Maks	Barvne kovine	popr. izpit iz slov. j.
15. Torič Ana	Nafta v svetu	dober
16. Tretinjak Marija	Enostransko obveznostni posli	dober
17. Vedlin Terezija	Tekstilno blago	dober
18. Božič Andrej	Alkohol	prav dober
19. Cuš Ivanka	Premog v svetu	dober
20. Dobaj Alojzija	Obveznostne pogodbe in njihova ureditev	nezadosten
21. Fišer Martina	Osnove graditve socialistične ekonomike	odličen
22. Hojnik Helena	Stroški proizvodnje in kalkulacije v industrijskih podjetjih	prav dober
23. Kovač Pepelka	Gospodarski problemi mladih afriških držav	popr. izpit iz knjigo v.
24. Konig Marija	Menica	nezadosten
25. Kuhar Bogomila	Izpolnitev pogodbe	dober
26. Paternost Marija	Kalkulacija	popr. izpit iz gosp. p.
27. Prelog Marta	Arbitraža	popr. izpit iz slov. j.
28. Repec Elizabeta	Usnje	popr. izpit iz knjigov.
29. Zemljič Ivo	Gospodarske pogodbe	nezadosten
30 Žuran Alojzija	Maščobe	popr. izpit iz knjigov.
b)	jesenskem roku 1 9 6 5:
K zaključnemu izpitu v jesenskem roku se je prijavilo 22 kandidatov. Všteti so tudi tisti, ki so opravljali v jesenskem roku popravni zaključni izpit.
I.	Izpitni termini:
Pismeni izpiti: slovenska naloga 28. avgusta 1965
knjigovodska naloga 29. avgusta 1965 Ustni izpiti:	od 30. do 31. avgusta 1965
II.	Izpitni odbor:
Predsednika je nadomeščal ravnatelj, ostalo kot v juniju
III.	Teme pismenih nalog:
1.	Slovenski jezik:
a)	Jugoslavija kot glasnik miru.
b)	Z novimi gospodarskimi ukrepi bomo stabilizirali naše gospodarstvo.
c)	Župančičev odnos do domovine.
2.	Knjigovodstvo:
Industrijski primer:
Primer je zajel enomesečno knjiženje v električni centrali z enim glavnim in enim pomožnim stroškovnim mestom ter stroškovnim mestom uprave in prodaje, evidenco goriva po stalnih cenah, sestavo OBOL in obračunske kalkulacije; ugotavljanje doseženega dohodka na podlagi plačane realizacije, razporeditev doseženega dohodka in čistega dohodka po periodičnem obračunu.
IV.	Naslovi domačih nalog in učni uspeh
Priimek in ime
1.	Emeršič Stanislav
2.	Hojnik Adela
3.	Horvat Karolina
4.	Kuster Katarina
5.	Masten Anica
6.	Masten Zvonko
7.	Podgorelec Dragica
8.	Štancer Maks
9.	Škrinjar Ivanka
10.	Žibrat Angela
11.	Bombek Rozalija
12.	Dobaj Alojzija
Naslov naloge	Uspeh
Planiranje	nezadosten
Uvajanje komunizma na zapadno poloblo	popr. izpit iz knjigov.
Delovna razmerja	zadosten
Keramika in opekarstvo	nezadosten
Električna energija	zadosten
Sklenitev in sprememba kupoprodajne pogodbe	popr. izpit iz knjigov.
Sadje in zelenjava	dober
Barvne kovine	zadosten
Produktivnost dela	nezadosten
Administrativno in družbeno planiranje Organizacija industrijskega podjetja	zadosten prav dober iz knjigov.
Obveznostne pogodbe in njihova ureditev	zadosten
13.	Kajnih Marjan
14.	Konig Marija
15.	Kovač Pepelka
Les
Menica
Gospodarski problemi mladih afriških držav
16.	Paternost Marija
17.	Podreberšak Albina
Kalkulacija
Vrste tržišč in njihov pomen v blagovnem prometu
18. Prelog Marta
Arbitraža
19. Repec Elizabeta 20 Vurcer Danica
21.	Zemljič Ivo
22.	Žuran Alojzija
Usnje
ZDA in južnoameriške države
Proizvodnja sladkorne pese na KK Ptuj -
Maščobe
zadosten
dober
zadosten
zadosten
dober
nezadosten-ni krišla k izpitu
zadosten
zadosten
zadosten
dober
2. Na administrativni šoli
a)	v junijskem roku 1965:
K zaključnemu izpitu v junijskem roku 1965 se je prijavilo 34 kandidatinj, ki so uspešno končale dvoletno šolanje na administrativni šoli v Ptuju.
I.	Izpitni termini:
Pismeni izpiti: stenodaktilografska naloga 3. in 4. junija 1965 slovenska naloga 11. junija 1965 Ustni izpiti:	12. in 13. junija 1965
II.	Izpitni odbor:
Predsednik: Jože Stropnik, ravnatelj Podpredsednik: Drago Šuligoj, profesor Tajnik: Pavlina Augustin, strokovna učiteljica Izpraševalci:
Drago Šuligoj, profesor, za slovenski jezik Jože Stropnik, profesor, za družbeno ekonomsko vzgojo Pavlina Augustin, strokovna učiteljica, za ekonomiko podjetij in steno-daktilografijo.
Marija Murat, strokovna učiteljica, za pisarniško poslovanje in steno-daktilografijo
Feliks Peklar, strokovni učitelj, za stenodaktilografijo.
III.	Teme pismenih nalog:
1. Slovenski jezik:
a)	Naši povojni gospodarski uspehi.
b)	Iz naroda hlapcev smo postali narod junakov.
c)	Podoba slovenske vasi v delih naših pisateljev.
2. Stenodaktilografija:
a)	Stenografski zapisi v hitrosti 120-140-160-180-200 zlogov v minuti, -800 zlogov - dešifriranje 50 minut: Odprti problemi mladinske organizacije. Industrija in življenjski standard.
b)	10-minutni hitrostni prepis na stroj: Organizacija strojepisne službe.
c)	Oblikovanje poslovnega dopisa po neoblikovani predlogi v modemi obliki - ponudba.
č) Oblikovanje po diktatu v stroj—upravni spis — odločba o dodelitvi stanovanja.
d)	Izdelava sejnega zapisnika po stenogramu: Zapisnik sestanka sekretariata šolskega komiteja ZMS.
IV.	Končni uspeh zaključnih izpitov
2. a razred	2. b razred
Priimek in ime	Uspeh	Priimek in ime	Uspeh
1. Brazda 1 ožica	popi. izp. iz slov. j.	21. Forstnerič Irena	dober
2. Flis Milica	odklonjena	22 Horvat Justina	dober
3. Fuchs Metka	dober	23. Krajnc Emiljana	prav dober
4. Klasinc Kristina	dober	24. Korošec Silva	dober
5. Knap Jelka	dober	25. Metličar Irena	zadosten
6. Kolbl Marija	dober	26. Mohorko Matilda	dober
7. Korošec Katica	zadosten	27. Pavlinič Martina	zadosten
8. Kosec Marija	dober	28. Pušnik Štefka	dober
9. Krajnc Frančiška	zadosten	29. Ritlop Vera	dober
10. Mesarič Antonija	popr. izp. iz slov. j. odklonjena	35. Sedevčič Sonja	zadosten
11. Mikulcc Ana		31. Strmšek Rozalija	dober
12. Poplatnik Anica	dober	32. Skoliber Viktorija	zadosten
13. Rogač Marija	dober	33. Trstenjak Danica	zadosten
14. Širec Silva	dober	34. Župec Nada	zadosten
15. Škarja Ljudmila	dober		
16. Šlebič Marjeta	popr. izp. iz slov. J.		
17. Štumberger Marija	dober		
18. Varga Terezija	zadosten		
19. Vojsk Metka	zadosten		
20. Žerak Terezija	popr. izp. iz slov. j.		
b)	v jesenskem roku:
K zaključnemu izpitu v jesenskem roku se je prijavilo 19 kandidatinj, ki so uspešno opravile razredne popravne izpite in končale redno dvoletno šolanje na administrativni šoli v Ptuju.
I.	Izpitni termini:
Pismeni izpiti: stenodaktilografska naloga 28. avgusta 1965 slovenska naloga 29. avgusta 1965
Ustni izpiti:	31. avgusta in 1. septembra 1965
II.	Izpitni odbor:
Kot junija.
III.	Teme pismenih nalog:
1.	Slovenski jezik:
a)	Vloga turizma v našem gospodarstvu.
b)	Moja strokovna usposobljenost — prispevek k novemu načinu našega ustvarjanja.
c)	Nacionalno in socialno vprašanje v delih naših pesnikov in pisateljev
20.	stoletja.
2.	Stenodaktilografija:
a)	Stenografski zapisi v hitrosti 120-140- 160- 180-200 zlogov na minuto, - 800 zlogov - dešifriranje 50 minut.
b)	10-minutni hitrostni prepis v stroj: Organizacija strojepisne službe.
c)	Oblikovanje poslovnega dopisa po neoblikovani predlogi — reklamacija.
č) Oblikovanje upravnega spisa po diktatu v stroj—poročilo.
d)	Izdelava sejnega zapisnika po stenogramu: Seja planinskega društva na Aš in ESŠ.
IV. Končni uspeh zaključnih izpitov:
2. a razred		2. b razred	
Priimek in ime	Uspeh	Priimek in ime	Uspeh
1. Flis Milica	odklonjena	9. Černelič Ana	dober
2. Mikulec Ana	zadosten	10. Dogša Vekoslava	zadosten
3.	Gavez Marija 4.	Jazbec Kristina	popr. izp. iz slov. j. odklonjena	11.	Hari Irena 12.	Hleb Jelka	zadosten popr. izp. iz slov. i.
5. Jošt Silvestra	odklonjena	15. Klajnšek Antonija	popr. izp. iz slov. j. popr. izp. iz slov. j. dober
6. Krapše Ivanka	zadosten	14. Kmetec Marija	
7. Vrbnjak Dragica	zadosten	15. Puc Albina	
8. Žumer Danica	zadosten	16. Skuhala Mira	odklonjena
		17. Vodenik Olga	odklonjena
Iz šol. leta 1963/64		Oddelek za odrasle	
18. Fras Marija	odklonjena	19. Novak Ana	popr. izp. iz slov. j.
Popravni izpiti v jesenskem izpitnem roku 1965
K popravnim izpitom v jesenskem izpitnem roku 1965 so se prijavile vse kandidatinje, ki so bile odklonjene iz enega ali vseh predmetov za 3 mesece. Končni uspeh popravnih zaključnih izpitov:
Priimek in ime	Uspeh
1. Brazda Jožica	zadosten
2. Mesarič Antonija	zadosten
3. Šlebič Marjeta	zadosten
4. Žerak Terezija	zadosten
XIV.
POROČILO PREDSEDNIKA IZPITNEGA ODBORA O ZAKLJUČNEM IZPITU NA ESŠ V PTUJU V JUNIJSKEM ROKU 1965
Za predsednika izpitnega odbora pri zaključnem izpitu na ESŠ v Ptuju sem bil imenovan z odločbo sekretariata za prosveto in kulturo SRS. Na prvi seji izpitnega odbora smo se domenili o vseh uradnih formalnostih glede poteka zaključnega izpita. Sledil je pismeni, temu pa ustni del zaključnega izpita. Pismeni in ustni del izpita sta potekala normalno. V času zaključnih izpitov je imel izpitni odbor več sej, na katerih je razpravljal o tekočih stvareh. Rezultati zaključnega izpita so razvidni iz posebnega poročila oz. statistike.
Izražam lastno mnenje, da me ravno ne najugodnejši rezultat zaključnega izpita preseneča, saj je v primerjavi z nekdanjimi maturami sedanji zaključni izpit po številu predmetov in obsegu snovi dosti manj zahteven. Medtem ko je nekoč pismeni del izpita obsegal štiri predmete, obsega sedaj le še dva. Ustno so nekoč odgovarjali kandidati iz petih predmetov, sedaj pa samo iz dveh. Seminarske naloge in njenega zagovora, ki tudi sodita k zaključnemu izpitu, pa še zdaleč ni mogoče šteti za enakovredno kateremu koli predmetu, pa čeprav sta naloga in zagovor na primerni ravni.
Pri kandidatih, ki so opravili zaključni izpit, lahko ugotovim zadovoljivo strokovno znanje. Tudi jezkovno so se kandidati zadovoljivo izražali. Za boljše in lepše oz. pravilnejše izražanje (da ne bi bilo čutiti domačega dialekta), je potrebno, da se zavzamejo vsi predavatelji. Seveda pa je naloga slavista pri tem naj večja.
Zaključni izpit na ESŠ je bil tehnično dobro pripravljen in tudi izveden. Sodelovanje vseh članov izpitnega odbora je bilo vzgledno, pri čemer moram posebej omeniti prof. Jožeta Stropnika in tajnika prof: Čiča. Tudi vsi izpraševalci so pedagoško in strokovno usposobljeni za svoje delo.
Ekonomska srednja šola v Ptuju deluje šele 5 let. Kljub tako kratkemu času je na dobri poti in v ničemer ne zaostaja za drugimi, starejšimi šolami. Še več. Ima vse pogoje, da jih prekosi, saj ima sorazmerno manj dijakov kot druge šole in več stalnih, prizadevnih predavateljev ob dobrem vodstvu. Morala pa bo zaostriti svoja merila že od prvega letnika naprej.
Glede na vse to moram letošnji zaključni izpit na tej šoli šteti za uspeh.
prof. dr. Jože Boncelj
XV.
ODDELEK ZA ODRASLE SLUŠATELJE NA ESŠ V PTUJU v šolskem letu 1964/65
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
1.
2.
3.
4.
5.
6. 7. S.
1. letnik
Razrednik: Drago Šuligoj Slušatelji:
Ambrožič Jerica Antonič Terezija Anželj Vladimir Arandelovič Silva Bigec Marija Brodnjak Jože Cvetko Marjeta Feguš Maks Furman Irena Gajser Justina Gašparič Elizabeta Hojnik Jožica Holc Matilda Horvat Ferdinand Janžekovič Zvonka Kovačič Hedvika Krajnc Anica Kuhar Kristina Masten Marjeta
20.	Matjašič Ana
21.	Mohorko Julijana
22.	Ogrizek Irena
23.	Orlač Pavla
24.	Ostroško Slavko
25.	Pešič Silva
26.	Pernat Viktor
27.	Pihlar Marija
28.	Plaveč Frančiška
29.	Polanec Rozalija
30.	Prosenjak Marija
31.	Rajh Terezija
32.	Reberc Marija
33.	Rus Justina
34.	Slatič Ivanka
35.	Toplak Gabriela
36.	Vučak Rozalija
37.	žmauc Štefka
2. letnik
Razrednik: Tone Lorger Slušatelji:
Bezjak Majda Čuček Alojz f Gabron Marija Gojkovič Marija Kunčnik Rozalija Krajnc Viktor Lončarič Rozika Luterič Edita
9.	Pernat Stanko
10.	Petek Tomaž
11.	Petrovič Živojin
12.	Purg Ignac
13.	Sedlašek Zofka
14.	Sedmak Drago
15.	Tement Janez
16.	Žlender Drago
PREGLED
dohodkov in izdatkov po finančnem načrtu za leto 1964 amortizacijskega sklada
Part. - poz.	Naziv	Po načrtu Dejansko
1	2	3	4
A.	Dohodki:
1	Sredstva, prenesena iz leta 1963 ............ 349.410	349.410
3	Lastna sredstva:
3 — 1 Namenjena z načrtom dohodkov in izdatkov šole za amortizacijo in dopolnitev učil in
druge opreme................................... 1,810.739	1,508.950
Dohodki skupaj:................................ 2,160.149	1,858.360
B.	Izdatki:
2	Nakup učil in druge opreme:
2 — 1 Nakup učil....................................... 1,500.000	600.200
2 — 2 Nakup druge opreme............................ 660.149	—
Izdatki skupaj:................................ 2,160.149	600.200
Ptuj, 30. januarja 1965
Računovodja:	Ravnatelj:
Gajzer Truda I. r.	Stropnik Jože 1. r.
PREGLED
dohodkov in izdatkov po finančnem načrtu za leto 1964
Part.-poz.	Naziv	Po načrtu Dejansko
1	2	3	4
A. Dohodki:
1		Presežek dohodkov po zaključnem računu za leto 1963 		1,156.228	1,156.228
2		Sredstav za osnovno dejavnost:		
2 —	1	Iz družbenega sklada za šolstvo		30.296.594	36,525.490
4		Lastni dohodki:		
4 —	1	Od tečajev, seminarjev in drugih oblik organiziranega dela		1,500.000	1,149.327
4 —	9	Drugi lastni dohodki		100.000	1,627.392
5		Drugi dohodki:		
5 —	2	Prispevki učencev			300.000	718.150
5 —	3	Dohodki od učil ter duge opreme in prostorov odstopljenih v začasno uporabo		100.000	95.000
5 —	9	Drugi lastni dohodki		30.000	61.995
Part.	-poz.	Naziv		Po načrtu	Dejansko
	1	2	3	4
		Nepredvideni dohodki		—	124.500
		Dohodki skupaj:		33,482.822	41,458.082
		B. Izdatki:		
1		a) Osebni dohodki s prispevki:		
1 —	1	Osebni dohodki učiteljev in sodelavcev šole v stalnem delovnem razmerju		12,500.000	15,262.477
1 —	2	Plačila za nadurno delo		2,500.000	2,889.310
1 —	3	Plačila za honorarno delo		1,000.000	1,257.400
1 —	5	Prispevki		12,022.083	13,577.512
		Osebni dohodki skupaj:		28,022.083	32,986.699
2		b) Materialni izdatki:		
2 —	1	Pisarniški material, voda, kurjava, razsvetljava, ptt		2,000.000	2,183.781
		— pror. prisp. iz dop. del. razm			21.745
		— soc. za v. iz dop. del. razm			12.320
2 —	2	Potni in selitveni stroški		250.000	190.358
		— dnevnice			236.071
		— boleznine 			148.273
		— začasno delovno razmerje			152.620
3		Stroški za pouk ter strokovno in znanstveno delo:		
3 —	1	Material, orodje in drugi izdatki za pouk in praktično delo učencev		100.000	39.300
3 —	2	Stroški za ekskurzije in druge oblike terenskega pouka, ki obremenjujejo šolo ....	50.000	96.000
3 —	3	Material in drugi izdatki za strokovno in znanstveno delo		50.000	32.240
3 —	4	Knjige za knjižnico in strok, literatura .	.	.	300.000	318.510
3 —	9	Drugi stroški za pouk in strok, delo ....	50.000	26.610
4		Drugi materialni izdatki:		
4 —	2	Pomoč učencem in njihovim organizacijam .	50.000	—
5		Amortizacija učil in dopolnitev učil in druge opreme:		
5 —	1	Amortizacija učil in druge opreme		1,810.739	1,508.950
5 —	3	Dopolnitev učil in druge opreme		800.000	648.718
		Materialni izdatki skupaj:		5,460.739	5,615.496
		Osebni in materialni izdatki skupaj: ....	33,482.822	38,602.195
Ptuj, 30. januarja 1965 Računovodja:
Gajzer Truda 1. r.
Ravnatelj: Stropnik Jože 1. r.
IZDAJO
TEGA ŠOLSKEGA POROČILA SO OMOGOČILE
DELOVNE SKUPNOSTI V PTUJU IN SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Predavateljskemu zboru in družbenim organom ekonomske srednje šole, administrativne šole in šolskega centra za blagovni promet v Ptuju želi obilo uspehov pri izobraževanju, usposabljanju in vzgoji dijakov in vajencev:
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ OBČINSKI KOMITE ZKS PTUJ OBČINSKI ODBOR SZDL PTUJ OBČINSKI ODBOR ZMS PTUJ OBČINSKI SINDIKALNI SVET PTUJ OBČINSKI ODBOR ZB NOV PTUJ
Obrtno gradbeno podjetje
GRADNJE
Kmetijska zadruga
PTUJ
PTUJ
iz\'aja vsa gradbena dela in stavbeno mizarske, pohištvene, teracerske in parketarske usluge po ugodnih cenah.
Se priporoča delovna skupnost.
izvaja vse oblike kooperacijske proizvodnje, odkupuje kmetijske pridelke in posreduje svojim članom kmetijsko reprodukcijsko blago in gradbene potrebščine.
Se priporoča delovna skupnost.
Trgovsko podjetje
MERKUR
PTUJ
se priporoča s svojimi poslovalnicami za nakup vseh vrst industrijskega blaga.
Se priporoča delovna skupnost.
Perutnina Ptuj
z obrati:
—	farma piščancev,
—	farma kokoši nesnic,
—	tovarna krmil,
—	meso s prodajalnami,
—	priprava dela,
—	servisna služba,
—	kooperacijske službe,
—	maloprodajna mreža, proizvaja in nudi na debelo in drobno perutnino, jajca, divjačino, perje, meso in mesne izdelke, vse vrste krmil in transportne usluge.
TRGOVSKO PODJETJE
PANONIJA
PTUJ
nudi v svojih skladiščih in poslovalnicah na veliko in malo v Ptuju in okolici vse vrste živil in industrijskega blaga po ugodnih cenah.
Se priporoča delovna skupnost.
» Iv E. S «
LESNO INDUSTRIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE PTUJ
prodaja po najugodnejših cenah:
—	les,
—	premog,
—	cement,
—	apno,
—	drva,
—	ves ostali gradbeni material. Cena franko vagon ali stanovanje kupca.
Potrudili se bomo, da s kvalitetnimi izdelki obdržimo zaupanje naših odjemalcev.
Se priporoča delovna skupnost.
	Gostinsko podjetje
FOTOATELJE	BREG
LANGERHOLC FRANC	PTUJ
PTUJ	Mudi domačim in tujim turistom v svojih obratih
se priporoča	cenene gostinske usluge.
svojim odjemalcem.	Se priporoča delovna skupnost.
Tovarna glinice in aluminija
„Boris Kidrič"
KIDRIČEVO
Telefon: 31-095 Maribor — Teleks: Kidričevo 03316 pošta: Kidričevo — železniška postaja Kidričevo
Proizvajamo:
—	surovi aluminij v valjamiških formatih in ingotih,
—	kalcinirano glinico AhO, in
—	aluminijske legure.
Sc priporoča delovna skupnost!
Projektivni biro
PTUJ
izdeluje projekte za visoke in nizke zgradbe in vodi gradbeni nadzor nad svojimi in tujimi projekti.
Se priporoča delovna skupnost!
GOSTINSKO PODJETJE priporoča svoja gostišča
__	_ V1 . - .	domačim in tujim gostom, v katerih
Haloški UlSer nudi s solidno postrežbo
domača jedila s pristnim p j (j j	štajerskim vinom.
V hotelu Poetovia in grajski restavraciji sprejema organizirane skupine domačih in tujih gostov.
Kmetijski kombinat Ptuj
Proizvaja in predeluje kmetijske, Ptuj, Muzejski trg 2
živilske, gozdarske in lesne
proizvode v svojih delovnih enotah:
—	farma bekonov, Dornava,
Kidričevo, Osojnik, Podlehnik,
Pragersko, Sobetinci, Starše,
Turnišče, Zavrč
—	gozdarstvo, mlekarna, kletarstvo »Slovenske gorice«, klavnica z mesnicami, mizarstvo,
»Tehnoservis«, skupne službe.
Priporočamo svoje proizvode!	import — export
Komunalna banka Ptuj
Nad deset tisoč vlagateljev ima pri nas vložene svoje denarne prihranke. Hranilne vloge so presegle pol milijarde din. Pripis obresti k vlogam v omenjenih letih znaša nad 150 milijonov din. Hranilna knjižica je vaša naj zanesi j ive j ša pri j ateljica!
Z nasveti vam je vedno na razpolago
Komunalna banka Ptuj in poslovalnica Kidričevo
Gostinsko podjetje
Letovišče Bori
nudi domačim in tujim turistom in občanom v svojem letovišču in ostalih gostinskih obratih usluge po zmernih cenah. Obveščamo, da bo letovišče grad Bori odprto tudi čez zimo.
Se priporoča delovna skupnost!
VeUtL
Tovarna perila in konfekcije
PTUJ
—	izdeluje moške srajce iz diolena, treviteksa, najlona, poliestra
—	kvalitetni dežni plašči so znani povsod.
Svojim cenjenim odjemalcem se toplo priporoča
ŽIVILSKA INDUSTRIJA
PETOVIA
PTUJ
priporoča kvalitetne izdelke alkoholnih in brezalkoholnih pijač in konzervirane zelenjave.
Se priporoča delovna skupnost.
	
JŽ,	
Podjetje za popravljanje voz	Pečnik Ernest
PTUJ	PTUJ
Investicijsko vzdrževanje	Izvršujem vse prevoze po
železniških vozil in	ugodnih cenah
izdelovanje strojne opreme.	
Opekarne
Ž a b j a k
PRI PTUJU
—	proizvajajo vse vrste zidne in strešne opeke ter strojne elemente po konkurenčnih cenah,
—	uvajajo proizvodnjo drenažnih cevi vseh dimenzij.
Podjetje za strojno zemeljska dela in prevozništvo
AGROTRANSPORT
PTUJ
—	izvaja vse usluge pri agromelioracijah, regulacijah, obnovi nasadov vseh vrst, za gradbeništvo,
—	prevaža vse vrste blaga v domovini po najnižjih tržnih cenah.
Se priporoča delovna skupnost.
NEUBAUER ALOJZ
Soboslikarsivo In pleskarstvo
PTUJ
Izvršujem vsa soboslikarska in pleskarska dela in se še v nadalje priporočam.
Neubauer Alojz
PTUJSKA TISKARNA, PTUJ
JADRANSKA ULICA 17, TELEFON 191
TISKARNA — KNJIGOVEZNICA — KARTONAŽA
vam nudi hitre in kakovostne usluge po konkurenčnih cenah
T ovarna avtoopreme
PTUJ
proizvaja sodobno avtomobilsko opremo za domačo industrijo tovornih vozil.
Se priporoča delovna skupnost.
Strojne delavnice
PTUJ
—	nudijo vse vrste strojnih in servisno remontnih uslug motornih vozil,
—	proizvaja vzmeti in izdelke iz tehnične gume.
Se priporoča delovna skupnost.
Montažno podjetje
Elt;l<trol< oviti tir
PTUJ
montira termoenergetske naprave, izdeluje in montira jeklene konstrukcije in rezervoarje, inštalira vodovodne, toplovodne in elektro naprave jakega in šibkega toka ter klimatske in ventilacijske ureditve.
PEKARNE
VINKO REŠ
PTUJ
nudijo v svojih poslovalnicah vse vrste kruha, peciva in slaščic.
Se priporoča delovna skupnost.
Gradbeno podjetje
D R A V A
PTUJ
izvaja s svojimi obrati vsa gradbena in obrtniška dela po konkurenčnih cenah.
Se priporoča delovna skupnost.
PLESKAR
PTUJ
izvaja vsa slikarska, pleskarska in antikorozijska zaščitna dela, kvalitetno in poceni.
Se priporoča delovna skupnost.
Glazer Ervin URAR PTUJ	Šmigoc Alojz KLEPARSTVO PTUJ
Izvaja vsa urarska popravila	Izvršujemo vsa kleparska
in se priporoča cenjenim	dela ter napeljavo
strankam.	strelovodov.
Tovarna volnenih izdelkov
MAJŠPERK
priporoča vsem potrošnikom svoje nove izdelke iz tkanin za ženske in moške plašče in obleke iz prvovrstnih volnenih surovin.
Tovarna volnenih izdelkov Majšperk

Domoznanski oddelek
POROČILO
1964/1965
15119/1964/1965
373.5:33(497.4Ptuj)
0210070,3
5
o>
TD
COBISS ©
KNJIŽNICA IVANA