O nekaterih problemih preskrbe v Zagrebu
V zadnjih 12 letih se je prebivalstvo Zagreba. pomnožilo za 100 odstotkov. Hkrati so naraščale tudi potrebe prebi-valstva, ki jih je ljudski odlx>r moral z organiziranjem preskrbe zadovoljevati. Prav na tem sektorju so podedovali pre-cej majhne obrate in prostore, ki v ve-čini pnimerov niso bili primerni za poslo-vanje trgovinskih podjetij. To se posebno naiiaša na prodajalne vrtnin, sadja, mle-ka in kruha. Mestne tržnice so oskrbo-vali s tetni praizvodi večinoma drobni proizvajalci in branjevci. Zato je bila prva skrb Ijudskega odbora boljša pre-skrba mcsta z živili. Za preskrbo z mle-kom so zgradili centralno niestno nile-karno z zmogljivostjo 200 iisoč litrov nile-ka na dan. Da bi bilo meslo enakomerno oskrbovauo z mlekom, so uredili in zgra-dili odkupovalna središča v bližini Zagre-ba, toda razdel jevalna organizacija še ¦vedno ni zadovoljiva. Za cenejši prevoz mleka je potrebna opreina, ki jo v znat-nem delu kupujemo iz uvoza.
Nastop zadrug in poslovnih zvez na tržišču
Da bi zagotovili euakomernejSo pre-skrbo mesta s satljem iu vrtainanii, so ustanovili dve podjetji — sZitnjak« iu >Vočarska«. Toda ti dve podjetji lahko zadovoljita le 10 odstotkov potreb. Druge količine dobavljajo ua tržišče trgovinska podjetja, v najnovejšem času pa so se na tržišču poiavile tudii zadružne poslovne zveze. Njiliova oprcma pa je slaba, tako da imajo še vedno velike izgube zaradi okvar bkga, kar vpliva na višino cen. Na visoke ceue vpliva tudi preveliko število posrednikov, skozi katerili roke gre bla-go od potrošnika do proizvajalca. Ljucfski odbor je bil mnenja, da je rnogoče to vprašanje reštti le z zgradiitvijo tržnice na debelo iu hladilnice kakor ludi z na-kupotn vozil za prevoz lahko pokvarljivih proizvodov.
Vzporeduo s tem so bili storjeni ukre-pi, ki še bolj stimulirajo proizvajalce, da ob potrošnih centrih. to je v neposredni bližini mest, pndelujejo čitn večje koli-čine blaga tako, da prihaja na trg brez posrednikov. Pozornost so posvetili tudi zadrugam, ki morajo biti Orgauizatorjt proizvodnje. V ta nanien so jim zagoto-vili sernena in gnojila. ki so potrebna za pridelovanje, kakor turfi prodnjo proizvo-dov. Za posredovanje na tr/išt-u je mogo-fe danes zasjotoviti potrebne zaloge blaga, ker omogoča hladilnica njihovo vskla-diščenje.
Pridelovanje vrtnin v toplih gredah
Tudi za povečanje pridelovapja za ne-posredne potrebe mesta so bili storjeni ukrepi. Poskusi s pridelovanjem vrtnin t toplih gredah v Stubiških Toplicah so nspeli. Prav tako je bil rešen problem blaga, ki ni sposobno za trg. Njeffova pre-delava je omogočena v pro^torih ob nla-dilnici in tržnici na debelo. O^novtii pro-
blemi pM;skrbe so bili torej večinoma ža-ieti, vprašanje razdeljevanja pa ostaja r Zagrebu še naprej odprto. Prevoz blaga iz hlacTilnice je kritičen, ker terja to bla-go popolnoma drugačen prevoz in mani-pulacijo. Ku|«li so nokaj vozil s hladil-ndtni napravami. naprave in oprema pro-dajaln pa so na tako nizki stopnji, da ne niorejo sprejeti in shraniti blaga. Sred-stva. ki se realizirajo v trgovini, ne zado-stu jejo za nakup sodobnejše opreme in kolikor ne lx«lo poiskal« druefih sredstev za finansiranjc. se bo omTežje. ki posluje z žavili, moderniziralo zelo počasi.
Akcije stanovanjskih zadrug
Glede drugih u-sltižnostnih obratov, ka-kršni so obrati za pranje perila, varova-nje otrok zaposlenih staršev, hišne iisln^e in družbeno prehrano, so bili v Zagrebu napravljetii šele začetni koraki. Zdi se, da bodo stanovanjske skupnosti nudile večje možnosti za rešritev toh vprašanj z anga-žiran iem-grcdstev. ki jili bodo zbrale od državljanov. Te možnosti pa v nobenem primeru ne oproščajo mestnega 1 judskesa odbora in  njegovih   organov,   da   ne   bi
skrbeli za ta r.prašanja. Nasprotno le 6b pomoči zainteresiranila državljanov bodo lahko sredstva, ki jih daje skupnost za posamezne sluibe, najučinkoviteje upo rabljena. Za socialno skrbstvo za otroJce gre iia primer na stotiue milijonov dinar-jev, preskrbljenih pa je le 5 odstotk<> otrok, ki jim je ta pomoč potrebua. Go-tovo je, da bi bila ta sredstva ob pomoči in iniciati-vi državjjanov mnofo bolj učin-kovito uiporabljena. To potrjuje stauo-vanjska skupnost naselja >Ride Končar< na Trešnjevki in nekatere d-uge. Na tej liniji delajo tudi nekatera ohrtna podjet-ja. To pa pojrneoii, Ja so iznašli načiu, po katerem bi bilo mogoče tudi ia druge po-dobne službe najti najprimemejše oblike sodelovanja, da bi določena sredstva naj-koristneje uporabili. Po tej poti je treba iti toliko bolj, ker bo tako mestu ostala skrb za reševanje drugih komanalnih pro-blemov, kaJcor so šole. bolnišnice in pre-skrba državljanov.
Iniciativo, ki so jo pokazale stanovanj-ske skupnostf, bi bilo vsekakor potrebno jx>dpreti tudi z materialnimi sredstvi. Zato bi bilo že v družbenem planu za 1. 1958 potrebno določiti sredstva, da se mnoge koristne zamisli uresničijo. Brez take pomoči — ki bi jo vsaj v začetku nudili stanovanjskim skupm>stim — ni mogoče pričakovati niti vpfjih uspehov. Če se jim pomaga — v začelku vsaj na temelju kreditov — jih bomo opogumilj za dru?e kori«tne akcije. ki *> v interesu dVžavIjanov. Zato je treba poTnajrati sta-novanjskim skupnostim in ok-epiti njiho-, vo organizacijo.                   J. Draušnik