Stev. 301. Trsi, v ponedeljek 28. oktobra 1912 Tečaj XXXVII. IZHAJA VSAK DAN tađl ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 8. zjutraj. Posamične gter. so prodajajo po 3 nvč. stot.) v mnogih tob&karnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju. Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Toiminn. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele ftev. po 5 nvč. (10 stot.) O 3 LAS l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. ».smrtnice, zahvaie. poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st vim. Za oglase v tekstu lista do ii vrst 20 K, vsaka »•daljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-oaaoj pa 40 stot Oglase "prejema Inseratni odd vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 2« (Narodni do«) Izdajatelj in odgov rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna . tdino#t", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Tr*tu. ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnRnl raiun 5tev. 841-652. TcLEFOh 5t. 11-57. <0NK Z balkanskih bojišč. Drinopolje popeir.oma obkoljeno. SOFIJA 27. (Izv.) Drinopolje je sedaj brez vrzeli popolnoma obkoljeno od Bolgarov. V mestu se nahaja turški poveljnik ia vojni minister Nazin paša. SOFIJA 27. (Izv.) Iz Stare Zagore se poroča, da se je posrečilo cemirati Dri-mopolje in porazstaviti težke topove pred trdn avo. Sedaj že sipljejo od vseh strani ogenj na Turke. Nazlm paša drinopoljski poveljnik. CARIGRAD 27. (Izv.) Vojni minister Naaim paša je prevzel najvišje poveljstvo •hrinopoljske armade in posadnih čet. Bolgarsko glavno taborišče. SOFIJA 27. (Izv.) Bolgari so premestili svoje glavno taborišče v Ferdinandovo (Kfustafa paša). Tarški roman o Lozengradu. CARIGRAD 27. (Izv.) Oficijelno se javlja, da so se Turki zato umeknili iz Lozengrada, ker ste se po noči srečali dve turški diviziji in ste se začeli obstreljevati, dokler se niste uničili. Pri tem je povečal zmešnjavo še bataljon redifov, ki se je tudi zapletel v ta boj. Povod turškemu um kanju. CARIGRAD 27. (Izv.) Turško vojno ministrstvo utemeljuje turške poraze na zelo originalen način. Trdi namreč, da se čete zato umikajo, da izvabijo sovražnike globje v deželo. (Mislimo, da so tuje čete že pač dovolj daleč na Turškem. — Op. ured.) Torki zopet zavzeli Lozengrad ? ? CARIGRAD 27. (Kor.) N.ki snočnji večerni list poroča, da je turška armada severno in severnozapadno od Lozengrada zopet začela boj. CARIGRAD 27. (Kor.) — Ministrstvo zunanjih zadev je snoči dobilo od vojnega ministrstva obvestilo, da je turška armada zopet zavzela Lozengrad. Tu se čudijo besedi — „zopet zavzela", ker vlada tu splošno meneje, da Bolgari sploh — niso zavzeli Lczengrada, Kuga in kolera med Turki. PARIZ 27. (Izv.) Listi zatrjujejo, da so nalezljive bolezni, ki divjajo med turškim vojaštvom pri Drinopolju, zanesle maloazijatske čete v Evropo. Poroča se. da se je pojavila m^d četami kolera in kuga. Turkom je Že pošel ves pogum in demoralizacija je neozdravljiva. PODLISTEK Osvit. Slike iz tridesetih let. Spisal Keavor Šandor GJalskl. — Prevel A. E. Doktorica je Btala pod vplivom svojega moža že od prvega začetka popolnoma v vrstah mlade ilirske struje. Kargačević je tadi njej moral obljubiti, da jej preskrbi k«jiiico, kakor hiti o izide. — Pa tudi na naš list se naroČite, milostiva ? — se je drznil vprašati Kargačević, ki je bil j ogumnejši, ko je šlo za narodne etvan, kakor pa navadno. — Seveda te naročim. In komaj čakam, da pride do tega. Toda čujem; — ravno danes po glasbeni akademiji sem se pogovarjala z gospodom protonotarjem Ožego ▼i^e«. Ustavil me je, ko sem že skoraj prišla iez Katarinski trg, in tedaj mi je pripove-vedoval med drugimi, da ni niti govora o tem, da bi ogrski konzilij dovolil izdajanje šasopisa. A propos — pripovedoval mi je tadi žalostno novico! — Mladi Napoleon — je uaarl te dni. — Ah — je pripomnila Madlena, dočim je Ivan zopet obrnil pogovor na dovoljenje za časopis. — Tudi mi smo slišali nekaj takega, — je odgovoril Kargačević. — Ali Gaj se ne Car „Velike Bolgarije". SOFIJA 27. (Izv.) Iz Stare Zagore se poroča, da je narodni zastopnik Ki rpo pozdravil carja Ferdinanda kot prvega carja Velike Bolgarije. Bodoča bitka ob reki Ergene BEROLIN 27. (Izv.) Iz Carigrada se javlja, da se turške čete med Lozengra-dom in Drinopoljem umikajo na vsej črti. Okrog Kaskoja blizu Drinopolja so Turki zapustili svoje postojanke ter se pomikajo jugoistočno proti reki Ergene, da se tam koncentrirajo. Tu je tudi pričakovati hudih bitek. Turške grozovitosti. BELGRAD 27. (Izv.) — Na pohodu srbske armade iz Kumanovega v Skoplje so našli Srbi strašno pot. Turki so prebivalstvo povsod masakrirali, razmssarili in razkosali otroke. Srbi so našli povsod poklane starce in Ženske, selišča pa razdejana in brez Žive duše. Razumljivo je torej, da se loteva Srbov vedno večje razburjenje in da ne prizanašajo več sovražniku. Bolgarska kraljici v bolnišnici. SOFIJA 27. (Kor.) — Kraljica vodi osebno sanitetno službo v Plovdivu, kjer kakor navadna bolniška strežnica streže ranjencem. Turške Izmišljotine o srbskem porazu pri Kunanovam. BELGRAD 27. (Srbski tiskovni urad „Edinosti"). Poučeni krogi odgovarjajo na vprašanje, kako je vendar mogoče, da prihajajo iz turških virov vesti, di je Zeki paša pobil Srbe pri Kumanovem in jih pognal do Zibevca, z zatrjevanjem, da ne morejo umeti takega lahkomiselnega slepljenja javnosti in da je Zeki paša najbrž sporočil v Carigrad svoj ofenzivni poizkus v prvih urah bitke in svoje načrte, iz katerih so potem v Carigradu sfabricirali turško zmago, oziroma srbski poraz. Zibevce je od Kumanovega oddaljeno nad 60 kilo metrov in je čudno, kako je moglo evropsko časopisje tudi le trenutek verjeti to nemožnost. Srbska uprava na zavzetih železnicah. BELGRAD 27. (Izv.) Srbska vlada je uredila promet vlakov na zavzetih progah Vranja—Skoplje in Skoplje—Mitrovica. — Nameščeni so povsod samo srbski uslužbenci. Srbski vojni plen v Kumanovem in Sjenici. BELGRAD 27. (Srbski tiskovni urad > Edinosti"). Uradno javljajo iz Vranje : V bitki pri Kumanovem je bilo vsega skupaj zaplenjenih 55 poljskih in 6 gorskih topov, 6 mitraljez, 80 velikih šotorov in velika množina vojnega materijala. Pri zavzetju Sjenice je srbska vojska zaplenila 13 topov, 4 trdnjavske možnarje in veliko množino pušk in municije. Arnavtske in turška izgube v Novem Pazarju. BELGRAD 27. (Izv.) Neslužbene, ali vendar zanesljive vesti pravijo, da je v bojih za osvojitev novopazarskega sandžaka padlo do 8000 Arnavtov in Turkov. Črnogorci v Peći. CETINJE 27. (Izv.) Severna črnogorska armada je premagala sovražne Albance plemena Rugova in je zasedla Peć (Ipek). Skadar se še ni predal. RIJEKA 27. (Izv.) Sedaj so počela oficijelna pogajanja za kapitulacijo Skadra. Poveljnik »e za dosedanje črnogorske predloge še ni brigal. — Prestolonaslednik Danilo je prišel k Četam pri Tarabo-šu. Tu in v Skadru je deževno vreme in občuten mraz. Grki zasedi! štiri mesta. ATENE 27. (Izv.) Grki so zasedli Štiri mesta imenom Philippiades, Luros, Eleu-therofori in Stresina. Turki so pobegnili v divji paniki in so popustili na bojišču municijo, Živila in topove. Grki so ujeli mnogo turških častnikov in vojakov. Grki v Kozianib. CARIGRAD 27. (Izv.) Grške čete so zasedle Koziani. Turki požigajo. CARIGRAD 27. (Izv.) Turške albanske čete strašno gospodarijo po vaseh, koder se pomikajo. Včeraj so na grški meji opustošile mnogo selišč in posameznih domov. Turki greze z masakri KRF 27. (Ezv.) V Santo Quaranta je prispelo dokaj moalimov, ki so od tam pribežali na otok Krf. Begunci pripovedujejo, da groze v okolici Janine masa kri, vsled česar beži prebivalstvo in prosi pri inozemskih konzulih za pomoč. Prikloiitev od Grkov vzetih pokrajih. ATENE 27. ((zv.) Uradno utelešenje od Grkov zasedenih pokrajin se proglasi v kratkem. LUti pišejo, da bo kralj šel v Macedonijo, kjer mu bo prebivalstvo izrazilo svojo udanost. in „Je-tudi še , — in kaj še vse, — ne smeli imeti svojega boji. Odšel je zopet gor. Pojde na Dunaj. On ne odneha. Končno pa so ljudje, ki pravijo, da nima ogrski konzilij niti pravice za podelitev tega dovoljenja. To je stvar kraljevega osebnega prava. — Pa zakaj nasprotujejo in b kako pravieo! — se je razvnel Ivan. Ko imajo oni svoj „Tudomdoj-os Gyujtomeayu lenkor" pa „Elet« ter poleg tega Kišfaludovo „Auroro zakaj bi torej 1 hrvatskega časopisa ? Oh — in ti ljudje še govore o pravici ! — Ivan je razburjen vstal s stola in hodeč po sobi nadaljeval pogovor. Madlena je vsa v skrbi gledala za njim. Bala se je, da bi mu škodovala ta razburjenost. Kar bolelo jo je, da se more Ivan toliko zanimati za politiko, ko ve da, ga ona ljubi. Kaso je to mogoče ? — ae je vprašala lepa žena, vsa osvojena po svoji ljubezni. Ona je v resnici nosila v sebi samo to čustvo. — Ta nesrečna vaša politika ! je končno rekla Madlena s polugrajajočim glaBom. Ivana je zabolelo, da se žena, ki jo ljubi, ne zanima enako za narodni pokret, kakor on sam. In spomnil se je svoje sestre Hane, ki od prvega časa vsa gori za slovanstvo. Hana mu piše samo hrvatska pisma, polna žarkega ču tva za narodno stvar in za svobodo domovine. Kaj bi dal, ko bi bila Madlena ravno taka. Ali ves ta čas, ko sta bila skupaj, se mu ni nikdar posrečilo, da bi jo le za trenotek pridobil za svoje vznesene rodoljubne misli. Vsakibrat ga je prekinila in obrnila govor na njegovo ljubezen. Ah — seveda, zanj je bil tudi ta pogovor poln sladkosti, razkošja in blaženosti. Srce mu je kar drhtelo ponosa in sreče, ko je gledal to krasno ženo in to plemenito dušo, kako se popolnoma potaplja v ljubezen napram njemu, — v to ljubezen, ki ga je osrečevala v prvem osvitu mladosti, ki ga je sedaj skoraj popolnoma obajala. Zaradi tega je tudi sedaj, želeč, da se ne zameri Madleni, prenehal govoriti o narodnem pokretu in sedel k njej, slučajno vzemajoč v roko na mizi ležeči „Spiegel fur Kunsi" itd. — Ni vredno dosti ! je rekla doktorica in mu podala najnovejšo Biiuerlovo : „Theater-Zeitung". — Pogle.te Faniko Elslerjevo kot fenelo. Kako je krasna! Tu Scbroderjevka je tu — kot lady Maebeth. — Ivan je samo mimogrede pogledal fotografije, a Madlena je položila roko na strani in se zagledala v slike, potem pa je začela navdušeno pripovedovati o velikanskem vtisku, ki ga je napravil nanjo Anachutz kot kralj Lear. — Kedaj ste bili zadnjikrat na Danaju ? — je vprašal Ivan. — Pred letom d-ri — s soprogom. — Madlena se je zmedla, ker jej ni bilo ljubo omenjati soproga pred Ivanom, pa tudi ta krat je bil Dunaj v zvezi z njeno nesrečo. Spominjal jo je težkih dni, ko je mislila, da mora Bovražiti Ivana. Grki izzivajo z zavzetjem Lemna ATENE 27. (Izv.) Vojni minister je izjavil, da je grška flota izkrcala na otoku Lemnu svoje č?te le zato, da bi izzivala Turke, ki pa se niso upali odzvati. Angleški rdeči križ v Atenah. ATENE 27. (Izv.) Sem je prispelo mnogo Angležinj, ki se udeleže vojne kot samaritanke. Na promenadah in v restav-rantih je povsod opaziti mladih Angležinj. Grški guverner na Kreti. ATENE 27. (Izv.) Novoimenovani grški guverner Dragumis je že prispel v Kanejo, kjer ga je narod navdušeno pozdravil. Turški častniki se puRtajo. CARIGRAD 27. (Izv.) Več častnikov se je branilo iti na odkazane jim postojanke, vsled česar je vojno ministrstvo sklenilo, da postavi vsakega nepokor-neža pred vojno sod šče. V CarigradJ vre. CARIGRAD 27. (Izv.) Radi neuspehov turške vojske je prebivalstvo razburjeno in Abdul-Hamidovi pristaši izrabljajo priliko, da grajajo vlado in vse ter skušajo spraviti zopet bivšega sultana Abdul Hamida na krmilo. Ako se razmere ne izpremene, se je bati revolucije. Mednarodna konferenca v Berolinu. LONDON 27. (Izv.) Tu so mnenja, da se bliža čas energične akcije. Med posameznimi kabineti se že živahno menjavajo note, ki imajo namen, da se sestane mednarodna konferenca v Berolinu. Rusija baje ni za Berolin in trdi, da to ni primeren kraj za tako konferenco, ker bi balkanske Slovane preveč spominjal na svoječasni neugodni berolinski dogovor. Turkom se dobro godi ? CARIGRAD 27. (Kor.) Včeraj se je vršilo v sultanovi palači dolgotrajno posvetovanje o vojnem položaju. Sklenjeno je bilo, da se odredi vse potrebno v svrho obrambe vojaške časti države. Kakor je pDročal vojni minister, se nahaja turška armada v defenzivi. Splošni položaj je dober. (Hm ! — Ured.) Okrog DrinopJa vse mirno. CARIGRAD 27. (Kor) Drinopoljski vali je snoči poslal vojnemu ministrstvu brzojavno poročilo, da vlada v Drinopol,u popoln mir in da 48 ur ni bilo nikakega boja. P.^incare o balkanski vojni. NANTES, 27. (Kor.) Ministrski predsednik Poincare je imel tu govor, v kate- Kargačevič, ki ni razumel, zakaj je Ivan premenil razgovor, je zopet začel govoriti o izdajanju hrvatskega časopisa, vprašujoč se, kedaj bodo vendar enkrat imeli Hrvati tako časopisje in ne bodo potrebovali tujih vr.njeneev, — Djt, Ivan, pozabil sem ti povedati, je nadaljeval Kargačevitf. — Včeraj je bil pri meni A vrel Muževič. Posoditi sem mu moral Kačida in Vukove pesmi. Naučil se je čitati cirilico. Bakukič nam je pripovedoval, da je nekaj dni prihajal k njemu in se vadil v čitanju in pisan, u kakor kak učence i ljudske šole. — Glej, našega A vrela 1 —je zadovoljno vzkliknil Ivan in se spomnil, kako se je še pred dvema mesecema rogal hrvatski knjigi. No, takrat te^a pogovora niso nadaljevali. V sobo je prišel skrbno oblečen starček — v modi iz začetka stoletja, v ozkem jasno-modrem zapetem fraku, rumenkasto- belih kratkih hlačah in ozkih škornjih. — Poljubljam roke — najponižnejši in najvdanejši sluga, prinašam vam svojo skromno službo ! — se je oglasil stari gospod s prijaznim glasom, pri tem se živahno, staromodno klanjajoč v pravilnih korakih in držeč svoj klobuk tako, kakor da ima tri-ogelnik. Glavo je tudi nosil še tako, kakor da čepi na njej napudrana lasulja s kito v tilniku. (Dalje). Siran II. „EDINOST" u. 301. V Trniu. dne 2S oktobra 19 1 rem se je bavii z balkansko vojno. Po- I razrušile nekaj turških obkopov na hribu j _ udarjal je, da se je Francoska trudila, da Tarabošu. Mnogo turških vojakov je ra-j ■k: r.*At>aXo -is njenih; črnogorske i2gube so neznatne:; ** dva lahko ranjena. Turške neuspehe pri- j bi se zadušila preteča vojna, ali pa vsaj v slučaju brezuspešnosti tega prizadevanja, da bi se vsaj lokalizirala. Neprestani, vsak Čas se vršeči dogovori med velevlastmi gotovo pospešijo čas posredovanja med bojujočimi se državami. Morebiti je ta čas že blizu. Minister je zatrjeval, da ostane smer franco3ke zunanje politike neizpremenjena in ostane Francoska tesno zvezana z Rusijo in Angleško. Nič ne bo motilo tega spo-razumljenja in v trajnem prijateljstvu je najbolji povod za up; da ostane vojna lokalizirana na Balkan in da jo Evropa ustavi v primernem trenutku. Poincare je končno poudarjal potrebo močne armade in mogočne mornarice, da se obrani mir. Francoski narod je miroljuben. noče vojne, boji pa se je ne. Govor je bil sprejet z velikim odobravanjem. Turške ve3ti. CARIGRAD 26. (Ker.) Listi poročajo o hudem bo}u med Turki in Grki v Graveni. Včeraj po turškem miniitrskem svcju ; pisujejo Crnogorci slabemu vojnemu raa- »o « « 3 7 09JS fsj terijalu. V Cetinje so dospele sledeče uradne brzojavne vesti: Rijeka, 25. okt. cb 10-25. Včeraj popoldne je naša artiljerija otvorila ogenj proti Skadru s strani Vrake. Nekoliko granat je padlo v mesto. Z naših pozicij se vidi z daljnogledom, da je na strehah ^^ nekoliko hiš razobešena bela zastava. Turki so odgovarjali s poljskimi brzostrel- j nimi topovi v ravnici pred mestom.. Ena1 granata je padla pred naš tabor, kjer sta ' bila kneza Mirko in Peter. jlZClifcl^e Z0D0*/ D^Z General Martinovic je zavzel z desne j strani Taraboša vrh Oblik, s kateregai obroke! zaloga izdelanih oblek VcHka Izbcra vsakovrstnih oblek za gospode in df£ke, sukenj, povrSniko« vseh kakovosti. — Specijaliteta V veznji. Velika Izbera volnenega blaga, Najzmernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Otovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Autoiratico". Telefon št. 251, Rim. II. O rs* 3* tt 'mm mm r* * ff g » Ck ® a z? t : Ni ZOBJE Plombiranje zobev. vsake bolečine naši topovi morejo neposredno streljati: na Skadar. Taraboš je obkoljen od vseh j I I \§ T.iaaUa^ ' strani. V Skadru je velika panika. Cene I IT. J, i<6 tH v K * IISCil©r živil so neverjetno poskočile; kilo kruha j zobozdravnik konces. zobni tehnik velja 2 K 20 vin. j ... f V^gT Brigadir Janko Vukot?ć je potolkel Me Soldonr Trat, Plazza Carlo Soldonl št Z Pilato narsTne in prre rrste. Časopisi In iliutrmelje. POSTREŽBA TOČNA-Za obilei obisk se najtoplej« prlporefa FRANJO MABINSKK. je minister zunanjih zadev Noradunghian i Rugovce, ki so mu zapirati pot za Peći. u JSca cSeMe Cfiaermo 13, II. n. posetil angleškega poslanika Lowtierja in dolgo ča?a konferiral žnjim. Saoči so prispele semkaj iz krajev severno od Drinopolja irnoge reohsmedanske družine, starci, ženske in otroci. Iz Drtno-polja je prispelo veliko ranjencev. Postajni poveljnik v Drinopolju je izdal ostre cdredbj za obsedno slanje, ki je proglašeno nad mestom. Prebivalstvu je prepovedano nabavljati si večje zaloge živil. Starce in bolnike, ki imajo še denarja aH živil za dva meseca in vse sumljive osebe odstranijo iz mesta. P/ebivalstvo mora v slučaja petrebe pomsgati vojski. 03cbe, ki bi razširjale razburjajoče vesti, se pestrele. Poveljnik redifske divizije v Sfeutariju Levo krilo njegove brigade operira proti \ ^ Sijenici in se je na 8 km približalo srbski vojski. Vojske dveh srbskih držav čujejo obojestrane topove, a se radi megle ne morejo videti, K ruš evo, 25. okt. O operacijah Janka Vukotića se javlja : Brigadir Vu-kotić je pri povratku na Mokro po zavzetju Gusinja našel skoro celo brigado kolažinsko zaposleno v boju okoli Cakova, Vaganice in Pianinice, ker so bili Turki zavzeli Planinico in na njo spravili topove. Srapneli so padali nad Veliko istočasno a^L pa je turška vojska skušala obiti durmi-> «§r Prcda-alnica ur in dragocenosti ICuelier (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst Corso ti 36. Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnib ur. Kupnje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. r\ PEKARNA Ivan Kocjan Trst - Vrdela-Školj št. 317 ima dvakrat na dan svež kruh na razpolago. — Sprejema tudi naroČila za postrežbo na dom. Spreje.na v peciv« vsakovrstne testenine. Cene zmerne. Suass z jameeu V torsko brigado in dospeti na Mokro. Nato | je brigadir Janko Vukot^ć s kolašinsko bri-j | v Mali Aziji je izdal oklic, v katerem pc-;gado udaril na Planinico, a z durmitorsko j | življa vse rezervnike ?n vojake iz Kastamu- i brigado na Glodžijo in Vlajkovo brdo. • | nija, Ismid?, Srairne, Aidina in Kavalisarja, j Borba je trajala do večera. Turki so be- *uovo ki bivajo v Carigradu in ne vzdržujejo lastnih rodbin, da nemudoma vstopijo v svoje bataljone. Napadi na Drinopolje se nadaljujejo. Bolgari so napredovali do 1000 metrov pred utrdbami, ne oziraje se na težke izgube, ki jim jih je prizadejala turška artiljerija in infanterija. Drinopoljski poveljnik potrjuje, da se spopadi končujejo ugodno za Turke. Albanci iz Dibre so prispeli v Skadar. Generalu Mahmud paši se je zopet posrečilo zbrati svoje čete in začeti ofenzivo proti Lozengradu v ugodni poziciji. xMočne kolone so ojačiie desno krilo, katerega položaj je sedaj najboljši. Nadaljujejo se prevozi čet iz Armenije. Na dan prihaja v Evropo 13 000 mož. Potrjuje se, da so Srbi zavreli Prištino in da so zveze med Skopljem in Mltrovico piet-gane. Po zmagovitem boju so Bolgari zavzeli Kočano. , 1 žali pod Peći in Doljno Rugovo, osta-^ g vivši na potu silno mrtvih in raznega voj- j | nega materijala. Brigadir Vukotić se na-; haja s svojo vojsko med Zgornjim in Doljnim Rugovom in koraka v Peći. Črno-J gorske izgube znašajo 6 mrtvih in 49 lahko ! ranjenih. jCdie! ?rovšstciste (Novi deželni kStel) Trst, ?argo Saritorio 4 (Farneto). 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmeme. A.LOJZIJ SKERL. .XXX X i ^^^SSsECiJaBiTSteSOCK! Moja stara izkušnja je ia ostane, da je za odpravo p-.letrsih mehurčkov kakor tudi v svrho dosege ia obranit e nežne, mehke kože in bele polti najboljše svetovn■.> mano milo Iz lilijlvega mleka Steckenpford' znamke „Steckenpferd", Berflmann Sl Co, De?ia (Tetschen) na Labi. Kon-.ad po 80 vin ae dobi f a v lekarnah, mirodilnicah, paifemerijHh in drugi1! tr^o-Ainah. Ravno tako ae je ubnsaia Bergmaanova lill-jina krema „Manera^ za ohranitev nežnih be.ift dara-sirih rok ; v tubah po 70 vin. se dobiva po7so in da upa> da uvidijo me_ j leži na hribu, 570 m visokem, hiti vzhodna • rođajn. činitelji> kako odveč je bilo sUti -armada proti jugu. Nikjer ne nahaja ja-1 fanjc ustaye Pfed ysemi fao pa skušala j kega odpora, nikjer turške redne vojske,!^. pozornost raerodajnih krogQv na to, i nikjer njene čete ne nalete na turško trd j da ^ vzdr2evanje takeRa režiraa široke j njavo, kajti vse ozemlje od jezera Holit, , mase Jjudstva k posebne vrste izrazom; odnosi.o jez.ra Ka^trati pa doli do Ska-! . J r . simpatije za dra ie brez turških trdniav. Pozno ponoči , , ' . . j narodov. s.e je včeraj raznesla po Cetinju vest, da se bije ljuta bitka pri Kopliku. Podrobnosti niso bile znane. Najbrž se je ta boj vodil v domišljiji radovednih meščanov, ki komaj čakajo vesti o novih triumfih črnogorskega orožja. Vest o bilki pri Kopliku se ne potrjuje doslej, vendar sklepamo iz nje lahko, da ie vzhodnji oddelek črnogorske vojske prodrl Že do Koplika. Mogoče je celo, da je že mimo Koplika in osvobodilni boj balkanskih VzgoJ;telj rjskega carjeviča. PETROGRAD 27. (Izv.) Tu se je izvedelo, da postane vzgojitelj obolelega prestolonaslednika knez Galicyn, bivši šef carske civilne pisarne. Demonstracije proti Čthom na Dunaju. DUNAJ 27. (Izv.) Danes so se zopet vršile demonstracije pred češko šolo Ko-menskega na Landstrasse. Zbralo se je Uelikanska zaloga pohištva in fapecarlj :: Paolo 6ast\¥irtb :: TBST, oL stadion It. 8 • Tčlslco 22-85 (hiša jfeflflHHa Me) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Koiosaini izber. !?E 3 5: 35 da koraka proti Skadru, kjer se združi z dokaj množice, med njo precej dijakov in južnim oddelkom. Ta bombardira Taraboš neprestano, kakor poroča današnja brzojavka iz Muričanov, Iz uradnega telegrama posnemamo sledeče: turška artiljerija je včeraj zjutraj otvorila ogenj na črnogorske pozicije, ki so uspešno odgovarjale in nekoliko poslancev, ki so klicali „Pfuj češki šoli in Čehom. Prišla je policija, in se je začel med Nemci in Čehi pretep, pri katerem je bilo kakih 30 Čehov ranjenih, med njimi tudi poslanec Exner, ki je že storil pri sodišču primerne korake. EiEHHiiailH K. Oasperim, Telefon Štev. 1974. Špediter via Econoiro 5t. 10. Prevozno podjetje Sprejema razcarinjanje vsakegaholi blaga iz mitnic, dostavlja na dom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrafee „Cement" H Tovarna cementa. PRODAJA NA DROBNO. Pcitland'1 v Spljeta. CENE BREZ KONKURENCE. u£ Je* 8 ago f Cevliarnica »Alla Sartorella" - Trst I . J m TIOOMU lT.I> (to»pwtl »lUilktM OfcUl) — Velita izber* Tsakavrstnlh čevlje? za moške, ženske In otroke. Blago Izvrstno In W CENE ZMERNE. T: iliis 28. obiobrp. ±212. „EDINOST- št. 301 Stran III. Hein gre! (Dopis iz Koroške) Na Koroško dobimo vendarle enkrat novega deželnega predsednika v osebi barona dr. Fries-Skeneja, kije bil doslej sek-cijski predstojnik v ministrstvu za vnanje stvari, ki je začel politično karijero tu pri nas na Koroškem in mu morajo biti naše razmere še precej znane. Toda že precej let je tega in od tedaj se je veliko iz-premenilo. O novem možu ne vemo še nič gotovega razun tega, kar smo doznali iz uradnega lista : da je novi predsednik imejitelj Fran Josipovega in Leopoldo-vega reda in reda železne krone II. vrste ter da ima vrhutega še več redov drugih držav. Vsekakor interesantna oseba! Za kulisami se sicer govori, da je mož dokaj samostojen in nepristopen političnim vplivom in strujam. To bi bil torej mož, ka-koršnega si mi koroški Slovenci tako iskreno želimo. Dosedanja vladna struja nas je potisnila v kot, da se nismo upali več dihati, kaj še zahtevati pravic, ki nam gredo po človeškem in božjem pravu. Da, še več! Vladna brutalna sila nam v zadnjih časih še tistih drobtin pravic ni več dovoljevala, ki so nam v prejšnjih letih padale tupatam z vladne mize. Obupen je bil naš položaj in koroški Slovenci se nismo čutili v političnem oziru nič na boljšem od — helotov. Zdaj pa, ko prihaja nov mož, smo navzlic tolikim prevaram še toliki optimisti, da zaupamo bodočnosti, ne da bi pri tem zahtevali iste mere pravic, ki so je deležni naši sode-želani — Nemci. Pač usoda majhnega naroda ! Zadovoljni bi bili že, ako bi se nam povrnila vsaj tista trohica pravic, ki smo je bili deležni svoj Čas. Dolgo že upamo kor. Slovenci na iz-premembo krivičnega nam vladnega sistema. Vedeli pa smo: če naj pade ta sistem, mora pasti v prvo oseba, ki ga tako imenitno reprezentuje. Pred dvema letoma, ko je prišla z Dunaja nad Heina mrzla sapa radi razpusta „Kat. političnega društva za koroške Slovence", ko smo dobili tam zagotovilo, da najdemo pravico — smo upali, da bo boljše. Varali smo se f Potem je Hein obolel in bil pomaknjen v 3. činovni razred. Pa Hein je ozdravel in mi mu, četudi nasprotniki, privoščamo še dolgega zdravja. Dober avstrijski uradnik razume ta dobrohotni migljaj od zgoraj in gre z avancementom v žepu v pokoj. Ampak: Hein obrača, Volksrat pa obrne. Da je Hein ostal še toliko časa na krmilu v veliko škodo nam Slovencem, se ima zahvaliti edino le Volksratu, ki ga je držal z vso silo in ki je pri nas — vse ! Vlada je samo nekaka Volksratova eksekutiva. — Zdaj, ko Hein gre, je naša dolžnost, aa povemo ali ponovimo slovenski javnosti vse one krivice, ki so se nam godile pod njegovim režimom. Kar v prvo registriramo slučaj, ki govori vse, in odveč bi bilo naštevati še drugih takih slučajev. Nekega uradnika, ki je bil poklican k neki — zelo merodajni osebi, so vprašali: Wissen Sie nfcht, dass jeden Posten in Karnten — auch den kleinsten — der Volksrat verglbt ?) Ali ne veste, da vsako službo na Koroškem — tudi najmanjšo — oddaja Volkšrat?!) Besede so avtentične in osebe so piscu tega dopisa znane. Posebnega komentarja tukaj ni treba. Zdelo se nam je včasih, da živimo še v Bahovi dobi, ko je bila edina naloga birokracije, šol in vojaščine — germanizacija. Druzega cilja in smotra ni imela. Bah je napravil sam ta račun, da se dado iz obraženi stanovi germanizirati v 10, najkasneje v 20 letih. In Hein je bil vreden učenec svojega mojstra. Heinu je napravil tak račun nemški Volksrat — katerega pokoren učenec je bil ves Čas — razkladajoč mu, da se vsakih 10 let pomika jezikovna meja za toliko in toliko tja proti Karavankam. In Hein se je lotil dela si stematično : nemški Volksrat je dajal direktive, vlada pa jih je realizirala z vso konsekvenco in z vsem terorjem, ki sta bila na razpolago. In čutila je ta teror vsa slovenska javnost na Koroškem. Nem škemu Volksratu na ljubo je vlada o pri liki ljudskega štetja razpustila „Katoliško in politično društvo za Slovence na Koroškem*1 in hotela konfiscirali listine, tikajoče se ljudskega štetja. Samo dobro, da so bile le-te v varnih rokah. Znano nam je, da so bili števni komisarji samo ..zanesljivi" ljudje, čestokrat ljudje, ki jih e Volksrat predlagal v to. Čutili so ta sistem vsi uradniki v deželi, bodisi državni ali deželni. Uradniki, ki niso bili učlanjeni pri „Schulvereinu" ali pa „Siid-marki" so bili na tajni proskribciji in so morali prejalislej iz dežele, ali se jim je škodovalo na drug način. Znano nam je, da so se nemški uradniki učili pro forma slovenski, da ne bi prišel „Einschub" iz Kranjske ali Primorske. Domačin — čim je bil Slovenec — je moral iz dežele in nastavljali so tujce — Nemce. Vemo tudi, da uradi na slovenskem ozemlju rabijo v občevanju s strankami nekake tolmače (za ta posel je sluga dober!) ali so lomili tako slovenščino, da je pokalo zi-dovje. (Zvršetek pride). Domače vesti. Pogreb pokojnega g. Josipi Gregoriča. Včeraj popoidae smo spremili na zadnj«. poti tega vrlega moža. Ogromna udeležba iz 7seh slojev, iz mesta, iz okolice In tu-' 2 bližnje Istre je pričala, koliko ugic n spoštovanja ljubavi in — hvaiež^. 1 je hA deležen pokojnik. Sprevod, ki se je pomis«; jd hiše žalosti na ulici Barriera pa do cerkve sv. Antona novega, je bil naravnost neao-gleden. Politično društvo „Edinost" so zastopali: predsednik dr. Josip Wilfan, ped predsednik dr. Edvard Slavik, in odborniki; drž. posi. dr. Rybaf, dr. Ivan M. Čok in Makso Cotič. Pevsko društvo „Prešeren" iz Bolj unca je Doslalo deputacijo s predsednikom Ivan Žerjalom na čelu: „Iiir^a" cd Sv. Jakoba Je zapela ob mrtvaširem odru ganljivo žalostinko. Po obav jenju žalobnih molitev v cerkvi so sorodnik«, z> anci in prijatelji v dolgi vrsti kočij spremili pokojnika na grobje pri Sv. Ani, kjer so se s težko tugo v srcu poslovili od nepozabnega Josipa. Mesto venca na krsto podarja politično društvo „Edinost" 20 K ženski podružnici družbe sv. C. in M. Solze radosti. Včeraj je neki znan tržaški Hr/at čital „Edinost" na oglu ulic Anastasio in Belvedere. Ko je Čital, se mu je približala gruča Črnogorcev. Videč, s sako pozornostjo čita, in začuvši da se je v hrvatskem jeziku obrnil do blizu stoječega mu druga, so ga prosili, naj jim pove, kako se razvijajo stvari na Balkanu. Prečital Jim {e cele odstavke iz poročil o dogodkih na bojišču. Ko so Čull o krasnem napredovanju in o sijajnih zmagah Srbov, Črnogorcev in Bolgarov, so se jim zarosile oči 2n jeli so plakati na glas. Solze veselja iz očes teh preprostih trpinov, ki si morajo v muki •Iužiti grenkega kruha, te solze govore glasneje, nego bi mogla povedati beseda, tako Čutijo tudi ta srca, da je prišel veliki dan: g'asnik nove dobe — odrešenja dan ! Črnogorci na potu v domovino. V soboto je prišlo v Trst 78 Črnogorcev, ki so bili zaposleni v Nemčiji kot delavci. Čim so ti sinovi kršne Črnegore doznali, da Je nji hova domovina v vojni, so se takoj podali na pot. Ker so v Trst dospeli brez sredstev, jim je slovanski odbor preskrbel prenočišče ter dal sredstva za nadaljevanje potovanja v domovino. Odpotovali so sneči cb 5 s parnikom „Petka". Na pomolu se je nabralo !epo število tržaških Jjgoslovanov. Dr. Je-dlowsky je imel na odhajajoče Črnogorce navduševalen govor, katerega so vrli sinovi fcršne Črnogore sprejeli z navdušenimi živio-klici. Ob odhodu so številni na pomolu zbrani Jugoslovani živahno pozdravljali Črro-gorce, ki so se med pevanjem narodnih pesmi poslavljali od svojih tržaških bratov. Tržaška mala kronika. 1 rst, 27. oktobra 1912. Samoimr. Marija Gomizelj, stara 24 let. stanujoča v ul. S. Servolo št. 7, je *nt;či izpila prtcejšnjo množino karbolne kiseline. Poklicali so zdravnika reš lne postaje, ki jej je izpral želodec in jo dal prepeljati v bolnišnico, kjer pa je v kratkem izdihnila. Vzrok samomoru: rodbinske razmere. Težka telesna poškodba. V Dobnnovi-ćevem vinotoču v Rojanu se je nahajala snoči več gostov, med njimi tudi brata Jo šip in Ivan Ronko, rodom iz Pule. Prišlo je med obema bratoma in nekim Karlom do prepira, ki se je nadaljeval tudi na cesti. Josip Ronko se je kmalu vrnil v vinotoč in povedal tu, da „jo je dalu bratu. In res so mašli Ivana na cesti 56*; lberto Finzi & C.o vi T>:8 , uih a Gatlano Donizetti 1. Poslovna aye§itura ogrske obče kreditne banke (Ungarische All^. Creditbank) podružnica V Reki prodaja po zelo dobrih cenah : ŽitO TSafce vr*te, debele lu liue otrobe, oves i«) S čHje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejse jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobroznane moko ZGrui nte ml nav „Hnngaria" ak. dr. v Budimpešti. Cenikt in aBOTci ae pošiljajo na zahtevo. Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst. a 'i gjKtefi&tittH&ut^ < gpKn i^^jadsagfc/-..**« zarnam*'- ajmmoamg^ TiII III—I I » I I 1'.' MBMIMSB • *' U1 a— : 00309300J^OOOJOO V gostilni jMate Bulica lt» r ko vije (Bovedo št. 342) se dobi novo dalmatinsko črno vino po 72 st. in belo „ „ 80 „ Toplo se priporoča za obilen obisk udani LASTNIK. oo^oocoosooooooo Kupim čiste, bale, suhe goh®. Ponudbe, z vzorcem ter navedbo ci7,e zn 100 kg franko Praga, prosimo na naslov: Vydrova tovarna hranil, PRAGA Vlil Izvežbanega stenografa oz. strojepisca sprejme takoj odvetniška pisarni Drji. §asi. 6:e-gtrina in Drja. €iv. Slavika. = Plača po dogovoru. poii 6200II AUTOMOBILI FORD !9Sj tzva-s* oveifi. iiđćtavacte Islfis 40-CC0 w •tag* t!?a CHASSIS 20 HF ter/- ri-znlU tipe v il> „FOttD" j« najpopt-.oa];.«, svjblirojt* la a ». kn? -ih cbatojl, - Gfc^KttAUffl ZASTOPNIK ANTON SKERL . TftS > ?!azza SoldOEi K>- IS, T»,i i734 tfalila oonf.a^s. s^i-aija, Hiloik ts. S&cfc: :6, visu ulic« Bseonau< TELEfOa 2247. ETOCK P1TETTM GOOD2ICH (amcr1k«w.ptei) -luto^clJiii aa poaodc« po zmerni oeai. Jn TrirS-rAHj.' »rtoiaoblloT. — — oohdna poeu.-i » ftva in edina pisarna p — v vojaški stvari — (koncesijomrani td o. k. naraeatnlitv«) Trst, ulica della Caserma 5, 1L n. Daj« nasr-et« in informacije o vnem. kar se tiče novačenja In vojaške Blužbe. Izdeluje in odpo&lja vsako vrsto prodeoj vojaSkega. značaja — oproščen je od vaj, enoletno pro-stovoijstvo, ženitve, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe, vsprejetja v vojaške Fole itd. — Pooblaščena je »asto-pati stranke pred oblastni jami- — ReSe v en j a hitro in točno. — Uradae »re* Ob deUv-nikih od 9. predDotndne do 7. popolndne Ob aed*tyah in praznikih od 10. do 11 opchL Zjlosa dalmDtinsKesaulni lastni pridelek iz JESENIC pri Omišu _ f ili p ivanišević. Trst | ulica Valdirivo 17. telefon 14 05. % — Prodaja na drobno in na debelo. — ^ GOSTILNE : ,.A1! Adria", ulica Nnova Štev. 18 in gostiln -Buffe:, Piazza Ginseppina štev. 7, v katerih toči svoja vina ^rve vrste. ■ k jj-—-—-Ui BTRATTORIA f| , „Air Anticfl Pompel" I B Trst, Piazza Carlo Goldoni 4 Prlporote M lUrnima oMlum. • To« M InnBM viam: trna, tanko, fartaiuko In bela ®ulaf»ldiko ptro. Donata kahlnja ■ rmanomtalial mrcllal la ■nklBi |«dlll. — Sa obilan oblak h toplo pripoevta FRANJO MARWSBK. IC m ZALOGA TOVARNIŠKEGA POHIŠTVA R BLAHA- TRST ULICA CASERMA ST. 4. TELEFON 16-31. PREJ „MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU" POPOLNE UREDBE ZA HOTELS, PENZIJE, GOSTILNE IN KAVARNE. POHIŠTVO PO VSAKOVRSTNIH CENAH. SPECIJALITETA: DIV ANO POSTELJA („SPAVAJ PATENT*4) OD GLASOVITE - TVORNICE JACKEL Z DUNAJA. — ANTOM LENGEK trgovec z vinom in gostilničar v Trsta. Pripore ča Blav. občinHtvu R?ojo zalogo vina (istrsko, vipavsko, dalmatinski opolo in kraAki terr.n) na drobno in na debelo v nllei della Zoota Št. S, kakor tudi svojo gos ilno „Al gallo" na tryn pred vodnico Piuzza Caserma štor. 5, kjer ima na razpolago poleg omenjenih vin, tudi veduo sveže pivo iu gorka in mrzia jeiiila. C«ne zaMrM v&šitit aii^v^att ttl lirami*: „El RUDOLF SCHULiTZB 1 IZ BERLINA konoesljonlranl zebotehnlk - Piazza Barriera veceliia. uhod ulica Sett€ Fontane St©y. % U. UMETNI ZOSJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI. JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujoCih slojev. OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. — SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7. S2SSS Stran IV. „EDINOST" št. 301. V Trstu, dne 28. oktobra 1912 ležečega v lastni krvi. Imel je sedem ran, prizadejanth z nožem. Najnevarnejši je bil sunek, ki mu je šel skozi leva pljuča. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico, do-čim pa je njegov brat izginil. Ogenj. Danes po polnoči je začela goreti hiša nekega kmetovalca v bližini pokopališča pri Sv. Ani. Ko to pišemo, se nahajajo gasilci še na licu mesta. — Moški podružnici CMD K 50 -za otroški vrtec v Trstu (mestu) K 20- d&ioval g. A. B&bnik. Slovensko gledališče. Včerajšnja popoldanska predstava — ponovitev „Mol oh a« — ni privabila v j ^ ^JSH.10 - TffSt Nova wm m sMtičari ? Trstu naše gledališče preobilega občinstva. Vzrok menda krasno jesensko vreme in — j novo vino. Igrali so primeroma Še dosti dobro. Zvečer je bila druga repriza „Cigana barona", ki je bila boljša oi prve, a bi vzlic temu rekli, da ni popolnoma dosegla premijere. Vsekakor pa radi priznamo, da sta glavni ulogi — Barinkay-Iličić in Saffi-Thalerjeva — kakor vselej stali na višku vsaj dosedaj pri nas dosegljivega Res pohvalno je treba tudi omenjati g.e Toplakove (Czipre), ki je pela snoči s pravo toploto, zlasti pro-rokbo v prvem dejanju. Otokar neizpre-roenjen in neizpremenljiv. Zbor prav dober. Tukaj stanuje „ena" stara ciganka. — Sin pleše z materjo čardaš ; ali ne bi bilo primernejše z ljubimko ? Obisk dober; občinstvo radodarno z odobravanjem, tudi zboru ob odprti sceni. Vesti iz Goriške. Ajdovščina. Včeraj popoldne se je vršil v dvorani g. Bratina društveni shod podružnice NDO v Ajdovščini, katerega se je udeležil tudi zastopnik c. k. okrajnega glavarstva v Gorici. Shod je otvoril podpredsednik podružnice tov. Vadnal, kateri je po kratkem pozdravu podal besedo tovarišu Ivanu Jakliču, ustanovitelju podružnice. Govornik je v kratkih besedah opisal razvoj in delovanje podružnice ter končno govoril o glavni točki dnevnega reda, namreč o zopetnem sprejetju bivšega naddelovodja Avguština Kovača. Kakor znano, je bil imenovani naddelovodja pred 3 leti odpuščen iz tovarne radi pritiska organiziranega delavstva potom stavke, radi njegovega nečloveškega ravnanja z delavstvom. Dasiravno je bilo splošno znano, da je vse delavstvo proti temu, da se zopet sprejme Kovač v tovarno, so se vendar našli gotovi prijatelji, kateri so lioteli imenovanega Človeka zopet vriniti v tovarno. Toda delavstvo je na včerajšnjem shodu enoglasno protestiralo proti temu atentatu v škodo ajdovskemu delavstvu. Najbolje se je to pokazalo pri gla« sovanju, ko so vsi delavci tovarne, katerih je bilo nad 300, enoglasno odklonili predlog, da se Kovač zopet sprejme na delo. Proti ni glasoval nihče. Volja ljudstva je glas božji, pravi pregovor, in to naj bi si že vendar enkrat zapomnili ljudje, ki pri gotovih sejah za mizo rešujejo delavska vprašanja, ne da bi sploh imeli kaj pojma o delavstvu in njegovih željah in potrebah. Če jih to zborovanje ne iz-modri, potem je pač bolje, da pobero svoja šila in kopita ter gredo, odkoder so prišli, ne pa da bi se še nadalje narivali za voditelje delavstva in branitelje njegovih koristi. PfjlfG rita ee oc*dR v UBjem takoj. Obrniti ae rtRalilu je do Antona Kresevič, Sv. Mar. M> g. Zgcr St. 31._2245 ip4i.ri m^adeni£, vešč slovenščine, itali-fcU ID It II j&n&Čine in nemščine, i&če službo v kaki pisarni. Nfslov po\e naš InBeiatni oddelek pod Eter. 2364. 2364 rntonrnfo Antona Jerkiča naslov: Trst, nL ruiuyrdla delle PoBte 10, Gorica, Gospoaka ul. Commerciale 328 (Pendice dl Scorcola) f Priporoča cenj. občinstvu svojo novo : pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat I na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in koniektura. — Likerji in raznovrstno vino ■ v steklenicah. ===== Velika zaloga dvokoles in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrofiov pri Bstjel - U, Gorloa, Stolna ulloa it 2 ln 4. Mehanična delavnioa. — Prodaja na obreke. Ceniki franko. Velika zaloga vsakovrstnih strojev rabljenih po ceni. 99 Slavija n V novem basarju v ulici Belvedere št 7 se dobi biago po konkurenčnih cenah. Posebno železne kuhinjske po-sode, porcelan in steklo kakor tudi velika saloga igrač. Za obilen obisk Be piiporoČa EMIL?JA NOVELU. Meti za planince! Euhmlne priprave iz aluminija, planinske st* klenice, noti in vilice, planinske palice, pri-prave a led, železa, snežni obroči, nahrbtniki. Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače, garaale, čepice iz čiste volne, rokovice. Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice in nogovice. Za člane Športnih in planinskih druiter MT POSEBNE CENE. Športna trioulna StruKel ulica S. Antoiio 12 (nasproti Krei poslopja) ozal. zauaroo. banka v Prosi Rezervni fondi K 53,758.285-24. Izplačane odškodnine in kapitalije Kron 115,390.603 61. Dividend se je doslej izpl. K 2398.081-85. Po velikosti druga vzajemna zavar. nade država z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje ln smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička Izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu 0. CE(M, ulkn Casemtn IZ, TELEFON 5t 21-47. Ces. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta v TRSTU S ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju, streli in eksplozijah Zavarovanja steklenih tabel proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombi-j nacijah. Da'olška glavnica In rezerve dne 31. decembra 1911 Delniška glavnica (pop. vplačana) K 10.000 00 — Statutarični rezervni zakladi . . „ 5.000.000.— Posebna rezerva dobička . . . . „ 2.000 000 — Razpoložljiva rezerva....... 3.000 000 — Izredna rezerva za škodo . . . . „ 1.000 000"— Pomožna premijska rezerva ...» 2.000.000-— Rezerve kurznih izpreminjevanj . „ 1.472.022 66 Premijske rezerve in prenosi živ- ljenskih zavvrovanj....... 128.397.539 05 Premijska rezerva zavarovanj proti elementarnim nezgodam . . . „ 11 411.560.17 Rezerve za visečo škodo . . . . r 4.713.482.61 Zaloga sodttkoo za vino starih, že rabljenih, in novih, iz debelega . lesa, z belim železom. ===== Trst - ulica ?adu*na št. 19 - Trst. Skupaj . . K 168.994.6C4.43 Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1911) K 503.251.645.75. Odkar obstoja družba je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 726.197 869 34. Zastopstva v v seh deželnih g'avnih mestih in važnejših kraj.h Avatro-Ogrske monan Ijo. jflnlon pilalo Novo skladišče istrskih vin Trst, ulica Commerciale 328 (i^tndice di Scocola). Prodaja na drobno in na debelo - Postrežba na dom. - CENE ZMERNE. CEVE ZMERNE i Zdravilno pivo dvojnega fevasa Odlikovano na : 7 razstavah.: m Glavna zaloga v Trstu, via Valdlrlvo št. 32. Val zdravniki ga priporočajo TEFAN Odlikovano na : 7 razstavah. : Telefon St. 2201. SOLIDNO: in : ELEGANTNO PQT po zmhrnih Cenah RAFAELE ITALIA TH8T - VIA MALCANTON - TK®T ulica 7. 4449 Un).nR4 pr» poznano sredstvo za uničenje ste-IflUS dvidi nic. Zaloga: ulica Stadion Stev. 10. Naročila ; Fenjpra Trat 37. - Skrin j ar.__405 kniinn^ovniro AH TU« KEPENŠEK je l\IIJe ij. 7.45 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice - Celovec Dunaj-Praga-Dečin- Beljak- Berlin - Monakov. Ln medpostaje. 9.05 O Gorica- Jesenice -Celovec- Trbiž-Ljubl^ Beljak-Dunaj in medpostaje. 9.10 O Herpelje, «R " ~ ' ' 9.15 M le do Buj in medpostaje. 12 50 O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbii-Lj u: ljana-Beljak-Celovec in medpostaje. 2.40 il do Poreča in medpostaje. 4 20 0 Gorica-Jesenice-Trbiž-Ljubljana Beljak Celovec-Duna1. 4.42 O Herpelje (Divača-Dunaj) - (Rovinj) PvJa in medpostaje. 6.00 B (Turški ekspres) Gorica-J esenice-Lj ubijana- Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp 7 85 M le do Buj in medpostaje. 7.40 0 do Gorice in medp. (Ajdovščina). 8.22 O Herpelje (Divača-Ljubljana-Dunaj) a in medpostaje. S40 5 Gorica-Jesenice Beljak-(iTonakovo-Bexlin Celovec-Dunaj-Linec-Praga-Dečin. 10 39 O Gorica, Jesenice, Beijak, Inomost, ilo nakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 2 14 0 Herpelje-Divača. 2 20 O v Gorico. 5.00 O v Koper-Izolo-Portorose vozi do vkljv. 3. novembra. Prihod v Trst. 5.47 O Iz Dunaja. Solnograda, Celovca, ilona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane Jesenic, Gorica. 7.0+ O Iz Dunaja (čez Divačo—HerpeljeJ. 7 25 O Iz Gorice (Ajdovščine) 8.25 M Iz Buj (in medpostaje). 9.00 B Iz Berolina, Draždan, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdoviči ne). 9.35 O Iz Pule (Rovigna). 10.17 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakova i t lovca-Dunaj a-Linca-Jesenic-Gori ce. 12 43 M Iz Poreča in medpostaj. 2.00 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Goric t I Ajdovščine) Berlina, Draždan. Prago, Dunaja. 3.37 O Iz Pule, (Rovinja*, Herpelj in medpost^. 4 32 M Iz Buj in medpostaj. 7 00 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jes- nic. Gorice. 7.05 O Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj. 8.00 B Iz Berolina, Draždan, Pra^e, Linca, Du naja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice, (Ajdovščine). IO OO M Iz Poreča, Buj, Kopra. 1GJ23 O Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Diva 10.57 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 9 30 0 Iz Portorose, Kopra. 9 37 O Iz Gorice. 9 41 O Iz Divače, Herpelj. Furlanske proge. Odhod iz Trsta (južni kolodvor). 5.40 B čez Nabrežino-Tižič v Cervinjan, Grudež Italijo. 9.00 O čez Nabrežino-Tržič v Cervinjan, Gra ! in čez S. Giorgio di Nogaro v Videm. 120 O čez Bivij-Tržič v Cervinjan, Grade }, Italijo. 4 IO O čez Nabrežino, Tržič, od Tržiča meSanec do Cervinjana. 7 05 B čez Bivij-Tržič v Červinjan. Gradež, It. >j j 9 20 O čez Bivij-Trž;č v Cervinjan. Prihod v Trst (juini kolodvor). 7.40 čez Tržič, Nabrežino iz Cervinjana. 8.45 čez Tržič, Nabrežino z zvezo na meit iz Červinjana. 10.33 B čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža Čer vinjana. 2 4S O čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža*), » '■-■ vinjana 6 55 O čez Tržič-Nabrežino iz Italije, Grad » ČerviDjana. 11.13 O čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža, 1 vinjana. Na progi Červinjac-Gradež o p. vozi j u Id mešanci. Promet med osebnim postajališčem Gradež in zdraviliščem Gradež se posreduje s parniki in motorskimi čolni lagunske j aro-brodne družbe nN. I. B." po sledečem voznem redu : Odhod Gradež o. p. 8.15 12 25 4.00 9 Od prihod Gradež zdr. p. 8 40 12.50 4 25 9.2r» odhod Gradež zdr. p. 7.30 11.30 3.15 8.15 prihod Gradež o. p. 7.55 11 55 3.40 8.40 *) vozijo iz Červinjana » Gradei in nazaj v oktobru u aprilu vsak dan, v drugih mescih t. j. od novembra do vklju'ao marca le ob četrtkih. Gostilna ,pri Deteljici' v Trstu, ulica Btlvedere 7. Podpisana naznanjam s tem uljudno, da >em prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tu ii izboren kraški teran po najzmernejih cenah; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradniko m za abonement na hrano. Z odličnim spoštovanjem ANGELA KJUDER, lastn ca. rzsr S3T 25.000 u a* i ura kron 2 50. Par Ska najnovejša f«iona. gr i 36 ur natan m prvovrstno pozi čena, nerazločljiva od 18 karaktn« s 31etno garanc»jo za samo K 2-5D, 2 uri K 4 80, 5 ur K 11 3o. - 1 parlika poz afiena verlilok najnovejše fasone 50 vi'., 3 verižice Kron Iži Brez rizika Za neugajajoče se povrne dec.i . Dobavlja se po požtnem povze ju A. Kapelusz, Krakow, (Avstrija), Dietelova ul. 57 - 368.