PoStarlna plačana. Štev. 1. V Liubliani, dne 1. Januarja 1926. Posamezna ilev. Din 1* Leto IX. Upravnlstvo ,.Domovine" * Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Miklošičeve cesta 16, Telefon 72 Izhaja vsak petek. Naročnina: Četrtletno Din 7-50, polletno Din 15-—, celoletno Din 30*—. Srečno Novo leto vsem našim prijateljem in prijateljicam! Uredništvo in upravništvo »Domovine". Novo leto 1926 Ob zaključku preteklega leta smo rekli: srečno smo potolkli Radičevo republikam stvo, ki je hotelo razbiti našo državo in nas zaplesti v nove težkoče, pa tudi avto« nomizmu smo do kraja izpodnesli vsako lažnivo nado. Zdaj pa je čas, da se vse sile še bolj kakor prej osredotočijo na gospodarsko in duševno po; v z d i g o naših krajev. «Domovina» in naša stranka bosta glasnika in borilca za interese naših malih ljudi. To so mala gospodarstva, skromna sicer, a poštena. Seveda bi rajši videli, da bi naši ljudje bili veliki kmetje in podjetniki, a kaj, ko pa to na tem našem prostorčku ni mogoče. Mali košček sveta, ki nam je last, je premajhen, da bi živeli izključno od kmetijskega dela. Na majh« nem prostoru mora naš človek delati prave čudeže, da se drži nad vodo, a deca mu mora v tujo službo, v obrti, v šumo, v tvornice. Bajtar in mali posestnik, to je prav za prav slovensko ljudstvo. To je naša množica. Njena deca, to je naše de« lavstvo. Tudi obrtnik in sploh mali človek imatii dostikrat še bajtico s koščkom sveta in prideta na ta način v gospodarska sorod« stvo z isto veliko skupino. Dvigniti bajtarja in malega posestnika, da bo v svojem konkurenčnem boju bolje izhajal, to se pravi dvigniti slovensko ljudstvo. Moram pa reči, da to ne gre samo z delovanjem od zgoraj. Mi ne moremo vsega videti in čutiti. In če je naša volja Še tako dobra, brez pobude od spodaj na« vzgor ni možno zadeti pravega. Tudi je potrebna v vsaki borbi neka vztrajnost in potrpežljivost, kajti uspehi ne padejo z drevja kakor zrele hruške. Od vseh malih ljudi si je največ do« breoa izvotevalo in izgradilo pred voino nemško delavstvo. A kolika vztrajnost in požrtvovalnost je bila potrebna, da je vse to bilo opravljeno ter je brez revolucije in krvi postalo mogočen činitelj v svoji državi. Koliko društev, sestankov, koliko člankov, da je vse to prišlo v pravi red. Tako se borimo i mi. A želimo si več sotrudništva od spodaj. Naj se javijo naši mali boritelji in razlože javnosti, kaj teži njihov kraj in njihov stan. Težave in skrbi našega malega posestnika, našega lesnega delavca, naše bajtarske gospodinje, na« šega rokodelca, to so težave in bolečine tisočev in zato nas vse zanimajo. «Domovina» je vaša prijateljica. Njej lahko zaupate. Naši ljudje naj skušajo sebe premagati in soditi s širšega, z višjega stališča, kajti postave in predpisi se ne delajo za enega, temveč za vse. Jaz bi rad videl, da bi potom osebnega stika, potom našega novinstva in potom pisem na mene in dr. Pivka, kot vaša po« slanca, predvsem pa potom krajevnih organizacij naše stranke se utrdil tisti stik, ki je med našim malim človekom in vod« stvom potreben za skupno borbo v njegovo korist. Ni zaman naša stranka ljudska, de« mokratska stranka. Leta 1926. hočemo do kraja izgraditi našo organizacijo, da bo povsod odločala volja našega malega prid« nega človeka, volja slovenskega kmeta, bajtarja in maloposestnika, delavca, roko« delca in vseh, ki žive od žuljev svojih rok in od truda svojih možgan. Dr. Gregor Žerjav, narodni poslanec. Cenjenim naročnikom in naročnicam našega lista tega ničesar drugega kakor Menda lahko rečemo ob Novem letu, da smo minulo leto v precejšnji meri ustrezali številnim čitateljem in čitateljicam «Domo-vine». Nedvomno je naš list najboljši slovenski tednik. ki je nudil mnogo razvedrila, informacij in pouka svojim prijateljem in prijateljicam. Poleg tega ima še zanimivo prilogo s slikami. Takšna bo ostala «Domovina» tudi v novem letu in še bolj se bo izpopolnila, nc da bi se povišala naročnina. Kakor list vrši vestno svoje dolžnosti napram naročnikom, tako bi pač morali tudi naročniki poznati svoje dolžnosti napram listu. Ni nam prijetno, neprestano terjati za naročnino, toda, žal, nas k temu sili dejstvo, da so stroški za izdajanje lista zelo veliki. Zato bomo v novem leta morali ustaviti list vsem, ki za letos ne bodo redno poravnavali naročnine, ki je tako majhna, da jo zmore prav vsakdo, saj znaša komaj 30 Din letno. To ni niti za dva litra vina. Ako si torej v vsem letu pri-trgaš slaba dva litra vina, lahko plačaš »Domovino® za vse leto in boš imel vse leto razvedrilno in poučno štivo, dočim dva litra vina izpiieš mosroče v enem večeru in nimaš dru- i gega dne od težko glavo. Zanašamo se na naše prijatelje in prijateljice, da bo ta naš opomin zalegel in da nam ne bo treba ustavljati lista. Kdor težko plača naročnino skupno za vse leto, naj plača za pol leta (15 Din) ali za četrt leta (7 Din 50 par). Poleg tega pa prosimo naše prijatelje, da z vsemi silami agitirajo za naš list. Nihče naj se ne boji gonje, ki jo uprizarjajo proti «Domovini» celo po cerkvah, kjer se božji namestniki ne sramujejo zlorabljati vere v politične svrhe ter nesramno lagati o našem listu. Vsi, ki ste bili zvesti čitatelji našega lista, veste sami dobro, kako nesramno lažejo o t Domovini*. Najboljši odgovor na vso gonjo bodi, da dobi vsak naš stari naročnik vsaj še enega novega naročnika. Na delo torej vsi brez strahu 1 Držimo se mi in Vi gesla, ki nam ga je podal naš prijatelj : Naročnik za «Domovino»c 'Domovina« za naročnika 1 Za resnico m pravico Klerikalna gonja proti »Domovini" — Razkrinkane laži klerikalnih listov V našem listu »Domovini* smo ves čas, odkar izhaja, posvečali glavno skrb izobrazbi In pošteni zabavi naših čitateljev. Za svojo novinarsko dolžnost smo tudi smatrali, da poročamo o vseh sodobnih dogodkih javnega življenja resnično in brez zavijanj, prepuščajoč našim čitateljem ustvarjanje samostojne sodbe. Istotako smo tudi vedno smatrali za svojo dolžnost, da razkrinkavamo in pobijamo vse laži ter varanja, ki jih trosijo nasprotniki prave demokratske misli zaradi svojih koristolovnih namenov med naše kmetsko ljudstvo. Prav zaradi tega smo si na eni strani vzgojili zavedne in zanesljive prijatelje, na drugi strani pa seveda zagrizene nasprotnike. Med zadnje prištevamo v prvi vrsti klerikalce, ki se zavedajo, da bo z zmago resnice in pravice v političnem življenju ter s pravo izobrazbo našega ljudstva za vedno konec njihove demagogije ter političnega in gospodarskega izkoriščanja našega kmetskega ljudstva. Klerikalci se dobro zavedajo, da je glavna naša moč v našem dobro urejevanem časopisju, ki je vedno neustrašeno zagovarjalo ljudske pravice. Zato je njihov boj tudi v prvi vrsti naperjen proti našim listom, predvsem pa proti »Domovini«, ki pridobiva vedno več tal med slovenskimi kmeti. V tem boju proti našim listom in zlasti proti »Domovini* se klerikalci ne poslužujejo istega orožja, kakor se ga poslužujemo mi v boju proti svojim političnim nasprotnikom, namreč orožja resnice, pač pa orožja laži in obrekovanja. Veliko vlogo igra pri tem tudi zloraba vere In cerkve. Proti »Domovini« agitirajo v Marijinih družbah, v spovednicah in na prižnicah, češ, da je brezverski list in da je vera v nevarnosti, ako ljudje ne bodo čitali klerikalnih listov. Mi smo svoje stališče napram veri že ponovno označili v našem listu. Povedali smo, da je vera stvar duševnega življenja po- sameznikov in da jo ubijajo predvsem oni, ki z njo kupčujejo in ki jo zlorabljajo za svoje politične namene. Mi smo odločno proti temu, da bi se vera vlačila v politično gonjo in se napravljala za deklo političnih pustolovcev. Cerkev ne more in ne sme biti politična stranka, ako hoče v resnici vršiti svojo pravo dolžnost, ker mora biti dostopna vsem ljudem, ne pa samo pristašem ene stranke. Kakšno mnenje naj si ustvari tudi naše ljudstvo o zastopnikih cerkve, ako priporočajo vernikom javno politične liste, ki jim je bila že ponovno dokazana laž? Ali ne ubijajo taki zastopniki cerkve zaupanje ljudstva v svojo nepristranost in resnicoljubnost, ki bi jo morali kot namestniki Krista v prvi vrsti pridlgovati? Ali ne se jejo s priporočanjem dokazanih laži in obrekovanj sovraštvo namesto ljubezni do bližnjega, ki jo je za-povedal Jezus Kristus? Oni so tisti, ki spravljajo s tem svojim postopanjem vero v nevarnost, ker ima laž kratke noge in ker ljudje prej ali slej spoznajo, da lažejo tisti, ki bi v prvi vrsti morali braniti resnico, hčerko božjo. Zato je tudi popolnoma naravno, da nastopa naš list v boju za resnico proti tem izrodkom. Mi smo tudi javno obsodili, da je ljubljanski škof nedavno v pozivu na katoliške vernike agitiral za klerikalne politične liste, ker mora biti škof v prvi vrsti predstavnik cerkve, ne pa politični agitator in časopisni kolporter. Taka agitacija je tudi zloraba visokega cerkvenega dostojanstva, ki ruši samo ugled cerkve. To je naše stališče in nazirauje, od katerega ne bomo nikdar odstopili niti za las, ker je edino pravilno in bo končno tudi zmagalo v našem javnem življenju. Dokaz, kakih laži se v svojem boju proti demokratskemu tisku poslužujejo klerikalni listi, ki jih priporoča ljubljanski škof katoliškim vernikom, smo doživeli ravno te dni v ljubljanskem »Slovencu® in v mariborski »Naši Straži*. Ker ne pomaga v boju proti nam zloraba vere in cerkve ter se naš list kljub temu neprestano širi, se seveda klerikalno časopisje poslužuje proti nam najostudnejših laži. Tako; je zapisal te dni »Slovenec*, da prinaša »Domovina* najgrše pornografične podlistke, kar da more producirati samo judovstvo. Tisoči in tisoči bero vsak teden »Domovino* in vsi vedo, da so naši podlistki skrajno dostojni in poučni, tisoči in tisoči imajo sedal v rokah dokaz, da laže »Slovenec*, ki se tiska v škofovi tiskarni in ki ga priporoča vernikom ljubljanski škof. Še večjo ostudnost pa je zagrešila v gonji proti nam mariborska klerikalna »Naša Straža*. Ta list, v katerega pišejo največ duhovniki, je v svoji zadnji številki napadel poslanca dr. Žerjava, ki je v »Jutru* kot predsednik organizacije SDS za ljubljansko oblast priporočal somišljenikom, naj povsod skrbe za razširjenje «Domovine» kot najboljšega slovenskega tednika. Tako trdi «Naša Straža», da je bilo naše časopisje, ko je bila SDS zastopana v vladi, dobro in bogato založeno, ker da so mu bili na razpolago tajni fondi po šumah in rudnikih in ki so sedaj za samostojne demokrate že več mesecev zaprti. Nesramni lažnik in obrekovalec v »Naši Straži® ni Imel toliko poguma, da bi se podpisal pod svoje obrekovanje s polnim imenom in nudil tako priliko, da bi ga privlekli za predolgi jezik pred sodišče, kjer bi naj dokazal svoje nesramne laži. Navajamo vse to kot dokaz, s kakimi ne-» sramnimi lažmi in obrekovanji se ima »Domovina* boriti v svojem boiu za resnico in pravico. Ta klerikalna gonja proti »Domovini® pa bo škodovala samo klerikalcem sa-< mim. Mi bomo tudi v bodoče sproti razkrin-kavali vse klerikalne laži, zakaj ravno izvrševanje te naše naloge nam je najboljše jamstvo za razširjenje »Domovine* in za končno zmago naših demokratskih načel. «Domovina* ie glasilo zavednega našega podeželskega ljudstva, ki se je čim datie bolj oklepa, in nobena klerikalna gonja je ne bo ustavila na njeni zmagoviti poti! Ivan Albreht: ? Ni Zlato srce Povest. I. Kdor narod izdaja, svoj narod taji, še zemlja ne pije njegove krvi. Gozdnikova domačija je bila čisto čedna. Prostorna, pritlična hiša je bila k a* kor potopljena v zelenje sadnega drevja; enako tudi gospodarska poslopja. Takoj na koncu vrta so bile njive in travniki, a niže tri Dravi lepa loža, ki je leto za letom dajala toliko drv, da jih je Gozdnik lahko 'jrodal precej voz. Dva sinova, dvajsetletni tanez in šestnajstletni Jernejče sta poma* ?ala pri delu, matemi ponos pa je bila lčerka Mojca, ki se je razvijala kakor m a* tov cvet. Tako je potekalo življenje Gozd? nikovim v onem tihem zadovoljstvu, ki je kakor odsev zemlje in dar njenega bla» goslova. Tisto jesen pa se je začel smukati po vasi človek, ki je bil znan po imenu nem* Ski Foltan. Nihče ni vedel, kje mu je tekla dbel, pa tudi vprašal ga ni nihče po tsm. Vse Pobrežje je vedelo samo to, da nemški Foltan ni dosti prida. Ko je šla neko nedeljo Mojca od maše, *e ji je pridružil med potjo ta čudni po* iepuh. «Bo že kmalu slana,« je dejal in kar ž njenim umeril svoj korak. Mojca se izprva ni dosti zmenila zanj in je mislila, da ga bo z molčanjem pre* gnala, toda možak ni bil tako rabio pečen. «Kako pa,» je nadaljeval čez čas, «ali tvoje rožice še kaj cveto?« Dekletu je šlo na smeh, obenem jo je pa tudi jezilo, da se je možina upa lotiti s takim vprašanjem. «Menda še vedno bolj nego vaše ko* prive,« ga je zavrnila in se zaničljivo na* smejala. «No, no,« je dejal Foltan, «bo že, bo že. Saj beseda ni konj.» «In konj ni osel,» ga je pičila Mojca. «Glej jo, glej, deklino,« se je zarežal Foltan, «saj sem zmerom mislil, da te je škoda za Pobrežje.® Kakor ji je bil možak s svojim razritim, na redko s kocinami poraščenim obrazom zoprn, so vendar vzbudile njegove besede radovednost v njej. Nehote ga je pogle* dala in opazila, kako se pod resastimi obrvmi urno in važno vrte vodeno*sive oči. «Kako pa to mislite?« «Veš, kdor je mnogo hodil po svetu, mnogo ve,» je nekam resno poudaril Foltan. Spet jo je silil smeh, ko je pogledala suhljatega možica, ki se je na njem ople* tala obleka, polna raznobarvnih zaplat, k a* kor na strašilu v koruzi. «1. kaj ste vi mnogo bili po svctu?» «Jaz?» se je zavzel Foltan. «Oj, dekle, ko bi ti videla, kar sem jaz videl, bi tudi vedela, kar vem jaz!« Pri tem je važno dvignil desni kazalec, z levico pa si je pogladil kocinasti obraz. «Hm,» je še dejal, «ne smeš misliti, ker si mlada, ker si brhka in zala, da potlej vse ostalo ni nič.« «Saj nisem rekla tega,» ga je popravila Mojca. «Vem, vem,» je menil Foltan. «Prej si mi hotela povedati, da sem še manj kakor osel. Ali ne?« Silno resno in skoraj jezno je nagubal čelo in jel zadrževati korak. «No, kako misliš?« jo je ostro vprašal. Mojci je bilo neprijetno. Tako nekam preplašena je bila ob misli, da bi morda res utegnil vedeti ta zgubani nemški Foltafl več nego ostali ljudje ... «Oh,» je rekla, «saj se ne boste lovili za vsako besedo.« «Nihče mi ne bi smel reči tega, kar si bila prej rekla ti,» je zatrdil Foltan. Mojco je oblila rdečica. «Pa ne, da b! se ta čudak nazadnje celo zagledal vame,* je pomislila in se ga je še bolj zbala. Foltan je čutil dekletovo zmedenost ifi jo je še povečal z besedami: «Tebe imam rad!« «Križ božji,« se je prestrašilo dekle, «Foltan ali ste ob pamet?« Politični pregled V božični «Domovini» smo podali celoletni pregled političnega razvoja in smo zaključili z ugotovitvijo, da sedanja vlada na-vziic svoji številčni moči nikakor ne stoji na trdnih nogah in da ravno zdaj v božičnih počitnicah niso izključene kake pomembnejše politične izpremembe. Ta naša ugotovitev je že potrjena z nenadno izpremenibo v vladi, ki jo je Pašič ravno na Božič izvršil na ta način, da je iz vlade vrgel prometnega ministra Anto Radojeviča. Kaj je zagrešil Radojevič, da ga je Pašič tako neusmiljeno postavil na cesto? Splošno znano je, da Rado-jevič ni bil slab prometni minister: imel pa je inalo preveč poguma, da se je s svojimi naglimi ukrepi zameril nekaterim radikal-skim mogotcem. V radikalskem klubu in v vladi je bilo zaradi Radojeviča obilo sporov. Enkrat se je Radič zavzel zanj in je celo za-pretil, da bo vrgel vlado, alco radikalski mogotci odstranijo Radojeviča. Toda vse skupaj ni nič pomagalo. Radojevič je moral iti in ko je Radič to doznal, ni vrgel vlade, marveč stisnil rep med noge in molče pogoltnil Pašičev ukrep. Radič se pač dobro zaveda, da se s padcem ministra Radojeviča šele otvarja ostra kriza vlade, pri kateri se bo Radič s svojimi tovariši moral krčevito držati ministrskih stolčkov, da mu jih Pašič ne izpodnese. V radikalskem klubu vladajo velike notranje razprtije, ki se bodo še povečale, ko začne izvrženi minister Radojevič v kratkem objavljati razkritja o rovarstvih med radikali. Navzlic medsebojnim razprtijam pa so radikali bolj in bolj složni v naziranju, da je sodelovanje z Radi-čem nemogoče. Sedanja vlada torej stoji pred razkrojem iz dveh glavnih razlogov: zaradi razprtij v radikalskem klubu in zaradi na-sprotstev napram Radiču. Kako se bo položaj razvijal, bodo pokazali bližnji dnevi. Do konca januarja trajajo skupščinske počitnice in je verjetno, da bo Pašič dotlej razvozljal položaj. Vprašanje je seveda, če mu bo to srečno uspelo. Mi nočemo ničesar prerokovati: vsakdo pa, ki zasleduje politični razvoj v Beogradu, lahko ugotovi, da stopamo v novo leto v znamenju krize, ki utegne prinesti vsakojake izpremembe. Tudi nove volitve niso izključene. Iz vsega vidimo, da toliko hvalisani cspo-razum* med Pašičem in Radičem nikakor ne rodi srečnih plodov. V Beogradu radi neprestanih spletk in izjgravanj nikakor ne pridejo-do resnega dela, naš zunanji položaj pa se tudi ne utrjuje tako, kakor je širokoustno napovedoval Stepan Radič. Na dan pred Božičem je odpotovala v Ameriko posebna delegacija pod vodstvom finančnega ministra dr. Stojadinoviča. Delegacija ima nalogo, da uredi vprašanje naših dolgov napram Zedinjenim državam, ki pričenjajo neusmiljeno izterjavati svoje milijone. Obenem pa že tudi Anglija in Belgija pritiskata s svojimi zahtevami na nas. Od vseh strani na terjajo, mi pa se namesto pametnega gospodarjenja prepiramo ter zapravljamo čas, pamet in denar. Najbolj pa se naše notranje slabosti zrcalijo v satnopašnem postopanju fašistovske Italije, ki nam škoduje, kjer le more, in neusmiljeno zatira naše zasužnjene brate. Ravno za sveti večer je laška fašistovska vlada izdala odlok, s katerim se popolnoma odpravlja pouk slovenskega in hrvatskega jezika v Julijski Krajini. Fašistovska vlada hoče naše zasužnjeno ljudstvo oropati materinskega jezika ter po-italijančiti vso šolarsko mladino. A naša vlada si ne upa niti s prstom migniti proti barbarskim nasiljem laškega fašizma! Ni čuda. da fašistovska Italija, uvidevajoč takšno šibkost naše vlade, išče vedno novih zaveznikov zoper nas. Zdaj sta končno sklenila javno zvezo tudi Mussolini in papež, kar pomeni, da nas bo odslej skušala Italija izigravati tudi s pomočjo Vatikana. Že doslej ni bila nikaka tajnost, da je Vatikan naklonjen fašistom, saj je po fašistovski volji odstav-Ijal naše duhovništvo, nam odvzel zavod Potepuh se je zarezal: « Vidiš, da res nič ne veš, ko vedno tičiš v Pobrežju! Rad te imam, seveda, in prav pošteno tudi po vrhu, pa ne tako, kakor tisti zeleni mladiči, ki ti po noči hodijo javkat pod okno. O, kogar ima nemški Foltan rad, temu hoče pomagati, pomagati, razumeš?® Zahreščal je kakor preplašen žerjav in ji nenadoma zastavil pot. Mojca pa se je prestrašena odmaknila. Ozrla se je na vse strani, če ni morda koga v bližini, toda ljudje, ki so šli v isto smer, so ju bili že zdavnaj prehiteli, tako da sta bila čisto sama sredi jesenskega polja. «Foltan,» je siknila tedaj in zacepetala z nogami, «dajte mi mir, ko vidite da se mi mudi domovi® No, potepuh se ni prav nič zmenil za njeno jezo. Kakor skvečeno nihalo se je majal pred njo in se režal: «Tak ne bodi nol Zdajle bijejo nebeške urice, potem jih morda ne bo nikoli več.» Šele ko je videl, da dekle že komaj za« držuje jok, je odstopil, češ: «Kakor hočeš! Ali še zdaj ne razumeš, da sem ti hotel povedati samo tvojo srečo, tvoje prihodnje dni. Če nočeš, pa pusti, no!» Pa se je obrnil, da pojde svojo pot. Ko pa je Mojca slišala, kaj hoče čudak, ji je kar zaigralo srce. Sreča, odkritje neznanih bodočih dni. ioj, česa bi moglo boli že« leti njeno srce. Vse se ji je iz joka nena« doma prelilo v smeh: «1, Foltan, počakajte no, pa pojdite k nam v hišo in nam poveste kar vsem, ali ne?» «Tako prerokujejo ciganke in stare avše, ki nič ne vedo, ne pa nemški Foltan,» jo je zavrnil potepuh. «1, kako pa hočete?« se je zavzela Moj« ca, ki nikakor ni mogla premagati svoje radovednosti. «Tukaj pod milim nebom ti povem, če ti je prav. Tukaj in brez prič.» Mojca se je zdrznila: «Dajte!» Foltan je s svojo pomodrelo, z žilami prepreženo roko segel po njeni desni in je nekaj časa pozorno motril njeno dlan. Vmes je nekaj mrmral, česar Mojca ni razumela, pogledal proti nebu, pa na desno, na levo, nazaj in spet naprej ter končno odločil: «Je že prav! Vse tako, kakor se mi je precej zdelo!» «Kako?» je nestrpno vprašala mla« denka. Mesto odgovora je dejal Foltan: «Ali imaš pri sebi svež robček?® Ponudila mu je gladko zlikan robček, ki je imela vanj zavito mašno knjigo. «Ali imaš še kak cvet pri sebi?» Cveta Mojca ni imela, pač pa lep vršiček rožmarina, ki ga je ponudila po« tepuhu. svetega Jeronima in hujskal škofe proti naši državi. Zdaj je končno odvrgel krinko in se javno postavil ob bok fašizmu. Latinski pesnik je nekoč vzdihnil: Bog me varuj mojih prijateljev, sovražnikov se bom čuval sam. Domala tako lahko vzdihne tudi naša država. Naš položaj ni rožnat, a močnega zaveznika, s katerim bi kljubovali svetu, še nimamo. Zadnje dni so se širile vesti. da nameravamo vzpostaviti zvezo z Rusijo, kar se bo slej ali prej res moralo zgoditi. Toda zunanji minister dr. Ninčič je te vesti kratko zavrnil, češ: na obnovitev zveze z Rusijo ne mislimo! No, pa ne! Saj v Beogradu se še na marsikaj drugega ne misli. In ravno zato. ker se na malokaj misli, še manj pa izvrši, ne napreduje naša država v taki meri. kakor bi morala po svojih gospodarskih in zemljepisnih pogojih. Toda mi, ki smo polni v e r e v moč troedinega jugoslovenskega rodu, polni upanja v njegovo srečno bodočnost, polni ljubezni do naše velike ujedinjene domovine, ne klonimo duha, marveč delujemo v njen prid in čakajmo, da pride naša doba Enakosti, Svobode in Bratstva! DOPISI JEŽLCA. Ob Novem letu g. ljubljanski škof navadno ne pozabi priporočiti kristjanom svojega in drugih političnih listov. Tudi letos je storil klerikalni stranki to uulugo. Mi naprednjaki pa nimamo na razpolago pastirskih listov in tudi cerkve ne osk run jamo s svojo reklamo. Navzlic temu pa je naprednega tiska več med ljudmi kot klerikalnega, ker je to odkrit, pošten in trezen tisk. Vsak človek, ki vsaj par mesecev prebira «Domovino>, jo toliko vzljubi, da je sploh na more pogrešati. Mi se bomo letos pri novem naročanja listov vedli tako kot razsodni ljudje, zavrgli bomo sramoto natega naroda, zoprne klerikalne liste ter se oklenili in . Pri tem nam ni mar, kaj porečejo drugi; mi poslnfamo njihove nasvete, končno odločitev pa napravimo brac njih. Pri nas se je dobro udomačila. Zdaj pa jo Foltan je bil zadovoljen tudi s tem. Za« vil je dišeči vršiček v robec in spravil oboje v žep. Potem je zopet začel iskati po njeni dlani. In je začel: «Za nazaj in za naprej ti povem tako« le: Imaš skrivnost, veliko srčno skrivnost. Ali tisti fant z one strani — (pokazal je v smeri preko Karavank) — ne bo nikoli tvoj, ker te goljufa. Tebi govori tako slad« ko, kadar pride; drugim pa še slajše, kadar tebe ni.» Mojci se je meglilo pred očmi. Zdaj rdeča ko mak, zdaj bela ko stena je drh« tela po vsem životu. Skušala se je potvar« jati in se smehljati, pa ji ni uspelo. A Fol« tan je prerokoval, kakor da ni niti opazi' njene prepadenosti: «Ven dar te čaka še velika sreča. Tam na nemški strani ti je namenjen premožnih staršev edini sin. Njegova žena boš, pa sedem otrok mu boš dala: štiri sinove in tri hčere; vsem tem trem želim, da bi bile zale, kakor si ti.» Ko je končal, ni rekel nobene besede, ampak jo je odkuril nazaj proti cerkvi. Mojca ga je hotela pridržati, ga je hotela še kaj vprašati; toda bila je čisto brez moči. «Mene da bi goljufal moj Francelj?« jo je zbadalo v mislih. In sredi svoje žalosti je z vso silo zasovražila preroškega po« tepuha. razširimo še med naše prijatelje in sosede, pri-dobivajmo novih čitateljev in naročnikov. Spomnimo pa se, da tisti, ki se žrtvujejo, da nam postrežejo z dobrim štivorn, zaslužijo najmanj, da jim časopis točno plačujemo. K širjenja naprednih listov pa smo pozvani vsi! —že JEŽICA. Vsem, ki želo v prijetni zabavi počakati Novo leto, svetujemo, naj obiščejo Silvestrov večer v Sokolskem domu. Za amerikansko ženitev je vse pripravljeno. Tamburaški zbor, nam ta večer prvič pokaže, kaj vse zna. Vstopnina nizka. — Člane Sokola obveščamo, da se vrši v nedeljo 3. januarja po 10. maši pri bratu Ramovžu članski sestanek, kjer se sestavi kandidatna lista za ves odbor in odseke. 6. januarja ob 3. uri popoldne pa je v šoli reden občni zbor, katerega se mora vsak član udeležiti. Zdravo! POLJANSKA DOLINA. Občni zbcr Sokola se bo vršil v nedeljo 3. januarja 1926. popoldne ob 2. uri v Sokolskem domu v Gor,enji vasi. l>olž> nost veže vse brate Sokole in sestre Sokolioe, da se ga udeleže. Na občnem zboru se bo podal račun o delovanju Sokola za našo d lino v minulem letu, ki je za naše podeželske razmere še dosti ugodno, v nekaterih czinb prav ugpet enkrat pokazalo, da zanimajo na deželi predvsem ljudske igre, vzete iz našega kmetskega in malo-mestnega življenja. DRAGATUŠ. V nedeljo 20. t. m. je imel pri nas predavanje g. Albin Čebular o čebelarstvu in sadjarstvu. Predavanje je bilo jako zanimivo in poučno. SV. DUH NA STARI GORI. Dovolite, gospod urednik, da se tudi mi oglasimo enkrat v priljubljeni «Domovini>. Imamo krasno šolsko po-~ slopje, katero pa žal že nekaj časa ne služi svojemu namenu. G. šolski upravitelj je zopet prestavljen na svoje prejšnje službeno mesto. Dve učiteljski moči bolehata, en učitelj je pri vojakih, tako da so zdaj otroci v svojo veliko škodo brez rednega pouka. — Na vsako «mlado> nedeljo imamo v naši cerkvi (ki je podružnica Sv. Jurija ob Ščavnici) tudi cerkveno opravilo. V nedeljo 20. decembra po sv. maši smo imeli priliko opazovati pravo vaško bitko, ki se je razvila med dragotinskimi na eni in bolehneč-kimi in berkovskimi fanti na drugi strani. Na bojišču so obležali trije ranjenci, od katerih si morata dva v bolnici hladiti prevročo kri. Ostalim sobojevnikom bo gotovo tudi dana prilika, odpočiti se v zaporčku od prevelikega truda. — Ko zopet naberemo kaj novic, se zopet oglasimo v «])omovinb>. Vsem rojakom priporočamo, da si naroče najzanimivejši tednik -Domovino. LAŠKO. Slovenski fantje ki služijo pri vojakih v Prizrenu (Stara Srbija), so poslali našemu okrožnemu tajništvu SDS naslednje pismo: Podpisani želimo vsem fantom in dekletom, možem in ženam, posebno čitateljem ter čitatelji-cam «Domovine^ in rJutra:> srečno in veselo Novo leto: poročnik Ivo Sreme (Maribor), narednik Feliks Blaznik (Ljubljana), podnarednika Hosta (Sv. Križ pri Krškem) in Alojz Umek (Trbovlje), Vodlan Josip (Sv. Jedert), Anton Razboršek (Krško), Retelj Franc (Krško), Alojz Soje (Škocjan pri Mokronogu), Josip čančer (Trbovlje), Maks Krištavčnik (Črna, Koroško), Fran Čanšk (Trbovlje), Pavlič (Hrastnik), Ivan Oprej-šnjik (Loka pri Zidanem mostu), Franc Zalokar (Trbovlje), Franc Požlep (Št. Rupert nad Laškim), Ludvik Bokalj (Sv. Planina), Josip Korošec (Trbovlje), Franc Pere (Trbovlje), Josip Sintič (Ljubljana), Franc Knez (Huda jama), Gregor Brglez (Ljubno), Krajnc (Celje), Franc Centrih (Sv. Rupert nad Laškim). LAŠKO. (Sprememba vodstva rudnika TPD v Laškem.) Dosedanji ravnatelj ing. Adolf Widra je z zadnjim decembrom t. 1. na lastno prošnjo upokojen v visoki starosti 70 let. Na njegovo mesto je imenovan dosedanji obratovodja višji nadzornik ing. Joško Kloc. Imenovani je rojen v Vlčih na Češkem, sin dolgoletnega župana v Brlohih. Po izvršenih študijah se je kot zaveden Slovan preselil v bivšo kraljevino Srbijo, kjer je nastopil prvo službo ter služboval nepretrgoma do leta 1911. Istega leta je stopil v službo TPD. Po končani vojni je nastopil mesto obratovodja v Kisovcu (rudnik Zagorje), kjer se je izkazal kot odličen strokovnjak. Leta 1923. je bil prestavljen v Laško in prevzel obratovodstvo rudnika Hude jame in bil obenem imenovan za višjega nadzornika. Nedavno si je pridobil naše državljan- stvo. S svojim razumevanjem za povzdigo občinskega gospodarstva si je pridobil zaupanje občanov in bil pri prvih volitvah izvoijen v občinski odbor občine Sv. Krištof, kjer je s svo* jimi nasveti pridobil že mnogo zaslug. Njegove imenovanje se je vzelo v vseh krogih s splošnim priznanjem v vednost. MARENBERG. Te dni so bile v znanem našem nemškem gnezdu v Dravski dolini občinske volitve. Za uspeh se jo potegovalo pet list: dve slovenski, dve socijalnodemokratski in ena nemška. Največ glasov je dobila nemška lista, namreS 105, ker so Nemci pritiskali tudi na glasove delavcev, ki so sicer socijalni demokrati, tako da sta dobili socijalnodemokratski listi le po osem in sedem glasov. Doslej je bila v Maren-bergu socijalistična siruja dokaj močnejša. Gotovi razdiralni elementi so onemogočili tudi enotno slovensko fronto in sta dobili slovenski listi po 31 in 32 glasov. Tako so dobili Nemci 5 mandatov, Slovenci pa le 4. Kmetijski pouk SKUPNO VNOVČEVANJE MLEKA. Izdaten korak v razvoju naše živinoreje bomo napravili še le takrat, ako bo šlo naše mleko gladko in za dobro ceno v denar, pa naj se porabi mleko v svežem stanju ali pa za proizvajanje prvovrstnih mlečnih izdelkov, kakor sta surovo maslo in sir. Ko se nam zunaj po deželi posreči lahka in ugodna oddaja mleka, pa se bomo lotili vse bolj skrbno reje molznih krav in bikov, in to nas bo privedlo do veliko lepšega položaja v naši živinoreji, kakor ga imamo danes. Gladka in dobra oddaja mleka je tedaj prvi in najvažnejši pogoj za povzdigo ne le vse naše živinoreje, ampak sploh vsega gospodarstva. Tega pogoja pa še marsikje manjka. Imamo še mnogo takih krajev, ki bi bili za razvoj mlekarstva sposobni, pa jim manjka prilika za oddajo mleka. Takim krajem je treba pomagati! Seveda se morajo poklicani gospodarji tudi sami brigati in se sami zavzeti za primerno vnovčevanje mleka. Po takih krajih je treba mlekarskih zadrug in sploh skupnega dela, da spravimo potrebne količine mleka «Tepec,» je kriknila za njim, Foltan pa je zadovoljno hreščal proti fari: «Pa smo, pa smo. kar nas je kje, za tri srebrne tolarje, za tolarje, za zeksarje prodamo še srce.> Mojca je še slišala njegovo pesem, a razumela je "ni, Ko pa je prišla domov, so jo skelele solze v očeh. II. So- tri jabolka rdeča, al' na sredi so gnile, pa glih taka so dekleta, k' 'majo v sred' en" fovš srce. Narodna pesem. Ko je Foltan zapustil prestrašeno in v dno duše razžaloščeno Mojco, je krenil v Štembalovo gostilno, kjer je vedel, da najde Franceljna. Francelj je bil krepek gorenjski fant, doma tam blizu Radovljice. Ker ie bilo po« sestvo njegovih staršev premajhno, da bi bilo moglo prehranjevati številno družino, so se otroci kmalu morali razkropiti po svetu s trebuhom za kruhom. Francelj je prišel v Celovec, kjer se je učil mizarstva. Leta so mu minevala hitro, učil se je do» bro, zato ga je tudi mojster imel rad in ga je pregovoril, da je ostal še kot pomočnik nekaj časa pri njem. To so bili lepi in ve« seli časi. Čez teden delo, veselo delo, ki sta ga spremljala petje in smeh, v nedeljo pa hajdi iz mesta, zdaj sem, zdaj tja, kjer je pač bilo najvenč veselja. Najraje je hodil na žegnanje. Tista prijetna vedrost ga je mamila, dokler ga ni nekoč prima« mila v Pobrežje, kjer je spoznal Gozdni« kovo Mojco. Plesal je ž njo enkrat, dva« krat, govorila pa sta malo. Ko pa je bilo treba odhajati, jo je vprašal, kdaj bo spet žegnanje kje v bližini in če pojde ona tja. Dekle mu je odgovorilo s tako prijetno sramežljivostjo, da so mu ves teden brnele | njene besede v mislih. Potem sta se videla nedeljo za nedeljo, dokler ni z doma spo« ročil oče Franceljnu, naj pride in se loti mizarstva doma. In tedaj, ko se je Francelj zavedel, da se je treba ločiti, mu je bilo težko. Odlašal je teden za tednom, toda oče je vabil, klical in že skoraj prosil v pismih. Naposled se je Francelj le moral odločiti. Ko je bil zadnjo nedeljo skupaj z Mojco, ji je šepnil med plesom: «Zdaj me ne bo več.» Čutil je, kako se je mladenka zdrznila in obstala, dasi samo kratek hip, pa je bil vesel in zadovoljen. «Ali boš kaj mislila name?« Mesto odgovora se je stisnila k njemu, da so ga pobožali po obrazu njeni mehki lasje. Ko so godci prejenjali, je Mojca poble« dela. Sama ni vedela, kam bi pogledala, sama ni vedela, kaj naj bi rekla. In ko se je spet oglasila harmonika, ie bila nejevoljna, da je prišel ponjo Franceljnov znanec, goljšavi Maks, ki je imel predivaste lase in predivaste oči. Samo parkrat se je za* vrtela ž njim, pa je potožila, da ne more več, ker jo glava boli. Maks je bil Nemec, tam nekje v bli* žini Brež doma, in se je tudi učil mizarstva tam, kjer Francelj. Toda njegovo učenje je bilo bolj bahavost nego potreba; kajti bil je premožen in je prišel v Celovec samo zato, da bi se malo pomestjanil. Ko pa se je v Celovcu seznanil s Franceljnom, se je nekam čudno navezal nanj. Moč, spretnost in odločnost mladega pomočnika, njegova vedra šegavost in brezobzirna, včasih na* ravnost trda odkritost je tako vplivala na sicer bahavega Nemca, da je vse zaupal Franceljnu. Nekoč mu je celo povedal, za« kaj je pravzaprav prišel v Celovec. Maks Lendauer je bil svojih staršev peti sin. «Toda pri nas jc zakleto,« je pravil Franceljnu, ko sta nekoč po končanem delu sedela pri čaši piva, «še hujše ko zakleto je pri nas. Odkar je bilo tisto, huj, tisto strašno, ni več sreče pri hiši.» «Kaj se je pa zgodilo tako strašnega?« je vprašal Francelj?« Maks je nekoliko pomislil in vzdihnil: «Saj niti ni mogoče povedati! Menda na vsem svetu ni tako nesrečnih Hudi, ka* kor smo mi. Moj stari oče je služil na Du« naju pri vojakih. Seve, bil je mlad, zasta« ven fant, denarja mu ni manjkalo, pa si ie privoščil vse, kar mu ie prišlo na misel. skupaj. Pri nas manjka danes skrbno proučenega enotnega načrta za pospeševanje in organizacijo podeželnega mlekarstva, dasi nam je tak načrt nujno potreben. Naša dežela potrebuje sploh več dela na tem polju, da bo ustreženo našim gospodarskim potrebam in zahtevam. Prav izvedena organizacija mlekarstva bo največjega in bistvenega pomena za nadaljnji razvoj vse naše živinoreje, pa tudi našega celokupnega gospodarstva. Tega dejstva bi se morali veliko bolj zavedati in vri delati na tem, da se to važno vprašanje našega narodnega gospodarstva zadovoljivo reši. Kjerkoli manjka danes ugodne prilike za vnov-JSevanje mleka, povsod tam jo kravjereja zapostavljena. Z njo vred pa trpi tudi vsa druga reja, tako da je izdaten napredek celotne živinoreje tako rekoč izključen. Živinoreja je le po tistih deželah vzcvela, kjer jc mlekarstvo razvito. Spo-redno z mlekarstvom in njega industrializacijo sc je dvignila. Po teh deželah imamo danes najlepšo in najboljšo živino in najlepše "dohodke od mlekarstva in živinoreje. Dobro razvito mlekarstvo je tedaj temelj in glavni predpogoj za napredek živinorejo. Zavedajmo se tudi pri nas toga in sku-šajmo naše podeželno mlekarstvo dvigniti! Ustvarimo pogoje za skupno vnovčevanje mleka, snujmo mlekarsko zadruge in organizujmo naše živinorejce, da pridemo po zgledu drugih dežel tudi pri nas naprej! Storimo to povsod, kjerkoli so potrebni pogoji dani! NAPREDUJMO S POMOČJO POIZKUSOV! Naše kmetijstvo je težka obrt. Njen končni uspeh ni le odvisen od letnega vremena ali «le-tine», ampak tudi od tega, kako se razumemo na kmetijo. Danes zahteva kmetijstvo veliko več znanja kakor svojčas. Danes ni zadosti, da znamo orati in kositi in da nam različni sadeži sploh rastejo in obrode, ampak treba, da nudimo tem sadežem potrebne pogoje, da nam kolikor mogočo bogato obrode, da dobimo pridelke in prirejke, ki se odlikujejo po najboljši kakovosti. Da jo kmetovalec danes kos vsem tem nalogam, je treba, da ee tudi on uči in bolj skrbno pripravlja za svoj poklic. Le tisti bo vedel prav ceniti potrebo pravilnega ravnanja z gnojem in pravilnega gnojenja, kdor ima najpotrebnejše pojme o kemiji, o sestavi gnoja in o izpremembah, ki se gode pri gnoju, ko nam leži na gnojišču. In takega znanja je treba tudi za vse drugo, da si znamo pri raznih vpra- šanjih našega kmetijstva prav pomagati in varovati škode in zgube, ki je sicer neizogibna. Danes je treba na naši mali kmotiji vse bolj močnega (intenzivnega) in skrbnega gospodarstva, da dvignemo naše dohodke. Kmetski mladini je treba prilike, da se kaj več nauči za svoj poklic. Kmetijsko-3trokovne šole in kmetijsko-nadalje-valni tečaji nam imajo pomagati, da bomo svoj stan in svojo obrt bolj razumevali in da pridemo do boljšega usposobljenja. Odraslim kmetovalcem in gospodarjem je pa treba, da si pomagajo do večjih uspehov s prirejanjem kmetijskih poizkusov. V tem pogledu so gnojilni poizkusi z umetnimi gnojili tako važni, da bi jih morali povsod prirejati. Po vseh krajih. Naše razmere so glede zemlje, njene lege, vremenskih prilik, glede kolobarjenja in gnojenja tako različne, da je treba povsod prirejati gnojilno poizkuse, da so prepričamo o vrednosti umetnega gnojenja in umetnih gnojil. Ako bi imeli naši gospodarji zadosti in resničnega zanimanja za svoj napredek in za izboljšanje svojih dohodkov, vsak gospodar bi moral prirejati take poizkuse na svoji kmetiji. Umetna gnojila so brez vsega dvoma poklicana, da nam pomagajo do boljših uspehov, ali treba jc, da pogodimo za posamezne sadeže pravo zmes in pravo količino različnih gnojil. To se da pa brez zadostnega znanja le 8 poskusi dognati. Veliko dobrega smo z umetnimi gnojili že dosegli, posebno na travnikih. Vsega pa še ne. Zlasti pomanjkljive so našo izkušnjo na njivah. Potrebne recepte za umetna gnojila si moramo za naše razmere sami najti in sami poiskati; da se bodo umetna gnojila zares dobro izplačala. In to lahko dosežemo edino le s poizkusi. Umetna gnojila so pripomogla drugim doželam do večjega uspeha pri kmetijstvu, naj pomagajo še nam! Kratke vesti = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo v devizah dne 29. decembra: 100 avstrijskih šilingov za 79270 do 80270 Din, 100 italijanskih lir za 226 90 do 229 30 Din, 1 dolar za 5611 do 5671 Din, 100 Češkoslovaških kron za 166-50 do 168 50 Din. Takrat bi mu niti ne bilo treba v vojake; lahko bi se bil odkupil, pa ni hotel. Nalašč je šel, ker je bil željan sveta in mu je bil dom pretesen. No, tam po Dunaju je bro« dil nekaj let. Bog ve, kaj je vse skusil in okusil. Nazadnje se je menda vsega na« veličal in je želel domov. Res se mu je zgodilo po volji, toda za hišo je bila to najhujša nesreča. Kmalu po vrnitvi se je hotel ženiti in se je tudi res oženil. Pa misliš, da je vzel kako domače dekle, ka« kor bi se bilo spodobilo? Kaj še! Z Du« naja je pripeljal žensko, ki je bila neki tako lepa, da je vse norelo za njo. Najsi se je oblekla gosposko, ali po naše, vedno jc bila krasotica brez primere. Stari ljudje vedo celo povedati, da se je nekoč župnik, ki je bil sicer pameten in svet mož, med pridigo vjel v njene prečudne oči, kar ga je tako zmedlo, da je moral kar sredi pri« dige prenehati. Tedaj si lahko misliš, kak« šna ženska je to morala biti!» «1, to pa še vendar ni nesreča,« je Fran« celj z nasmeškom prekinil pripovedovanje popolnoma zatopljenega Lendauerja. «Vidiš,» je odvrnil oni, ne da bi se bil dal motiti, «prav to je bila nesreča! Sam ne vem, ali je bila kazen božja ali kaj, ali zgodilo se je takole. Ta lepotica, moja stara mati, je začela kmalu po poroki čud« no hirati. Njena lepota je ginevala kakor cvet, ki ga zamori slana. Od dne do dne so se hujše kazali znaki čudne in neznane bo« lezfli. Trije otroči so prišli na svet. ali vsak je bil drugače spačen. Po tretjem otroku je bila babica že starka, vela, zrušena, vsa lisasta, marogasta in polna ran. Stari oče jo je vodil od zdravnika do zdravnika, po« magalo pa vse skupaj ni dosti. Babica je pešala vedno bolj, ljudje pa so si šepetali, da je bila na Dunaju med tistimi, ki so za greli na prodaj vsakemu, kdor pride. Bo* lezen je prelezla tudi na starega očeta, ki je lepega dne odšel, ne da bi se vrnil. Vse iskanje, povpraševanje in poizvedovanje jo ostalo brez uspeha. Deda ni bilo več, babica pa je še ostala za šibo božjo pri hiši. Polagoma je prišlo tako daleč ž njo, da ni mogla več zapustiti postelje. Vse ji je odpovedalo, celo spomin jo je zapustil in beseda. Dasi komaj tridesetletna žen« ska, je bila siva, plešasta in zgubana in je tulila v postelji kakor pobesnela žival. Ta« ko je propadala, dokler smrt ni končala njenega strašnega trpljenja ... Izmed treh otrok je ostal živ samo eden, moj oče. To« da tudi on nosi breme svoje matere na sebi: grbast je.» Francelj, ki je z grozo poslušal to strašno zgodbo, ni niti črhnil, ko je Maks za trenotek nehal govoriti. Lendauer je srebnil požirek pijače, pobobnal s prsti po mizi in nadaljeval: «Vidiš, tako jc bilo. Do očetove polno> letnosti je gospodaril pri hiši njegov stric, ki je po svojih močeh skrbel, da bi koiikor mogoče zacelil rane, kakršne je moralo pretrpeti premoženje zavolio te nesreče. + Vera je v nevarnosti. Kadar klerikalcem trda prede, prieno vpiti, da je vera v nevarnosti. Tudi dr. Korošec je med Hrvati pričel pridigovati, da je vera v nevarnosti in da morajo vsi katoliki iti skupaj, seveda v njegovo stranko. Vprašanje pa je, zakaj bi samo dr. Koroščeva stranka megla ohraniti vero. Zakaj bi pa vsi katoliki ne šli skupaj v kako drugo stranko in zakaj bi katoliki ne branili svoje vere v drugih strankah, ako je vera res v nevarnosti. Kako pa naj brani doktor Koroščeva stranka katoliško vero pred propadom, če niti sama sebe ne more obraniti in če nima nobene politične moči? Če bi bila vera odvisna samo od klerikalne stranke, potem bi bila res v nevarnosti, kakor je v nevarnosti klerikalna stranka sama. Toda katoličani in vera nisc zato tu, da bi reševali zavoženo klerikalno avto-nomistično politiko, zato pa dr. Koroščeva agitacija, da morajo iti vsi katoliki skupaj, doslej tudi šo ni imela nobenega uspeha. -j- Pucelj odklanja pristaše. cKmetski list.* jc poročal, da jo bilo za Radičev shod v Mariboru izdanih 5000 vstopnic. Več jih zaradi premajh nega prostora niso mogli izdati, četudi se je zgla silo 20.000 ljudi. Pomislite, v tajništvo Pucljevt stranke v Mariboru je prišlo 20.000 ljudi, a eo vse poslali domov, namesto na shod. Take stranke v Sloveniji še nismo imeli, da bi se branila pristašev. Bogve, zakaj Pucelj za tistih 20.000 ljudi ni sklical posebnega shoda, na katerem bi jim lahko vsaj pojasnil, da ima že preveč pristašev in da nikogar več ne potrebuje. To bi bilo vsekakor bolj pošteno, kakor pa so laži v cKmet-skem listu>, ki je prekosil z njimi še zagrebške radieevske liste. Ti listi so namreč takoj po shodu poročali, da je bilo izdanih 3000 vst >pnic, no shodu pa da je bilo 2000 ljudi. V resnici jih gre v dvorano mariborskega Narodnega doma le 1200. Reči moramo, da sta se cKmeteki list> in poslanec Pucelj že mnogo naučila od Stepana Radiča. !! Poravnajte naročnino!! To se mu je tudi res posrečilo. Ko je iz« ročil posestvo mojemu očetu, ni bilo nikjer več sledu o prestanih težavah. Tako sc je moj oče, dasi pohabljen, lahko dokaj do« bro oženil. Moja mati je prinesla k hiši lepo doto, sreče pa ni mogla prinesti. Se« dem otrok nas je: trije so že pod zemljo, eden ni čiste pameti, eden je mutast, eno sestro pa meče božje,1 če količkaj ostreje izpregovoriš ž njo. Samo jaz sem jo še tako nekam srečno odnesel. Vidiš, tako je z nami.» Lendauer je vzdihnil in se zagledal po sobi. Bil je bled, izmučen in žalosten, a Francelj ga je skušal tolažiti: Nikar ne obupaj. Kolikor bilo do« slej narobe, toliko boš morda ti srečnejši.* Lendauer je odkimal: «Nič ne vem in nič ne upam. Kako tudi? Storili smo že vse, kar si moreš mi« sliti in kar jc kdo svetoval. Vse leke smo preizkusili, po božjih potih smo molili, za maše smo dajali, pa vse skupaj ni poma« ge.lo čisto nič, ti pravim.® «Kar ni, se še lahko zgodi « jc tešil Francelj. «Saj veš, kako čudno se suče svet. Niti ne misliš ne, pa je naenkrat vse zaobrnjeno. Kjer je včeraj dušila žalost, se danes ziblje smeh, kjer je bil včeraj raj, se danes odpira pekel. Le verjemi, da se vse izravna!« » Meče božje — izraz za znano bolezen božjast. (Dalje prihodnjič.) ZDRAVSTVO Pomanjkljivosti naših hiš HIŠICA OČETOVA... Ne najdeš zlepa stvari, ki bi ti bila tako pri srcu kakor hišica, v kateri si užival srečo de-tinstva in kjer si v družbi bratcev in sestric ter dobrih staršev preživel «dni svojih lepšo polovico*, zlato mladost. Človeku, ki ga tira usoda daleč od doma, prihaja gotovo največkra na misel pesem: «Hišica očetova, Bog ljubeznivi živi te!* Tudi spomin na slavne može očuvamo s tem, da zberemo glavne predmete, ki naj nam izpričujejo in ohranijo dokaze njihovega zaslužnega življenja. Te predmete hranimo navadno v rojstni hiši dotičnika, kakor da ji hočemo reči: Vzredila si ga, dala si mu zavetja v dobi priprav. Glej, ti predmeti ti kažejo, kaj je v življenju storil, ali točneje, kaj je od tebe prejel za življenje. Moč domače hiše je močnejša kakor vsi drugi vplivi. MED ŠTIRIMI STENAML Dobršen del naše življenske niti odvijemo baš v zatišju sobe, tako rekoč med štirimi stenami. Te so priče najvažnejših dogodkov našega žitja, sreče kakor tudi domala vseh jadov, ki nam jih nasiplje grenki del življenja. Čisto naravno je, da se nam naše domovanje, na katerega smo navajeni in navezani, zrcali kot del naše duše. Z mrzlo malto in nemim beležem oblečeno zidovje smatramo mnogokdaj za dobrodušno bitje, kateremu zaupamo našo bol in ga ogovarjamo. Naša soba je vredna tolike zaupljivost Saj nam daje streho in nas sprejme materinsko, kadar se skrivamo v viharjih in zimi pred krutostmi prirode. V objemu domačih sten se čutimo varne, če smo torej navezani na stanovanje in nam ono toliko lahko nudi, tedaj glejmo, da smo deležni kar najobilnejših stanovanjskih dobrot. Teh pa slabo stanovanje seveda ne more dati. Zato se potrudimo, da imamo zdravo stanovanje! VEČNADSTROPNICE. Domači hiši se zaupamo, v vsakem položaju upamo, da smo šele doma, v sobi na varnem. Mnogokrat pa se zaupanje do stanovanja ne izkaže kot dobro. Zaupanje v stanovanje postane lahko celo usodno za naše zdravje, ako je v zdravstvenem oziru pomanjkljiva čim bolj napreduje kultura, tem gosteje in tesneje silijo ljudje skupaj posebno še v prostora skopih mestih. To kupičenje nadstropja na nadstropje je pokazalo svoje nedostatke zlasti v tem, da jemljejo večnadstropnice stanovalcem zdravju potrebno svetlobo solnca in zrak. Nizka, s prostornim vrtom združena enodružinska hiša se je morala umakniti novemu stavbenemu načinu, ki jemlje kaj malo ozira na zdravstvene potrebe. Zdaj vlada geslo: zidati s čim najmanjšimi sredstvi in najcencje, da se iztisne čim večja dobičkanosnost iz poslopja. Trgovinska korist tudi tu ne uvažuje zdravstvenih potreb stanovanja. Je pa treba omeniti še eno pogreško več-nadstropnic. To sega v ono nedkaj toplo razmerje človeka do stanovanja, ki bi moralo ostati trdno, kakor je trdna ljubezen lastavic do gnezda. V takih stanovanjih človek ne vidi stalnega bivališča in se izseli, kakor hitro izsledi kje kako udobnejše ali cenejše stanovanje. To stalno izmenjavanje stanovanj seveda ne dopušča, da bi se stvorila med stanovalcem in sobo kaka prijetnejša vez. Ravno v tej neobčutljivosti človeka do stanovanja je često vzrok, da ljudje brezobzirno ravnajo s stanovanjem in pohištvom ter pozabljajo pri tem tudi na zdravstveno stran. To zadnje pride seveda manj v poštev na kmetih, toda tudi tu vidimo pogosto, kako «naj se zs briga» tisti, «ki bo doma imel,» drugi pa žu.... hiti prosti te dolžnosti. Seveda pa vidimo, da je v prvi vrsti uspeh naših deklet in žena, da so slovenski domovi vobče zdravi In vabljivo prijetni. ŠTIRI STENE — ČRN GROB. Stanovanje, ki je v stavbnem načinu in stavbnem materijalu toliko pomanjkljivo, da ne ustreza niti poglavitnim zdravstvenim predpisom več, je gotovo vzrok mnogih in tudi težkih obolenj. Ni pa tega mogoče ugotoviti v tolikih primerih, v kolikih je slabo stanovanje res krivec bolezni, kajti saj vemo, kako dolgo premišljujemo, preden spravimo bolnika k zdravniku. Le redko je zdravnik tako pravočasno klican za svet, da lahko vidi bolezen v njenem prvem začetku in v tistih okolnostih, ki so bolezen započele. Če ugotovi zdravnik, da stanovanje nI zdravo, mu skoro ne verjamemo resno ali pa radi prve znake obolenja postavljamo v čas dolgo dolgo po vselitvi, samo da ostane stanovanje nedolžno in ne-razžaljen naš ponos na svoje stanovanje. Vsak zdravnik dobro ve, kako težavno je pri bolnikih bodisi z dežele ali iz mest, Izslediti prvi vzrok in pravi začetek bolečine. To pa je za zdravljenje v prvi vrsti potrebno. Star medicinski izrek pravi: Oui bene diagnoscit, bene curat (Kdor dobro pogodi vzrok bolezni, dobro zdravi.) Pa je tudi res, da nima nihče časa oboleti, ne siromak ne bogatin. Če se vleže n. pr. glavar družine, počivajo roke, od katerih zavisi vzdrževanje gospodarstva; če zboli gospodinja, je zopet vse narobe pri otrocih in v kuhinji Zato tako radi odlašamo z resnim lečenjem in pokiičemo zdravnika, ko so že daleč kje prvi vzroki bon lezni. V takem položaju je zdravniku težko dokopati se do pravega krivca. V največ primerili pa zdravnika niti ne kličejo k bolniku. Kljub temu pa nam neštete izkušnje narekujejo, da je marsikatere bolezni krivo edino le stanovanje. Ono je vir tako imenovanih »stanor vanskih bolezni«. Tu sem prištevamo vse bolezni, ki izvirajo od napačno grajenih, škodljivim vplivom izpostavljenih ali nemarno vzdrževanih stanovanj. Te vrste boleznim so izpostavljeni vsi stanovalci dotičnega nezdravega stanovanja, ker je že ono samo zadosten vir bolezni. Kdor zna ceniti lastno zdravje, bo gotovd rad opazoval, v čem je njegovo stanovanje po-gubonosno in bo te napake odstranil. Starši, ki se trudijo po 20 do 30 let, da pripravijo sinovom primerno premoženje in hčeram bogato doto, naj pazijo na stanovanje, v katerem jim dorašča mlada družina, sicer gre lahko vsa dota v lekarne in bolnice, to še ne bo povrnjeno ljubo zdravje. Zdravje je prvo in najlepša dota! Kdor, tega noče verjeti, mu lahko «prijazna sobica« postane prezgodnja mrtvašnica. Prostornost, čistost, zrak in svetloba so prvi pogoji zdravega stanovania. Iz navade. Zobni zdravnik dr. Strah si Je nabavil avto. mobil ter se tako nekoč peljal na izprehod. Ko je med potjo popravljal kolo in navijal neki vijak, ga je slišal njegov spremljevalec, kako je govoril: na Gosposvetski cesti 16 v Ljubljani za-upniški zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva (poda g. R. Juvan). 2. Strokovno gibanje delavcev in nameščencev (poročata gg. dr. Joža Bohinjec in Val. Urbančič). 3. Volitve v Delavsko zbornico (poroča g. Vladimir Kravos). 4. Slučajnosti. Pozivamo vse vabljene organizacije, da ftosljejo na ta zbor sigurno svoje zastopnike, da dostojno in stvarno manifestiramo za naš socializem proti klerikalizmu in internacionali. Najvažnejšo točko dnevneoa reda tvorijo volitve v Delavsko zbornico, katerim mora celokupno naše delavstvo posvetiti vso pažnjo. Odzovite se torej vabilu in vsi na zbori — Za Glavni volilni odbor Neodvisne • delavske liste: Rudolf Juvan. dr. Joža Bohinjec, Valentin A. Urbančič * Izmišljene vesti o pripravah na atentat na kralja Aleksandra. Na Dunaju se je te dni razširila govorica, da se pripravlja atentat na našega kralja Aleksandra. To vest je razširil neki 281etni Hans Goeber-Gerold, ki je znan kot velik pustolovec, ter jo sporočil tudi jugosloven-skemu poslaništvu na Dunaju. Mislil je namreč, da bo za to razkritje bogato poplačan. Dunajska policija je uvedla preiskavo proti možaku, ga razkrinkala in izjavila, da je vsa stvar absolutno izmišljena. * Kraljev dar slepim invalidom. Kralj je poklonil slepim invalidom za božične praznike 10.000 dinarjev. Znesek se je razdelil gojencem Doma slepih invalidov. * Odlikovanja odličnih planincev. Na predlog ministra trgovinfe in industrije so bili odlikovani: predsednik SPD. odvetnik dr. Fran Tominšek. v Ljubljani in župnik na Dovjem Jakob Aljaž, oba z redom sv. Save III. razreda; nadučitelj v p. Fr. Kocbek z redom sv. Save IV. razreda, tej učitelj v p. Davorin Lesjak v Rušah z redom sv. Save V. razreda. * Odlikovanje mesta Beograda. Predsednik češkoslovaške republike je odlikoval mesto Beograd z vojnim križcem. * Madžarska vrne Jugoslaviji arhive. Naše zunanje ministrstvo se že delj časa pogaja z madžarsko vlado glede vrnitve arhivov jugosloven-skih oblastev Jugoslaviji. Ti arhivi so namreč ostali v Baranji za časa nagle izpraznitve in jih ni bilo mogoče spraviti na varno. Madžarska vlada je ugodila naši zahtevi in odide že te dni v Budimpešto posebna naša deputacija, da prevzame jugoslovenske arhive. * Vprašanje železniške proge Št. Janž—Sevnica. V Beogradu se je mudila nedavno deputacija zastopnikov posameznih občin in okrajev, ki so interesirani pri zgradbi nove železniške proge Št. Janž-—Sevnica, ter je. posetila več članov vlade, med njimi prometnega ministra, ter zahtevala, da se z gradnjo omenjene železniške proge začne čimprej. * Protestni shod proti povišanju prispevkov za bolniško zavarovanje v Rogaški Slatini. Pišejo nam: Te dni se je vršil v Rogaški Slatini protestni shod obrtnikov proti nameravanemu povišanju prispevkov za bolniško zavarovanje. Shod je bil dobro obiskan tako od obrtnikov iz Rogaške Slatine kakor tudi od pooblaščencev obrtnih zadrug iz Šmarja in Rogatca. Poročali so gg. Ivan Bizjak iz Celja ter Ivan Vidgaj in Milan Marti-novič iz Rogaške Slatine. Prisostvujoči zboro-valci so soglasno sprejeli resolucijo proti slabemu poslovanju in gospodarstvu pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev in zahtevali takojšnjo decentralizacijo v obliki prejšnjih okrajnih bolniških blagajn. * Poštna direkcija v Ljubljani se ne odpravi. Pomočnik generalnega poštnega ravnateljstva dr. Horvat, ki se je zadnje dni mudil v Ljubljani, je izjavil, da so vse vesti o odpravi ljubljanske poštne direkcije neosnovane. * Vojna zgodovina jugoslovenske armade. Vse armadne edinice so dobile ukaz, naj zbirajo posameznosti iz zgodovine svetovne vojne, da se sestavi vojna zgodovina posameznih naših ar-madnih edinic. Ta naloga bo poverjena najsposobnejšim oficirjem jugoslovenske armade. * Napad na Radičevo stanovanje. V noči od sobote na nedeljo so neznani storilGi vrgli skozi okno v stanovanje Stepana Radiča v Zagrebu več kamnov ter povzročili na oknih in pohištvu nekaj škode. Osebe niso nobene zadeli. * Za sedem in pol milijona dinarjev ponarejenih bankovcev so našli v Novi Gradiški v kov-čegu, ki sta ga prinesla tjakaj dva neznana tujca. Bankovci so sami tisočaki. Lopova sta bila sicer aretirana, a sta ušla. Vrši se preiskava, odkod ti bankovci izvirajo. * Nov občinski gerent v Murski Soboti. Dosedanji občinski gerent v Murski Soboti dr. Lajaš Somen je bil na lastno prošnjo razrešen gerent-ske dolžnosti. Za novega gerenta je imenovan Josip Benko, industrijec v Murski Soboti. * Ogromen most med Beogradom in Panče-voni. Finančni odbor je sklenil, da se gradnja novega mostu, ki bo vezal Beograd s Pan*evom, odda nemški tvrdki Hometz & Dillinger. Most bo zgrajen na betonski podlagi v železni konstrukciji ter bo služil železniškemu, cestnemu in osebnemu prometu. Dolg bo poldrug kilometer ter bo eden največjih mostov v Evropi. Z gradnjo se bo pričelo prihodnjo pomlad. * Razstava kanarčkov v Ljubljani. Za božične praznike je priredilo Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v telovadnici liceja v Ljubljani prvo jugoslovensko razstavo kanarčkov in žlahtnih \rvivcev. Udeležba razstavljalcev je bila zelo častna. Razstavljenih je bilo okrog 1000 ptic. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl splošno znani zdravnik dr. Robert Prossinagg v visoki starosti 84 let. Po mišljenju Nemec se pokojnik politično ni udejstvoval. Zaradi svojega blagega značaja je bil v vseh krogih prebivalstva priljubljen. — V Bolcanu na Tirolskem je umrl v soboto v 79. letu svoje starosti veleindustrijec g. Andrej Gassner, solastnik velike tekstilne tvor-nice Glanzmann & Gassner v Tržiču. — V Ljubljani je preminula posestnica ga. Amalija Ukovičeva. Pokojnica je bila vzorna žena in vzgledna mati. Njeno truplo je prepeljano v Kranjsko goro. — V Mokronogu je umrl g. Ivan Povše, posestnik in usnjar. Pokojnik je bil "ugleden človek in splošno priljubljen. — V Središču ob Dravi je umrl g. Martin Vrabl, oče g. Ivana Vrabla, posestnika v Središču. Štar je bil 70 let. Središka krajevna organizacija SDS je zgubila ž njim uglednega svojega člana. — V Ljubljani je umrl po dolgotrajnem bolehanju g. Josip Pajk, dvorni svetnik v pokoju in bivši podpredsednik deželnega sodišča v Ljubljani. — V Ljubljani je umrla gospa Julijana Pavlinova, vzorna soproga in skrbna mati. — V Ptuju je umrl g. Ivan Klobučar, deželni sodni svetnik v pokoju, rodom iz Središča. Bil je dober narodnjak. — V Št. Pavlu pri Preboldu je umrla ga. Marija Marinčeva, mati lesnega trgovca g. Ernesta Marinca v Celju. — V Ptuju je umrl po kratki bolezni g. Ignacij Muren, preglednik finančne kontrole v pokoju. — V Kozani pri Gorici je preminula ga. Elvira Jerebova, rojena Prinčičeva, soproga notarja dr. Jereba v Radečah pri Zidanem mostu. Pokojnica je bila blagega značaja in je uživala velik ugled. — V Zagorju ob Savi je umrla v 77. letu starosti ga. Jera Lazarjeva. — Blag jim spomin! * Smrt najstarejšega Novomeščana. V kandij-ski bolnici je te dni umrl najstarejši Novomeščan g. Franc Apej v visoki starosti 94 let. Pokojni Apej je v eni in isti trgovini služil kot trgovski pomočnik 83 let. * Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. V Kan-sas City je umrla Marija Janeševa iz Osilnice pri Kočevju. V Clevelandu je umrla Frančiška Paj-sarjeva, rojena Trohova, doma iz Podlipe pri Vrhniki. * Smrt bivšega ruskega generala — eerkve-nika. Te dni se je cerkvenik srbske pravoslavne cerkve v Subotici, bivši ruski general, podal v zvonik, da opravi zvonjenje za službo božjo. Zvon je parkrat zapel, nato pa nenadoma utihniL Zaradi tega se je svečenik podal v zvonik, kjer je našel cerkvenika mrtvega, držečega še vedno v rokah vrv. Nesrečnega generala je zadela kap. * Trboveljske novice. Božični prazniki so potekli v trboveljski občini brez večjih izgredov* kakor je bilo to včasih v navadi. Vendar brez noža ni šlo in je bil zaboden v prepiru z nožem rudar Franc Štefančič. — Ljudska visoka šola v Trbovljah je končala preteklo nedeljo 9 preda- vanji iz prirodoslovnega področja. V nedeljo 3. januarja bo pričela z novim ciklom. Obilna udeležba pri predavanjih, ki se seiaj vrše v veliki Fortejevi dvorani, dokazuje, da se je ta institucija namali priljubila vsemu trboveljskemu prebivalstvu. — Na Štefanov dan se je vršila otvoritev klerikalnega Društvenega doma ob zelo pičlem številu klerikalcev samih. Navzoče je bilo večinoma napredno občinstvo. Prišlo je do malenkostnih izgredov, ki bi lahko izostali. * Ameri£ke norice. Odbor za gradnjo Drugi uradnik: c Gotovo je njegova soproga zopet enkrat spravila svoje stvari v kovČe& da bi odpotovala — a potem ni odšla...» si tak mislim, ka ste že pozabili na Vašega starega, pred vojskoj znanega Komarovga Hihaleka iz Httde Hiknje; pa mi nič ne zamerte, ka sen se ne prle (prej) nič zglasa. Tudi sen bija na vojski; tan pa je ne bilo špajsa. Tan so nas Rusi zadevali s kožuhi, Taljani pa s polentoj. Od tistega časa sen invalid, pa zato nič »odpore« ne dobin. Zlo htido se mi godi. Za Božič pa sen se znova vkilp pobra (pobral), pa sen ša (šel) k ponočnici, ka bi rad poleg bija, gda se je naš Jezušek naroda (rodil). Te pa sen ša v cirkev, ka bi vida, kaj tan delajo. Pa pr moj veri, vse jo po staren! Samo evangelja so ne šteli (čitali), kak je inda (včasi) bila navada. Te pa sen si misla, ka bon ešče (še) k poznoj meši ša. Pa se mi je pač pr moj veri smešno zdelo, ka so včisto novi evangelij zmislilL Prle je bija: »Mir ljiiden na zemli, ki so dobre vole!» Zdaj pa so pravili: »Mir ljiiden na zemli, ki so Bogu po voli!» Te pa sen ne veda, če sen jaz po voli Bogu pa gospodom mešnikom. To mi pač nemre v glavo, ka bi toii evangelij tak hitro predrgačili, če pa je negda krščajnska katoliška resnica bila, da Kristusovih naukov ni mogoče nikdar spremeniti. Malonedliški fajmešter so tak hado gledali pr poznoj meši, pa tudi so takše lehe vtin iz stolov gonili, keri virti so stole plačali. Drflgi den, na Štefaje, pa sen znavi (znova) k meši ša, tja pa so nan gospod fajmešter pravih na predgajci (prižnici) od tistih golih mod, pa so rekli, ka tiste k(lre, kere so gole, najrajši nesejo. Mislin, ka so gospod fajmešter mislili na naše modne puee (deklet*). Pr moj veri, neke naše pucc resen imajo malo gole šijako (vratove), pa pri nas je to drgače. Letos je bilo sveto leto! Moj dedek so negda pravili, da je sveto leto, gda nega pene/, (kadar ni denarja) pa no tobaka. Pa tiidi z modoj je tak v našoj Prlekiji. Veselo novo leto van želin Košaro v M i hale k iz Hilde liiknje. dobi Strah v nezavesti (Dogodbiea iz preteklih časov.) Kdor bi mislil, da so živeli nekdaj praznoverja sami plašljivci in strah< petniki, bi se silno motil; tudi takrat so se našli pogumniki, ki se niso bali vsake navadne sence. S takimi junaki se je ponašala vas Ovirje v dolinici pod prijaznim gričem, na katerem je poleg svetišča samevalo starodavno pokopališče iz graščinske dobe. Tu se je nahajala mrtvašnica s kupom kosti in lobanj, ki so strohnele v vlažnem kotu. Mrtvašnica na griču — tako so jo imenovali — je vzbujala dolincem dokaj strahu in groze. Iz nje je odmevalo ponoči čudno ropo-tanje, kakor bi nekdo razmetaval kosti; culi so se tudi glasovi: prošnje, vzdihi in jok, kar je navdajalo z bojaznijo vsakogar, ki je prišel v bližino. Stari ljudje so poznali te glasove: tako je kričal graščak, ki se je ponesrečil v gozdu, in njegov oskrbnik, katerega so ubili tlačeni, ker jih je pretepal in zatiral. O tem so govorili nekega večera možaki v vaški krčmi. Starejši so se tresli ob teh pogovorih, mlajši pa so se norčevali iz bojazljivcev, češ, da so strahovi le izrodki prazne domišljije. «Ne bojim se ničesar,> se je postavil Rožičev Matija. -tNe strahu, ne prikazni, pa tudi vraga me ni strah !> ga je zavrnil sosed Otrobar. ga je poklical tovariš. cNičesar, kar pripovedujejo pravljice, niti stvari, ki se dogajajo v mrtvašnici na griču.. .> «Prav imaš!> so mu pritrdili nekateri, drugi pa so nejeverno odkimavali. so se spomnili fantje. so dvomili možje. <2iv bi se ne vrnil, če pojde za stavo.. .> «No, ali pojdeš?) so fantje silili vanj. »Za deset litrov vina plačamo, ako nam jo prineseš.) «Velja!> je potrdil stavo. Nagloma je izpraznil nekaj kozarcev, se poslovil in odšel. so se spogledali fantje. «Ne počenjajte neumnosti!) so jih svarili možje. • Fantje niso poslušali. Vstali so trije najpo-gumnejši ter jo mahnili po bližnjici na gr.Č, kamor so dospeli pred Matijem, ki je hodil počasi po glavni poti. Skrili so se vsak v svoj kot v mrtvašnico in čakali njegovega prihoda. Začuli so stopinje. Matija je pogumno odprl vrata. Tipaje okrog sebe je lezel ob zidu proti kotu, kjer so se nahajale kosti. Sklonil se je in pograbil lobanjo, s kalero je hotel oditi. »Pusti jo, ta je mcja!> je začul iz kota votel glas. Junaka je spreletela hipna groza, roka mu je nehote izpustila lobanjo. Takoj pa se je ojunačil in zgrabil drugo, katero je pravkar otipal. se je oglasilo iz drugega kota. Obšla ga je ponovna zona, vrgel jo je nazaj, da so zahreščale kosti, nato pa je pobral lobanjo, ob katero je zadel z nogo. «Ta je pa moja!) je zagrmelo iz tretjega kota.; nju, pred katerem je zijal zmaj, čigar glavo je «Tu jo imaš!) jo je treščil v smer, iz katere je ! prebadala svetnikova sulica. slišal svarilo. Stn.h ni togota sta ga obšla obenem; tako ga je nenadoma minulo razpoloženje do nadalinega iskanja. Jezno ja zaloputnil vrata ter jo je brez lobanje ubral proti domu. Kmalu po njegovem odhodu sta prilezla iz kotov tovariša, vsa oznojena od prestanega strahu. Vzlic temu pa ju je veselilo, ker so na zvit način odgnali širokoustnika, ki je izgubil stavo. «Luka, Luka!) sta klicala tovariša, ostalega v mrtvašnici. «Pojdimo domov!) Iz mrtvašnice pa ni bilo nikakega odgovora. Strahoma sta se vrnila, preiskala sta vse kote ter ga našla nezavestnega ob zidu. Iz rane na obrazu mu je tekla kri. Pričela sta ga tresti in premikati in šele po dolgem času se jima je posrečilo, da sta ga spravila k zavesti. «Kaj se ti je vendar pripetilo?) sta ga vprašala, ko se je prebudil. « Lobanjo mi je vrgel v glavo, nakar sem se onesvestil.) Tovariša sta ga dvignila ter mu pomagala na poti proti domu. V krčmo pa se nazaj grede ni j nihče povrnil: Matija se je brez lobanje bal za-' smehovanja, tovarišem pa tudi ni več dišala šala, j ker so prestali dovolj strahu za življenje svojega prijatelja. Luka je sicer okreval, čutil pa je zavoljo udarca dolgotrajne posledice. Vaški dobrovoljčki g]0 drugače so mu nadeli priimek: strah v nezavesti. Zapisal Soteščan. 1$ omarica (Dogodbiea.) «Ta bo pa že pomagal Gašperju,» se je nadejala. »Samo da bi ga le ne prebodel...» Potolažena se je vrnila z romarskega griča in prepričana, da bo uslišana njena prošnja. Vso pot je gledala svojega Gašperja, ki je na svet-nikovo priprošnjo postal iz volka krotko jagnje. Iz domače vasi je začula glasen vik in krik. Otroci so ji hiteli naproti in povedali, da se je Gašper pravkar grozovito pretepal. Po glavi je udaril sosedovega Martina, ki leži nezavesten in so mu že poklicali zdravnika. Sklenila je se vrniti po svečo in denar, a se je premislila. Pohleven kakor jagnje se je Gašper vrnil iz zapora; padel je pred mater na kolena ter jo je prosil odpuščanja. »Mati, nikoli več,» ji je obljubil. «Odpovedal sem se pijači in slabi tova-rišiji, biti hočem poštenjak.« Svojo obljubo je Gašper tudi izpolnil. Nič več se ni pretepal, iz njegovih dejanj je odsevala potrpežljivost. Njegova mati pa je vsako leto romala v zahvalo k svetemu Juriju ter mu je nesla kako darilo, čudi pa se še danes, kako more svetnik pripustiti, da je Gašper postal najprej ubijalec in potem šele poštenjak. Moralo je pač tako biti in tudi tam gori ne morejo kaj za to, ako ni Soteščan. Srečno in zadovolfno 1.1926 Vsem bralcem in bralkam «Domovine« želim srečno in zadovoljno novo leto 1926. Kakor sem Tako so imenovali vaščani vpognjeno ženico, se skozi celo to leto oglašal z raznimi krajšimi ki je stanovala v siromašni vaški koči. Svoj jdaljšimi povestmi, tako se bom tudi v pri-vsakdanji kruh si je služila z molitvijo za po- ! hodnjem in upam z njimi zadovoljiti vse čita-trebe svojih sosedov; pošiljali so jo na božja j telje, od katerih si želim naslednje: Da bi vsi še pota, kamor jim je nosila za maše in druga da- nadalje ostali zvesti «Domovini», kajti 30 Din rila. Uslišano je bilo veliko število njenih prošenj, s čimer si je pridobila veljavo in ugled. Nepriljubljen pa je bil njen sin Gašper, ki je služil v tamošnji okolici vsako leto pri drugem letno lahko vsakdo žrtvuje za tako priljubljen in domači list. Obenem pa naj vsak dosedanji naročnik pridobi še vsaj enega novega. Prepričan sem, da si bo vsak vaš prijatelj ali znanec, ki še gospodarju. Bil je dober delavec, toda čez mero'?1 ,nar"č"ik' naročil »Domovino,, ako mu je ljubil pijačo in kadar se ga je naleze), je bil J0 daste č.'.ta";. kot obseden. Vsakemu, kdor ga je pogledal, je priložil zaušnico ali pa ga je obrcal in podrl na tla. Marsikako solzo je pretočila uboga mati nad svojim Gašperjem in premišljevala, kako bi ga poboljšala. Zaman ga je priporočala Materi božji na Romarski gori, kamor je romala vsako leto tešča in bosa med šmarnimi mašami. »Drugim pomagaš, sebi pa ne moreš,« ji je očitala soseda. »Povsod se ga spominjam,« je trdila jokaje. «Na Žalostni gori sem šla po stopnicah z golimi koleni, pri svetem Joštu sem zmolila križev pot, Svoje prijatelje obveščam, da sem se sedaj iz službenih ozirov preselil iz Prapreč na Ježico št. 50. pri Ljubljani. Želim, da bi mi moji vojni tovariši, bivši »kranjski Janezi* od 17. p. p. pridno pošiljali svoje vojne doživljaje, ker nameravam potem v celoti vse to priobčiti v »Domovini«. Osobito bi rad dogodkov iz ruskega in italijanskega ujetništva ter znane judenburškc revolucije. Priporočam se tudi za zadevne slike. V svojih spisih pa navedite datume in imena krajev ter bivših tovarišev. H koncu imam še eno željo: Založba «Vigred> namerava izdati še III. zvezek mojih »Prapre-čanovih zgodb« s slikami. Da pa boste dobili | v Zakrižju sem lezla okrog oltarja in na svete knjjg0 5impreje, se takoj naročite nanjo. Nadejam Višarje sem nesla težko bukovo poleno za pokoro.« «Pa ni nič pomagalo?« »Nič. Svetniki me nalašč poskušajo.« »Znati moraš z njimi občevati. Kakor mi, posvetni ljudje, tako so tudi svetniki resnega in veselega značaja. Pri prvih moraš modro nastopiti ter se varovati vsakega sitnarjenja, do-čim drugim lahko pokažeš svojo zgovornost.« Soseda je odkrevljala iz koče, mati romanca pa je sedla k peči ter je listala staro pra-tiko. Zagledala je svetega Jurija na umazanem listu, kjer se je komaj še poznala njegova podoba. «Ta je premagal zmaja ter bo ukrotil tudi Gašperja,« je modrovala. «Škoda, da se nisem prej spomnila nanj.« Drugi dan se je romarica odpravila na griček, kjer je stala podružna cerkvica svetega Jurija. S sabo je vzela svoje zadnje prihranke in najdaljšo svečo, katero bo prižgala na njegovem oltarju. Dve dolgi uri je molila pred starodavno podobo, ki je predstavljala svetnika na belem ko- se, da ne bo bralca »Domovine«, ki bi si ne naročil knjige, ki bo stala samo 10 Din. Naroča se na naslov: Založba »Vigred«, Iv. Albreht, Škofja ulica 8, I. nadstr., Ljubljana. Bralci, torej ne pozabite na «Domovino» in na mojo knjigo. Vse najboljše v novem letu vam želi Anton Stražar. Najboljši predpis. Ribič je lovil ribe in po nesreči padel v vodo. Neki mornar ga je potegnil na suho in zamišljen sedel poleg njega v travo. »Zakaj ga ne skušate oživiti?« so ga spraševali radovedniki, ki 60 prihiteli na lice mesta. »Za to delo je 16 različnih predpisov,« je odvrnil mornar, »in sedaj ne vem, katerega bi tu uporabil.« Tedaj pa je rešeni odprl oči in rekel: »Ali ne stoji v predpisih tudi nekaj o žganju?« »Da!« »Potem pa Vam ni treba misliti na ostalih 15,* se je odrezal rešeni ribič. Novoletna f £ Voščilo ob Novem letu Zarja sreče naj Vam sije vsem. ki ste poštene volje. Blagoslov naj vedno lije Vam na travnike in polje. Zima naj Vam vsem bo mila, naj ne muči Vas naduha, ne divja naj burje sila, kjer ni gorkega kožuha. Naj jesen Vam vsem prinese kruha, vina in medice, polno sadja naj natrese in orehov za potice. Vam pa, ki Vas ni priroda uvrstila med seljake, naj se nasmehlja usoda, da zaslužite stotake. Soteščan. Prevaran ropar (Dogodbica iz starih Časov.) Naši divni gorenjski hribi so bili pred davnimi leti poraščeni s temnimi gozdovi, kjer bo se skrivali roparji, osobito ob potih med večjimi vasmi. Marsikak popotnik je prišel tukaj ob denar, pa tudi ob življenje, ako se mu ni posrečilo pravočasno uiti. Taka nevarnost je žugala med drugimi tudi Jermanu, posestniku iz Turenš. Vračal se je s sejma, kjer je proda] rejenega vola, v gozdu pa ga je dohitela noč. Prižgal je svetiljko ter je stopal počasi proti domu. Pot se je proti vrhu hriba zožila v goščavo in tukaj se mu je pridružil neznanec, ki ga jie prijazno nagovoril; čez nekaj časa pa mu je nameril b sekiro in zahteval denar ali življenje. Jerman je bil korenjak, da mu ni bilo zlepa enakega; vendar pa se napadalcu ni upal ustaviti, ker ni vedel, če nima pomočnikov, skritih v goščavi. Znani so mu bili primeri, da se je popotnik postavil po robu roparju, ki je zažvižgal na prste, nakar so mu tovariši prihiteli na pomoč. Seveda so potem branilca brezpogojno usmrtili. Molče je segel v notranji žep in dal napadalcu denarnico, katero je ropar spravil ter hotel oditi. «Dal sem ti denar, zato mi stori malo uslugo,> je zahteval Jerman. Škoda se mu je zdelo lepega denarja, da bi mu ga odnesel nasilnik, zato je sklenil poskusiti nekaj, upajoč, da se mu bo obneslo. cNeko zelo važno prošnjo imam do tebe, prijatelj. Poglej, domov bom prišel brez denarja in žena Bo mislila, da sem ga izgubil ali zapravil. Ali mi ne moreš vtisniti kakega znamenja, da mi bo rajši verjela?* «Dobro. Daj, da ti odsekam rokol» «Roke ti ravno ne dam, prst mi pa lahko od-biješ v dokaz, da sem bil napaden.> — Spretno I ga je potegnil iz lonca ter ga potisnil v malho, | nato je sezul raztrgano cokljo, katero je v zameno : za pleče spustil v lonec. Urno je odkrevljal iz kuhinje po stezi čez polje, kjer je naletel na Prežarico, ki je s svo-I jimi hčerami plela korenje. so mu odgovorile prijazno. so ženske namrdnile obraze^ ■JCelo iz pobožnih pozdravov se norčuješ!* «V šali pa je včasih tudi resnica. Hihihi!> ga je zavrnila gospodinja. so ga odganjale hčere, pobirajo drobne kepice, ki so jih lučale vanj. se je oddaljil z- ■ j korakov. «Prej pa vam naj eno zagodem. Položil je palico na roko, kakor bi igral na gosli, ter je zapel: «Vi ste rejeni, mi smo pa suhi, pleče je v malhi, coklja pa v juhi.* ■t Znaš pa, znaš,» so ga nalašč pohvalile. «Kje si se je naučil ?> «Sam sem si jo izmislil.> so ga odslovile. je rekel odhajaje. «Capin!> so se hčere zgražale nad njim. jim je potrdila. je vzkliknila Nežika, opazo-vaje kos, ki je molel iz sklede. je pljunila mati. cFizeljeva coklja.. .> so se jezile hčere. cTega mu ne smemo odpustiti! In še oči nam je odpiral — čakaj, oče mu bodo že pokazali.* «Tega mu ne smete povedati,* je zapovedala mati. cPreveč bi se raztogotil.> «Ne,> so odgovorile druge. cVeste kaj,> je nadaljevala, «jaz bi rada jedla zrele slive.> Palkan je slišal in videl vse, toda ni razumel, kam se hočejo odpeljati. Stala je tam zunaj kad za pranje perila in v to kad so zlezle deklice. Palkan se je natihoma približal kadi in se obesil na njen rob. Kmalu nato se je kad pognala v tek, kakor bi jo gnal motor. Pripeljale so se na neki vrt. Bilo je sicer pozimi, samo v tem vrtu je bilo vse zeleno. Dekleta so skočila iz kadi in se spravila uad slive. Natihoma je splezal tudi Palkan na slivo, odlomil polno vejo in si jo je vtaknil pod suknjič. Ko so se deklice nasitile, so se spravile zopet v kad in Palkan za njimi. Kad je zopet stekla po vrtu in ven iz vrta naprej. Deklice niso niti utegnile se ozreti, ko so bile zopet doma pred poslopjem. Vrnile so se na delo, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Tudi Palkan je stopil v hišo. In je rekel Palkan ostalim fantom: «Ali veste, kako se pride do dobrih sliv?» Pri tem je privlekel izpod suknjiča vejo in jo potresel, češ: 'Tu imate.> Vsi so bili presenečeni. Deklice — čarovnice so molčale in se potajile, kajti jasno jim je postalo, kako je dobil Palkan sad. Ena od njih je namignila Palkanu: Pridi sem.» Prijela ga je za roko ter ga vlekla iz hiše. Ostale so ji sledile. «Hočeš živeti ali ne?» ga je vprašala. «Kaj pomeni to?» je menil Palkan. Volk, dobrega srca, je res šel z lisico h kobili, ki je še vedno brezskrbno spala. Zdaj reče lisica volku, ki ni vedel, od katere strani bi se prej lotil kobile, naj dovoli, da ona priveže volkov rep za kobilinega, da bo on potem potegnil kobilo iz luknje. Volku se je zdel načrt dober, zato je mirno držal, da ga je zvita tetka zvezala s kobilo. Tedaj je začel vleči. Ker pa ni šlo, je lisica pograbila vejo in z njo oplazila kobilo. Kobila je planila kvišku, in ko je zagledala volka za seboj, je začela bežati, kakor bi jo podilo devet vragov. Volk se ji je pa opletal okrog nog. Ustvaril se je namreč narobe svet, da je kobila vlekla volka in ne volk kobilo. Kobila je bežala naravnost proti domu. Ko je pribežala na domači dvor, je bil volk že mrtev. Gospodar je odri volka, prodal kožo in kupil še eno kobilo, tako si je stara kobila prislužila tovarišico. Zapisal: Jožef Briinec, Melinci. Brihtni Jožek Bistroumni Jožek je dobil za domačo nalogo naročilo, da opiše vesoljni potop. Ko je omenjal Noeta in njegovo ladjo, je zapisal naslednje besede: ----in pet minut je Noe lovil ribe na trnek. «Zakaj baš pet minut?> je vprašala učiteljica. «Zato, ker je imel na ladji samo dva črva,> se je odrezal Jožek. Lokav fantič Bila je šolarska spoved, spovedoval pa je otroke domači župnik. Gustlček, Ožbovtov sinček, je bil poslednji. Četudi je bil že gotov in mu je župnik že dal odvezo se fantič še ni odstranil od spovednice. «No, kaj je Gustlček?* ga vpraša župnik, imaš še kaj povedati?* «Hm, gospod župnik,» pravi dečko, «mcni že tri dni manjka moj nožič. Kaj ni nobeden iz mojega razreda pri spovedi povedal, da mi ga je ' ukradel?* Senčne slike Igračkanje s senčnimi slikami je v dolgih zimsskih večerih včasih tudi prijetna zabava. Zabavaš pa se mogoče ne toliko z uprizorjenimi slikami samimi, kolikor z naravnavanjem prstov, da se ti slika končno posreči. Ni to tako lahka umetnost, če nimaš prav okretnih prstov. Včasih se moraš prav potruditi, da dosežeš dobro sliko. V naslednjem prinašamo štiri senčne slike. Na slikah vidiš, kako ti je treba vravnati roke in prste, da se ti umetnost posreči. Zajček. Gos. Koza. Prašiček. Kača s krono (Ljudska pripovedka.) Naši davni predniki so razen rojenic, škratov in čarovnic poznali tudi kače s krono, iz katere so lesketali dragoceni kameni in čisto zlato. Naselile so se v bližini človeških bivališč, kjer so žvižgale, pele in prinašale srečo vsakomur, s komer so se sprijaznile. Takrat je služila na pobočju pri bogateiii kmetu dekla Ivanka, pridna in usmiljenega srca. Vse jo je ljubilo in vsako delo je spretno izvršila. Tudi gospodar jo je cenil, ni pa mu ugajalo, ker se je vsak dan po kosilu za nekaj časa odstranila. Vzela je lonček mleka in košček kruha ter se je podala k pečini, nedaleč od hiše. Gospodarja se je lotila radovednost ter ji je nekoč skrivoma sledil. Našel jo je pod pečino, sedečo na trhlem Štoru; po nogah se ji je spenjala dolga bela kača e zlato krono, ki je jedla kruh in pila mleko iz njenega naročja. «Pojdem,» je zajokala in čez dobro uro je bila s culico zopet na tem mestu. Prišla se je poslovit od kače, prinesla ji je zadnjo skorjioo kruha ter jo je božala v slovo. Kača se ji je vzpela v naročje, potresla je glavo, raz katere je padla krona v njen predpasnik. Ivanka jo je pobrala, da ji jo posadi na glavo, toda kača se je mahoma spustila na tla ter je brez krone izginila v pečino. Vsa žalostna je nato zapustila Pobočje ter se je podala v dolino. Tu jo je srečal mladenič, ki se ji je že od daleč nasmehnil ter ji zamahnil z roko v pozdrav. je potrdila ter mu je ihteč razložila ves dogodek. V dokaz mu je pokazala krono, ki jo ji je kača pustila v spomin. «Srečna med najsrečnejšimi!* je vzkliknil mladenič. «In kam si se namenila? Veš kaj, Ivanka! Z mano pojdi; oče mi je izročil posestvo, vzel te bom za ženo.> «Mene, siroto? Kako naj ti to verjamem?> «Pojdi!» jo je prijel za roko. ^Predstavil te bom očetu, ki naju bo blagoslovil.* Sledila mu je z negotovimi koraki in po dve-urni hoji sta prispela v prijazen gradič. Sprejel ju je sivolasi starček s smehljajočim obrazom. ^Blagoslovite naju, to je moja nevesta,* je sin pokleknil pred očeta. «Našel sem jo preganjano zaradi njene dobrosrčnosti s krono, neprecenljive vrednosti in lepote.* Mladenka je zdrknila na kolena in oče je iztegnil svoje vele roke v blagoslov. šek svojo zbirco, potem pa je hodil po hišah koše plest in pšeno phat, kjer so mislili koliniti. Imel je pravico, priti na vsako gostijo in na vsake domlatke. Nihče mu ni branil, ker je delal povsod kratek čas. Nekateri pa ga vendar niso radi videli in so zaklepali pred njim duri. Bila je v vasi bogata hiša, kjer so imeli vsako zimo imenitno domlatke. Ko je bil zopet tak slovesen dan, pride zvečer tudi Drašek, a najde vrata zaprta. Gre na dvorišče, pa tudi vse zaprto. Po-?Ieda skozi razsvetljeno okno in vidi. kako se mastijo 8 klobasami. Le počakajte, si misli, in kolikor more, se zadere v okno: »Vi se notri gostite, zunaj pa imate vse v ognju!» Kakor bi ustrelil med nje, skočijo vsi pokonci in bežijo proti vratom, a komaj se vežna vrata odpro, skoči Drašek notri, pa hajdi v kot za obloženo mizo. Kaj so hoteli z norcem 1 Pustili so ga in so je imenitno gostil z njimi. Kjer je phal pšeno za koline, je imel tudi pravico do prav velike koline, katero si je sirovo nesel domov. Pri neki hiši so se hoteli malo po-norčevati z njim, pa so mu nabasali pleve v črevo. Seveda je bilo to čudno cvrtje, ko si je Drašek doma pražil plevnato klobaso. Toda dolžan ni ostal nikomur nič. Shranil je s plevami nadeto črevo, češ, bo že prišlo prav. In res, čez nekaj časa ga zopet gospodinja tiste hiše naprosi, naj prido proso phat. Drašek je vzel tisto kolino s seboj, jo v stopi dobro zmečkal in zmešal med pšeno. Kakšen okus so imele potem tiste koline, ni znano, ker tistikrat Drašek ni šel na »furež®. Spomina vredno je tudi, kako jo Drašek prašiča lovil. Pri neki hiši so imeli precej velikega in hudega prašiča, ki so ga mislili klati. Kdo ga bo Sel lovit? Ponudi se Drašek. Spustijo ga v hlev, a komaj sta se b pujskom srečala, ga ta nahruli, da Drašeku upade pogum in butne v vrata, da so kar odletela. Prašič pa za njim, se zakadi Dra-Sku med noge, ga vzdigne na svojem hrbtu in ponese okrog po dvorišču. V sosednjem hlevu so bile zaprte gosi in race, ki so se močno začudile tej ježi. Stari racak jo na ves glas za javkal: jaj, Jaj, kaj bo zdaj! Gosi pa so vzpodbujale Draška: Th-aj ga, tiraj ga! Naposled so domači nastavili ože ter ujeli pra- z Draškom vred. *>uhovito je nekoč Drašek sršenovo gnezdo ral. V ujegovi koči so si namreč sršeni napra-pod slemenom gnezdo. S takimi gostači pa ašek ni bil zadovoljen, ker niso nič stanovanja ačali, pač pa so ga včasih opikali. Doznal je, da bc sršeni najlaže odpravijo, če se jim gnezdo zažge. Drašek res to stori, ali, sedaj šele se mu odprejo oči, kaj je napravil. Ogenj jo švignil v streho in koča je bila naenkrat v plamenu. Komaj je sam nfiel na prosto. V stolpu se je oglasil plat zvona In ljudje so vdrli vkup: Draškova koča gori! On pa je stal ob strani in se smejal, ker se mu je dobro videlo, kako je sršenom podkuril, še bolj pa, ker so tudi celi tropi podgan božali iz goreče koče. Zdaj, ko ni imel Drašek več svoje koče. se jc preselil k sosednjemu kmetu in spal poleti na skednju, pozimi pa v hlevu. Nekoč jo dobil ponoči na skednju čuden obisk. Lisjak, ki je prišel krast kuretino, je ubral pot čez skedenj, ravno preko Draška. V tem hipu se Drašek zbudi, zgrabi lisjaka za zadnji nogi, ga vleče k sosedu ter butne t njim po oglu, da je počila črepinja. S tem so je Drašek močno prikupil hišni gospodinji, ker je pokončal kurjega sovražnika. Ko so zaklali ob praznikih starega petelina, je dobil Drašek bedro. Še na stare dni je Drašek s ponosom pripovedoval svojo zgodbo o lisjaku. Nekateri mu niso hoteli prav verjeti, češ: ali nisi imel doma ogla, da si moral iti k sosedu po oglu butat z lisjakom? Pa Drašek si je pomagal iz zadrege rekoč: »Je bilo k sosedu bližje!...» Tako je Drašek še marsikatero »pogruntal*, a Je bi hoteli vse pripovedovati, bi ne bilo konca feh p torij. Nič ne vem. ali Drašek še živi. Cc pa le živi, je gotovo v zabavo ljudem. Tudi taki ljudje so potrebni na svetu. Zapisal: Franjo Zagajšek. Zakaj so ribe neme Učitelj: Mali Gašperček, Ožbovtov sinček, se na-'tnehlja. Učitelj: Gašperček: Pravljica o neumnem Ivanu Živela sta mož in žena. Imela sta tri sine, dva sta bila pametna, tretji pa je bil neumen. Imenovala sta ga neumnega Ivana. Pametna sinova sta gonila čredo na pašo, neumni Ivan pa je sedel doma za pečjo in pobijal muhe. Nekoč je mati kuhala močnatc cmoke. Ko so bili kuhani, reče neumnemu Ivanu: »Ljubi Ivan, nesi te cmoke svojima bratoma na polje, gotovo sta žo lačna.r- Brž nato dene cmoke v lonec, dA lonec bebcu in ta se poda počasnih korakov na polje. Bil je vroč poletni dan. Ko stopi Ivan iz vasi na prosto cesto, vidi poleg sobe svojo senco in si misli: Kdo bi le bil ta človek, ki gro poleg mene? Ne zapusti me niti za trenutek, gotovo hoče moje cmoke! Neumni Ivan začne cmoke metati po senci. Vse razen zadnjega pomeče v svojega dozdevnega tovariša. Ko se čez nekaj časa zopet ogleda in vidi, kako ga še vedno spremlja senca, 6e razjezi: «Ah, kako jc ta človek nenasiten!® Z vso močjo vrže lonec v nadležnega spremljevalca, da se črepinjo razleto na vse strani. S praznima rokama prido na polje k bratoma. Ta ga vprašata: eBebec, čemu si prišel k nama?» ' »Hotel sem vama prinesti južino,® odgovori neumni Ivan. »Kje je južina, brž nama jo daj!» cAh, glejta brata. Spotoma se mi jo pridružil nadležen človek in sem mu moral zmetati vse cmoke.» »In kje je sedaj tisti človek?» c Tukaj stoji poleg mene, s. odvrne bebec, ka-žoč na senco. Brata se silno razkačita, opsujeta neumnega Ivana prav pošteno, končno mu zapovesta, da mora pasti ovce, a sama se podata v vas k južini. Ivan si ogleduje čredo in vidi, kako so se ovce razšle po pašniku. Brž jih začnfe loviti, jim poveže noge in jih znosi na velik kup. Potem se vsede na trato, vesel, da mu je tako uspelo nadležno delo. Medtem se vrneta brata, in ko vidita povezane ovce. zakličeta: »Bebec, kaj si učinil? Cemu si ovcam povezal noge?® »Ko sta so bila oddaljila vidva, razšle so se ovce, povezal sem jim torej noge in jih znosil na kup. Zelo sem utrujen od napornega dela.® c Oh, bebec, nesrečni bebecb vzklikneta brata in zapodila neumnega Ivana domov. Nekoč pošljejo starši neumnega Ivana v mesto, da nakupi to in ono. Mnogo česa nakupi Ivan: mizo, žlice, krožnike, lonce, soli in še kaj. Voz je bil težko naložen, konjič je bil že'star in slab, in čeprav je vlekel in vlekel, vendar je končno opešal sredi ceste. Naenkrat se domisil neumnež: miza ima ravno tako štiri noge kakor konj, ena lahko leti sama domov. Takoj pograbi mizo, jo postavi na cesto, Nato požene dalje. Nad glavo so mu letali vrani in so grdo krakali. »Čemu kričite tako, ljubi bratci? Gotovo ste lačni,» reče Ivan in že napolni veliko skledo z jedili in jo postavi na cesto: »Tukaj imate jedi, dragi bratci, Bog vam daj dober tek!® Ivan vodi dalje, pot je vodila skozi velik, močno posekan gozd. Ob vsaki strani ceste so stali stari in z mahom poraščeni štori. «0h, ljubi bratci, čemu stojite tukaj za cesto in nimate kapic!® pravi štorom neumni Ivan. »Skoro bo deževalo, in vi vsi boste mokri.* Hitro vzame z voza lonce, sklede in ponve in jih natakne na štore. In zopet vozi daljo. Ko pride do potoka, si misli: konja že moram napojiti, zelo je utrujen. Pelje torej konja k vodi, toda žival noče piti. Uha, si misli bebec, konj noče piti neslane vode. Vzame torej z voza polno vrečo soli in jo izsiplje v reko; konj pa vseeno noče piti. »Čemu ne piješ? Mar ti bom zastonj metal soli v vodo? celo vrečo sem ti izsul.® Ker pa konj le noče piti, so Ivan silno razjezi, pusti konja in voz, si nabaše vrečo z žlicami na ramo in gre sam dalje. Čez nekaj časa , sliši, kako klcoečejo žlice v vreči. Presodi tako. da brijejo norca z njega. To ga razkači Se bolj. Z vso silo vrže vrečo z žlicami ob tla, skačo z nogama po njih in kriči: »Le počakajte, porodnice! Vam bom pokazal, kako se zna Ivan maščevati, ako ga kdo zasmehuje.* Neumni Ivan pride na takšen način praznih rok domov. »Tako, moji ljubi starši,® reče pri vstopu v hišo, c vse sem. oskrbel in nakupil.® »Hvala lepa, Ivan,® se začudijo starši, »toda kje imaš nakupljeno blago? Nikjer ga ni videti.* »Miza pride sama, ker ima štiri noge,* odvrne neumni Ivan, »pa menda hodi počasi, ker je še ni tukaj. Skledo z jedili sem posodil za nekaj časa lačnim bratom krokarjem. Prazne sklede in ponve sem mesto kapic poveznil našim gologlavim bratom v gozdu. S soljo sem našemu konju solii vodo, ker pa mrha ni hotela piti, sem jo pustil za kazen na cesti. Žlice pa so bile tako hudobne, da so so mi posmehovale; venomer so pravile: cep, cep, — ker so gotovo hotele reči, da sem cepec. Razjezile so me in vrgel sem jih ob tla.* Starši so grozno raztogotijo, opsujejo neumneža čez mero in ga poženejo nazaj na cesto rekoč: »Pojdi, neumnež, nazaj na cesto, iu prinesi vse, kar si pustil tam.* Čeprav nerad, se vendar mora Ivan podati nazaj na pot. Ko pride v gozd in najde lonce, izbije vsakemu dno, jih natakne na drog, vrže vse skupaj na ramo in pride domov. Starši ga še bolj ozmerjajo in se podajo sami v mesto nakupit potrebnih stvari. Brata jih spremljata, Ivan pa mora ostati sam doma, da pazi na gospodarstvo. Vleže se na kiop za pečjo, da bi si odpočil. Na-krat sliši v kleti pod seboj vreti in cvrčati sadni mošt, ki je bil premočno zabit. «Mošt, nehaj! Mar se mi hočeš posmehovati tudi ti?» se razhudi Ivan. Ker pa ga mošt ne uboga in cvrči dalje, izdere Ivan v jezi čep in izpusti vso pijačo. To ga pomiri in vesel začne popevati poskočne posmi. Ko so starši in brata vrnejo domov, ne vedo, kaj bi še počeli z neumnim Ivanom. Od tega časa mu ne prepusto nobenega dela. Neumni Ivan pa je silno vesel, ker ima odzdaj mir. Dan za dnem leži na klopi za pečjo ali pa pobija muho. Zapisal: FranjoBrczovšek. Jelea in vinograd Bežal je jelen pred lovci in se skril v vinograd. Ko je videl, da so se lovci oddaljili, je začel jelen trgati liste vinske trte in jesti. Lovci, ki so se vedno obračali, so zapazili, da se v vinogradu nekaj giblje. Vrnili so se, zagledali jelena in ga ubili. Umirajoči jelen si je govoril: cPrav mi je, zakaj sera pa razžalil trto, ki me je skrila!> Iz otročkih ust Podkupovanje. Oče: cJožek, ti me neprestano motiš. Tu imaš dinar, pa pojdi k materi v drugo sobo.> Jožek: Jurček: «Na oglu stoji in prodaja sladkorčke.v Luknja v žepu. Učitelj; »Koliko je 10 manj 10?» Učenec molči. »No, ne veš tega? Ako bi imel bankovec za 10 dinarjev v žepu in bi ga izgubil; kaj imaS potem v žepu?* Učenec: »Luknjo.* Otroci. Oče: cKaj se pa tako dereš, Lizika? Poglej, kako je Mirko miren in tih!» Lizika: cSeveda je tih. On je namreč ata, ki pride pozno iz krčme domov, jaz pa sem hišna mati...» Vila skrivnosti v starih Pompejih V zadnjem času je zaslovelo ne sicer popol noma novo, vendar šele sedaj točneje pojasnjeno odkritje, ki se je izvršilo prf izkopavanju v Pompejih, starorimskem od Vezuva zasutem mestu. Gre za tako zvano »vilo skrivnosti*, ki v polni meri zasluži to označbo. Poslopje je bilo odkrito že leta 1902., toda je zaradi posebnih okolnosti, h kaetrim spada tudi zadnja svetovna vojna, ostalo tako rekoč neznano tudi učenjakom. Sele pred kratkim je poslopje popolnoma dostopno in jo v zadnjih tednih doživelo svetoven sloves. Jo to zasebna vila, v kateri so jo nahajala v starih časih orfejansko svetišče, to je nekaka zborovalnica in molilnica za pristaše orfejanstva, skrivnostne grške vere, ki jo je ustanovil, kakor pravi legenda, starogrški pevec Orfej. Potom skrivnostne združitve z Dionizom, umrlim orfejanskim bogom, ki je zopet vstal, so dosegli pristaši te vere po smrti večno zveličanje. Doslej se ni vedelo, v čem jo prav za prav obstojala ta skrivnost združitve; toda vila skrivnosti bo najbrže pomagala k razjasnitvi tega verstva. Velika dvorana, v kateri so se verniki uvajali v skrivnosti orfejanstva in ki je pozneje postala jedilna soba vile, je okrašena z velikimi stenskimi slikami skoro v naravni velikosti. Te slike, ki jih je 29, prikazujejo orfejanske verske obrede, ki so zelo slični krščanskim. Vila je zaradi tega privlačna točka za starino-slovce in verske zgodovinarje. Ženin v gostilni, nevesia na mrtvaški postelji Na lipskem policijskem uradu se je nekega dopoldne javil štiridesetleten možak, kateremu se je na prvi pogled videlo, da le prerad gleda v kozarec. Očividno še nekoliko natrkan, je prosil službujočega uradnika, naj mu dodeli stražnika, da gresta pogledat v stanovanje njegove neveste, odkoder se skozi vrata širi neznosen duh po plinu. Gresta možak in stražnik in s silo otvorita zaklenjeno nevestino stanovanje. Nudil se jima je pretresljiv prizor: Na postelji je ležala belo oblečena nevesta s šopkom v prekrižanih rokah, zadušena od plina. Ta pogled je na možaka močno učinkoval Nenadno presunjen in pobit je možak sedel ob nevestino postelj in izpovedal policistu: »Glejte, pred dvema dnevoma bi se bil moral z njo poročiti. Toda ravno prejšnji večer, ko sem dvignil plačo, sem še hotel s svojimi tovariši za -!ovo malo fantovati in šli smo v gostilno ter začeli piti pivo. Toda naš poslovilni večer se je s pitjem nategnil do danes — ko sem se jedva domislil, da sem svoji nevesti svečano obljubil, da se ne bom nikoli več upijanil.® Mož je torej prekršil svojo obljubo in pozabil na svojo nevesto, ki je dva dni zastonj čakala na ženina, da jo odpelje pred oltar. V obupu in razočaranju je napisala poslovilno pismo z naslednjim sporočilom: »Čakala sem na Tebe, toda za-nan. Tako sem želela, da doživim svoj najsrečnejši dan in da se mi izpolnijo najlepše nade mojega bednega življenja. Toda zopet sem se bridko razočarala, toda naj bo tokrat poslednjič. Zadnji pozdrav: tvoja Fanika.* Nesrečna obupana nevesta je nato odprla pipo na plinovi cevi, legla v beli obleki na posteljo in >e polagoma zadušila. Pokopali so jo, čim je poli-ijski zdravnik potrdil njeno smrt. Ženin, ki jo je svojo pozabljivostjo pri pijači spravil v obup !i smrt, pa se je zopet podal v gostilno blažit vojo težko vest. Strašno bridke so včasi usode, ki jih življenje poklanja posameznim ljudem. njem se sedaj bolj s šaljive strani peča dnevno časopisje. Gre ze neke vrste ckačji proces>, ki ima veliko sličnost z ameriškim «opičjim procesom^ o katerem smo nedavno pisali. Neki nizozemski duhovnik se ima namreč zagovarjati pred cerkvenim oblastvom zaradi neke pridige, pri kateri je izrazil dvom o tem, da jo znala kača v raju govoriti. To se mu je v cerkvenih krogih zelo zemerilo in ga sedaj hočejo odstaviti. Nizozemski časopisi napeto pričakujejo, kakšen jezik bo nizozemski cerkveni zbor prisodil zapeljivi kači, hebrejskega ali sirskega. Časopisje se norčuje, da bo nizozemska duhovščina prisodila kači mogoče celo nizozemščino za materin jezik. X Otok se pogreznil. Jap je majhen, zelo rodoviten otok v Južnem morju, ki je pred vojno pripadal Nemčiji, po vejni pa ga je dobila Japonska. Otok je štel kakih 8000 prebivalcev. Nekaj dni pred božičem je hipoma na otoku zavladala črna tema, obenem pa so zatulili strašni viharji in od vseh strani so se začeli valiti iz morja ogromni valovi. V pol ure so valovi odnesli z otoka vsa živa bitja in vse rastlinstvo. Niti eno živo bitje se ni rešilo. X Nove pege na soincu. Zvezdoslovci so opazili nedavno na soincu nove pege. Na fotografič-nih posnetkih se vidijo te pege tndi s prostim očesom. Zvezdoslovci sklepajo iz tega, da so nove pege zelo velike. Izračunali so, da je največja | razširile po ostalih italijanskih mestih. Kdaj so s« skupina solnčnih peg dolga 200 milijonov kilo- 1 v Nemčiji uvedle, ni znano. V Franciji so se prvi! metrov in da bi lahko pokrila prostranstvo, ki je imenovale vilice, ko so bile navedene na listi kra- predpisi ne bodo imeli uspeha, dijakinjam eno stavno predpisal uniformo. X Beli sloni. Siam je znan kot dežela naravi nih krasot. Njegovo prebivalstvo je marljivo^ trezno ter naklonjeno tujcem, ki prihajajo z za-pada. Dežela živi spričo neizčrpnega bogastva žlahtnih kamenov v blagostanju. Pokrajini Čan-mal in Laos sta posebno bogati na rubinih in sa« firih, katerih najlepši komadi so bili najdeni pri Čantabamu v južnovzhodnem delu Siama. Polej tega pa je Siam tudi pravcati raj za lovce. T« imajo lovci najraznovrstnejšo izbiro divjačine, od najmanjše tja do pravljičnih belih slonov Kakor poroča neki siamski list, so te dni naleteli na čredo okrog 60 slonov v pragozdih pokrajine Ubon. V čredi se je nahajal slon bele barve. Beli sloni so posebna redkost in zaradi tega se lovci na vse kriplje prizadevajo, da bi ga ujel ali vsaj ustrelili. X Jubilej vilic. 900 let je preteklo, odkar so si vilice, ki spadajo danes med najpotrebnejša jo dilna orodja, uvedlo v Evropi. V jeseni leta 995 se je oženil sin beneškega doža Pietro Orseolo » princesinjo Argilo, sestro vzhodnorimskega cesar ja. Dočim so se v Benetkah posluževali pri jedi š« prstov, je rabila princesinja Argilo vilice in zlate žlico. Žlica za Benečane sicer ni bila nič novega toda vilice so jim bile neznano. Beneško ženstvo se je požurilo, da sledi vzgledu princesinje. Čeprav je ravnanje z vilicami bilo spočetka za Benečan« zelo sitno, so se vendar vilice v kratkem času uvedle pri vseh uglednih družinah v Benetkah Trajalo je več stoletij, da so se vilice uveljavile v vsej Italiji. Šele v renesančni dobi okrog leta 1300. so priromale vilice v Florenco in se od tam dvajsetkrat večje kot naša zemlja. Te pege se pokažejo vsakih 11 let enkrat. Zadnjič so se pojavile v večjem obsegu leta 1917, Leta 1930. bodo baje največje. Zanimivo je, da so med zvezdoslovci tudi taki, ki trdijo, da je med solnčnimi pegami in velikimi dogodki v zgodovini človeštva vedno neka zveza. Neki francoski zvezdoslovec trdi, da je bila svetovna vojna posledica solnčnih peg. X Nikolaj Nikolajevič v pregnanstvu. Časopisje poroča, da se je ruski veliki knez Nikolaj Ijeve srebrne zakladnice v letu 1379. Ral>a vilic pri jedi pa je postala splošna šele v letu 1550. V Jetii 1608. je prinesel potnik Corgate vilice direkt. no iz Benetk v Anglijo. Vendar bo tu postali splošne šele koncem 17. stoletja. Danes se poslu žuje vilic ves civilizirani svet. Lek zoper utrujenost Župnik na deželi je imel starega konja, katerega je zaupal edinole svojemu mežnarju, da Nikolajevič odločil, "da po triletnem kolebanju Sa ie Pelial na sprehod. Nekoč se mu je konj prevzame vodstvo vseruskega gibanja. Neki pa- ' * riški novinar je pred kratkim posetil kneza v njegovi vili Coigny pri Parizu, pa mu je veliki knez izjavil naslednje: «Vserusko gibanje ne pomeni prizadevanja za vzpostavitev monarhije v Rusiji. Državno obliko naj odloči svobodna volja narodova, kajti ko preneha v Rusiji boljševizem, med potjo ustavil in pomagalo ni nobeno sredstvo, da bi se bil premaknil z mesta. Kmet, ki je videl njegovo prizadevanje, mu je svetoval, naj namaže konja po trebuhu s svežim apnom, kar ga bo nekoliko speklo in žival bo začela teči. Mežnar je ubogal; dobil je apno in napravil, X V katerem jeziku je govorila kača v raju. To čudno vprašanje se bo baje obravnavalo na nizozemskem cerkvenem zboru. S tem vpraša- bo prišla v Rusiji na krmilo pametna vlada. Po- kar mu ie bil° svetovano. Ostanek apna je zavil glejte mojo obleko, jaz se ji na noben način ne v žePni robec> da bo ponovil mazanje, ako se mu morem privaditi. Nad 50 let sem bil jahač, toda v , kon3 slučajno ustavi. zadnjih osmih letih niti enkrat nisem osedlal ! Zival ie Pričela, ko je bila namazana, ote-konja in jezdil. Danes si na noben način ne bi Pavati z n°gami ter se je kmalu nato spustila v mogel omisliti konja, Četudi bi imel za to sred- divij tek' Pustivši mežnarja zadaj. Ta se je post va.> — Kljub svojim 70 letom se drži knez ^nal 23 ž'vaIi° in tekel, kar se je dalo, hitro pa čvrsto, toda ostro začrtane brazde na licih kažejo ie oma8al in začel zaostajati, sledove starosti, sledove duševnega boja in uža- Tedai se ie sPomnil zdravilnega sredstva v ljenega samoljubja. Iz vseh njegovih besed in žepnem robcu ter se je namazal tudi sam z kretenj se more spoznati, da je veliki knez člo- aPnom P° trebuhu. Pričelo ga je žgati in da omili vek, kateremu pomeni politika pol življenja. On bole.čine> Je Z0Pet v naglem teku ubrisal za ni sledil vzgledu pregnanih kronanih glav, da bi j konjem. žagal in sekal drva, se ukvarjal z vrtnarstvom Dobitel ga je pre mu je zaklical, «mene pa še vedno peče in se zato ne moreni ustaviti.> Pečenka za priporočilo Gost: »Natakar, zakaj pa je danes pečenk? manjša, kakor je bila včeraj?* Natakar: »Kje pa ste sedeli včeraj?« Gost: »Tam-le pri oknu.» Natakar: ga je odklonil in zaloputnil duri. Berač je počenil na prag in potrpežljivo čakal... Prilezla je ob palici ženica ter je zaupno potrkala. Sveti Peter je zopet nekoliko odprl vrata; ogledal jo je od nog do glave ter ji je rekel, naj počaka. Kmalu nato pa je prisopihal župnik, ki je brez trkanja pritisnil na kljuko. cPa kaj naj te ubogam?* «Splezaj mi na hrbet!* Berač se je sklonil in ženica mu je po kratkem obotavljanju zlezla na široka pleča. Hotelir? Hotelir: Neža: št. I ■ Njeno opravilo. A.: »Vaša žena menda ves dan ničesar ne dela.* B.: »Dopoldne gladi maiko, popoldne pa pobira mačjo dlako iz obleke...» Dober sosed. Lovec: »Ali dovolite, prijatelj, da smem us-tn--ilti raco tukaj v potoku. Dam vam zanjo 20 dinarjev.* Kmet: »Da, prav rad, dragi gospod.* Lovec plača 20 dinarjev in ustreli raco. Ker mu zabava prija, plača še za eno in jo ustreli. Lovec: »Dovolite, da še tretjo ustrelim?* Kmet: »O, le streljajte, saj race niso moje, ampak sosedove.* Prva dva svetnika Jugoslovena. Gašper je bil sicer pretkan mešetar, toda kadar je čital časopise, mu marsikaj ni šlo v glavo. Zlasti ga je motilo, kaj pomeni «Sv. Pribičevič) in «St. Radič>. Nekoč je vprašal za pojasnilo Ožbovta, ki mu je razložil, da sta to prva dva svetnika Jugo-slovena: Sveti Pribičevič in Sankt Radič. Bo že v redu. Prišel je Ožbovt v mesto in v banki menjal tisočak. Blagajnik mu svetuje, naj denar takoj prešteje, ker se poznejše pritožbe ne morejo maže vati. Ožbovt začne šteti, toda ker tega ni vajen, se je zmotil že pri prvih 15 kovačih. Začne šteti vnovič in s težko muko našteje 60 kovačev. Tedaj ga mine potrpežljivost in pravi blagajniku: Katehet: Učenec: «Gospa Adamova.) A, tako. Policaj: Ne glej prečesto t kozarec 1 Matija: Jaka: mu je meščan ponudi delo in za« služek. se je zahvalil berač. cPotem pa izginite, drugače pokličem polt caja...) cTisto pa, tisto; policaj Ima čas, vam jih br> že liacepiL) Jabolka. Mati je kregala svojo hčerko, ker ji jo pojedla jabolka, katera je hotela uporabiti za jabolčno potico. Drugi dan je slučajno vprašal katehet ▼ šoli dotično deklico: molitvenikom odšel v trg plačat davek.* Srečno in veselo Novo leto * # želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem FRAN SENCAR trgovec z mešanim blagom in nakupovalec vseh poljskih pridelkov pri Mali Nedelji in v Ljutomeru Zagotavljajo tudi v Novem letu najboljšo postrežbo in priporočajoč se za nadaljnji cenjeni obisk. 105 -JJ Temo budučnosti prodreti nam ni usojeno, ali to je gotovo, da bodočnost nervoznih, nespečih in lahko razdražljivih ne more biti prijetna, ako pravočasno no mislijo na jačanje in pomirjenjo svojih živcev. Umivanje in drgnenje z že 27 let priljubljenim domačim sredstvom «Fellerjevim» blagodigečim «Elsafluj-1 steklenici za 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 specialne dom» umiruje, daje zdravo spanje, krepi živco in mišičevje, olajšuje bolečine v glavi, zobeh in licu, ter se izkaže zmeraj kot izvrsten kosmetikum. Vedno zopet slišimo hvaliti Fellerjev «Elsaflujd» kot zanesljivo domače sredstvo zoper revmatične bolečine. Močnejši in boljega delovanja kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki specialni steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 specialnih steklenic za 250 Din že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Eugen V, Feller v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska. Posamezne steklenice Elsafluida po 10 dinarjev * lekarnah in sorodnih trgovinah. Očotor glas. Ahacek je sicer majhen dečko, pa je vendar £e opazil, da njegov ata nima doma ničesar govoriti. Ob času volitev je Ahacek vprašal očeta: t A ta, ali imaš vsaj sedaj glas?» Na čenitovanjskem potovanju. Mlada ženka na ženitovanjskem potovanju je govorila v hotelu z znancem in mu je rekla: «Da, moj mož je zelo ljubezniv, samo preveč kadi. Neprestano ima cigareto v ustih. Danes sem si že desetkrat opekla ustnice.) Zakonska skupnost Evzebij: cPo mojem mišljenju je zakonska skupnost prav tisto kakor družabništvo pri trgo-vinL> Evstahij: ! To že skozi 27 let priljubljeno domače sredstvo s svojo nin >gokratno uporabo od-tnotraj in odzunaj kot ublažitelj bolečin! Umivanje in drgnjenje z Elsaflujdom krepi in jača i Vaše telo, stori Vas zmožne kljubovati prebla-jenju in Vam pripravlja užitek. En sam poizkus j je izpreobrnil mnoge, ki niso hoteli verovati in jih privedel, da iz hvaležnosti še dalje pri- | poročajo Fellerjev cElsaflujd*. Tudi Vi boste storili isto, ako naročite za poizkus 6 d"ojnatib ! ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Din ali da Vam pride še ceneje: 12 dvojnatih ali 4 velike ipecijalne steklenice za 09 Din pri lekarnarju ; Eugenu V. Fellerju v Stubici Donji, Elsatrg 360, j Hrvatska. MALI OGLASI Iniatn dve hčerki, ki bi jih rada omožila. Dote bosta imeli 125.000 Din.! Opravljati znata vsa gospodinjska dela. — Pismene | ponudbe Je poslati na upravo »Domovine« pod šifro! «Dota*. 106 13 Miklošičeva Hajtppežnejše strešno kritje! Združene opekarne, d. d. v Ljubljani prej VIDIC-KNEZ, tovarne na Viču in Brdu nudijo ? poljnbni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene DD >dele strešnikov, z eno ali drema zarezama, kakor tudi bobrovcov (bibor) in Stekleni strešnik stalno na zalogi. Na željo se pošljeta takoj popis in ponudba! Č3RE2VA vsakovrstna, po najugodnejši cen1, kakor vsako letu vedno v galogi. Kupim tudi surovi in stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni coni. J0S. BERGMAN, ljubica, Poljanska cesta 85. JDLLIEA8U6" čistili za hitro is uspejo čiSCenie vina. Uporabljajte to sredstvo vestno in ob vsaki potrebi, ker kalno ali nečisto vino nima prave cene ter ga vsakdo zavrže! Uporaba je enostavna. Preprodajalci, zahtevajte špecljelne ponudbe! Glavna zaloga: Dpogerija .,Sanitas", Celje in Ljubljana. § Motna vina čistiti in trpka ter prekisla omiliti je zelo enostavno! Na zalogi imamo špeeijelno francosko želatino „LAINE" tvrdke Clermont & Qutgnard, Pariz. K vsaki pošiljki pridenemo točno navodilo. Zahtevajte cene! 101 Glavna zaloga: DJILO Izdaja za konzorcij »Domovine* Adoll Rfbnlkar Urejuje Pillo Omladil. Za Narodno tiskarno Fran JezerSek.