127
Etnolog 26 (2016)
FRANKFURTSKA ALI [VEDSKA KUHINJA? 
Prispevek k zgodovini migracij in prila{~anj oblik(ovanja)
[pela Ledinek Lozej
IZVLE^EK
V prispevku je orisana zgodovina arhitekturno-oblikovalskih in gospodinjsko-upravljavskih 
diskurzov o kuhinji, s poudarkom na oblikovanju koncepta frankfurtske in {vedske kuhinje. 
Sledi predstavitev odmevov v arhitekturno-oblikovalskih in gospodinjskih diskurzih na 
Slovenskem ter prila{~anje tovrstnih konceptov v konkretnih stanovanjskih praksah. 
Klju~ne besede: kuhinja, arhitektura, oblikovanje, gospodinjstvo, stanovanjska kultura
ABSTRACT
The article outlines the history of the discourses about the architecture, design and 
household management aspects of the kitchen, with emphasis on the design concept of 
the Frankfurt and Swedish kitchens. This is followed by a presentation of the echoes in 
the discourses about the architecture, design and household management aspects of the 
kitchen in Slovenia, and the appropriation of such concepts in concrete dwelling practices. 
Keywords: kitchen, architecture, design, household, dwelling culture
Uvod
Ble{~e~e ali leseno kuhinjsko pohi{tvo potisnjeno ob steno. Pomivalno 
korito, {tedilnik, hladilnik in ~e se le da, tudi pomivalni stroj vgrajen v poenoten 
niz kuhinjskih elementov. Lahko jim je pridru`en {e jedilni kot ali manj{a mizica 
za obedovanje ali pa, {e bolje, kuhinjski bar … Tak{na je bila mladostna predstava 
o kuhinji. Sami pa~ nismo premogli tak{ne kuhinje, sem jo pa zato lahko zavidala 
prijateljici, ki je `ivela v be`igrajskem stanovanjskem bloku, bratrancu, ki je 
stanoval v vrstni hi{i na Brodu v predmestju Ljubljane, ter nekaterim so{olcem 
iz novogradenj v Tacnu. Ko sem v zrelih letih pri~ela raziskovati stanovanjsko 
kulturo, sem ugotovila, da je imela bolj ali manj primerljivo predstavo o sodobni 
kuhinji glavnina takratnih arhitektov, oblikovalcev in promotorjev ~asu primernega 
gospodinjenja. V `elji spoznati, kod in kje so se navdihovali, sem ugotovila, da je 
{lo za t. i. {vedsko kuhinjo, ki korenini pravzaprav v frankfurtski kuhinji in za 
katero lahko upravi~eno trdimo, da se je neposredno zgledovala pri ameri{kih 
promotorkah u~inkovitega gospodinjenja … 
128
[pela Ledinek Lozej
Gotovo so bili ~as in razmere konec {estdesetih in v sedemdesetih letih, ko 
so se tovrstne kuhinjske oblike pri~ele uveljavljati na Slovenskem, bolj naklonjeni 
{vedski kuhinji. Ker pa so primerljive prilastitvene premene zna~ilne tudi za 
{ir{e obmo~je, onkraj slovenskih meja, bomo v pri~ujo~em prispevku na podlagi 
pregleda strokovne literature kot prvo orisali zgodovino arhitekturno-oblikovalskih 
in gospodinjsko-upravljavskih diskurzov o kuhinji, s poudarkom na oblikovanju 
frankfurtske in {vedske kuhinje, v drugem delu pa odmeve teh diskurzov v 
arhitekturno-oblikovalskem in gospodinjskem diskurzu na Slovenskem. V zaklju~ku 
bo na podlagi empiri~ne terenske raziskave, ki je potekala v letih med 2003 in 2010, 
predstavljeno tudi prila{~anje tovrstnih konceptov med stanovalci na Gori{kem. 
Gospodinjski, arhitekturni in oblikovalski diskurzi o 
kuhinji 
Kuhinje so bile v premo`nej{em plemi{kem in me{~anskem okolju 
drugorazredni prostor bivali{~a, v katerem so se zadr`evali predvsem posli, 
zato ni presenetljivo, da so se arhitekti do druge polovice 19. stol. ukvarjali le 
s primerno umestitvijo oz. prilagoditvijo kuhinje tlorisu celotnega bivali{~a 
(Hanisch in Widrich 1999: 18). Spremenjene dru`bene in gospodarske razmere 
pa so spodbudile teoretski diskurz o kuhinji, sprva v okviru razmi{ljanj o 
u~inkovitem vodenju gospodinjstva in higieni, kasneje pa tudi arhitekturno-
oblikovalski diskurz o zasnovi in opremi kuhinjskega prostora. Ideolo{ko so bili 
razli~no motivirani – od socialnodemokratskih in socialisti~nih zagovornikov 
dr`avne blaginje, ki so v kuhinji videli mo`nost demokratizacije dru`ine in 
dru`be in katerim lahko ob bok postavimo tudi premisleke in prakti~ne zasnove 
feministi~nih avtoric, do konservativno razmi{ljujo~ih teoretikov, ki so zagovarjali 
ute~ene, tradicionalne vrednote in dru`bene vloge ter kuhinjo kot izrazito `enski 
prostor. Pridru`ili so se jim {e promotorji potro{ni{tva, ki so kuhinjo razumeli kot 
novo tr`i{~e za gospodinjske aparate, ~istila in ̀ ivilske izdelke. Tako iz naprednega 
kot iz nazadnja{kega tematiziranja kuhinje pa lahko razbiramo potrebo oblastnih 
struktur po nadzorovanju stanovalcev (Foucault 2004; Löfgren 1984: 58).
»Mehanizacija je ukaz!«:1 ameri{ke in`enirke 
gospodinjstva
Prvenstvo pri razmi{ljanju o u~inkovitosti kuhinjskega prostora gre t. i. 
in`enirkam gospodinjstva, severnoameri{kim gospodinjam srednjega razreda, ki 
so bile zaradi industrializacije in posledi~nega pomanjkanja slu`in~adi sredi 19. 
stol. primorane bodisi prevzeti, u~inkovito reorganizirati in osmisliti gospodinjska 
opravila bodisi vzpostaviti mre`o (tr`nih) gospodinjskih servisnih storitev. 
Catherine Beecher je tako `e leta 1848 napisala Treatise on domestic economy. 
Leta 1869 je s sestro Harriet Beecher Stowe, avtorico romana Ko~a strica Toma, 
1 Naslov poglavja je povzet po monografiji Siegfrieda Giediona Mechanization takes command: a 
contribution to anonymous history (1955). 
129
Frankfurtska ali [vedska kuhinja?
razpravo revidirala in objavila pod naslovom The American woman’s home. V 
delu je predstavljena sistemati~no in u~inkovito zasnovana vzor~na kuhinja ter 
prostorska organizacija delovnih postopkov in opreme: delovni prostor, lo~en od 
kuri{~a, opremljen s so~asnimi tehnolo{kimi novostmi in z vgradnimi omarami, kjer 
so bile funkcionalno specializirane delovne povr{ine kombinirane s shranjevalnimi 
prostori. Neprekinjena delovna povr{ina, pod katero so bile potisnjene namenske 
shranjevalne omarice, je bila predhodnica in izhodi{~e za razvoj kuhinjskih delovnih 
pultov in omaric v 20. stol. Pri na~rtovanju sta se avtorici zgledovali pri prostorsko 
omejenih, a sistemati~no urejenih kuhinjah na so~asnih parnikih in vlakih. Poleg 
prakti~nih nasvetov sta sestri Beecher tudi ideolo{ko osmislili gospodinjsko delo: 
ovrgli sta utrjeno predstavo o ve~vrednem mo{kem delu zunaj doma in manjvrednem 
doma~em gospodinjskem delu, ki ga ̀ ene opravljajo mimogrede, iz gole prijaznosti, 
ter tako postavili gospodinjsko delo kot enakovredno mo{kemu delu in obenem 
kot kr{~ansko dol`nost, ki je ne gre prevaliti na posle, zato naj bi `enske same s 
sodelovanjem ostalih dru`inskih ~lanov skrbele za gospodinjstvo. In gospodinjam 
je bilo treba na delovnem mestu, se pravi v gospodinjstvu, omogo~iti kar se da 
dobre delovne pogoje (Giedion 1955: 512–516; Hanisch in Widrich 1999: 24–26; 
Jerram 2006: 543; Lupton in Abbott Miller 1992: 43; Murphy 1999: 52–53). 
Poleg razumevanja, v okviru katerega je bilo gospodinjenje razumljeno kot 
mo`nost samouresni~itve ̀ enske, sta bila v drugi polovici 19. in v prvih desetletjih 20. 
stol. v Zdru`enih dr`avah Amerike navzo~a {e marksisti~ni in feministi~ni pogled, 
ki sta promovirala organiziranje gospodinjskih opravil na ravni skupnosti, ter sta 
v skrajni izpeljavi kuhinjo in gospodinjenje izlo~ili iz zasebne domene (Murphy 
1999: 52). Kot odgovor je bilo v devetdesetih letih 19. stol. ustanovljeno gibanje 
za preoblikovanje gospodinjstva, t. i. Home Economics Movement. Ukvarjalo se je 
z razvijanjem novih tehni~nih in u~inkovitostnih standardov za srednjerazredna 
gospodinjstva, ki bi razbremenili ̀ enske; (p)osredna namera pa je bilo zavarovanje 
in ohranitev institucije dru`ine. Zgledovali so se pri taylorizmu oz. znanstvenem 
upravljanju, imenovanem po in`enirju Fredericku Winslowu Taylorju, pri katerem 
gre za na~in organizacije dela in upravljanja delovnih procesov, ki temelji na 
empiri~ni analizi delovnih postopkov, v prvi vrsti potrebnega ~asa in kretenj, z 
namenom izbolj{anja delovne produktivnosti oz. u~inkovitosti (Gekko 2001: 22; 
Giedion 1955: 522; Lupton in Abbott Miller 1992: 13; Scheid 1992: 90). Pod 
vplivom taylorizma sta v drugem in tretjem desetletju 20. stol. Christine Frederick 
in Lillian Gilbreth izdali {tevilne publikacije o sistemati~nem upravljanju 
gospodinjstva.2 Christine Fredrick je po vzoru tayloristi~ne optimizacije delovnega 
procesa analizirala delovne postopke v kuhinji. S pomo~jo kuhinjskih tlorisov 
z vrisanimi pu{~icami, ki so prikazovale koli~ino opravljene poti, in s {toparico 
je primerjala razli~ne razporeditve kuhinjskih elementov. Na osnovi analize s 
~asovnimi in gibalnimi diagrami je zasnovala storilnostno optimalno u~inkovit 
kuhinjski prostor, ki naj bi zaradi funkcionalne zasnove, razporeditve in opreme 
2 Leta 1913 je Christine Frederick objavila serijo prispevkov z naslovom The new housekeeping, ki 
jih je kasneje revidirane izdala v knjigi The household engineering (1919). Lillian Gilberth je v dvajsetih 
letih izdala The homemaker and her job (1927) in Living with our children (1928). Podrobneje o delu Lillian 
Gilberth prim. Graham (1999). 
130
[pela Ledinek Lozej
omogo~al racionalno, ~asovno in prostorsko var~no gospodinjenje. Najve~ji 
poudarek pri na~rtovanju kuhinje je bil na u~inkoviti razporeditvi in ureditvi 
kuhinjske opreme pa tudi na lo~enih povr{inah za posamezne delovne postopke, 
na razvr{~anju shranjevalnih prostorov, na prav{nji vi{ini delovnih povr{in, ki 
naj bi omogo~ale tudi delo v sede~em polo`aju, na osvetlitvi in prezra~evanju 
(Hanisch in Widrich 1999: 26–27; Murphy 1999: 55). 3 
Moderne kuhinje – porojene iz pomanjkanja slu`in~adi in pogojene s splo{nim 
tehni~nim razvojem infrastrukture (oskrba z vodo, plinom, elektriko) – so se v 
srednjerazrednih gospodinjstvih v Zdru`enih dr`avah Amerike mno`i~no uveljavljale 
v dvajsetih in tridesetih letih. Celostno zasnovane kuhinjske sestave s serijskimi 
vgradnimi omaricami, razporejenimi v neprekinjenem prostostoje~em in na steno 
pritrjenem nizu, ter z industrijsko oblikovanimi gospodinjskimi aparati je spodbujala 
tudi rasto~a industrija vezanih lesenih plo{~, plastike in stekla, gospodinjskih 
aparatov, kot tudi dobavitelji elektri~ne energije in plina (Giedion 1955: 615–620; 
Lupton in Abbott Miller 1992: 52; Murphy 1999: 53–57; Scheid 1992: 91). 
Evropska arhitekturno-oblikovalska avantgarda 
Medtem ko so bile ameri{ke vgradne kuhinje zasnovane na podlagi spoznanj 
in`enirk gospodinjstva4 ter posledi~nega odgovora proizvajalcev opreme, torej 
v okviru tr`no-potro{ni{ke dialektike med promotorji, proizvajalci, ogla{evalci 
in potro{niki,5 pa je v Evropi preoblikovanje kuhinj zagovarjala predvsem 
arhitekturna in oblikovalska avantgarda (Lupton in Abbott Miller 1992: 48). 
^eprav se je tudi v evropskih de`elah uveljavljal nauk o vodenju gospodinjstva, 
sta smernice razvoja kuhinje po prvi svetovni vojni narekovala arhitekturno-
oblikovalska avantgarda ter gradnja dru`benih stanovanj.6 In pogledi na~rtovalcev 
so se pogosto razhajali prav pri umestitvi in zasnovi kuhinje. Konservativni arhitekti 
so zagovarjali tradicionalne bivalne kuhinje. Le-te so napredni arhitekti razumeli 
kot nadaljevanje slabih stanovanjskih razmer najemni{kih kasarn iz 19. stol. in so 
zato zagovarjali bodisi ve~stanovanjske stavbe s skupno kuhinjo, bodisi delovne 
3 ^eprav so in`enirke gospodinjstva z u~inkovito zasnovanima gospodinjenjem in promocijo 
gospodinjskih aparatov nameravale `enske osvoboditi dela, pa so imele pravzaprav nasprotni u~inek, ker so se 
dvignili higienski standardi in {tevilo gospodinjskih opravil. Poleg gospodinjenja so se ̀ enske lahko {e dodatno 
zaposlovale, zaslu`ek pa investirale v nakupe (ne)potrebnih gospodinjskih aparatov. Vemo namre~, da sta 
tako Christine Frederick kot Lillian Gilberth – ob na~elni znanstveni objektivnosti – sodelovali s proizvajalci 
kuhinjske opreme in gospodinjskih aparatov. Christine Frederick je posredno promovirala potro{ni{tvo v knjigi 
The household engineering (1915), v razdelku s pomenljivim naslovom The housekeeper as trained consumer, 
neposredno pa v knjigi Selling Mrs. Consumer (1929). Feministi~na kritika pa jima v prvi vrsti o~ita, da sta 
promovirali in utrjevali samoumevnost `enskega gospodinjenja (Graham 1999: 633–675; Jerram 2006: 547).
4 Ali kot je nazorno zapisala Christine Fredrick: Dolo~itve prostorov, kjer bo stalo pomivalno korito, {tedilnik 
in kjer bodo vrata in omare, pa~ ne moremo prepustiti arhitektom (Frederick 1915; nav. po Murphy 1999: 55).
5 Zagovor potro{ni{tva Christine Frederick je strnjen v slede~i izjavi: Potro{ni{tvo /…/ je najve~ja 
ideja, ki jo Amerika mora dati svetu; ideja, da delavstvo in mno`ice niso zgolj delavci ali producenti, temve~ 
tudi potro{niki (nav. po Jerram 2006: 547). Prim. tudi op. {t. 3.
6 Gre za mno`i~no gradnjo stanovanj, ki je niso vodili privatni investitorji, temve~ dr`ava, mesta 
ali stanovanjske zadruge, ki so si prizadevali za sistemsko izbolj{anje stanovanjskih razmer delavstva in 
srednjega sloja. Za Maribor prim. npr. Godina Golija (1992) in Ferle` (2009). 
131
Frankfurtska ali [vedska kuhinja?
kuhinje ali pa kuhinje v odprtem tlorisu. V dvajsetih letih 20. stol. se je tako 
celotna evropska arhitekturno-oblikovalska avantgarda ukvarjala z na~rtovanjem 
kuhinj, ki je postala izhodi{~e racionalizacije in sidri{~e modernizma v bivali{~u 
(Hanisch in Widrich 1999: 24, 33–34). 
Pri gradnji dru`benih stanovanj so posami~ni socialisti~no oz. feministi~no 
usmerjeni na~rtovalci promovirali ve~stanovanjska poslopja s skupnimi kuhinjskimi 
ter nekaterimi drugimi servisnimi in dru`abnimi prostori (npr. jedilnica, pralnica in 
prostori za razvedrilo oz. rekreacijo). Tovrstni stanovanjski modeli7 med stanovalci 
niso bili dobro sprejeti, saj so v svojih stanovanjih slej ko prej postavili lastne 
{tedilnike ali gorilnike za individualno pripravo obrokov (Uhlig 1979: 151–170). 
Kot nasprotne bi lahko ozna~ili funkcionalisti~ne arhitekturno-oblikovalske 
na~rte, v katerih je kuhinja del poenotenega bivalnega prostora. Leta 1925 je Le 
Corbusier zasnoval stanovanje s t. i. odprtim tlorisom, brez notranjih pregradnih sten, 
in ga v znamenje protesta predstavil javnosti na mednarodni razstavi dekorativne 
umetnosti v pari{kem paviljonu L'Esprit Nouveau. Tovrstne oblike so se v ve~jem 
obsegu uveljavljale v srednjerazrednih stanovanjih v drugi polovici 20. stol.
Seveda pa so med evropskimi arhitekti in oblikovalci odmevale tudi ideje 
ameri{kih in`enirk gospodinjstva. In sicer tako v Franciji (Duboy 1999: 101–104) 
kot v Veliki Britaniji (Llewellyn 2004: 46–50), predvsem pa v Nem~iji. V za~etku 
dvajsetih let8 je bila v nem{~ino prevedena knjiga Christine Frederick Die rationelle 
Haushaltsführung, ki je vplivala na gospodinjske teoreti~arke, ki so zahtevale 
jasnej{e prepoznanje in ovrednotenje gospodinjskega dela.9 Tudi arhitekti so 
z navdu{enjem sprejeli te`nje po racionalizaciji gospodinjstva in dognanja na 
podro~ju tehnike in organizacije produkcijskega procesa (Noever 1992: 7; Scheid 
1992: 86–88). Vpliv je bil toliko ve~ji zaradi politike Weimarske republike, ki 
je sku{ala vsem potrebnim zagotoviti primerna stanovanja,10 kot tudi zaradi `e 
obstoje~ih aktivisti~nih avantgardnih umetnostno-arhitekturnih gibanj (npr. nova 
stvarnost in die Gläserne Kette). V tak{nih dru`benozgodovinskih okoli{~inah je bila 
arhitektura razumljena kot klju~na naloga oblasti za izbolj{anje kvalitete `ivljenja 
in za dru`beni napredek. Navedeno je omogo~ilo podporo razvoju, predvsem pa 
dejanski implementaciji ter posledi~ni mno`i~ni uveljavitvi novih kuhinjskih oblik. 
7 Leta 1903 je bila v Angliji postavljena enokuhinjska stavba Homesgarth, 1906 v Köbenhavnu na 
Danskem, 1909 Lichterfelde v Berlinu in 1922 Heimhog na Dunaju; v dvajsetih letih so konstruktivist 
Moisei Yakovlevich Ginzburg, ustanovitelj sovjetskega Zdru`enja sodobnih arhitektov, in nekateri drugi 
arhitekti promovirali tovrstna stanovanjska naselja tudi v Sovjetski zvezi (Hanisch in Widrich 1999: 23, 36; 
Kne`evi~-Ho~evar 1993: 123–134; Uhlig 1979: 151–170).
8 Kot leto prevoda je navedenih ve~ letnic: 1920 (Scheid 1992: 86; Noever 1992: 7), 1921 (Hanisch 
in Widrich 1999; 27; Murphy 1999: 58; Wildt 1996: 79) in 1922 (Jerram 2006: 543).
9 Erna Meyer je prizadevanja na poti osvoboditve ̀ enske strnila v deset zahtev pri na~rtovanju stanovanja 
in jih objavila v knjigi z naslovom Der neue Haushalt: Eine Wegweise zur wirtschaftlicher Hausfuehrung (1926). 
Naslov zveni zelo podobno kot desetletje mlaj{e delo Christine Frederick (namre~ The household engineering: 
scientific management in the home). V knjigi sta bila reproducirana tudi tlorisa z vrisanimi pu{~icami u~inkovite 
in neu~inkovite kuhinje Christine Frederick (Hanisch in Widrich 1999: 27; Lupton in Abbott Miller 1992: 49).
10 V Weimarski republiki so gradili cenovno dostopna, svetla, zra~na, racionalno in hitro grajena 
stanovanja za manj premo`no prebivalstvo: npr. Hufeisensiedlung Britz v Neukölnu (arhitekta Bruno Taut 
in Martin Wagner) in Römerstadt v Frankfurtu (arhitekt Ernest May) (Nguyen 2001: 35).
132
[pela Ledinek Lozej
Ena izmed odmevnej{ih arhitekturno-oblikovalskih re{itev v dvajsetih letih 
20. stol. je bila vsekakor funkcionalno specializirana kuhinja, ki jo je za frankfurtsko 
delavsko stanovanjsko naselje zasnovala avstrijska arhitektka Margharete Lihotzky 
(poro~ena Schütte-Lihotzky). Leta 1926 jo je k sodelovanju pri na~rtovanju kuhinj 
za delavsko stanovanjsko sosesko v Frankfurtu pritegnil dru`beno anga`irani Ernst 
May.11 Da bi bila stanovanja dostopna tudi socialno {ibkej{emu prebivalstvu, je 
bilo treba var~evati pri povr{ini, normirati elemente in mehanizirati delovni proces 
izgradnje. Margharete Lihotzky je pod vplivom Christine Frederick pozornost 
posvetila v prvi vrsti u~inkoviti in racionalni razporeditvi kuhinjskih elementov. Na 
osnovi tayloristi~no zasnovane {tudije racionalizacije kuhinjskih opravil – dejansko je 
s {toparico merila potrebni ~as za izvr{itev delovnega procesa pri razli~nih postavitvah 
kuhinje – je izdelala na~rt za higieni~no, racionalno in cenovno dostopno kuhinjo. 
Podobno kot Catherine Beecher se je zgledovala pri strnjenih kuhinjah v `elezni{kih 
vagonih, kjer je mo~ na majhnem prostoru pripraviti ve~hodne jedi za ve~ sto ljudi, 
kot tudi pri sistemati~nih in higieni~nih ureditvah laboratorijev in lekarn. Kuhinja 
je bila lo~ena od jedilnega in bivalnega prostora z drsnimi vrati in opremljena z 
dvema vzporedno zasnovanima nizoma vgradnih kuhinjskih elementov.12 Niso 
umanjkala niti navodila za uporabo – v besedi, sliki in na filmskem traku, ki naj 
bi omogo~ila sledenje pravilnemu poteku opravil. V letih med 1926 in 1930 so za 
potrebe socialnih stanovanj izdelali preko deset tiso~ z industrijsko proizvedenimi 
elementi opremljenih frankfurtskih kuhinj (Allmayer-Beck 1992: 20; Krausse 1992: 
96–113; Leicht-Eckhardt 1999: 192; Noever 1992: 5; Nguyen 2001: 36; Miklautz 
et al. 1999: 15; Schmücker in Hilpert 2000: 14–16, 18, 23–25; Schütte-Lihotzky 
1992: 7). Frankfurtska kuhinja je bila dele`na velikega zanimanja v arhitekturno-
oblikovalskih krogih, in sicer na frankfurtskem sejmu (1927), na stuttgartski razstavi 
Werkbunda (1927) in na sre~anju Congrès Internationaux d'Architecture Moderne 
(CIAM) v Frankfurtu (1929) (Hanisch in Widrich 1999: 27–32; Llewellyn 2004: 45).13 
Odgovor na heroi~ni modernizem stuttgartske razstave Werkbunda je 
bila leta 1928 mno`i~no obiskana razstava Heim und Technik v Münchnu. 
11 Z Ernestom Mayem je v projektu racionalizacije stanovanj sodelovala ̀ e na Dunaju, v arhitekturnem 
biroju Adolfa Loosa (Huck 1992: 47).
12 Ob vratih je stal plinski {tedilnik z odlagalno povr{ino in nad njim napa za odvajanje vonjav in 
sopare. Pod odlagalno povr{ino sta se nahajala predala za moko in sol. Poleg {tedilnika je bil zabojnik 
z dvema izolacijskima plo~evinastima posodama. Pred oknom, nasproti glavnemu vhodu, je bila zaradi 
optimalne osvetlitve glavna delovna povr{ina z odprtino za odstranjevanje organskih odpadkov. Poleg delovne 
povr{ine sta bila predala za pribor in omarica za shranjevanje `ivil z zra~niki v zunanji steni. Na steno je 
bila pri~vr{~ena spustljiva likalna deska. Na drugi strani je stalo dvojno pomivalno korito, v nadaljevanju pa 
shranjevalne omarice, sestavljene iz spodnjega niza stoje~ih in zgornjega niza vise~ih omaric. V spodnjem nizu 
so bili aluminijasti predal~ki za lo~eno shranjevanje suhih `ivil z lijem za odmerjanje `ivil. Vise~e omarice 
nad pomivalnim koritom so bile namenjene shranjevanju namizne posode. Niz je zaklju~evala visoka omara 
za shranjevanje kuhinjske posode in pribora. Med kuhinjo in predprostorom je bila {e vzidana omara za 
~istila in ~istilni pribor, ki so bili dosegljivi tako iz kuhinje kot iz predprostora. Zaradi var~evanja pri izdatkih 
omare niso imele zadnjih stranic, prostor nad omarami pa je bil zazidan, da bi se ne nabiral prah. Primerno 
osvetlitev je omogo~ala premi~na lu~. Edini nepritrjen pohi{tveni kos je bil po vi{ini nastavljiv vrtljiv stol.
13 Na stuttgartski razstavi je bilo v stanovanjski soseski Weissenhof mo~ videti tudi druge kuhinje, 
predvsem kuhinje v odprtem tlorisu, na sami razstavi pa poleg frankfurtske kuhinje {e primerljiv racionalno 
zasnovan sestav vgradnih kuhinjskih elementov v obliki ~rke L, t. i. malo stuttgartsko kuhinjo, ki jo je v 
sodelovanju s Hillde Zimmerman zasnovala gospodinjska teoreti~arka Erna Meyer (Llewellyn 2004: 45). 
133
Frankfurtska ali [vedska kuhinja?
Münchenska kuhinja, ki sta jo za poskusno zadru`no naselje razvila Robert 
Vorhoelze in Walther Schmidt (Nguyen 2001: 40), za razstavo pa Karel Maitinger 
(Jerram 2006: 542), je bila izpeljana iz bivalne kuhinje kme~kega prebivalstva. 
Prehod med bivalnim delom in kuhinjo je bil odprt, optimalni potek dela je bil 
zdru`en z dru`benimi prednostmi bivalne kuhinje. Münchenska kuhinja je bila 
tako poskus usklajevanja prednosti moderne dobe, tj. tehnologije, racionalnega 
na~rtovanja in socialnega skrbstva z odlikami predindustrijske dru`be, za katero 
naj bi bila, kot so menili zagovorniki, zna~ilno osrednje in klju~no mesto `enske 
v gospodinjstvu. V münchenski kuhinji je bil upredmeten racionalno na~rtovan, 
tehnolo{ko kompetenten tradicionalizem (Jerram 2006: 538–556). 
Medtem ko je bilo o frankfurtski kuhinji ve~ napisanega, pa je bila münchenska 
razli~ica pred drugo svetovno vojno bolj raz{irjena, tako v münchenskih kot tudi v 
sicer{njih nem{kih in srednjeevropskih dru`benih stanovanjih, ter bolje sprejeta 
med stanovalci. Omogo~ala je razli~ne organizacije in ureditve bivali{~a ter bila 
prilagodljiva razli~nim sestavam, potrebam, navadam in `ivljenjskim slogom 
stanovalcev (Jerram 2006: 538–556). Frankfurtska kuhinja pa med stanovalci (in tudi 
nekaterimi kritiki)14 ni bila sprejeta tako, kot so si nadejali na~rtovalci. Gospodinje 
pa~ niso bile navajene na druga~e zasnovane, majhne delovne kuhinje in prihajalo 
je do zanimive, s stali{~a oblikovalcev napa~ne rabe – od napa~ne uporabe predalov 
za `ivila pa vse do vzpostavitve bivalne kuhinje v ve~jem stanovanjskem prostoru. 
Kljub nesprejetosti med stanovalci pa so stanovanja s frankfurtskimi kuhinjami 
gradili tudi drugod po Evropi – v Franciji (Miklautz 1999: 15) in Angliji (Llewellyn 
2004: 46), izpeljanke delovnih kuhinj pa so bile priljubljene tudi v Sovjetski 
zvezi (Lupton in Abbott Miller 1992: 49). Leta 1930 je bila frankfurtska kuhinja 
predstavljena na razstavi v Stockholmu, kjer je naletela na podporo ideolo{ko razli~no 
motiviranih oblastnih struktur in v veliki meri vplivala na kasnej{e skandinavsko 
oblikovanje kuhinj, na t. i. {vedsko kuhinjo. Iz frankfurtske kuhinje izpeljane razli~ice 
kuhinjskega prostora in opreme so kljub (izhodi{~ni) nesprejetosti med stanovalci 
postale tako ena izmed standardnih arhitekturno-oblikovnih predlog koncipiranja 
kuhinjskega prostora in opreme v industrijskih de`elah v drugi polovici 20. stol. 
(Allmayer-Beck 1992: 23; Godina Golija 1996: 60; Miklautz et al. 1999: 15). 
Vgradno pohi{tvo in gospodinjski aparati: alternacije 
diskurzov v drugi polovici 20. stoletja
Po drugi svetovni vojni je bila kuhinja v sredi{~u diskurzov razli~nih disciplin – 
od gospodinjskih nasvetov v kuharskih knjigah in dnevnem ~asopisju, bolj ali manj 
14 V dvajsetih so bile izpostavljene predvsem tehni~ne pomanjkljivosti (npr. nesmotrna lo~itev 
kuhinje od jedilne mize, pretirana organiziranost, premajhna velikost za so~asno rabo ve~ oseb, toga tlorisna 
zasnova (Allmayer-Beck 1992: 22; Schmücker in Hilpert 2000: 26)). Feministke – razen radikalnej{ih, 
ki so se zavzemale za nadome{~anje kuhinj s skupnimi servisnimi slu`bami – so frankfurtsko kuhinjo 
sprejele z navdu{enjem. [ele v sedemdesetih letih je feministi~na kritika opozorila, da je frankfurtska 
kuhinja implicitno utele{ala razumevanje gospodinjskega dela kot `enskega. Predstavljala je hegemono 
me{~ansko reformo delavskih stanovanj, v okviru katere so utrjevali institucijo dru`ine, zasebnosti in spolno 
opredeljenih dru`benih vlog (Miklautz et al. 1999: 14–15; Niethammer 1979: 9; Oakley 2000: 68). 
134
[pela Ledinek Lozej
strokovnih oblikovalsko-arhitekturnih nasvetov, higiensko-medicinskih {tudij 
do oglasnih sporo~il lesnopredelovalnih podjetij in izdelovalcev gospodinjskih 
aparatov – ki so uporabnike prepri~evali o higienskih, ekonomskih, socialnih in 
ideolo{kih razlogih za preoblikovanje kuhinje ter predstavljali nasvete o pravilni 
in potrebni opremi in rabi. V grobem jih lahko strnemo v slede~e premise: prvi~, 
promocija protislovnih kuhinjskih zasnov – od odprtega tlorisa do kuhinjske ni{e, 
drugi~, uvajanje vgradnega industrijsko proizvedenega modularnega pohi{tva ter 
tretji~, mehanizacija kuhinje, tj. uvajanje multifunkcionalnih oz. funkcionalno 
specializiranih gospodinjskih aparatov. Pri vsem gre vnovi~ prvenstvo Zdru`enim 
dr`avam Amerike, ki so bile po drugi svetovni vojni vodilne v tehnolo{kem razvoju, 
industrijskem oblikovanju in standardizirani industrijski proizvodnji modularne 
gradnje in vgradnega pohi{tva, pa tudi v proizvodnji, ogla{evanju, oblikovanju in 
rabi gospodinjskih aparatov (Hanisch in Widrich 1999: 35–36). Aerodinami~no 
oblikovana vgradna kuhinjska oprema in gospodinjski aparati so bili leta 1951 
razstavljeni v sredi{~u ameri{kega oddelka gradbinske razstave Constructa v 
Hannovru. Kritiki in javnost so bili navdu{eni. Za obubo`ano evropsko prebivalstvo 
je postala prostrana in mehanizirana ameri{ka kuhinja utele{enje ameri{kih sanj, 
sanj o bolj{em `ivljenju (Hanisch in Widrich 1999: 35).15 
Ker je bil med drugo svetovno vojno arhitekturni in oblikovalski razvoj v 
kontinentalni Evropi prekinjen, je razumljivo, da so nove spodbude pri oblikovanju 
kuhinje kot prve vzniknile v Veliki Britaniji in Skandinaviji. Prav v skandinavskem 
oblikovanju je pustila frankfurtska kuhinja, ki je bila leta 1930 prikazana na razstavi v 
Stockholmu, velik vpliv. Dele`na je bila pozitivnega sprejema. Arhitekti in oblikovalci 
v okviru [vedske stanovanjske zadru`ne zveze so prevzet model izpopolnjevali, 
dopolnjevali in standardizirali. V petdesetih letih so vgradne kuhinjske omarice v 
dveh nizih, spodnjem nizu pod delovnim pultom in zgornjem nizu vise~ih omaric, z 
lesenimi ali sinteti~nimi prednjimi stranicami postale kuhinjski prototip, ki naj bi postal 
dostopen glavnini evropskega prebivalstva. Tako zasnovane kuhinje in kuhinjska 
oprema so bile v srednji Evropi poimenovane {vedska kuhinja. Le-ta je zdru`evala 
na u~inkovitosti temelje~a ergonomska in dru`bena spoznanja ter skandinavsko 
naklonjenost lesenemu pohi{tvu v t. i. doma~ funkcionalizem (Allmayer-Beck 1992: 
23; Hanisch in Widrich 1999: 35; Ivan{ek 1955: 12; Miklautz 1999: 15). 
S t. i. {vedskimi kuhinjami se je pri~elo med {ir{imi plastmi prebivalstva 
uveljavljati standardizirano vgradno pohi{tvo. Namesto s posameznimi pohi{tvenimi 
kosi – veliko mizo na sredini in kredenco – so bile kuhinje opremljene s sestavljivim 
pohi{tvom iz stoje~ih in vise~ih omaric, postavljenih v enem ali dveh nasproti si 
stoje~ih nizih, v obliki ~rke L ali U, v katere je bilo mo~ umestiti dimenzionalno in 
oblikovno prilagojene gospodinjske aparate. Zaradi sestavljivosti so posamezni kosi 
pohi{tva sledili standardiziranim meram. Prednje stranice so bile iz umetnih mas sijo~e, 
navadno bele barve, kasneje pa tudi lesene. Odprte police zaradi mo`nosti nabiranja 
prahu niso bile za`elene. Enotnost so prekinjale zgolj letvice za ro~aje ter re`e med 
posameznimi pohi{tvenimi kosi in emajliranimi gospodinjskimi aparati, s~asoma pa 
15 [e ve~, na American National Exhibition v Moskvi leta 1957 naj bi bila sodobno opremljena ameri{ka 
kuhinja celo trojanski konj ameri{kega na~ina ̀ ivljenja v komunisti~no sovjetsko trdnjavo (Zupan~i~ 2008: 29).
135
Frankfurtska ali [vedska kuhinja?
so tudi te izginile, saj so bili gospodinjski aparati potisnjeni pod poenoten delovni 
pult in prekriti s slepimi prednjimi stranicami. Vgrajevanju gospodinjskih aparatov 
v kuhinjske sestave so se v {estdesetih letih prilagodili tudi proizvajalci tovrstnih 
aparatov. Proizvajalci so propagirali kuhinjsko opremo, ki jo je bilo mo~ dopolnjevati. 
Ker so bile kuhinjske omarice v petdesetih in {estdesetih letih zaradi domnevne 
higieni~nosti navadno bele barve, se je za tak{ne delovne kuhinje uveljavil tudi izraz 
laboratorijska kuhinja. Laboratorijske beline so se kuhinje uspele osvoboditi {ele pod 
vplivom italijanskih barvitih oblikovalskih smernic v {estdesetih in sedemdesetih letih 
(Hanisch in Widrich 1999: 35–36). Oblikovalske te`nje po poenotenju delovnega 
pulta in vgrajevanju gospodinjskih aparatov so dosegle vrhunec sredi osemdesetih let 
(Hanisch in Widrich 1999: 35–37; Haus in Schäfer 2001: 45–46; Leicht-Eckhardt 
1999: 196). Z vgrajevanjem kuhinjska oprema ni bila ve~ premi~na oz. mobilija, 
temve~ je postala nelo~ljiv del kuhinjskega prostora, {e ve~, kuhinjska oprema se je 
upredmetila v samo kuhinjo. Vgradna kuhinjska oprema je postala kuhinja, kar se je 
ne nazadnje pokazalo tudi v pomenskem premiku oznake kuhinja. Izraz kuhinja ni 
pomenil ve~ le kuhinjskega prostora, ampak tudi kuhinjsko opremo. 
Obenem so se v drugi polovici 20. stol. uveljavljali novi materiali: nove kovinske 
zlitine (nerjave~e jeklo), legirana stekla (ognjevarno steklo, steklokeramika, steklena 
vlakna), vezane plo{~e ter sinteti~ni materiali, v prvi vrsti plastika, v{tev{i teflon 
in vinil, pa tudi guma, umetne smole in drugi materiali. Poleg v domnevni ve~ji 
higieni~nosti gre vzroke za nadome{~anje lesa, kovin, gline in stekla s sinteti~nimi 
materiali iskati tudi v omejenosti naravnih virov in v cenovni dostopnosti sinteti~nih 
materialov. Zasnova in oprema kuhinjskega prostora sta se v drugi polovici 20. 
stol. prilagodili tudi novim gospodinjskim aparatom, v prvi vrsti hladilniku in 
elektri~nemu oz. plinskemu {tedilniku s pe~ico, kasneje tudi zamrzovalnim omaram, 
pomivalnim strojem in {tevilnim bolj ali manj potrebnim in uporabnim malimi 
gospodinjskim aparatom.16 Temelj promoviranja gospodinjskih aparatov je bila 
predpostavka, da naj bi gospodinjske naprave prihranile delo in ~as (Forty 1986: 
209). Gospodinjsko delo je bilo tako predstavljeno na na~in, ki je bil sprejemljiv za 
uporabnike gospodinjskih aparatov, ~emur je sledilo tudi njihovo oblikovanje. Mali 
gospodinjski aparati, ki so v prvi polovici 20. stol. spominjali na industrijsko opremo, 
so postali v drugi polovici, s {irjenjem med {ir{e plasti prebivalstva, elegantni in 
privla~ni (Forty 1986: 219–220).17 Elektri~ni oz. plinski {tedilniki kot hladilniki, 
ki so bili na za~etku razvoja samostojni, prostostoje~i objekti, so se s~asoma po 
velikosti in obliki prilagodili preostali kuhinjski opremi in postali sestavni del 
kuhinjske opreme (Shove in Southerton 2000: 309, 314). 
V prvih desetletjih druge polovice 20. stol. je bilo v Evropi tako popular(izira)no 
serijsko izdelano vgradno kuhinjsko pohi{tvo, elektri~ni gospodinjski aparati ter dva 
nasprotujo~a si koncepta zasnove kuhinje – umestitev v odprt tloris ter delovna kuhinja 
16 Tudi pralne stroje so ponekod ume{~ali v kuhinje (Douglas 2010; Lawrence 1981: 653; Leicht-
Eckhardt 1999: 198). 
17 Prvenstvo pri oblikovanju v{e~nih, elegantnih in dovr{enih malih gospodinjskih aparatov v petdesetih 
letih je Adrian Forty pripisal nem{kemu podjetju Braun, ki je v sodelovanju z oblikovalci ulmske visoke {ole za 
oblikovanje narekovalo smernice za oblikovanje tr`no uspe{nih izdelkov (Forty 1986: 219–220).
136
[pela Ledinek Lozej
oz. kuhinjska ni{a. Zaradi finan~ne in/oz. prostorske stiske so se v stanovanjskih 
soseskah uveljavljale predvsem delovne kuhinje oz. kuhinjske ni{e, oz. kve~jemu 
kuhinje z jedilno mizo, ki so s~asoma prerasle v normo, kar je razvidno iz dejstva, da 
so bile v {estdesetih letih pogoste tudi v enodru`inskih stanovanjskih novogradnjah, 
kje ni bilo potrebe po var~evanju s prostorom in bi kuhinje lahko bile bivalne (Haus 
in Schäfer 2001: 47–48). Spremenjene dru`bene in gospodarske razmere konec 
{estdesetih let in v sedemdesetih letih pa so narekovale vnovi~ni premislek. Iz tega 
~asa izvirata dve konceptualno nasprotni skrajni izpeljavi kuhinj – na eni strani 
kuhinjske ni{e zreducirane v visokotehnolo{ko kapsulo Luigija Colanija ter na drugi 
strani vzpostavitev odprtega kuhinjskega prizori{~a okoli dveh osrednjih stebrov in 
delovnega pulta Hassa Gehrmanna. Kuhinja oblikovalca Luigija Colanija iz leta 1969 
je bila futuristi~no zasnovan in ergonomsko oblikovan upravljalni center v kapsuli z 
vrtljivim sedi{~em v sredini in stikali za upravljanje gospodinjskih aparatov na dosegu 
roke ter tako do skrajnosti izpeljana funkcionalisti~na delovna kuhinja (Hanisch 
in Widrich 1999: 37). Popolnoma druga~e je bila konceptualizirana Gehrmannova 
kuhinja – kuhinjski sestav je bil ume{~en v sredi{~e prostora. Kuhinja se je iz zaprtega 
delovi{~a prelevila v odprto prizori{~e. 
Gehrmannova kuhinja je tako anticipirala novo oblikovalsko paradigmo, ki 
sta jo v slede~em desetletju razvila bavarski oblikovalec Otl Aicher in proizvajalec 
kuhinjske opreme Bulthaup. Otl Aicher je na osrednje mesto postavil osrednjo 
ve~namensko mizo, razdeljeno na posamezna z vseh strani dostopna sredi{~a, 
namenjena pripravi, predelavi in skladi{~enju pa tudi neformalnemu zau`ivanju in 
dru`enju. Ve~namenska osrednja miza je postala osrednje prizori{~e bivali{~a, vpeto 
v poenoten bivalni del stanovanja (Aicher 1982; Andritzky 1992: 136–138; Hanisch 
in Widrich 1999: 41–47; Haus in Schäfer 2001: 49; Leicht-Eckhardt 1999: 196).18 
^eprav so nekateri mediji zasnovo z osrednjim kuhinjskim otokom ozna~ili za prvo 
resni~no inovacijo po frankfurtski kuhinji (Bulthaup 2016), se zdi le-ta zgolj sodobnim 
higienskim in tehnolo{kim standardom prilagojen koncept v preteklosti prekaljene 
zasnove bivali{~a, v katerem sta bila kuhinja in ognji{~e v sredi{~u ̀ ivljenja. Podobno 
zasnovana razmerja med bivali{~em in kuhinjo so v ~asu med prvo in drugo svetovno 
vojno propagirali modernisti~ni arhitekti in so bila priljubljena v primestnih 
enodru`inskih bivali{~ih ameri{kega srednjega sloja. Zaradi radikalnosti predhodni 
poskusi preoblikovanja delovne kuhinje iz vrst feministi~nih arhitektk (Hanisch 
in Widrich 1999: 42–45) niso bili odmevni v tak{ni meri kot iz kme~ke kuhinje 
izhajajo~a, s filozofijo spremenjenega odnosa do kuhanja oplemenitena, predvsem pa 
z mo~nim proizvajalcem kuhinjske opreme podprta zasnova Otla Aicherja.
Bivalne kuhinje z izteka 20. stol., ki so bile osrednje komunikacijsko 
sredi{~e bivali{~a, sta Irene Cieraad in Tim Putnam zaradi razlo~evanja od 
predmoderne bivalne kuhinje poimenovala postmoderne bivalne kuhinje. ^e je v 
okviru modernisti~ne paradigme kuhinja postala in{talacijsko in tehni~no sredi{~e 
stanovanja, povezano s svetom z energetsko in komunikacijsko infrastrukturo, 
18 Michael Andritzky je delovanje ulmske {ole za oblikovanje, v kateri se je odra`ala formalna 
tradicija weimarskega Bauhausa, in oblikovalsko filozofijo Otla Aichera poimenoval za eti~ni funkcionalizem 
(Andritzky 1992: 136). 
137
Frankfurtska ali [vedska kuhinja?
je bila postmoderna bivalna kuhinja sredi{~e dru`inskega `ivljenja,19 v kateri se 
odra`ajo protislovja postmodernega dru`inskega `ivljenja. Na eni strani se v njej 
zrcali demokratizacija dru`inskih razmerij, tako razmerij med spoloma kot med 
star{i in otroki, na drugi strani pa je prav zaradi tega – ker ni kot modernisti~na 
predhodnica namenjena zgolj gospodinjini pripravi izdatnih obrokov in sre~evanju 
~lanov gospodinjstva ob skupnih obedih, ampak tudi ponovnemu odkrivanju 
preprostih gospodinjskih opravil vseh pripadnikov gospodinjstva – postala prostor 
pogajanj o doma~ih odgovornostih (Cieraad 1999: 10–11; Putnam 1999: 151–152). 
V orisanem razvoju sprememb diskurzov o kuhinji je o~itno izmenjavanje 
dveh protislovnih konceptov, in sicer bivali{~a, v katerem je kuhinja osrednji bivalni 
prostor, in bivali{~a, v katerem je kuhinja marginaliziran servisni prostor. Izmeni~no 
uveljavljanje posamezne zasnove lahko opazujemo skozi ~as, od antike dalje, kot 
tudi so~asno med razli~nimi geografsko in dru`beno pogojenimi kulturnimi okolji: 
npr. osrednja kuhinja v atriju in delovna kuhinja v premo`nej{ih bivali{~ih anti~nega 
Rima; kaminska kuhinja kot osrednji del sredozemskih in zahodnoevropskih 
bivali{~ ter delovna ~rna kuhinja v srednjeevropskih kme~kih bivali{~ih 19. stol.; 
bivalne kuhinje v delavskih stanovanjih in delovne kuhinje poslov v me{~anskih 
stanovanjih prve polovice 20. stol.; v bivali{~e vpete kuhinje v pode`elskih 
bivali{~ih na severu in lo~ene, prostostoje~e kuhinje na jugu ZDA (Murphy 1999: 
51); med kuhinjskim servisom Christine Frederick in v bivali{~e ume{~eno kuhinjo 
Franka Lloyda Wrighta v mestih ZDA; med frankfurtsko in münchensko kuhinjo v 
Weimarski Nem~iji; med povojno konceptualizacijo Elisabeth Denby in Jane Drew v 
Veliki Britaniji; med kapsulo Luigija Colanija in prepletanjem kuhanja in prebivanja 
Otla Aicherja … Konceptoma je bilo lastno objektno oz. prostorsko razumevanje 
kuhinje. In kot bomo videli v slede~em poglavju, je odmevalo tudi v gospodinjsko-
arhitekturnih diskurzih ter stanovanjskih praksah na Slovenskem.
Sprejemanje in prila{~anje frankfurtske oziroma 
{vedske kuhinje na Slovenskem
Gospodinjsko-arhitekturni diskurzi na Slovenskem
V slovenski publicistiki lahko – ~e pustimo ob strani zgodnej{e kuharske 
knjige, ki se ponekod prav tako dotikajo kuhinje – razmislekom o oblikovanju in 
razumevanju kuhinjskega prostora sledimo od konca 19. stol., ko so gospodinjsko 
problematiko tematizirali prispevki v t. i. `enskih listih. V tr`a{ki Slovenki se je 
avtorica, podpisana kot Danica, prito`evala nad tem, kako malo je bilo v primerjavi 
z ob~im tehni~nim napredkom v 19. stol. postorjenega za laj{anje gospodinjskega 
dela. Kot vzrok je navedla dejstvo, da so gospodinjsko delo navadno opravljali 
posli. Ob poznavanju posameznih ameri{kih novosti v kuhinji je avtorica 
vizionarsko napovedala spremembe v gospodinjstvu v 20. stol. in zagovarjala celo 
uvajanje skupnih kuhinj (Danica 1898: 105–108). Razmi{ljanja v Slovenki – tako 
o tehnolo{kem napredku v gospodinjstvu kot o uvajanju skupnih kuhinj – so bila 
19 Pred bivalno kuhinjo je imela vlogo neformalnega in osebnega sredi{~a doma~ega ̀ ivljenja dnevna 
soba (Putnam 1999: 152). 
138
[pela Ledinek Lozej
primerljiva razmi{ljanjem ameri{kih in`enirk gospodinjstva in razmeroma zgodnja 
ne le v slovenskem, marve~ celo v evropskem okviru. Naprednosti, originalnosti 
in {irini obzorja (Danica 1899a: 233) primerno je bil prispevek sprejet med 
konservativnej{imi bralci. V ~asopisu se je namre~ razvila polemika, v kateri je 
Vanda v odgovor zapisala, da se v spisu ne najde le naivnosti, pa~ pa bedasto~e, 
kajti nasveti Danice se morejo prikupiti le lenobam (Vanda 1899: 281–285).20 
V tridesetih letih 20. stol. so v gospodinjskih priro~nikih odmevale tudi 
raziskave Christine Frederick. Leta 1930 je Gizela Belinger-Ferjan~i~ pod 
psevdonimom Gizela Maj objavila knji`ico Vzorna gospodinja, v kateri so bile, kot 
namiguje `e sam naslov, predstavljene dol`nosti in opravila vzorne gospodinje, 
ponekod pa so bili pridani tudi `e napotki o higienizaciji stanovanja. Nazorneje 
so bile ideje o racionalizaciji in sistematizaciji gospodinjskih opravil prikazane v 
priro~niku Ljubi moj domek (1933) Davorine Bevk, objavljenim pod psevdonimom 
Martine Seljak. V priro~niku je – podobno kot ameri{ke predhodnice – podala tri 
glavne smernice nove stanovanjske kulture – smotrenost, udobnost in preprostost, 
torej funkcionalisti~ne in modernisti~ne oblikovne prvine. Pri pisanju o kuhinjski 
opravi je predstavila tudi dva tlorisa – tloris nesmiselne uredbe kuhinje in tloris 
prakti~ne uredbe kuhinje, v katera je podobno kot predhodnice vrisala pu{~ice, ki 
prikazujejo koli~ino opravljene delovne poti (Bevk 1933: 44). 
Nad frankfurtsko kuhinjo so se navdu{evali tudi arhitekti. Jo`e Mesar in Ivo 
Spin~i~ sta v priro~niku Stanovanje (1931) v razdelku o kuhinji brez navedbe 
vira (!) dobesedno prepisala obrazlo`itev in preslikala tloris frankfurtske kuhinje 
Margarethe Lihotzky. Med slikovnimi prilogami sta objavila fotografije frankfurtske 
kuhinje (Mesar in Spin~i~ 1931: 72–73). 
Koncept delovne kuhinje se je pri~el intenzivneje uveljavljati med stanovalci 
{ele po drugi svetovni vojni. V skladu z arhitekturno doktrino sovjetskih 
modernistov so bili prvi povojni bloki v Jugoslaviji sicer brez kuhinj, postavljene 
so bile le skupne menze, a ker jih stanovalci niso rabili in so si po sobah postavili 
{tedilnike, so na~rtovalci v nadaljevanju v stanovanjskih blokih vendarle predvideli 
kuhinje (Fürst 1951: 7). Leta 1953 se je v prispevku o sodobni kuhinji v reviji 
Arhitekt za delovno kuhinjo, opremljeno z vgradnim pohi{tvom, oz. za izkori{~enost 
razpolo`ljivega prostora in skrajno strnjenost elementov zavzela Branka Tancig (1953: 
14). Neposredno se je zgledovala pri {vedskem oblikovanju in serijski industrijski 
proizvodnji standardizirane kuhinjske opreme, opazna pa je tudi naslonitev na 
frankfurtsko kuhinjo. Primerljivo zasnovo kuhinje je kasneje predstavila v prvem 
zvezku Arhitektove knji`nice, v priro~niku z naslovom Majhna stanovanja – toda 
udobna (1954b), predvsem pa kontinuirano v okviru novoustanovljenega Zavoda 
za napredek gospodinjstva. Zavod se je zavzemal za serijsko proizvodnjo vsem 
dostopnega kuhinjskega pohi{tva. Izdajal je revijo Sodobno gospodinjstvo (1954–
1969), v kateri je bila predstavljena sodobna kuhinjska oprema in gospodinjski 
aparati. V okviru Zavoda za napredek gospodinjstva je Branka Tancig v soavtorstvu 
pripravila tudi bro{uri Kuhinja: na~rtovanje in oprema (1958) ter Urejeno stanovanje 
20 Prim. tudi odgovor Danice Vandi (1899b: 324–328). 
139
Frankfurtska ali [vedska kuhinja?
(1961). V knjigi je bila po vzoru predhodnic – Christine Frederick, Lillian Gilberth, 
Erne Meyer, Margarete Lihotzky, Davorine Bevk (1933) in naposled anonimne 
avtorice prispevka v Na{i `eni (B. n. a 1952: 125) – na podlagi v tloris vrisanih 
poti v starih in sodobnih kuhinjah analizirana koli~ina opravljene poti in ~asa za 
dolo~eno opravilo ob razli~ni razmestitvi kuhinjskih elementov (Tancig 1958). 
Zavod za napredek gospodinjstva je sodeloval tudi s proizvajalci opreme. Po 
njihovih na~rtih je Tovarna pohi{tva Maribor izdelala prototip sodobne kuhinjske 
opreme.21 Prvo podjetje, ki je za~elo serijsko izdelovati vgradne kuhinje, je bilo 
Lesno in predelovalno podjetje Zagorje ob Savi (kasnej{a Svea). Za podjetje sta 
vgradne kuhinje v okviru Nate~aja za sodobno jugoslovansko pohi{tvo leta 1960 
zasnovala Marta in France Ivan{ek. Avtorja sta se predhodno izobra`evala na 
[vedskem, kjer sta se seznanila s standardiziranimi kuhinjskimi elementi (Ivan{ek 
1955: 11–18). Ali kot je bila Sveina kuhinja opisana v reviji Arhitekt: Eden izmed 
nate~ajnih projektov je predstavljal predelavo {vedske standardne kuhinje – ki 
je rezultat dolgoletnih {vedskih raziskovanj o na~rtovanju, oblikovanju in opremi 
kuhinje – za jugoslovanske razmere (B. n. a 1960b: 95).22 
V stanovanjski praksi na Slovenskem so se delovne kuhinje, opremljene z 
vgradnim pohi{tvom pri~ele uvajati od prve polovice petdesetih let, in sicer najprej v 
stanovanjskih blokih v urbanih sredi{~ih23 in z desetletjem zamika na pode`elju. Na 
pode`elju lahko uvajanju delovnih kuhinj in vgradnega pohi{tva sledimo od konca 
{estdesetih let, intenzivneje od sedemdesetih let. Kot pa bomo videli na empiri~nem 
primeru prila{~anja tovrstne kuhinjske zasnove na Gori{kem, se delovna kuhinja – 
za razliko od vgradnega pohi{tva – ni uveljavila v vseh gospodinjstvih.
Uvajanja delovnih kuhinj in vgradne kuhinjske opreme na Gori{kem
Na Gori{kem so se delovne kuhinje in vgradna kuhinjska oprema kot prvo 
uvajale v urbanih sredi{~ih, in sicer predvsem v stanovanjskih blokih v Ajdov{~ini 
in novozgrajeni Novi Gorici. Niso pa bile kuhinjske ni{e povsod sprejete tako, kot 
bi si `eleli na~rtovalci. Marko [lajmer je v enodru`inskih hi{ah za delavce Tovarne 
pohi{tva Edvard Kardelj (kasnej{i Meblo) na obronku Nove Gorice predvidel 
lo~ene kuhinjsko in jedilni{ko ni{o ter veliko dnevno sobo. Stanovalci iz okoli{kih 
vasi, vajeni bivalnih kuhinj, so, kot je ob`aloval na~rtovalec, samovoljno, brez 
vednosti projektanta, spremenili jasen tlorisni koncept; namesto velike dnevne sobe 
z jedilnim kotom in kuhinjsko ni{o so prostor pregradili v lo~eni veliko, po mnenju 
21 Prototip je bil leta 1954 razstavljen v paviljonu Sodobna kuhinja na Mariborskem tednu (Tancig 
1954a: 102), leta 1955 na razstavi predelave in uporabe lesa v Ljubljani (Grum 1955: 157), leta 1956 na 
razstavi Stanovanje za na{e razmere prav tako v Ljubljani (Katalog 1956; Tepina 1957: 16, 46) ter konec 
petdesetih na zagreb{kem velesejmu Dru`ina in gospodinjstvo in v okviru Meseca dru`ine in gospodinjstva 
(B. n. a. 1957: 277; 1959: 136; 1960a: 129–131; VF 1960: 98).
22 Dve leti kasneje, leta 1962, je bila na lesnem sejmu na ljubljanskem Gospodarskem razstavi{~u 
predstavljena vgradna kuhinja mariborske tovarne Marles z lo~eno vgrajenim kuhalnikom s {tirimi plo{~ami 
v delovnem pultu in pe~ico v omari na stojni vi{ini (@igon 1962: 185).
23 Ena izmed zgodnej{ih zasnov stanovanj z delovno kuhinjo so bili mariborski bloki na Gosposvetski 
ulici iz leta 1954 (Ferle` 2009: 162). 
140
[pela Ledinek Lozej
arhitekta predimenzionirano kuhinjo z direktnim vhodom od zunaj, in dnevno 
sobo. Predstave na~rtovalcev so se razhajale s predstavami in predvsem praksami 
uporabnikov, ki so bili vajeni velikih bivalnih kuhinj, neposredno, brez vmesne 
cezure, povezanih z zunanjostjo ([lajmer 1952: 21; Ledinek Lozej 2015b: 148). 
Od {estdesetih let – po izteku krize s preskrbo ter po ureditvi kanalizacijske, 
vodovodne in elektri~ne infrastrukture – so se kuhinjske ni{e oz. delovne kuhinje iz 
urbanih sredi{~ zlagoma {irile na pode`elje. Razmeroma po~asnemu {irjenju delovnih 
kuhinj na pode`elje, kjer je bila gradnja za razliko od urbanih sredi{~ {e vedno v 
zasebni domeni, je botrovala ote`ena spremenljivost stanovanjske kulture in {e 
posebej kuhinje zaradi in{talacijskih vozlov. Najprej so se delovne kuhinje uveljavile 
v novogradnjah v suburbaniziranih naseljih. Mno`i~neje so se stanovalci odlo~ali za 
pregrajevanje dotedanjih bivalnih kuhinj od sedemdesetih let dalje. Na vpra{anje, 
kako da so se odlo~ili za pregraditev kuhinje, so odgovorili, da zato, ker je takrat 
bilo tako, ker je bila tak{na moda. Dejstvo so povezali z naprednostjo gospodinjstva. 
Pregrajevanje bivalnih kuhinj na pode`elju je potekalo bolj ali manj so~asno z 
uvajanjem prostostoje~ih visokih ali vgradnih {tedilnikov in drugih gospodinjskih 
aparatov (npr. elektri~nih grelcev, hladilnikov, zamrzovalnih skrinj in od osemdesetih 
let dalje tudi pomivalnih strojev), oskrbe s teko~o vodo, odvajanjem odplak v greznice 
ter opremljanjem z vgradnim kuhinjskim pohi{tvom. T. i. kuhinje iz elementov so 
bile sestavljene iz spodnjega niza globljih in zgornjega niza plitkej{ih vise~ih omaric, 
ki so imele sprva {e drsna vrata, kasneje pa vratnice, kombinirane v spodnjem nizu s 
predalniki. V primeru pregrajenih bivalnih kuhinj je bilo zaradi skromne {irine prostora 
kuhinjsko pohi{tvo postavljeno navadno v enem nizu ali v obliki ~rke L, v primeru 
novozasnovanih delovnih kuhinj pa v obliki ~rke U. Sprva so pohi{tvo po naro~ilu 
izdelovali lokalni mizarji, {ele od sedemdesetih let dalje so se stanovalci lahko oskrbeli 
s serijskimi standardiziranimi in sestavljivimi pohi{tvenimi kosi Svee, Marlesa, Bresta, 
Gorenja in seveda lokalne ajdovske Lipe (Ledinek Lozej 2015a: 77–81). Medtem ko 
so se v sedemdesetih bolj ali manj vsa gospodinjstva na Gori{kem odlo~ala za vgradno 
kuhinjsko opremo, pa se niso vsa odlo~ila za vzpostavitev monofunkcionalne delovne 
kuhinjo oz. kuhinjske ni{e. Predvsem v bivali{~ih, v katerih so se ~lani gospodinjstva 
vsaj dopolnilno ukvarjali s kmetijsko dejavnostjo, so bili ti bolj naklonjeni bivalnim 
kuhinjam oz. kuhinjam z jedilno mizo. Ali kot je na vpra{anje, kako to, da se ob 
zidanju hi{e niso odlo~ili za kuhinjsko ni{o, odgovorila sogovornica: Mi smo teli cel 
prostor. In dodala, da sama ne vidi nobene prednosti v lo~eni kuhinji ter da so kasneje 
skoraj vsi vrgli ven tiste paradane, da so imeli ve~ji prostor. 
Od osemdesetih let dalje lahko v gospodinjstvih, v katerih so desetletje 
prej pregrajevali kuhinje, sledimo nasprotnemu procesu – procesu podiranja 
pregradnih sten med delovno kuhinjo in jedilnico oz. dnevno sobo, odpiranja 
sten z lo~nimi odprtinami ter povezovanja kuhinje, jedilnice in dnevne sobe. 
Z odpiranjem kuhinjskega prostora v bivali{~e so stanovalci pogosto vse ve~ 
pozornosti namenjali videzu kuhinje. Kuhinje tako niso bile ve~ samo osrednji 
bivalni oz. pomo`ni servisni prostor, temve~ so postale (tudi) reprezentativni 
prostor. Ali kot je povedal sogovorec, da bi zavoljo funkcionalnosti lahko napravil 
druga~e, ma nam ni bila to ̀ elja, ampak predvsem da zgleda v redu. V posameznih 
141
Frankfurtska ali [vedska kuhinja?
primerih je postala kuhinja presti`ni objekt do tak{ne mere, da se v njej kljub 
popolni opremi ni kuhalo. Tak{na kuhinja, ki se je iz vsakdanjega prizori{~a 
prelevila v objekt reprezentacije, ni bila ve~ namenjena vsakdanjemu `ivljenju, 
pripravi in u`ivanju jedi, dru`enju, komunikaciji, temve~ v prvi vrsti razkazovanju 
in opazovanju imenitnega, ~eprav nerabljenega kuhinjskega pohi{tva in opreme 
ter (samo)predstavitvi okusa, sloga, dru`benega polo`aja ter kulturnega oz. 
ekonomskega kapitala. Stvarnemu kuhanju in u`ivanju dnevnih obedov pa so 
slu`ile razli~ice sekundarnih kuhinj po kleteh, gara`ah, predprostorih, shrambah 
in na prostem (Ledinek Lozej 2015a: 93).24 
Sklep
Na primeru pregleda (pred)zgodovine arhitekturnih in gospodinjskih 
diskurzov o kuhinji, migracij oblik(ovanj) ter (ne)prila{~anj razli~nih kuhinjskih 
konceptov na Gori{kem lahko ugotovimo razlike med kuhinjskimi predstavami 
arhitektov in oblikovalcev ter kuhinjskimi praksami stanovalcev. Prostorske 
predstave, prakse in prostori predstav se  – slede~ Lefebvrejevi razdelitvi dru`benega 
prostora (2013) – razlikujejo. Posami~ne prvine, npr. komunalno opremljenost, 
vgradno kuhinjsko opremo, so stanovalci sprejeli, druge, npr. kuhinjsko ni{o, pa 
so prikrojili skladno z ute~enimi bivalnimi praksami, bodisi da so odprli ali podrli 
vmesne pregradne stene ali pa vzpostavili ute~enim stanovanjskim praksam 
prilagojeno sekundarno kuhinjo.25 ^e so na stvarne spremembe kuhinje vplivali 
ureditev infrastrukture, tehnolo{ki napredek ter potrebe in prakse stanovalcev, 
pa so na diskurze o kuhinji vplivali industrijska paradigma, potro{ni{tvo 
in modernizem, udejanjeni v razli~nih idealnih zasnovah, v katerih se je 
razumevanje kuhinje kot delovnega prostora sopostavljalo bivalnemu prostoru. 
Med stanovalci na Gori{kem so bile {e najbolje sprejete tradicional(isti~)ne, iz 
kme~ke oz. delavske arhitekture izpeljane razli~ice koncepta bivalne kuhinje, 
sestavljene iz bivalnega dela in pridru`enega dela (pol)odprte kuhinje, v katerem 
so bile prvine bivalne kuhinje zdru`ene s tehnolo{ko napredno in funkcionalno 
zasnovo z vgradno opremo. 
LITERATURA IN VIRI
AICHER, Otl 
1982 Die Küche zum Kochen: Werkstatt einer neuen Lebenskultur. München: Callway. 
ALLMAYER-BECK, Renate
1992 Realisierung der Frankfurter Küche. V: P. Noever (ur.), Die Frankfurter Küche von Margarete 
Schütte-Lihotzky. Berlin: Ernst & Sohn. Str. 20–46.
ANDRITZKY, Michael (ur.)
1992 Oikos: von der Feuerstelle zur Mikrowelle: Haushalt und Wohnen im Wandel. Gießen: Anabas.
BEECHER, Catherine
1948 A treatise on domestic economy, for the use of young ladies at home, and at school. New York: Harper.
24 Podrobneje o spreminjanju kuhinje v Vipavski dolini prim. Ledinek Lozej (2015a).
25 O primerljivem nesprejemanju reform prim. Löfgren (1984: 58).
142
[pela Ledinek Lozej
BEECHER, Catharine; BEECHER STOWE, Harriet
1869 The American woman's home, or, principles of domestic science: being a guide to the formation 
and maintenance of economical, healthful, beautiful, and Christian homes. New York: J.B. Ford & 
Company; Boston: H.A. Brown & Co.
BELINGER-FERJAN^I^, Gizela 
1930 Vzorna gospodinja. Gorica: Gori{ka Matica. 
BEVK, Davorina 
1933 Ljubi moj domek. Gorica: Gori{ka matica.
B. n. a
1952 Dobra ureditev kuhinje – manj dela. Na{a `ena 11, {t. 4, str. 125.
1957 Razstava »Dru`ina in gospodinjstvo«. Na{a `ena 16, {t. 10, str. 277.
1959 Mesec dru`ine in gospodinjstva. Na{a `ena 18, {t. 5, str. 136.
1960a Razstava »Dru`ina in gospodinjstvo 1960«. Na{a `ena 19, {t. 5, str. 129–131.
1960b Nate~aj za sodobno jugoslovansko pohi{tvo: elementi kuhinjske opreme. Arhitekt 6, str. 95–96. 
BOGH, Dascha 
2001 Küche und Haushalt in der DDR nach 1945. V: H. Volpp (ur.), Küchen 2. gang. Stuttgart: Institut für 
Baustofflehre, Bauphysik, Technischen Ausbau und Entwerfen. Str. 64–79. 
BUCHLI, Victor
1997 Khruschev, modernism, and the fight against petit-bourgeois consciousness in the Soviet home. 
Journal of Design History 10, {t. 2, str. 161–176.
BUCHLI, Victor (ur.)
2002 The material culture reader. Oxford, New York: Berg.
BULTHAUP
2016 Company: the brand: history. <http://www.en.bulthaup.com/#/6DD55F1376431D0DC125775700
2E1902> �30.3.2016�.
CIERAAD, Irene (ur.) 
1999 At home: an anthropology of domestic space. Syracuse, New York: Syracuse University Press.
DANICA
1898 Na{e gospodinjstvo. Slovenka 2, {t. 5, str. 105–108.
1899a Moderna `ena in gospodinjstvo. Slovenka 3, {t. 10, str. 228–233.
1899b V odgovor gd~. Vandi. Slovenka 3, {t. 14, str. 324–328. 
DOUGLAS, Mary
2010 ^isto in nevarno: analiza konceptov ne~istosti in tabuja. Ljubljana: [tudentska zalo`ba. 
DUBOY, Philippe 
1999 Die französische Tradition – eine Collage. V: E. Miklautz �et al.� (ur.), Die Küche: zur Geschichte eines 
architektonischen, sozialen und imaginativen Raums. Wien, Köln, Weimar: Böhlau. Str. 81–113. 
FERLE@, Jerneja 
2009 Stanovati v Mariboru: etnolo{ki oris. Maribor: Umetni{ki kabinet Primo` Premzl.
FORTY, Adrian
1986 Objects of desire. London: Thames, Hudson. 
FOUCAULT, Michel 
2004 Nadzorovanje in kaznovanje: nastanek zapora. Ljubljana: Krtina. 
FREDERICK, Christine
1913 The new housekeeping: efficency studying in home management. Garden City, New York: Doubleday, Page.
1919 Household engineering: scientific management in the home. Chicago: American School of Home Economics.
FÜRST, Danilo 
1951 Prispevek k vpra{anju razvoja standarda stanovanj v Sloveniji. Arhitekt 1, str. 6–10. 
GEKKO, Daniel
2001 Küche und Haushalt in Zeitalter der Industrialisierung. V: H. Volpp (ur.), Küchen 2. gang. Stuttgart: 
Institut für Baustofflehre, Bauphysik, Technischen Ausbau und Entwerfen. Str. 18–35. 
143
Frankfurtska ali [vedska kuhinja?
GIEDION, Siegfried
1955 Mechanization takes command: a contribution to anonymous history. New York: Oxford University Press. 
GILBRETH, Lillian
1927 The home-maker and her job. New York: D. Appleton and Co.
1928 Living with our children. New York: W.W. Norton & Co. 
GODINA GOLIJA, Maja 
1992 Iz Mariborskih predmestij: o `ivljenju in kulturi mariborskih delavcev v letih 1919 do 1941. Maribor: 
Zalo`ba Obzorja.
1996 Prehrana v Mariboru v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Maribor: Obzorja.
GRAHAM, Laurel D.
1999 Domesticating efficiency: Lillian Gilbreth's scientific management of homemakers, 1924–1930. 
Signs 24, {t. 3, str. 633–675. <http://www.jstor.org/stable/3175321> �31.5.2016�.
GRUM, Andreja
1955 Sodobna kuhinjska oprema. Na{a `ena 14, {t. 7, str. 157. 
HANISCH, Ruth; WIDRICH, Mechtild
1999 Architektur der Küche: Zur Umwertung eines Wirtschaftsraums in der europäischen Architektur 
des zwanzigsten Jahrhunderts. V: E. Miklautz �et al.� (ur.), Die Küche: zur Geschichte eines 
architektonischen, sozialen und imaginativen Raums. Wien, Köln, Weimar: Böhlau. Str. 17–47. 
HAUS, Christina; SCHÄFER, Daniela 
2001 Haushalt und Küche nach 1945 in der Bundesrepublik mit dem Schwerpunkt: Portrait Otl Aicher, eine 
Lebensphilosophie im Zusammenhang mit Küche, Kochen und Essen. V: H. Volpp (ur.), Küchen 2. 
gang. Stuttgart: Institut für Baustofflehre, Bauphysik, Technischen Ausbau und Entwerfen. Str. 44–61. 
HUCK, Brigitte
1992 Das neue Frankfurt. V: P. Noever (ur.), Die Frankfurter Küche von Margarete Schütte-Lihotzky. 
Berlin: Ernst & Sohn. Str. 47–50. 
IVAN[EK, France 
1955 [vedski stanovanjski standard. Arhitekt 17, str. 11–18. 
JERRAM, Leif
2006 Kitchen sink dramas: women, modernity and space in Weimar Germany. Cultural Geographies 13, 
str. 538–556.
KATALOG
1956 Katalog razstave »Stanovanje za na{e razmere«. Ljubljana: Propagandni oddelek Gospodarskega razstavi{~a. 
KNE@EVI^-HO^EVAR, Du{ka
1993 Panopti~no na~elo v utopisti~nem in socialisti~nem na~rtovanju naselij: popoln pogled kot predpogoj 
transformacije `ivljenja. Antropolo{ki zvezki 3, str. 123–134. 
KRAUSSE, Joachim 
1992 Die Frankfurter Küche. V: M. Andritzky (ur.), Oikos: Von der Feuerstelle zur Mikrowelle: Haushalt 
und Wohnen im Wandel. Gießen: Anabas. Str. 96–113.
LEDINEK LOZEJ, [pela
2015a Od hi{e do ni{e: razvoj kuhinje v Vipavski dolini. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU.
2015b Stanovanjsko-arhitekturne krajine v Vipavski dolini: dru`benozgodovinske okoli{~ine sprememb 
mediteranske pokrajine v 50. in 60. letih 20. stoletja. Annales 25, {t. 1, str. 143–154. 
LAWRENCE, Roderick J.
1981 The social classification of domestic space: a cross-cultural case study. Anthropos 76, str. 649–664. 
LEFEBVRE, Henri
2013 Produkcija prostora. Ljubljana: Studia Humanitatis.
LEICHT-ECKHARDT, Elisabeth
1999 Aussttatungsvarianten und Nutzungsformen von Küchen vom achtzehnten Jahrhundert bis heute. V: 
E. Miklautz �et al.� (ur.), Die Küche: zur Geschichte eines architektonischen, sozialen und imaginativen 
Raums. Wien, Köln, Weimar: Böhlau. Str. 161–206. 
144
[pela Ledinek Lozej
LLEWELLYN, Mark 
2004 Designed by women and designing women: gender, planning and the geographies of the kitchen in 
Britain 1917–1946. Cultural Geographies 11, str. 42–60.
LÖFGREN, Orvar 
1984 The sweetness of home: class, culture and family life in Sweden. Ethnologia Europaea 14, str. 44–64. 
LUPTON, Ellen; ABBOTT MILLER, J. 
1992 The bathroom, the kitchen and the aesthetics of waste: a process of elimination. New York: Kiosk. 
MESAR, Jo`e; SPIN^I^, Ivo
1931 Stanovanje. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna.
MEYER, Erna
1926 Der neue Haushalt: Ein Wegweiser zu wirtschaftlicher Haushaltsführung. Stuttgart: Franckh'sche 
Verlagshandlung. 
MIKLAUTZ, Elfie �et al.� (ur.)
1999 Die Küche: zur Geschichte eines architektonischen, sozialen und imaginativen Raums. Wien, Köln, 
Weimar: Böhlau. 
MURPHY, Jane
1999 Küche als Objekt – Küche als Raum: Amerikanische Küchengestaltung und die Entwurfe Frank 
Lloyd Wrights. V: E. Miklautz �et al.� (ur.), Die Küche: zur Geschichte eines architektonischen, 
sozialen und imaginativen Raums. Wien, Köln, Weimar: Böhlau. Str. 49–80. 
NGUYEN, Diem
2001 Die Küche der zwanziger Jahre. V: H. Volpp (ur.), Küchen 1. gang. Stuttgart: Institut für Baustofflehre, 
Bauphysik, Technischen Ausbau und Entwerfen. Str. 34–43.
NOEVER, Peter (ur.)
1992 Die Frankfurter Küche von Margarete Schütte-Lihotzky. Berlin: Ernst & Sohn.
OAKLEY, Ann 
2000 Gospodinja. Ljubljana: Zalo`ba /*cf. 
PUTNAM, Tim
1999 “Postmodern” home life. V: I. Cieraad (ur.), At home: an anthropology of domestic space. Syracuse, 
New York: Syracuse University Press. Str. 144–152. 
SCHEID, Eva 
1992 Heim und Technik in Amerika. V: M. Andritzky (ur.), Oikos: Von der Feuerstelle zur Mikrowelle: 
Haushalt und Wohnen im Wandel. Gießen: Anabas. Str. 86–92.
SCHMÜCKER, Katrin; HILPERT, Volker
2000 Frankfurter Küche. V: H. Volpp (ur.), Küchen 1. gang. Stuttgart: Institut für Baustofflehre, Bauphysik, 
Technischen Ausbau und Entwerfen. Str. 14–29.
SCHÜTTE-LIHOTZKY, Margarete
1992 Die Frankfurter Küche. V: P. Noever (ur.), Die Frankfurter Küche von Margarete Schütte-Lihotzky. 
Berlin: Ernst & Sohn. Str. 7–15. 
SHOVE, Elizabeth; SOUTHERTON, Dale 
2000 Defrosting the freezer: from novelty to convenience: a narrative of normalization. Journal of Material 
Culture 5, {t. 3, str. 301–319.
[LAJMER, Marko
1952 Stanovanjsko naselje tovarne pohi{tva »Edvard Kardelj« v Novi Gorici. Arhitekt 5, str. 21.
TANCIG, Branka
1953 Sodobna kuhinja. Arhitekt 9, str. 14–19.
1954a Sodobna kuhinja na mariborskem tednu. Sodobno gospodinjstvo 1, {t. 7, str. 102.
1954b Majhna stanovanja – toda udobna. Ljubljana: Dru{tvo arhitektov Slovenije.
1958 Kuhinja: na~rtovanje in oprema. Ljubljana: Centralni zavod za napredek gospodinjstva. 
UHLIG, Günter 
1979 Zur Geschichte des Einkühenhauses. V: L. Niethammer (ur.), Wohnen im Wandel: Beiträge zur 
Geschichte des Alltags in der bürgerlichen Gesellschaft. Wuppertal: Peter Hammer Verlag. Str. 151–170.
145
Frankfurtska ali [vedska kuhinja?
UREJENO 
1961 Urejeno stanovanje. Ljubljana: Centralni zavod za napredek gospodinjstva. 
VANDA
1899 Odgovor g. Danici na njen ~lanek: moderna `ena in gospodinjstvo. Slovenka 3, {t. 12, str. 281–285.
VF
1960 Razstava »Dru`ina in gospodinjstvo 1960« v Zagrebu. Na{a `ena 19, {t. 4, str. 98.
WILDT, Michael
1996 Technik, Kompetenz, Modernität: Amerika als zwiespältiges Vorbild für die Arbeit in der Küche, 
1920–1960. V: A. Lüdtke �et al.� (ur.), Amerikanisierung: Traum und Alptraum im Deutschland des 
20. Jahrhunderts. Stuttgart: Franz Steiner Verlag. Str. 78–95.
ZUPAN^I^, Tadej
2008 Vloga kuhinje v hladni vojni: oblikovanje v ~asu hladne vojne. Sobotna priloga Dela (4. 10.), str. 27–29.
@IGON, Rozika
1962 Novosti na lesnem sejmu. Na{a `ena 22, {t. 6, str. 185–186. 
BESEDA O AVTORICI
[pela Ledinek Lozej, dr., etnologinja, 
kulturna antropologinja in umetnostna zgo-
dovinarka, znanstvena sodelavka, raziskoval-
ka na In{titutu za slovensko narodopisje ZRC 
SAZU (Raziskovalna postaja Nova Gorica) in 
Univerzi v Vidmu. Posve~a se predvsem raz-
iskovanju stavbarstva, stanovanjske kulture, 
pa{ne `ivinoreje, trgovine med mesti in zaled-
jem, romarstva in zbirateljstva. Raziskovalna 
spoznanja je objavila v znanstvenih, strokov-
nih in poljudnih besedilih, jih predstavila 
na posvetih in razstavah ter pri aplikativnih 
projektih. 
ABOUT THE AUTHOR 
[pela Ledinek Lozej, PhD, is an eth-
nologist, cultural anthropologist and art histo-
rian, research fellow, employed as a research-
er at the Institute of Slovene Ethnology, SRS, 
SASA (Nova Gorica Research Station) and 
the University of Udine. Her research is main-
ly dedicated to architecture, dwelling culture, 
pasture breeding, the trade between towns 
and their hinterland, pilgrimages, and collect-
ing. She has published her research findings 
in scientific, professional and popular articles, 
and presented them at conferences, in exhibi-
tions, and in applied projects. 
SUMMARY
A Frankfurt or a Swedish kitchen? A contribution to the history of migrations 
and design appropriation 
The article outlines the history of the discourses about the architecture, design and household 
management aspects of the kitchen, with emphasis on the design concept of the Frankfurt and 
Swedish kitchens. The changed social and economic conditions of the second half of the 19th 
century inspired a theoretical discourse about the kitchen, initially as part of the reflections on 
efficient household management and hygiene, and later also about the architecture, design, 
concept and furnishings of the kitchen space. 
The pioneers reflecting on the efficiency of the kitchen space were the north-American 
household engineers, who after the model of Taylorist optimization of work processes sought 
to optimize the kitchen’s layout and furnishings. While the American fitted kitchens were 
146
[pela Ledinek Lozej
designed based on the findings of the household engineers and the consequent responses 
of the producers of kitchen furnishings, i.e. in the context of market-consumer dialectics 
between promoters, producers, advertisers and consumers, the transformation of the kitchen 
in Europe was mainly advocated by the avant-garde in architecture and design, and was in 
practice facilitated by social housing construction. In the 1920s the entire European avant-
garde in architecture and design thus occupied itself with the layout of kitchens, which then 
became the starting point of rationalisation and the anchorage of modernism in the residence. 
One of the most resounding architectural and design solutions in the 1920s was the so-called 
Frankfurt kitchen, a functionally specialized kitchen, designed for a workers housing estate by 
the Austrian architect Margharete Schütte-Lihotzky. The Frankfurt kitchen was presented in an 
exhibition in Stockholm in 1930, where it was well received, and influenced the later Swedish 
kitchen design. Swedish kitchens started to spread standardized fitted kitchens among the wider 
layers of the population. The so-called Swedish kitchen became the prototype of the layout of 
the kitchen space and its furnishings in the industrialized countries of the second half of the 
20th century. It was challenged only by a concept from the 1980s, which changed the kitchen 
into a venue with a multifunctional table as its centre. If, as part of the modernist paradigm, 
the kitchen was the installation and technical centre of a home, connected to the outside world 
with energy and communication infrastructure, the post-modern living kitchen again became 
the household’s social centre. 
The findings of the American household engineers, the European avant-garde in architecture, 
and Swedish design were reflected in the theory and practice of architecture in Slovenia. The 
concept of a working kitchen with fitted furnishings greatly spread after the Second World War. 
It was promoted by the architect Branka Tancig from the Institute of Household Advancement. 
An empirical survey in Gori{ko established that the residents accepted some individual elements, 
e.g. fitted kitchen furnishings, but were either opposed to others, e.g. working kitchens and 
kitchen niches, or adapted them in line with their routine living practices. This confirmed that 
the spatial ideas of architects and designers differed from the spatial practices of the residents.