DOLENJSKI LIST - št. 10 (1389) - 28. februarja 1976 STRAN 29
SKUPSCINSKI	za občine ČRNOMELJ,
BPBHHHBBHHHMHHMniflnvnBHHHffi	KOČEVJE, KRsKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XIII. Novo mesto, 28. februarja 1976	Št. 6
OBČINA ČRNOMELJ:
54.	Odlok o davkih občanov občine Črnomelj
55.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in stroških	komunal-
nega urejanja stavbnih zemljišč
OBČINA KOČEVJE:
56. Sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo doma šole za medicinske sestre in študentskega doma v Ljubljani
OBČINA METLIKA:
57. Odlok o davkih občanov občine Metlika
OBČINA NOVO MESTO:
58.	Odlok o davkih občanov
59.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka	o poseb-
nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
60. Popravek odloka št. 279
OBČINA RIBNICA:
61. Samoupravni sporazum o načinu združevanja, uporabe in upravljanja sredstev za financiranje programov KS, namenjenih za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine R.ibnica za leto 1976 ter za izvajanje nalog, kijih
imajo KS pri uveljavljanju delegatskih odnosov v občini
Sklep o soglasju k cenam storitev za Komunalno podjetje Hydrovod Kočevje—Ribnica
63. Sklep o uskladitvi proračuna občine Ribnica za leto 1975
64. Popravek odloka št. 35
OBČINA TREBNJE:
65. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o povračilu stroškov in nagradah sodnikom porotnikom občinskega sodišča Trebnje
OBČINA ČRNOMELJ:
66. Odlok o določitvi delovnega časa in uradnih ur v upravnih organih občinske skupščine Črnomelj
67. Odlok o povračilu stroškov in nagradah sodnikom-porotnikom občinskega sodišča v Črnomlju
OBČINA KOČEVJE:
68. Odlok o medobčinskem sodelovanju na področju splošnega ljudskega odpora
OBČINA NOVO MESTO:
69. Odlok oi ustanovitvi občinskega štaba teritorialne obrambe občine Novo mesto
VSEBINA
62.
Občina Črnomelj
54.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Ur. 1. SRS št. 21/74 in 39/74), 2. člena zakona, o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno-polatičnih skupnostih (Ur. 1. SRS št. 39/74) ter na podlagi 176,. člena statuta občine Čmomedj (SDL, št. 20/74) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. 2. 19'76 sprejela
ODLOK 'o davkih občanov občine Črnomelj
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
V občini Črnomelj se uvaja oib veznost plačevanja davkov, Id so po zakonu dohodek občine.
Davki se odmerjajo, plačujejo in izterjujejo po določbah za-
kona o davkih občanov in po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na njihovi podlagi.
2. člen
Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonih.
Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati po svoji gospodarski moči.
3. člen
Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku, so:
1. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti;
2. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti;
3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev;
4. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravir;, patentov in tehničnih izboljšav;
5. davek na dohodek od premoženja;
6. davek od premoženja;
7. davek na dobitke od iger na srečo.
4. člen
Zavezanc i davka od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, zavezanci davka od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja i ntelektualnih storitev, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig po zakonu o davkih občanov, morajo voditi knjigo prejemkov in izdatkov. Zavezanci, ki opravljajo razrez lesa, morajo vo,diti tudi žagarski dnevnik.
Glede vrste in načina vodenja t.e evidence se uporabljajo določbe 3. odstavka 23. člena! zakona o davkih občanov.
Davčna uprava lahko zavezance, ki so stari nad 65 let (moški) oz. nad 60 let (ženske) in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih, na njihovo pismeno zahtevo oprosti vodenje predpisane poslovne knjige. Davčna uprava lahko oprosti te obveznosti tudi zavezance, ki se ukvarjajo z obrtjo, ki izumira (kovaštvo, kolarstvo, mlinarstvo, čevljarstvo).
Davčna uprava lahko na prošnjo oprosti od vodenja evidence o dohodkih in izdatkih zavezance iz 1. odstavka tega člena, če so za to kakšni drugi upravičeni razlogi (socialni, zdravstveni).
II. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5. člen
Za odmero davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se območje občine Črnomelj razdeli v III. in IV. skupino katastrskih občin, III. skupina pa se razdeli še v dve skupini in sicer:
— na skupino III. a in
— na skupino III. b.
1. V III. a skupino spadajo katastrske občine: Črnomelj, Dobliče, Dragatuš, Golek, Gradac, Griblje, Krasinc, Loka, Petrova vas, Talčji vrh, Tanča gora in Zastava.
2. V III. b skupino spadajo katastrske občine: Belčji vrh, Brezje pri Vinjem vrhu, Buto-raj, Črešnjevec, Hrast pri Vinici, Kot pri Semiču, Mavrlen, Nova
/
lipa, Semič, Sodji vrh, Stara lipa, Štrekljevec, Tribuče, Uča-kovci, Vinica in Vinji vrh.
3. V IV. skupino spadajo katastrske občine: Adlešiči, Bedenj, Bukova gora, Bojanci, Blatnik, Črmošnjice, Damelj, Dolenja Podgora, Golobinjek, Kleč, Marindol, Preloka, Pribi-šje, Planina, Radenci, Sinji vrh, Sodevci, Stari trg, Štale in Zu-niči.
Davek se odmeri po stopnji, ki velja za katastrsko občino, v kateri ima zavezanec pretežno višino KD od negozdnih površin.
6. člen
Davek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje po naslednjih stopnjah:
1. Od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč:
— v skupini III/A po stopnji - 20%
— v skupini Ill/b po stopnji - 18%
— v skupini IV po stopnji — 11 %.
2. Stopnja davka od kmetijstva. ki odpade na osebni dohodek iz gozda, znaša 22 % od vrednosti lesa, določenega za posek v letu, za katerega se davek odmerja.
Zavezanci davka od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti. ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, plačujejo poleg davka po 1. odstavku tega člena še davek po stopnji 24 % od KD negozdnih zemljišč in od dohodkov iz gozda.
7. člen
Občinskega davka od osebnega dohodka'iz kmetijske dejavnosti so oproščeni davčni zavezanci, katerih letni KD od negozdnih površin ne presega 500,- din in če se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.
Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni tudi davčni zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebnq slabi, če letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 3.000,— din in če se tem zavezancem odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov. Za višinske kraje v smislu 2. odstavka tega člena se štejejo naslednji kraji (vasi in zaselki):
Bojanci, Marindol, Miliči, Paunoviči, Grič, Mavrlen, Deči-ne, Dol. Radenci, Bistrica, Stražnji Vrh, Gornji Radenci, Sred. Radenci, Brezje pri Rožnem dolu, Gaber, Gor. Laze, Hrib pri Rožnem dolu, Potoki, Prelogi, Pribišje, Vrčice, Rožni dol, Sela pri Vrčicah, Vrh, Damelj, Breg, Dalnje njive, Draga,
Gorica, Sinji vrh, Špeharji, Ko-vačji grad, Vukovci, Gradnik, Praproče, Sodji vrh, Brezova reber, Maline, Doblička gora, Rodine, Naklo, Rožič vrh in Za-pudje.
8. člen
Začasno so oproščeni davka od kmetijske dejavnosti dohodki zemljišč:
1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami davčnega zavezanca postala uporabna — za 10 let;
2 na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto, če je zasajena površina velika najmanj 0,20 ha - za 6 let;
3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi:
a) nizko-debelni (jablane, hruške, višnje, marelice, slive), če je zasajeno najmanj 0,15 ha površine - za 5 let,
b) visoko-debelni in nasadi debeloplodne leske, če je zasajeno najmanj 0,20 ha - za 10 let.
višina vloženih sredstev
Začasna oprostitev se prizna na pismeno vlogo zavezanca, če so dela opravljena po strokovnih navodilih in pod nadzorstvom, kmetijske strokovne službe (vlogi je priložiti še potrdilo).
9. člen
Zavezancem davka od kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospo darskih prostorov v turistične namene ter so kmetijsko zdravstveno zavarovani, se prizna posebna olajšava za:
preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene, graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za preusmerjanje gospodarstva za živinorejsko proizvodnjo, za uvedbo pašno— košnega sistema, za agro in hidro melioracije in ureditev zemljišč ter za nabavo posameznih strojev in kmetijske opreme. Olajšava se prizna od odmerjenega davka po 1. odstavku 6. člena tega odloka glede na višino vloženih sredstev in sicer:
znižanje od odmerjenega davka
nad	do		
5.000	20.000	50%	2 - letno
20.000	50.000	50%	3 — letno
50.000	80.000	80%	3 - letno
80.000	120.000	80%	4 — letno
120.000		100%	4 — letno.
Zavezancem davka od kmetijstva, kateri niso kmetijsko zdravstveno zavarovani, se olaj šava prizna v višini 50%, ugo tovljene po prejšnjem odstavku
Olajšava se prizna na zave zančevo vlogo, kateri je potreb no za vložena sredstva po 2. od stavku priložiti ureditveni program, potrjen od kmetijske strokovne službe, in izjavo tega organa, da so bila dela opravljena pod strokovnim nadzorstvom oziroma ustrezno dokumentacijo o višini vlor.enih sredstev po programu kmetijske strokovne službe. Olajšavo za sredstva, vložena v tekočem letu, lahko uveljavlja zavezanec do 15. februarja po preteku leta, v katerem je davek odmerjen. C e je zahtevek vložen pozneje, se olajšava za preteklo obdobje ne prizna.
Če upravičenec priznane olajšave po tem členu odtuji nabavljene stroje ali kmetijsko opremo ali so mu prenehali pogoji, pod katerimi mu je bila priznana olajšava, ta olajšava preneha v letu odtujitve oziroma, ko izgubi pogoje.
Pred iztekom amortizacijske dobe za kmetijske stroje in opremo, se olajšavo ne more priznati pri ponovni nabavi enakih vrst strojev ali opreme. Amorti-
zacijska doba se ugotavlja na način, ki velja za vrednotenje in po stopnjah amortizacije osnovnih sredstev v lasti občanov.
10. člen
Zavezanci, ki se organizirano bavijo z vzrejo drobnih živali ali drugo intenzivno kmetijsko dejavnostjo (razen vinogradništva) in se jim ne odmerja prispevek iz zdravstvenega zavarovanja kmetov, plačujejo davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku do osnov 10. člena zakona o davkih občanov po stopnji 18%.
Stopnja davka iz kmetijske dejavnosti, ki se plačuje od osnov, ki presegajo dohodke 10. člena zakona o davkih občanov, znašajo:
11. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, katerih družinski člani obiskujejo šolo za kmetovalce, se prizna olajšava 1.000,— din.
Priznanje olajšave uveljavlja zavezanec s pismeno vlogo, h kateri mora priložiti dokumentacijo, s katero dokazuje uspešno šolanje otrok. Olajšava se lahko uveljavlja do konca koledarskega leta za preteklo šolsko leto in se upošteva v tekočem letu.
12. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je priznana invalidnost, se prizna olajšava od odmerjenega občinskega davka od kmetijstva v odstotku stopnje invalidnosti s tem, da se upošteva invalidnost nad 40 %.
Olajšave po tem členu ne pripadajo zavezancem, ki imajo poleg dohodkov od kmetijstva še dohodke od delovnega razmerja ali pokojnine. O stopnji invalidnosti mora koristnik olajšave predložiti davčnemu organu potrdilo od ustrezne zdravstvene komisije.
I
13. člen
Škodo, nastalo zaradi izrednih dogodkov, ki je osnova za priznanje olajšave po zakonu o davkih občanov, oceni posebna komisija, ki jo imenuje IS skupščine občine.
III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
14. člen
Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski pok lic in presegajo dohodek v višini, ki ga določa 10. člen zakona o davkih občanov, plačujejo davek po naslednjih davčnih stopnjah:
če znaša presežek davčne osnove din
nad do	stopnja
10.000	25%
10.000	20.000	30%
20.000	30.000	35 %
30.000	50.000	39 %
50.000	100.000	43%
100.000	150.000	46%
150.000	200.000	48%
200.000	50%
osnova din
do
od
od
od
od
od
od
10.000 /0.000 do 2*9.000 do 30'.000 do 40.«000 do 60.G'00 do 80.000 do
20.000
30.000
40.000
60.000 80.000
100.000
nad lOO.OvOO
stopnja
18%
22%
26%
29%
32%
34%
36%
37%.
Občani, katerim opravljanje obrtne ali druge gospodarske dejavnosti ni glavni poklic in se jim odmerja davek po deja.n-skem dohodku, plačujejo do višine dohodkov po 10. členu zakona o davkih občanov poseben davek po stopnji 30 % nad višino tega dohodka, pa se za
obdavčitev uporablja progresivna lestvica iz prvega odstavka tega člena.
15. člen
Zavezancem se ne odmeri davek od obrtnih dejavnosti po letu, ko dopolnijo 65 let (moški) oz. 60 let (ženska), če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih in ne presegajo 10.000 din celotnega dohodka.
16. člen
Višina pavšalnega letnega zneska davka od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti je odvisna od vrste obrtnih dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec, delovne sposobnosti zavezanca, kraja, kjer ima zavezanec delavnico, od tega. če ima dejavnost sezonski značaj in če opravlja dejavnost pretežno s fizično silo ter od predvidenega dohodka.
Zavezancem davka iz obrtne dejavnosti, katerim opravljanje takih dejavnosti ni glavni poklic, se po navedenih merilih ugotovljen pavšalni letni znesek davka poveča za 50 %.
17. člen
Posebna olajšava po določbah 82. člena zakona o davkih občanov se prizna zavezancem, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, razen avtoprevoznikov in zavezancem, ki opravljajo storitve z gradbeno mehanizacijo, če vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme.
Olajšava se prizna na pismeno vlogo upravičenca v letu, v katerem je naložba izvršena. Vlogi mora biti priložena dokumentacija o višini vloženih sredstev.
18. člen
Občanom, ki na osnovi predpisanega dovoljenja začnejo prvikrat opravljati redno obrtno ali gostinsko dejavnost, se prizna naslednja olajšava:
1. storitvena obrtna dejavnost, razen gradbene mehanizacije in avtoprevozništva, se oprosti plačila davka za prvih dvanajst mesecev;
2. za gostinstvo se odmerjeni davek za prvih dvanajst mesecev zniža za 50 %.
Ta olajšava ne velja za prenos obrti. Za prenos obrti se po tem členu šteje:
- nasledstvo po starših, če izpolnjujejo pogoje po zakonu
o	obrti,
— prehod iz popoldanske obrti na redno obrt, če je obrtnik opravljal popoldansko obrt več kot eno leto.
Olajšava po tem členu ne pripada zavezancem, ki so že opravljali obrtno ali drugo po-
poldansko dejavnost v drugi občini, ali če je zavezanec nasledil obrtno delavnico, gostišče ali osnovna sredstva drugih gospodarskih dejavnosti.
Zavezanec, kateremu se prizna olajšava po 1. in 2. točki 18. člena, mora opravljati obrtno ali gostinsko dejavnost vsaj še toliko časa, za kolikor časa mu je bila priznana olajšava. V primeru odjave opravljanja obrtne ali gostinske dejavnosti pred potekom tega časa se znesek znižanega davka pripiše in izterja.
19. člen
Davka od storitvenih obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka so oproščeni dohodki, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev krajevnim skupnostim, dohodki, ki jih prejmejo posamezniki za prevoz mleka, pluženje snega in od domače obrti (pisanice, vezenine, izdelovanje lutk) ter od prevoza smeti in od dohodkov, la jih dosegajo občani kot zbiralci odpadnega materiala.
20. člen
Davek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka sc plačuje po naslednjih stopnjah (davek po odbitku);
Stopnja
1. od dohodkov raznašal-cev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in plačil pri športnih napovedih ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije, ipd., od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del o pretežni uporabi lastne telesne moči, od tovoijenja in vleke lesa z delovno živino —
10%
2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti -
20%
3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o de-
lu, sklenjeni v skladu s predpisi o medsebojnih razmeijih v združenem delu, če ne gre za dohodke o davkih občanov —
25%
IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
21. člen
Zavezanci davka od osebnega
dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega
25.000,- din in ne zaposlujejo tuje delovne sile, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, ki ne more biti nižji od 500,-din in ne višji kot znaša po veljavni davčni stopnji odmerjeni davek od dohodka 25.000 din.
22. člen
Občani, katerim opravljanje intelektualnih ali drugih negospodarskih storitev ni glavni poklic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo občinski davek od osnov do višine dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov (Ur.
1.	SRS, 21/74 in 39/74), po stopnji, ki znaša 30 %.
23. člen
Občani, ki opravljajo intelektualne in druge negospodarske storitve kot glavni ali postranski poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz
10.	člena zakona o davkih občanov po stopnjah iz 14. člena tega odloka.
24. člen
Občinski davek od osebnega
dohodka iz intelektualnih storitev od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani, ki organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam priložnostno opravljajo storitve ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih ter občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebniku, po davčni stopnji 25 %.
V.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
25. člen
Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic od vsakega posameznega dohodka se plačuje po stopnji 20 %.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se plačuje davek po stopnji 35 % od osebnega dohodka iz avtorskih pravic:
1. doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafllmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del;
2. od reklamnih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del;
3. artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno — glasbenih prireditvah;
4. izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Če se osebni dohodek od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ustvarja v organizaciji strokovnih ali poslovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se plačuje davek po stopnji 20%.
Občinski davek iz osebnega dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se ne plačuje.
26. člen
Če nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti, ali pa le za obrtno dejavnost, odloči o tem komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine.
VI.	DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA
27. člen
Davek na dohodek od premoženja se plačuje po stopnjah, določenih v 14. členu tega odloka.
28. člen
Davek na dohodek od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin, katerih prometna vrednost znaša več kot 20.000 din.
Ta davek se ne plačuje, če so pretekla več kot tri leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena.
29. člen
Od celotnih dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60% stroškov; od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in vikend hišic, pa se prizna 30% stroškov za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo.
Od celotnih dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se odštejejo stroški v višini 60 %.
30. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek na dohodek od premoženja ne plačuje, če ti celotni dohodki ne presegajo 3.000 dinarjev letno.
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko študentske organizacije, turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ali na drug organiziran način, se prizna posebna olajšava v višini 50%.
Priznanje olajšave po 2. odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto, kateri mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob. Če davčni organ ugotovi, da je zavezanec oddajal sobe tudi na kak drug način, se omenjena olajšava ne prizna.
VII.	DAVEK OD PREMOŽENJA
31. člen
Davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo:
1. stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže,
2. tovorna cestna in priklopna, kombi vozila in tovorne tricikle,
3. gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,5 ha ob pogojih, določenih v drugem odstavku 134. člena zakona o davkih občanov.
32. člen
Zavezanec za davek od stavb,
delov stavb, stanovanj in garaž (v nadaljnjem besedilu stavbe) je lastnik oziroma uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem.
Osnova za davek je vrednost stavbe, ki se ugotovi po merilih in na način, določen s tem odlokom.
33. člen
Vrednost stavbe se ugotovi
po naslednjih merilih in načinu:
— po poprečni gradbeni ceni za l(en)m koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti,
— po gradbeni izvedbi stavbe,
— po letu gradnje oziroma letu rekonstrukcije in obsegu rekonstrukcije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe.
Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinj, hodnikov, vež, stopnišča, kopalnic, stranišč, lož, balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, ga-
raž in drugih zaprtih prostorov stavbe.
34. člen
Glede na gradbeno izvedbo se na vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, določene v 40. členu in ob upoštevanju določb 35. člena, uporabi količnik:
— ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi — količnik
1,00
— ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni — količnik 0,90
— ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, stropi leseni - količnik 0,70
— ob izvedbi, pri kateri je predelno zidovje, stropi leseni
-	količnik 0,60.
Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene po 1. odstavku tega člena, se zmanjša:
— pri kletnih prostorih za -75 %
— pri ložah za - 30 %
— pri balkonih za - 75 %
— pri mansardnih prostorih za - 20 %
— pri garažah, kot samostojnih gradbenih objektih za — 50%.
Vrednost 1 m2 koristne površine poslovnih prostorov, ugotovljene po 1. odstavku tega člena, se poveča za 20 % ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt.
Površine nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo.
35. člen
Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Rossovi formuli in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb ter se je ne spreminja, razen v primerih iz 37. člena tega odloka.
Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov. Davek od stavb se odmerja vnaprej.
36. člen
Davčni zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom opravili rekonstrukcije ali dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb, ali so šele postali davčni zavezanci od novo zgrajenih stavb, so dolžni vložiti davčno napoved najkasneje do 31. januarja po preteku
leta, ko je bila opravljena rekonstrukcija oziroma ko so stavbo pričeli uporabljati.
Obrazec davčne napovedi predpiše davčna uprava.
37.	člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od premoženja, se spremeni, ko se je gradbena vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine v primerjavi z vrednostjo iz leta 1975 povečala za več kot 20 %.
V	takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe (amortizacija) in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v naslednjih letih.
Za stanovanjske ali gradbene zadeve pristojni upravni organ občinske skupščine mora vsako leto do 3. januarja za preteklo leto predložiti davčni upravi podatke o poprečni gradbeni ceni za 1 m2 koristne stanovanjske površine brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišč.
38.	člen
Davka od stavb so oproščeni zavezanci:
— ki so že oproščeni po 141. in 142. členu zakona o davkih občanov (Ur. 1. SRS, št. 21/74 in 39/74),
— katerih mesečni osebni dohodki iz vseh virov na družinskega člana ne presegajo 800,00 din,
— katerih stavbe so v krajih, ki so po odloku o urbanističnem programu občine Črnomelj ne urejajo z urbanističnim ali zazidalnim načrtom.
Za osebni dohodek od kmetijske dejavnosti se šteje petkratni katastrski dohodek.
Oprostitve po tem členu se ne priznajo lastnikom stavb, delov stavb, stanovanj ali garaž, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo za počitek ali oddih in rekreacijo ter poslovni prostori.
V	primeru, ko je lastnik take stavbe zavezanec za plačilo prispevka za kmetijsko zdravstveno zavarovanje, se ga oprosti plačila davka od stavb iz prejšnjega odstavka. Ne vrednoti se prostorov, ki služijo za spravilo vina, orodja in inventarja.
39.	člen Davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
- od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž - 0,15 %
- od poslovnih prostorov -
0,20 %
- od počitniških hišic -
0,30 %.
40. člen
Povprečna gradbena cena za
1	m2 koristne stanovanjske površine ugotovljene v letu 1975 znaša 3.900 din. Po tej gradbeni ceni ugotovljena vrednost stavbe je podlaga za izračun davčne osnove za leto 1976.
41. člen
Občinski davek za določene
premoženjske predmete se plačuje na tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi vozila v teh-le letnih zneskih:
1. za tovorna vozila (tovornjaki ali lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov glede na nosilnost:
do 3 tone	1.000 din
od vsake začetne tone, od 3 do 4 tone 5.000 din od 4 do 5 ton	8.000 din
nad 5 ton 8.000 din + 4.000 din za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti.
2. Za delovna vozila - ne glede na nosilnost in težo -120 din
5.	Za delovne priklopnike — glede na nosilnost in težo - 60 din
4. Za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki tega člena:
5. Za vlečna motorna tovorna vozila:
a)	za traktorje:
do 25 KM	120	din
nad 25 do 40 KM	170 din
nad 40 do 63 KM	220 din
nad 63 KM	270	din
b) za vlečna vozila s polpri-klopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki tega člena.
6.	a) za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja:
ccm	din
nad	125 do	250	30
nad	250 do	500	40
nad	500 do 1000	50
nad 1000	60
b) za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 dinarjev več.
7. Za kombi vozila — glede na delovno prostornino motorja
in sicer:
ccm	din
do 900	500
nad 900 do 1350	800
nad 1350 do 1800	1.100
nad 1800 do 2500	1.400
nad 2500 do 3100	1.700
nad 3100	2.000
Zavezancu, ki takšno vozilo iz točke 7. uporablja izključno le kot pomoč pri opravljanju
redne obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, se odmerjeni davek zniža za 50 %.
42. člen
Od gozdnih zemljišč se plačuje davek v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.
VIII. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
43. člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10%.
IX. ODLOG PLAČILA IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKOV
44. člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
1. če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog ali obročno plačevanje se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane te dohodke, vendar največ za 12 mesecev;
2. če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati dela, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za 6 mesecev. Odlog ali obročno plačevanje se lahko prizna tudi zaradi smrti v ožji zavezan-čevi družini.
Za čas, ko'je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila po 1. točki tega člena. Pri zavezancih iz kmetijstva se zamudne obresti v primeru odloga plačila ne zaračunavajo.
X. POROŠTVO
45. člen
Davčna uprava sme zahtevati od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti v primeru, če ne poravna svoje obveznosti v šestih mesecih od dneva, ko je zapadlo v plačilo.
Poroštvo obsega overjeno pismeno izjavo dveh občanov, ki imata osebne dohodke od rednega delovnega razmerja ali pokojnine ali posedujeta nepremičnine.
Ti dohodki ali nepremičnine pa ne smejo biti obremenjeni z več kot 10% osebnih dohodkov, pokojnine oziroma vrednosti nepremičnin.
V	poroštveni izjavi mora biti naveden znesek dolga, za kate-
rega se daje poroštvo ter datum, do kdaj mora zavezanec poravnati svoj dolg, ker se od tega datuma dalje realizira izdano poroštvo.
XI. KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE IZVORA PREMOŽENJA
46. člen
Občani so dolžni na javni poziv občinske skupščine predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve pod pogoji, določenimi na podlagi medsebojnega dogovora občinskih skupščin.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen za odločanje o odpisu davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah na podlagi 225. člena zakona o davkih občanov.
Izvršni svet skupščine občine lahko naloge iz prejšnjega odstavka tega člena zaupa komisiji ali odboru, ki ga sam imenuje.
48. člen
Davčni zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta, če ni z zakonom drugače določeno.
49. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list št. 9/73) z vsemi njegovimi spremembami in dopolnitvami (Skupščinski Dolenjski list št. 2 in 10/74 ter 5/75).
50. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
Številka: 422-47/76
Datum: 19. 2. 1976
Predsednik občinske
skupščine Črnomelj: dipl. ing. Martin Janžekovič, 1. r.
55.
Na podlagi 42. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) ter v zvezi s 168. členom statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne 19. 2. 1976 sprejela
ODLOK o poprečni gradbeni ceni in stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč
1. člen
S tem odlokom se določijo merila za določanje odškodnine za razlaščena in nacionalizirana stavbna zemljišča na območju urbanističnega načrta za mesto Črnomelj, urbanističnega načrta Semič in zazidalnih načrtov za Vinico v smislu 42. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS št. 27/72).
2. člen
Poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč sta osnovna elementa za izračun odškodnine, in znašata:
a) poprečna cena za m2 uporabne tlorisne površine
— za območje mesta Črnomelj	2.920,00	din
— za območje
Semiča	2.381,00 din
— za območje
Vinica ,	2.381,00	din
b) poprečni stroški urejanja za m2 uporabne tlorisne površine za zemljišče na območju urbanističnega načrta za Črnomelj in Semič ter zazidalnih načrtov za Vinico znašajo 30% od vrednosti 1 m2 te površine.
Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 4 % od vrednosti zgradbe.
3. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 2, dne 16. 1. 1975.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 351-44/76
Črnomelj, 19. 2. 1976
Predsednik skupščine občine Črnomelj: dipl. ing. Martin Janžekovič, 1. r.
Občina Kočevje
56.
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST KOČEVJE Predsednik skupščine Številka: 41/76 Datum: 20. 2.1976
Na podlagi 9. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo doma šole za medicinske sestre in
študentskega doma v Ljubljani, izdajam naslednji
sklep:
1. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo doma šole za medicinske sestre in študentskega doma v Ljubljani je veljaven, ker ga je v skladu z 9. členom samoupravnega sporazuma sklenilo 81 odstotkov delovnih ljudi, zaposlenih v občini Kočevje, kar predstavlja več kot 2/3 delovnih ljudi in je s tem izpolnjen pogoj za veljavnost samoupravnega sporazuma.
Z dnem objave nastanejo za udeležence vse pravice, obveznosti in odgovornosti, ki so s sporazumom dogovorjene.
2. S sporazumom dogovorjena sredstva se združujejo pri izobraževalni skupnosti Kočevje na posebnem računu: „za izgradnjo dijaških in študentskih domov,“ številka: 51300-842-016-52326
3. Seznam podpisov pooblaščenih oseb temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti o sklenitvi samoupravnega sporazuma je arhiviran pri izobraževalni skupnosti Kočevje.
Predsednik skupščine:
BRANKO MARINClC, 1. r.
Občina Metlika
57.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 21/74) in 219. in 246. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne
13.	februarja 1976 sprejela
ODLOK o davkih občanov občine Metlika
1. člen
Davki se v občini Metlika plačujejo po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na njihovi podlagi.
2. člen
Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonih.
Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati po svoji gospodarski moči.
3. člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
2. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti,
3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
4. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic,
5. davek na dohodek od premoženja,
6. davek od premoženja,
7. davek na dobitke od iger na srečo.
I.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
4. člen
1. Zavezanci, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje, plačujejo davek:
a) od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč
— v III, a skupini po stopnji 20%
— v III. b skupini po stopnji
17%
— v IV. skupini po stopnji
12%
b) od vrednosti lesa, določenega za posek, ki predstavlja osebni dohodek od gozda, po stopnji 22 %.
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, plačujejo poleg davka po 1. odstavku tega člena še davek po stopnji 24 % od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč in od dohodkov iz gozdov.
3. Kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, plačujejo davek po stopnji, določeni v I. točki tega člena.
Območje občine se razvrsti v
III.	in IV. skupino katastrskih občin, III. skupina pa se razdeli še v dve podskupini, in sicer na podskupino a in podskupino b.
V III. skupino spadajo katastrske občine:
a) Krasinec, Metlika, Podzemelj, Primostek in Rosalnice;
b) Božakovo, Bušinja vas, Dobravice, Drašiči, Grabrovec, Gradac, Lokvica, Radoviči in Slamna vas.
V IV. skupino spadajo katastrske občine:
Bojanja vas, Dole, Hrast pri Jugorju, Radoviča in Sekuliči — del.
Davek se odmeri po stopnji, ki velja za katastrsko občino, v kateri ima zavezanec pretežno višino katastrskega dohodka od negozdnih površin.
5. člen
Poleg oprostitev, določenih z zakonom o davkih občanov, so
oproščeni občinskega davka iz kmetijstva tudi zavezanci, katerih letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 500 din, če se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.
Davka iz kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 3.000 din in če se tem zavezancem odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.
Za višinske kraje v smislu 2. odstavka tega člena štejejo: Bereča vas, Bojanja vas, Božič vrh, Brezovica, Dole, D. Suhor, G. Suhor, Drage, Dragomlja vas, Hrast, Jugorje, Krašnji vrh, Krmačina, Mačkovec, Malo Lešče, Radoši, Radoviča, Rakovec, Ravnaci, Sela pri Jugoiju, Škemljevec, Vidošiči in Železniki.
Do oprostitve davka iz kmetijstva iz 2. odstavka tega člena so opravičeni ti^di zavezanci, katerih pretežni del zemljišč, računano po višini katastrskega dohodka, leži v navedenih višinskih krajih, ne glede na kraj bivališča zavezanca.
6. člen
Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč:
1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami davčnega zavezanca postala uporabna za 10 let,
2. na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto, če je zasajena površina velika najmanj 0,20 ha, za 8 let,
3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki:
a) nizkodebelni (jablane, hruške, breskve, marelice in rib*z), če je zasajeno najmanj
0,15 ha, za 5 let,
b) visokodebelni (jablane, hruške, češplje, slive, češnje, višnje in orehi), če je zasajeno najmanj 0,25 ha, za 10 let.
Olajšave po tem členu se priznajo na prošnjo zavezanca in sicer s pogojem, da so dela opravljena po strokovnih navodilih kmetijskih strokovnih služb, za vinograde pa še posebej, da je delo opravljeno v skladu z odlokom o osnovnih pogojih za načrtno obnovo vinogradov v občini Metlika (Skupščinski Dolenjski list št. 9/70).
7. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, ter zavezancem davka iz kmetijstva, ki se jim odmerja
prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in nabavljajo kmetijske stroje ter opremo, se prizna posebna olajšava v višini 20 % od zneska vloženih sredstev s tem, da olajšava:
1. za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij za preusmeritev na živinorejsko proizvodnjo, za uvedbo pašno košnega sistema, za izvedbo melioracij in ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov ne more znašati več kot znaša 5-letna odmera davka od kmetijstva;
2. za nabavo strojev in kmetijske opreme ne more znašati več kot znaša 3-letna odmera davka od kmetijstva.
Za zavezance davka od kmetijstva, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmeta, znaša ta olajšava 40 % od ugotovljene olajšave po
11.	odst. tega člena za posamezno leto.
Olajšava se prizna na posebno zavezančevo vlogo, ki mora biti vložena do 15. februaija za preteklo leto. Vlogi je potrebno priložiti:
— za vložena sredstva v preusmeritev kmetijskega gospodarstva ureditveni program, ki ga je potrdil za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ, in dokazila o višini vloženih sredstev;
— za vložena sredstva samo v nabavo strojev in kmetijske opreme, dokazila o vloženih sredstvih;
— za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov
v	turistične namene pogodbo o oddajanju turističnih sob, sklenjeno s turistično ali gostinsko organizacijo in dokazila o višini vloženih sredstev.
Olajšava se prizna v letu, v katerem je bila naložba izvršena ter se obračuna glede na višino priznane olajšave v tekočem in naslednjih štirih oz. dveh letih. Če vloga ni pravočasno vložena, se za pretekli čas oprostitev skrajša.
Če upravičenec priznane olajšave po tem členu odtuji nabavljene stroje in kmetijsko opremo ali druga sredstva, za katera je priznana olajšava, ta olajšava preneha že v letu odtujitve.
8.	člen
Zavezanci, ki se organizirano bavijo z vzrejo drobnih živali ali z drugo intenzivno kmetijsko dejavnostjo (razen vinogradništva) in se jim ne odmerja prispevek iz zdravstvenega zavarovanja kmetov, plačujejo davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku od osnov 10. člena za-
kona o davkih občanov po stopnji 18 %.
Stopnje davka iz kmetijske dejavnosti, ki se plačuje od osnov, ki presegajo dohodke
10.	člena zakona o davkih občanov, znašajo:
osnova din	stopnja
do 10.000	18%
od	10.000 do	20.000	22%
od	20.000 do	30.000	26%
od	30.000 do	40.000	30%
od	40.000 do	60.000	32%
od	60.000 do	80.000	34%
od	80.000 do	100.000	36%
nad 100.000	37%
9.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, katerih družinski člani obiskujejo šolo za kmetovalce, se prizna olajšava 1.000 din.
Priznanje olajšave uveljavlja zavezanec s pismeno vlogo, h kateri mora priložiti dokumentacijo, s katero dokazuje uspešno ^olanje otrok. Olajšava se lahko uveljavlja do konca koledarskega leta za preteklo šolsko leto in se upošteva v tekočem letu.
10.	člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je priznana invalidnost, se prizna olajšava od odmerjenega občinskega davka od kmetijstva v odstotku stopnje invalidnosti s tem, da se upošteva invalidnost nad 50 %.
Olajšave po tem členu ne pripadajo zavezancem, ki imajo poleg dohodkov od kmetijstva še dohodke od delovnega razmerja ali pokojnine.
11.	člen Škodo, nastalo zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki je osnova za priznanje davčne olajšave po zakonu o davku občanov, oceni posebna komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine.
II.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA	OPRAVLJANJA
OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
12.	člen Davek iz obrtne dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo dohodek, ki se šteje za osebni dohodek po naslednjih stopnjah:
STRAN 34 DOLENJSKI LIST - št. 10 (1389) - 28. februaija 1976
od presežka din	stopnja
do 10.000	25%
od 10. 000 do 20.000	30%
od 20.000 do 30.000	35 %
od 30.0v00 do 50.000	39%
od 50.0G'0 do 100.000	43%
od 100.000 do 150.000	46 %
od 150.000 do 200.000	48%
nad 200.000	50	%
Zavezanci davka, katerim opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov v višini dohodka, ki se šteje za osebni dohodek, p'osebni občinski davek po stopnji 25 % nad višino tega dohodk a, pa se za obdavčitev uporablja progresivna lestvica iz 1. odstavka tega člena.
13. člen
Višina pavšalnega letnega zneska davka od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti je odvisna od vrste obrtnih dejavnosti, ki jo opravlja zavezan ec, delovne sposobnosti zavezanca, kraja, kjer ima zavezanec dela v-, nico, od tega, če ima dejavnost sezonski značaj in če opravljal dejavnost pretežno s fizično silo ter od predvidenega dohodka.
•
14. člen
Zavezancem se ne odmeri
davek iz obrtnih dejavnosti po letu, ko dopolnijo 65 let (moški) oziroma 60 let (ženske), če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih in ne presegajo 10.000 din celotnega dohodka.
15. člen
Davek iz obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po naslednjih stopnjah:
1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči in od tovarjanja in vleke lesa z delovno živino — 10 %
Davek po tej točki ne plačujejo občani, ki priložnostno zbirajo odpadni material.
2. Od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohod-
kov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti — 20 %
Davek po tej točki ne plačujejo občani, zasebni kmetje od dohodkov, ki jih dosežejo s prevozom mleka v zbiralnice mleka gospodarskih organizacij, s pluženjem snega in prevozom smeti ter fekalij.
3.	Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke 1. odstavka 76. člena zakona o davkih občanov — 25%
16. člen
Posebna olajšava po določbah 82. člena zakona o davkih občanov se prizna zavezancem, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, razen avtoprevoznikov in zavezancev, ki opravljajo storitve z gradbeno mehanizacijo, če vlagajo sredstva v obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme.
Olajšava se prizna na pisme-n o vlogo upravičenca v letu, v ka'terem je naložba izvršena. Vlogi mora biti priložena dokumentacija o višini vloženih
sreds.tev,
17. člen
Zavezancem, ki so pričeli z
obrtno illi drugo gospodarsko dejavnostj o in se zavežejo, da bodo najm anj 3 leta opravljali v občini to dejavnost kot glavni poklic, se prJzna naslednja olajšava:
1. za storitveno obrtno dejavnost se oprosti it>lačila davka za prvih 12 mesecev',
2. za gostinstvo in proizvodno obrt se odmerjeni davek za prvih 12 mesecev zn.iža za 50 %.
Ta olajšava se ne prizna zavezancem, ki se ukvarjajo z avtoprevozništvom, sto ritvami z gradbeno mehanizacijo in obrtno dejavnostjo kot postranskim poklicem.
Olajšava po tem členu tudi ne pripada zavezancem, ki s. o že opravljali obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost v dru;gi občini ali če je zavezanec nasledil obrtno delavnico, gostišče ali osnovna sredstva drugih gospodarskih dejavnosti.
18. člen
Zavezanci, ki niso dolžni
voditi poslovne knjige po zakonu o davkih občanov, morajo voditi evidenco o dohodkih in izdatkih. Glede vrste in načina vodenja poslovnih knjig se uporabljajo določbe 3. odstavka
23.	člena zakona o davkih občanov.
Zavezanci, ki opravljajo razrez lesa, morajo voditi tudi žagarski dnevnik.
Davčna uprava lahko zavezance, ki so stari nad 65 let (moški) oz. nad 60 let (ženske) in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih, na njihovo zahtevo oprosti vodenja predpisane poslovne knjige. Davčna uprava lahko oprosti te obveznosti tudi zavezance, ki se ukvarjajo z obrtjo, ki izumira (kovaštvo, kolarstvo, čevljarstvo, mlinarstvo itd.).
Izvršni svet skupščine občine oziroma organ, ki ga pooblasti, lahko na prošnjo oprosti od vodenja evidence o dohodkih in izdatkih zavezance iz 1. odstavka tega člena, če so za to kakšni drugi razlogi (socialni, zdravstveni) po kriterijih, ki jih sprejme.
III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
19. člen
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev po dejanskem dohodku se plačuje po določbah in stopnjah iz 12. člena tega odloka.
Zavezancem davka od intelektualnih storitev, katerim opravljanje takih storitev ni glavni poklic, se ugotovljeni pavšalni letni znesek poveča za 50%.
20. člen
Občinski davek iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po stopnji 25%.
IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
21. člen
Občinski davek od osebnega
dohodka iz avtorskih pravic po odbitku se plačuje od vsakega posameznega dohodka po stopnji 20 %.
Izjemno od določbe prejšnjega odstavka se ta davek plačuje po stopnji 35 % od naslednjih dohodkov iz avtorskih pravic:
1. od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filnAov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del,
2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del.
3. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah,
4. od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Davek od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav se ne plačuje.
22. člen
Če nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ždi pa le za obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine.
V.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA
23. člen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje po stopnjah, določenih v 12. členu tega odloka.
24. člen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin, katerih prometna vrednost znaša več kot 20.000 din.
Ne plača pa se, če so pretekla več kot tri leta od dneva pridobitve premičnine.
25. člen
Od celotnih dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60% stroškov; od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in vikend hišic se prizna 30 % stroškov za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo.
Od celotnih dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se odštejejo stroški v višini 60 %.
26. člen
Od celotnih dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek na dohodek od premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne presegajo 3.000 din na leto.
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko študentskih organizacij, turističnega društva, organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ali na drug organiziran način, se prizna posebna olajšava v višini 50%.
Priznane olajšave po 2. odst. tega člena lahko zavezanec uveljavi s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto, h kateri mora biti priložena dokumentacija, s
programu občine Metlika ne urejajo z urbanističnimi ali zazidalnimi načrti. Občinski davek od stavb se tudi ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb v urbaniziranem področju, pod pogojem, da so dohodki od kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodarstva.
Davka na dohodke od stavb so oproščeni tudi zavezanci, katerih mesečni osebni dohodek na družinskega člana ne presega 800 din. Taka oprostitev se prizna na vlogo zavezanca, ki mora predložiti dokazilo
o	višini družinskega dohodka, doseženega v zadnjih šestih mesecih.
Ne glede na določbe 1. in 2. odstavka tega člena se plačuje davek od premoženja od stavb in od stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih ali dajejo v najem.
34.	člen
Davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
— od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž - 0,10 %
— od poslovnih prostorov — 0,20 %
— od počitniških hiš —
0,30 %
a) za traktorje	din
do 25 KS	120
nad 25 KS-40 KS	170
nad 40 KS -	63 KS	220
nad 63 KS	270
b) za vlečna vozila s priklopnikom se plača dave k kot za tovorna vozila, navedena v 1. tč. tega člena.
5. Za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 k.g in z delovno prostornino mo torja:
ccm	din
nad 125 do	2.50	30,00
nad 250 do	5,00	40,00
nad 500 dc,	1000	50,00
nad 1000	60,00
Za tovorne tricikle z nosilnostjo na d 400 kg pa še 40,00 din več.
6. Zo kombije - glede na delovno prostornino motorja: ccm	din
do '900	500,00
nad 900 do	1350	800,00
narj 1350 do	1800	1.100,00
nad 1800 do	2500	1.400,00
rvad 2500 do	3100	1.700,00
nad 3100	2.000,00
Zavezancem, ki uporabljajo tako vozilo izključno za potrebe svoje obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, se ta davek zniža za 50 %.
7. Od gozdnih zemljišč se p plača davek v višini trikratnega
katastrskega dohodka teh zemljišč.
katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob. Če davčni organ ugotovi, da je zavezanec oddal sobe tudi na kakšen drug način, se omenjena olajšava ne prizna.
VI.	DAVEK OD PREMOŽENJA
27. člen
Zavezanec za davek od premoženja je občan, ki je lastnik oz. uživalec stavbe, dela stavbe, stanovanja ali garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe).
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oz. uživalec sam ali pa jo daje v najem.
Osnova za davek je vrednost stavbe, ki se ugotovi po merilih in na način, določen s tem odlokom.
28. člen
Vrednost stavbe se ugotovi-
po naslednjih merilih in načinu:
— po poprečni gradbeni ceni za 1 m2 koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti;
— po gradbeni izvedbi stavbe;
— po letu gradnje oz. letu rekonstrukcije in obsegu rekonstrukcije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe.
Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnice, stranišča, lož, balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugi zaprti prostori. .
29. člen
Glede na gradbeno izvedbo se na vrednosti 1 m2 koristne stanovanjske površine, določene v 35. členu in ob upoštevanju določb 30. člena, uporabi količnik:
— ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski z masivnimi stropi, količnik —
1,00
— ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni, količnik - 0,90
— ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, stropi leseni, količnik — 0,70
— ob izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni, količnik - 0,60
Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene po 1. odstavku tega člena, se zmanjša:
— pri kletnih prostorih za -75%
— pri ložah za — 30 %
— pri balkonih za — 75 %
— pri mansardnih prostorih za - 20 %
— pri garažah, kot samostojnih gradbenih objektih za — 50%
Vrednost -1 m2 koristne površine poslovnih prostorov, ugotovljena po 1. odstavku tega člena, se poveča za 20 % ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt.
Površine nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo.
30. člen
Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Rossovi formuli in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb ter se ista ne spreminja, razen v primerih iz 32. člena tega odloka.
Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti st: vbe ali do spremembe davčnih predpisov.
31. člen
Davčni zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom opravili rekonstrukcije ali dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb ali pa so šele postali davčni zavezanci od novo zgrajenih stavb, so dolžni vložiti davčno napoved najkasneje do 31. januaija po preteku leta, ko je bila opravljena rekonstrukcija oziroma ko so stavbe pričeli uporabljati.
32. člen
Ugotovljena vrednost stavbe,
ki je osnova za odmero davka od premoženja se spremeni, ko se je gradbena vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, v primerjavi z vrednostjo iz leta
1975,	povečala za več kot 20 %. V takem primeru se opra-
vi	revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih.
Za gradbene in stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občinske skupščine mora vsako leto do 31. januaija za preteklo leto predložiti davčnemu organu podatke o poprečni gradbeni ceni za 1 m koristne stanovanjske površine brez vrednosti stroškov komunalnega oprenv ljanja zemljišča.
33. člen
Občinski davek od stav'o se v
občini Metlika ne plačMje od stavb, ki so oproščene po 141. čl. in 142. čl. zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 21/74) ter od stavb v krajih, ki so po odloku o urbanističnem
35.	člen Poprečna gradbena cena za
1	m2 koristne stanovruijske površine, ugotovljene v letu 1975, znaša 3.900 din. Po hej gradbeni ceni ugotovljena vrednost stavbe je podlaga za iz račun davčne osnove za leto 19'76.
36>. člen
Občinski fJavek na določene premoženjske predmete se plačuje:
1. za hovorna vozila (tovornjaki ir, lahki tovornjaki) in specialka tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih Lovorov - glede na nosilnost-;
od 1 do 3	t	1.000 din
od vsake začetne tone Od 3 do 4	t	5.000	din
od 4 do 5	t	8.000	din
nad 5 t	8,000 din + 4.000 din
za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti.
2. Za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost, kot za tovorna vozila navedena v 1. tč. tega člena.
3. Za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo:
60,00	din.
4. Za vlečna tovorna vozila:
VII. DAVEK NA DOHODKE OD IGER NA SREČO
37. člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10%.
VIII. ODLOG PLAČILA IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKOV
38. člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
1. če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog ali obročno plačevanje se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane te dohodke, vendar največ šest mesecev.
2. Če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati dela, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za šest mesecev.
Odlog ali obročno plačevanje se lahko prizna tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini.
Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se za-
računavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila po prvi točki tega člena. Piri zavezancih iz kmetijstva se zrtmudne obresti v primeru odloga plačila ne zaračunavajo.
IX.	POROŠTVO
39.	čle:n
Davčni organ sme zahtevati od zavezanca po roštvo za plačilo davčnih obveznosti v primeru, če ne poravna svoje obveznosti v šest i’h mesecih od dneva, ko je zapadla v plačilo.
Poroštvo obsega poverjeno pismeno izjavo dveh občanov, ki imata osebne dohodke od rednega delovnega razmerja ali pokojnino ali posedujeta nepremičnine.
Ti dohodki ali nepremičnine ne smejo biti obremenjeni z več kot 10% osebnih dohodkov, pokojnine o;:, vrednosti nepremičnin.
V	poroštvf; ni izjavi mora biti naveden znes ek dolga, za katerega se daje p< oroštvo ter datum, do kdaj mora zavezanec dolga poravnati svoj dolg, ker se od tega datuma dalje realizira izdano poroštv o.
X.	KOMISIJI A ZA UGOTAVLJANJE LZVORA PREMOŽENJA
40. člen
Občani so dolžni na javni poziv občinske skupščine predložiti komisiji za ugotavljanje izvora pren loženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove prid obitve pod pogoji, določenimi na podlagi medsebojnega dogovora občinskih skupščin.
X I. OSTALE IN KONČNE DOLOČBE
41. člen
Rok za vložitev napovedi za odmero davkov je 31. januar, če ni z: icakonom drugače določeno.
42. člen
IzvrSini svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o odpisu davčnega dolga oziroma sklepa o predlogu za zavarovanje icavezančevega davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na zavezančevih nepremičninah iz 225. čl. zakona o davkih občanov.
43. člen
Z dn em, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o davkih in prispevkih občanov (SDL, št. 9/73,	10/74 in
7/75).
44. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem
Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1976 leta.
Številka: 422-2/71
Datum: 12. 2. 1976
Predsednik občinske
skupščine Metlika: VRVIŠČ AR FRANC, 1. r
Občina Novo mesto
58.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) in 241. in 255. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 14/74) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
27.	2. 1976 sprejela
ODLOK o davkih občanov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V	občini Novo mesto se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine.
Davki se odmerjajo, plačujejo in izterjujejo po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na njihovi podlagi.
2. člen
Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonu.
Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati po svoji gospodarski moči.
3. člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
2. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
4. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic,
5. davek na dohodke iz premoženja,
6. davek od premoženja,
7. davek na dobitke od iger na srečo.
4. člen
Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki niso dol-
žni voditi poslovnih knjig po zakonu o davkih občanov, morajo voditi knjigo prejemkov in izdatkov. Glede vrste in načina vodenja te evidence se uporabljajo določbe 3. odstavka 23. člena zakona o davkih občanov.
Zavezanci, ki opravljajo razrez lesa, morajo voditi tudi žagarski dnevnik.
Davčna uprava lahko zavezance, ki so stari nad 65 let (moški) oz. nad 60 let (ženske) in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih, na njihovo zahtevo oprosti vodenja predpisanih poslovnih knjig. Davčna uprava lahko oprosti te obveznosti tudi zavezance, ki se ukvarjajo z obrtjo, ki izumira (kovaštvo, kolarstvo, čevljarstvo, mlinarstvo, itd.).
Izvršni svet skupščine občine oziroma organ, ki ga pooblasti, lahko na prošnjo oprosti od vodenja evidence o dohodkih in izdatkih zavezance iz 1. odstavka tega člena, če so za to kakšni drugi razlogi (socialni, zdravstveni) po kriterijih, ki jih sprejme.
II.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5.	člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje:
1. od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč:
- v II. skupini, po stopnji -26%
- v III. A skupini, po stopnji
-	21 %
- v III. B skupini, po stopnji
-	18%
- v IV. A skupini, po stopnji
-	12%
- v IV. B skupini, po stopnji
-	10%
2. od vrednosti lesa, določenega za posek, ki predstavlja osebni dohodek od gozda, po stopnji 22 %.
Zavezanci davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, plačujejo poleg davka po 1. odstavku tega člena še davek po stopnji 24 % od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč in od dohodkov iz gozdov.
Območje občine se razdeli na posamezne skupine katastrskih občin, kakor sledi:
1. v II. skupino spadajo katastrske občine: Bršlin, Gor. Straža, Gotna vas, Kandija, Novo mesto, Ragovo in Šmihel pri Novem mestu;
2. v III. A skupino spadajo katastrske občine:	Dobrava, Dol. Toplice, Družinska vas, Gor. Orehovica, Gorenja vas,
Gor. Polje, Gradišče, Jurka vas, Mirna peč, Mršeča vas. Ostrog
— del, Podturn, Polhovica, Prečna, Smolenja vas, Stara vas pri Škocjanu, Šentjernej in Šempeter;
3. v III. B skupino spadajo katastrske občine: Bela cerkev, Brusnice, Crešnjice, Daljni vrh, Dvor, Globodol, Hmeljčič, La-kovnice, Poljane, Potovrh, Stopiče, Stranska vas, Težka voda, Tomažja vas, Vel. Podljuben, Vrhpolje, Zagorica, Zagrad, Zbure. Zdinja vas in Žužemberk:
4. v IV. A skupino spadajo katastrske občine:	Ajdovec, Brezova reber, Cerovec, Dobin-dol, Dole, Gabrje, Golobinjek, Gor. Križ, Harinja vas, Hrušica, Orehovec - del, Reber, Stavča vas, Šmihel pri Žužemberku, Trebelno — del, Vinja vas, Zajčji vrh in Žaloviče:
5. v IV. B skupino spadajo katastrske občine: Hinje. Pod-stenice - del, Sela pri Hinjah, Smuka - del, Stare žage. Vel. Lipje, Žvirče.
Davek se odmeri po stopnji, ki velja za katastrsko občino, v kateri ima zavezanec pretežno višino katastrskega dohodka od negozdnih površin.
6.	člen
Poleg oprostitev, določenih z zakonom o davkih občanov, so oproščeni občinskega davka od kmetijstva tudi zavezanci, katerih letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 500 dinarjev, če se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.
Davka iz kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 3.000 din in če se tem zavezancem odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.
Za višinske kraje v smislu 2. odstavka tega člena se štejejo:
— vsa naselja v k.o. Ajdovec, Brezova reber, Cerovec, Gor. Križ, Hinje, Lakovnice, Reber, Sela pri Hinjah. Stare žage, Šmihel pri Žužemberku, Vel. Lipje, Vinja vas, Zajčji vrh in Žvirče,
— v k.o. Bela cerkev: Vinji vrh,
— v k.o. Brusnice: Dol. Suhadol,
— v k.o. Češnjice: Dol. Grčevje, Golušnik — del, Sred. Grčevje - del, Gor. Grčevje, Koti in Paha - del,
— v k.o. Dobindol: Dobindol
— del, Gor. Sušice, Uršna sela, Verdun, Drganja sela - del,
— v k.o. Dole: Jelendol, Gor. Dole in Segonje,
— v k.o. Dvor: Vinkov vrh,
— v k.o. Gabrje: Gor. Suhadol in Jugoije,
— v k.o. Golobinjek in Grč vrh,
— v k.o. Gor. Polje: Drenje,
— v k.o. Harinja vas: Štrav-berk, Sela pri Štravberku, Vrh pri Pahi in Paha — del, Sred. Grčevje - del,
— v k.o. Hmeljčič: Čemše,
— v k.o. Hrušica: Pangrč grm,
— v k.o. Jurka vas: DoL Mra-ševo in Drganja sela — del,
— v k.o. Orehovec: Mali Ban in Veliki Ban,
— v k.o. Ostrog: Rakovnik,
— v k.o. Podstenice: Podste-nice,
— v k.o. Podturn: Bušinec, Vel. Rigelj in Cerovec,
— v k.o. Poljane: Mali Rigelj,
— v k.o. Prečna: Suhor pri Prečni in Kuzarjev kal,
— v k.o. Stara vas: Stopno in Stara Bučka,
— v k.o. Smuka: Kunče,
— v k.o. Stavča vas: Lašče,
— v k.o. Šentjernej: Vrbovce in Drča — del,
— v k.o. Trebelno: Srednje Grčevje — del,
— v k.o. Vel. Podljuben: Gor. Mraševo, Mali Podljuben, Vel. Podljuben in Petane,
— v k.o. Vrhpolje: Apnenik, Drča — del, Javorovica, Mihovo in Vratno,
— v k.o. Zagorica: Globoč-dol, Gor. Kamenje in Dol. Kamenje,
— v k.o. Zagrad: Gabernik, Goriška gora, Male Poljane, Kle-novik,
— v k.o. Zbure: Čelevec, Dol pri Šmaijeti, Grič pri Klevevžu, Mala Strmica in Sela pri Zbu-rah,
— v k.o. Žaloviče: Žaloviče, Obrh in Šmar. Toplice,
— v k.o. Ždinja vas: Golušnik
—	del in Trška gora.
Do oprostitve davka iz kmetijstva iz 2. odstavka tega člena so upravičeni tudi zavezanci, katerih pretežni del zemljišč, računano po višini katastrskega dohodka, leži v navedenih višinskih krajih, ne glede na kraj bivališča zavezanca.
7.	člen
Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč:
1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami davčnega zavezanca postala uporabna za 10 let,
2. na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto, če je zasajena površina velika najmanj 0,20 ha, za 5 let,
3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki:
a) nizko debelni (jablane, hruške, breskve, marelice in ribez), če je zasajena površina velika najmanj 0,15 ha, za 5 let,
b) visoko debelni (jablane,
hruške, češplje, slive, češnje, višnje in orehi), če je zasajena površina velika najmanj 0,25 ha za 10 let.
Vse navedene olajšave se priznajo, če so dela izvršena po strokovnih navodilih občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo.
8.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene ter zavezancem davka iz kmetijstva, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ter drugim zavezancem iz kmetijstva, ki imajo pogodbo o kooperacijskem sodelovanju in nabavljajo kmetijske stroje ter opremo v vrednosti najmanj 5.000.— dinarjev, se prizna posebna olajšava v višini 20 % od zneska vloženih sredstev s tem, da olajšava:
1. za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za preusmeritev gospodarstva na živinorejsko proizvodnjo, za uvedbo pašno-košnega sistema, za izvedbo melioracij in ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, ne more znašati več kot znaša 5-letna odmera davka od kmetijstva,
2. za nabavo strojev in kmetijske opreme ne more znašati več kot znaša 3-letna odmera davka od kmetijstva.
Olajšava se obračuna od odmerjenega davka po 1. odstavku
5.	člena tega odloka.
Za zavezance davka od kmetijstva, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, znaša ta olajšava 40 % od ugotovljene olajšave po prvi točki 1. odstavka tega člena za posamezno leto.
Olajšava se prizna na posebno zavezančevo vlogo, ki mora biti vložena do 15. februarja za preteklo leto. Vlogi je potrebno priložiti:
— za vložena sredstva v preusmeritev kmetijskega gospodarstva ureditveni program, ki ga je potrdil za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ, in dokazila o višini vloženih sredstev,
— za vložena sredstva samo v nabavo strojev in kmetijske opreme, dokazila o vloženih sredstvih,
— za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, pogodbo o oddajanju turističnih sob, sklenjeno s turistično ali gostinsko organizacijo in dokazila o višini vloženih sredstev.
Olajšava se prizna v letu, v katerem je bila naložba izvršena ter se obračuna glede na višino priznane olajšave v tekočem in naslednjih štirih oz. dveh letih. Ce vloga ni pravočasno vložena, se za pretekli čas oprostitev skrajša.
Če upravičenec priznane olajšave po tem členu odtuji nabavljene stroje ^ in kmetijsko opremo ali so mu prenehali pogoji, pod katerimi mu je bila priznana olajšava, ta olajšava preneha že v letu odtujitve oz. ko izgubi pogoje.
9. člen
Zavezanci, ki se organizirano bavijo z vzrejo drobnih živali ali drugo intenzivno kmetijsko dejavnostjo (razen vinogradništva) in se jim ne odmerja prispevek iz zdravstvenega zavarovanja kmetov, plačujejo davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku do osnov 10.'člena zakona o davkih občanov po stopnji 18%.
Stopnja davka iz kmetijske dejavnosti, ki se plačuje od osnov, ki presegajo dohodke
10.	člena zakona o davkih občanov, znašajo:
osnova din	stopnja
do 10.000	18%
od	10.000 do	20.000	22%
od	20.000 do	30.000	26%
od	30.000 do	40.000	29%
od	40.000 do	60.000	32%
od	60.000 do	80.000	34%
od	80.000 do	100.000	36 %
nad 100.000	37%.
10. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, katerih družinski člani obiskujejo šolo za kmetovalce, se prizna olajšava 1.000 din.
Priznanje olajšave uveljavlja zavezanec s pismeno vlogo, h kateri mora priložiti dokumentacijo, s katero dokazuje uspešno šolanje otrok. Olajšava se lahko uveljavlja do konca koledarskega leta za preteklo šolsko leto in se upošteva v tekočem letu.
11. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je priznana invalidnost, se prizna olajšava od odmerjenega občinskega davka od kmetijstva v odstotku stopnje invalidnosti s tem, da se upošteva invalidnost nad 50 %.
Olajšave po tem členu ne pripadajo zavezancem, ki imajo poleg dohodkov od kmetijstva še dohodke od delovnega razmerja ali pokojnine.
12. člen
Škodo, nastalo zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in Tkodljivcev ali zarad;i
drugih izre dnih dogodkov, kije osnova z* i priznanje davčne olajšave po zakonu o davkih občanov, oce ni posebna komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupšči ne.
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRI JGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
1.3. člen
Davek iz obrtne dejavnosti po dejansken i dohodku se plačuje od osno\', ki presegajo dohodek, ki se š teje za osebni dohodek, po naslednjih stopnjah:
od presežka dii i	stopnja
do 10.000	25	%
od 10.000 do	20.000	30%
od 20.000 do	30.000	35%
od 30.000 do	50.000	39 %
od 50.000 do	1'00.000	43%
od 100.000 do	1	50.000	46 %
od 150.000 do	2	00.000	48 %
nad 200.000	50	%.
Zavezanci di ivka, katerim opravljanje obrt nih in drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plaču jejo od osnov do višine dohodk: a, ki se šteje za osebni dohodek posebni občinski davek po stoj j nji 30 %, nad višino tega dohor.lka, pa se za obdavčitev upor ablja progresivna lestvica iz 1. odstavka tega člena.
14. člen'
Višina pavšalnega letnega zneska davka od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti je odvisna od vrste obrtnih dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec, delovne sposobnosti zavezanca, kraja, kjer ima zavez; inec delavnico, od tega, če imai dejavnost sezonski značaj in č:e opravlja dejavnost pretežno s fizično silo ter od predvidenega dohodka.
Zavezancem davka iz obrtne dejavnosti, katerim opravljanje takih dejavnosti ni gl'avni poklic, se po navedenih merilih ugotovljen pavšalni letni, znesek davka poveča za 50 %.
15. člen
Zavezancem, ki se pretežno
ukvarjajo z obrtno proi zvodnjo ali gostinsko dejavnost jo in ne dosežejo 25.000.— din:arjev dohodka po odbitku stroškov, se lahko odmeri davek v pavšalnem letnem znesku.
O pavšalni davčni o dmeri odloči izvršni svet na zahtevo zavezanca.
16. člen
Zavezancem se ne; odmeri davek iz obrtnih dejavnosti po letu, ko dopolnijo 65 let (moški) oz. 60 let (ženske), če ne upo-
DOLENJSKI LIST - št. 10 (1389) - 28. februaija 1976
S
z
£
te
rabljajo dopolnilnega dela drugih, in ne presegajo 10.000 din celotnega dohodka.
Osnova za davek iz obrtnih dejavnosti, zavezancev, telesnih invalidov, se zmanjša za znesek
v	višini 1,5 letne najnižje pokojnine pri 100% invalidih; pri ostalih se ta znesek zmanjša v skladu s stopnjo invalidnosti zavezancem s tem, da se upošteva stopnja invalidnosti nad 30 %. Tako ugotovljeni znesek se za vsakega več kot enega zaposlenega zmanjša za 10 %.
Zavezancem, ki zaposlujejo telesne invalide, se osnova iz obrtnih dejavnosti zmanjša za znesek najnižje pokojnine pri 100 % invalidih, pri ostalih se ta znesek zmanjša v skladu s stopnjo invalidnosti zaposlenega invalida s tem, da se upošteva stopnja invalidnosti nad 30%.
17. člen
Davek iz obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po naslednjih stopnjah:
1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in pod., od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči in od dohodkov od domače obrti — 10%.
2. od provizij poslovnih agentov in poveijenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne vrednosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti — 20%,
3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklanjeni v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov
-	25 %.
18. člen
Posebne olajšave zavezancem, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, se priznavajo vsem zavezancem proizvodnje in storitvene obrti in gostinstva,
razen avtoprevoznikom in zavezancem z gradbeno mehanizacijo.
Olajšava se prizna na pismeno vlogo upravičenca v letu, v katerem je naložba izvršena. Vlogi mora biti priložena dokumentacija o višini vloženih sredstev.
19.	člen
Občanom, ki na osnovi predpisanega dovoljenja začnejo prvikrat opravljati redno obrtno ali gostinsko dejavnost, se prizna naslednja olajšava:
1. za storitveno obrtno dejavnost razen za gradbeno mehanizacijo in avtoprevozništvo se oprosti plačilo davka za prvih 12 mesecev,
2. za gostinstvo in proizvodno obrt se odmerjeni davek za prvih dvanajst mesecev zniža za 50 %.
Olajšava iz 1. odstavka tega člena se ne prizna zavezancem, ki so že opravljali obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost v občini, ali če je zavezanec nasledil obrtno delavnico, gostišče ali osnovna sredstva drugih gospodarskih dejavnosti.
Davka od obrtnih dejavnosti
v	odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka so oproščeni dohodki, kTjftrimajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev krajevnim skupnostim in dohodki, ki jih prejmejo posamezniki za obiranje hmelja, od prevoza mleka do zbiralnih mest in od dohodkov, ki jih dosegajo občani kot zbiralci odpadnega materiala.
IV.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
20. člen
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev po dejanskem dohodku se plačuje po določbah in stopnjah iz 13. člena tega odloka.
21. člen
Zavezancem davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki zaradi zmanjšanja delovne sposobnosti ali ker ne opravljajo storitev poln delovni čas in niso dosegli letni dohodek po odbitku stroškov v višini
25.000	dinarjev ter nimajo zaposlene tuje delovne sile, se odmeri davek v pavšalnem letnem znesku.
Zavezancem davka od intelektualnih storitev, katerim opravljanje takih storitev ni glavni poklic, se ugotovljeni pavšalni letni znesek poveča 50 %.
22.	člen Občinski davek iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po stopnji 25 %.
V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC
23. člen
Občinski davek od osebnega
dohodka iz avtorskih pravic po odbitku se plačuje od vsakega posameznega dohodka po stopnji 20%.
Izjemno od določbe prejšnjega odstavka se ta davek plačuje po stopnji 35 % od naslednjih dohodkov iz avtorskih pravic:
1. od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in go-voijenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del;
2. od raznih skic, risb, stripov, križank in drugih podobnih del;
3. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah;
4. od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, v gostinskih obratih m na podobnih prireditvah.
Davek iz osebnega dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se ne plačuje.
24. člen
Če nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine.
VI. DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA
25. člen
Davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
osnova din	stopnja
do 10.000	25%
od 10.000 do 20.000	30%
od 20.000 do 30.000	35%
od 30.000 do 50.000	39%
od 50.000 do 100.000	43%
od 100.000 do 150.000	46%
od 150.000 do 200.000	48 %
nad 200.000	50 %.
26. člen
Davek na dohodek od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin, katerih prometna vrednost znaša več kot 10.000 dinarjev.
Ta davek se ne plačuje, če so pretekla več kot tri leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena.
27. člen
Od celotnih dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60 % stroškov; od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in vikend hišic, pa se prizna 30 % stroškov za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo.
Od celotnih dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se odštejejo stroški v višini 60 %.
28. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek na dohodek od premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne presegajo 3.000 dinarjev letno.
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko študentske organizacije, turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišicami ali na drug organiziran način, se prizna posebna olajšava v višini 50%.
Priznanje olajšave po 2. odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto, kateri mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob. Če davčni organ ugotovi, da je zavezanec oddajal sobe tudi na kak drug način, se omenjena olajšava ne prizna.
VII.	DAVEK OD PREMOŽENJA
29. člen
Zavezanec za davek od premoženja je občan, ki je lastnik oz. uživalec stavbe, dela stavbe, stanovanja ali garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe).
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oz. uživalec sam, ali pa jo daje v najem.
Osnova za davek je vrednost stavbe, ki se ugotovi po merilih in na način, določenih s tem odlokom.
30. člen
Vrednost stavbe se ugotovi
po naslednjih merilih in načinih:
— po povprečni gradbeni ceni za 1 m2 koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti;
— po gradbeni izvedbi stavbe;
— po letu gradnje oz. letu rekonstrukcije in obsegu rekon-
strukcije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe.
Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob. predsob, kuhinj, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnic, stranišč, lož, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe.
31. člen
Glede na gradbeno izvedbo se na vrednost enega kvadratnega metra koristne stanovanjske površine, določene v 30. členu in ob upoštevanju določb 32. člena, uporabi količnik:
— ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi, kaličnik 1,00,
— ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni, količnik 0,90,
— ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, količnik 0,70,
— ob izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni, količnik 0,60.
Vrednost enega m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene po 1. odstavku tega člena se zmanjša:
— pri kletnih prostorih za 75 %,
— pri ložah za 30 %,
— pri mansardnih prostorih za 20 %,
— pri garažah, kot samostojnih gradbenih objektih za 50 %.
Vrednost 1 m koristne površine poslovnih prostorov, ugotovljena po 1. odstavku tega člena, se poveča za 25 %, ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekti.
Površine neizgrajenih podstrešij se ne vrednostijo.
32. člen
Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Rossovi formuli, in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb ter se ista ne spreminja, razen v primerih iz 33. člena tega odloka.
Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov.
33. člen
Davčni zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom opravili rekonstrukcije ali dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb, so dolžni vložiti davčno napoved najkasneje do 31. januaija po preteku
leta, ko je bila opravljena rekonstrukcija oz., ko so stavbo pričeli uporabljati.
Obrazec davčne napovedi predpiše davčna uprava.
34. člen
Ugotovljena vrednost stavbe,
ki je osnova za odmero davka od premoženja, se spremeni, ko se	je	gradbena vrednost
enega m2 koristne stanovanjske površine povečala za več kot 20 %. V takem primeru se opra-
vi	revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih.
Za gradbene in stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občinske skupščine mora vsako leto do 31. januaija za preteklo leto predložiti davčni upravi podatke o poprečni gradbeni ceni 1 m2 koristne stanovanjske površine brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča.
35. člen
Davek od stavb se v občini Novo mesto ne plačuje od stavb, ki so oproščene po 141. in 142. členu zakona o davkih občanov, od stavb v krajih, ki se po odloku o urbanističnem redu občine Novo mesto ne urejajo z urbanističnimi ali zazidalnimi načrti, ne plačujejo pa ga tudi lastniki stavb, katerih dohodki ne presegajo 800 din na člana družine mesečno.
36. člen
Davek od premoženja na posest se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
— od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž — 0,15 %
— od poslovnih prostorov — 0,20 %
— od počitniških hiš -
0,30 %.
37. člen
Občinski davek na določene
premoženjske predmete se plačuje:
1. za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov - glede na nosilnost:
do 3 tone	1000	din
od vsake začetne tone od 3 do 4	tone	5.000 din
od 4 do 5	ton	8.000	din
nad 5 ton	8.000 + 4.000 din
za vsako naslednjo začetno tono nosilnosti;
2. za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov - glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki;
3. za delovne priklopnike —
ne glede na nosilnost in težo: 60 din;
4.	za vlečna tovorna vozila:
a)	za traktorje: do 25 KM	120	din
nad 25 do 40 KM	170 din
nad 40 do 63 KM	220 din
nad 63 KM	270	din,
b)	za vlečna vozila s polpri-klopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki; • .
5.	za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja:
ccm	din
nad 125 do 250	30
nad 250 do 500	40
nad 500 do 1000	50
nad 1000	60.
Za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din
več;
6.	za kombije - glede na delovno prostornino motorja in
sicer:
ccm	din
do 900	500
nad 900- 1350	800
nad 1350 - 1800	1100
nad 1800 - 2500	1400
nad 2500 -3100	1700
nad 3100	2000.
Zavezancem, ki takšno vozilo iz 6. točke uporabljajo le izključno kot pomoč pri opravljanju redne obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, se od-meijeni davek zniža za 50 %.
38. člen
Od gozdnih zemljišč se plačuje davek v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč .
VIII.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
39. člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10%.
IX.	ODLOG PLAČILA IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKOV
40. člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
1. če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog ali obročno plačevanje se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane te dohodke, vendar največ za 12 mesecev;
2. če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati dela, se lahko
prizna odlog plačila ali obročno plačevanje dolga največ za 6 mesecev. Odlog ali obročno plačevanje se lahko prizna tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini.
Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila po 1. točki tega člena. Pri zavezancih iz kmetijstva se zamudne obresti v primeru odloga plačila ne zaračunavajo.
X. POROŠTVO
41. člen
Davčni organ sme zahtevati od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti v primeru, če ne poravna svoje obveznosti v 6 mesecih od dneva, ko je zapadla v plačilo.
Poroštvo obsega overjeno pismeno izjavo dveh občanov, ki imata osebne dohodke od rednega delovnega razmerja ali pokojnino ali posedujeta nepremičnine.
Ti dohodki ali nepremičnine pa ne smejo biti obremenjeni z več kot 10% osebnih dohodkov, pokojnine oz. vrednosti nepremičnin.
V	poroštveni izjavi mora biti naveden znesek dolga, za katerega se daje poroštvo ter datum, do kdaj mora zavezanec poravnati svoj dolg, ker se od tega datuma dalje realizira izdano poroštvo.
XI. OSTALE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
Rok za vložitev napovedi za odmero davka je 31. januar, če ni z zakonom drugače določeno.
43. člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
44. člen
Občani so dolžni na javni poziv občinske skupščine predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njihove pridobitve pod pogoji, določenimi na podlagi medsebojnega dogovora občinskih skupščin.
45. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/73) z vsemi
DOLENJSKI LIST - št. 10 (1389) - 28. februarja 1976
njegovimi spremembami in dopolnitvami (Skupščinski Dolenjski list, št. 26/73, 10/74 in 5/75).
46.	člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
Številka: 422-09/64 Datum: 27. 2. 1976
Predsednik skupščine občine Novo mesto: JAKOB BERIČ.l. r.
£
59.
Na podlagi 1., 4., 5. in 11. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75 in 58/75) in 241. ter 255. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 14/74) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 2. 1976 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1. člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski Dolenjski list, št. 1/73, 30/73, 10/74 in 19/75) se v tarifni številki 1 stopnja „4 %“ nadomesti s stopnjo „3 %“ in doda nov stavek, ki se glasi: „Na promet z rabljenimi osebnimi ali tovornimi avtomobili pa je stopnja 4
V 3. točki opombe tarifne številke 1 se drugi odstavek črta in dodata dva nova odstavka, ki se glasita: „Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila.
Davčna osnova je kupnina, ki ustreza prometni vrednosti; če ta ne ustreza prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče."
2. člen
V tarifni številki 2 se točka 1 spremeni in se glasi:
1.	naravnega vina in vina tipa „biser“ 1,50 din.
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. marca 1976, razen tarifne številke 1, stopnja 3 %, ki se uporablja od 1. januarja
1976.
Številka: 421-09/63
Datum: 27. 2. 1976
Predsednik občinske skupščine Novo mesto: JAKOB BERIČ.l. r.
60.
POPRAVEK ODLOKA št. 279
V odloku o splošni prepovedi prometa z zemljišči in prepovedi parcelacije na območju, za katerega je predviden sprejem zazidalnega načrta v Stopičah, objavljenem v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 25/75 dne
30.	10. 1975, se je ob primerja-
vi	originala z izvirnikom ugotovila v 1. členu napaka, ki jo s tem popravljamo.
V 1. členu odloka se med parcelnima številkama 544 in 547 doda še parcelna številka 546.
Sekretar skupščine občine Novo mesto: JOŽE FLORI JANČIČ, 1. r.
Občina Ribnica
61.
Na podlagi določil 72., 74.,
144.,	148. in 174. člena Ustave SR Slovenije, 136. člena statuta občine Ribnica in 1. člena družbenega dogovora o načinu združevanja sredstev krajevnih skupnosti v ljubljanski regiji sklenejo
— delovni ljudje temeljnih organizacij združenega dela in drugih oblik združenega dela,
— zasebni proizvajalci in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo umetniško, kulturno in drugo svobodno dejavnost,
— KS z območja občine Ribnica,
— Samoupravne interesne skupnosti,
— občinska skupščina Ribnica,
— občinska konferenca SZDL in
— občinski sindikalni svet
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o	načinu združevanja, uporabe in upravljanja sredstev za financiranje programov KS, namenjenih za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju
občine Ribnica za leto 1976 ter za izvajanje nalog, ki jih imajo KS pri uveljavljanju delegatskih odnosov v občini
1. člen
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah, drugih delovnih skupnostih ter udeleženci sporazuma (v nadaljnjem besedilu delovni ljudje) se sporazumejo, da bodo prispevali del dohodka za financiranje skupnih potreb in interesov v KS občine Ribnica, kjer imajo svoj sedež oziroma kjer prebivajo njihovi delavci.
2. člen
Sredstva, zbrana na podlagi tega sporazuma, združujejo delovni ljudje s sredstvi, ki jih na podlagi plana in programa KS ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine namenijo:
— skupščina občine Ribnica na podlagi letnega plana splošne in skupne porabe občine za redno poslovanje KS,
— samoupravne interesne skupnosti na podlagi v občini usklajenih planov in programov za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi v krajevnih skupnostih,
— družbeno-politične in druge družbene organizacije in društva za dejavnost njihovih organizacij v KS,
— s samoprispevkom in delom delovnih ljudi in občanov,
— z lastnimi dohodki,
— z drugimi sredstvi.
3. člen
Osnova za izračun višine prispevka na zaposlenega delavca so ovrednoteni plani in programi KS, potrjeni in usklajeni s programom razvoja občine. Delovni ljudje občine Ribnica se sporazumejo, da znaša letna višina prispevka 300 din na zaposlenega iz dohodka, ugotovljenega po zaključnem računu za leto 1975, ali iz sklada skupne porabe.
Dogovorjena višina dela dohodka, ki ga delovni ljudje namenijo za financiranje programov KS, je enaka za vse delovne ljudi, zaposlene na območju občine Ribnica, neglede na njihovo bivališče.
Zasebni proizvajalci (kmetje in obrtniki) in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo umetniško, kulturno in drugo svobodno dejavnost, prispevajo delež, ki je enak prispevku TOZD in OZD in drugih oblik združenega dela. Prispevek v smislu 3. odstavka tega člena odmeri davčna uprava občine Ribnica. Glede oprostitve plačila in izterjave se smiselno uporabljajo določila davčnih predpisov.
4. člen
Podpisniki sporazuma odvajajo sredstva iz tega sporazuma na poseben zbirni račun glede na število delovnih ljudi, ki stanujejo na območju občine Ribnica. Število zaposlenih ugotavlja delovna organizacija oziroma druge oblike združenega dela po stanju kadrovske evidence ob koncu tekočega leta.
Občinska skupščina Ribnica se zavezuje, da bo poravnavala svoje obveznosti po dvanajstinah z mesečnimi nakazili, ob ugodnem prilivu proračunskih sredstev pa bo svojo obveznost izpolnila tudi prej.
5. člen
Delovne organizacije in drugi podpisniki sporazuma odvajajo sredstva:
— za delavce, ki stanujejo na območju občine Ribnica, na poseben zbirni račun pri SDK, podružnica Kočevje;
— za delavce, ki stanujejo izven območja občine Ribnica pa na poseben zbirni račun pri SDK tiste občine, kjer delavci stanujejo.
Sredstva, ki jih namensko prispevajo delovne organizacije in druge oblike združenega dela z območja drugih občin kot delež za svoje delavce, so dohodek tiste krajevne skupnosti, kjer imajo ti delavci svoje stalno prebivališče.
Delovne organizacije bodo sredstva po tem sporazumu nakazale do 30. 4. 1976 ali v dveh enakih obrokih: prvi obrok do
30.	4. 1976, drugi obrok pa najkasneje do 1.9. i976.
Zbirni račun sredstev za financiranje krajevnih skupnosti se objavi v Uradnem listu SRS.
6. člen
Sredstva, zbrana na podlagi tega sporazuma, se lahko uporabljajo le namensko za investicijska dela in za vzdrževanje naprav splošnega družbenega premoženja ter drugih dejavnosti krajevnih skupnosti, ki jih vsebujejo potrjeni plani in programi krajevnih skupnosti.
Zbrana sredstva se z zbirnega računa sredstev za financiranje krajevnih skupnosti razporede glede na število prebivalcev, ki živijo na območju posamezne krajevne skupnosti takole:
a) 2/3 zbranih sredstev se . razdeli krajevnim skupnostim in sicer:
KS Ribnica	43,44%
KS Sodražica	19,17 %
KS Dolenja vas	14,40 %
KS Loški po tok	15,00 %
KS Sv. Gregor	5,18%
KS Velike Poljane	2,81 %
b) 1/3 zbranih sredstev se nameni za izgradnjo osnovnih in za življenje najvažnejših komunalnih naprav in objektov
družbenega standarda (vodovod, ceste, elektrika, zdravstveni domovi, otroški vrtci in podobno), ki imajo pomen za več krajevnih skupnosti, njihov prioritetni red pa določi zbor krajevnih skupnosti. Ta sredstva se z zbirnega računa prenesejo na Samoupravno interesno skupnost za komunalno in cestno dejavnost občine Ribnica.
7. člen
Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela usklajujeta plane in programe dela krajevnih skupnosti, posebno še tiste, ki zadevajo več krajevnih skupnosti.
Predloženi plani in programi dela posameznih krajevnih skupnosti so veljavni, ko jih zbora sporazumno potrdita.
8. člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občine Ribnica sta pristojna za:
— sprejemanje namenske uporabe sredstev, zbranih na podlagi tega sporazuma,
— upoštevanje načela solidarnosti in dobrega gospodarjenja,
— skladnost samoupravnega sporazuma z družbenim dogovorom,
— javnost porabe sredstev, zbranih na podlagi tega sporazuma.
9. člen
Krajevne skupnosti so dolžne zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti najmanj dvakrat letno poročati o realizaciji programa dela in o uporabi sredstev, zbranih na podlagi tega sporazuma.
Podpisniki tega sporazuma lahko odklonijo nadaljnje združevanje sredstev za potrebe posamezne krajevne skupnosti, če ugotovijo, da le-te nesmotrno trošijo zbrana sredstva.
10. člen
Občinska konferenca SZDL
in Občinski sindikalni svet sta kot predlagatelja dolžna:
— organizirati razpravo z občani v krajevnih skupnostih in z delovnimi ljudmi v TOZD in OZD in drugih asociacijah združenega dela ter jih seznaniti z vsebino in namenom tega sporazuma in ustvaijati ugodne politične pogoje za izvajanje tega sporazuma,
— spremljati politiko izvajanja tega sporazuma ter po potrebi podvzemati politične ukrepe v primerih, ko posamezni podpisniki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, izhajajočih iz tega sporazuma.
11. člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen za leto 1976. Podpisni-
ki sporazuma lahko podaljšajo veljavnost tega sporazuma za naslednje leto, če se o podaljšanju sporazumejo najkasneje do
1.	decembra tekočega leta.
Hkrati se sporazumejo tudi o višini prispevka iz 3. člena in o višini odstopljenih davkov iz 4. člena tega sporazuma.
12.	člen Ta sporazum je veljaven z dnem, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki podpisnikov, objavi pa se v Skupščinskem Dolenjskem listu.
PODPISNIKI SAMOUPRAV. NEGA SPORAZUMA:
Občinska konferenca SZDL Ribnica Občinski sindikalni svet Ribnica
Skupščina občine Ribnica Krajevna skupnost Dolenja vas
Krajevna skupnost Loški potok
Krajevna skupnost Sodražica Krajevna skupnost Ribnica Krajevna skupnost Velike Poljane
Krajevna skupnost Sv. Gregor
INLES Ribnica, TOZD TSP Ribnica INLES Ribnica, TOZD TSP Loški potok INLES Ribnica, TOZD TSP Sodražica INLES Ribnica, TOZD Trgovina Ribnica RIKO Ribnica ITPP Ribnica
Kmetijska zadruga Ribnica Veterinarska postaja Ribnica EUROTRANS Ribnica MERCATOR - TOZD Ribnica
Samoupravna stanovanjska skupnost Ribnica KOMUNALA Ribnica Stangrad Ribnica SUKNO TOZD Jurjeviča DONIT TOZD Tovarna Sodražica
ZKGP — TOZD Gozdarstvo Jelenov žleb ZKGP — TOZD Gozdarska kooperacija Ribnica Osnovna šola Ribnica Osnovna šola Sodražica Osnovna šola Loški potok Posebna osnovna šola Ribnica
Glasbena šola Ribnica Delavska univerza Ribnica Zasebni proizvajalci — obrtniki
Občinska konferenca ZKS Ribnica Občinska izobraževalna skupnost Ribnica
Skupnost otroškega varstva občine Ribnica Telesnokulturna skupnost Ribnica
Občinska skupnost socialnega skrbstva Ribnica
Samoupravna kulturna skupnost Ribnica
62.
Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 25/73) in 2. člena odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list štev. 27/75) je izvršni svet občinske skupščine Ribnica na seji dne.27. 1. 1976 sprejel
SKLEP
I.
Komunalnemu podjetju Hydrovod Kočevje — Ribnica se daje soglasje k cenam storitev in sicer:
1.	cena oskrbe z vodo:
vrsta potrošnjecena din/m3 pavšal
A GOSPODINJSTVA
-	po vodomeru 3,00
- pavšal po osebi	7,50
- od kopalnice	7,50
— velika živina	3,00
— mala živina	1,50
B ZAVODI, GOSTINSTVO, OBRT
- po vodomeru 3,00 pavšal: po pavšalno določeni
količini vode od m3 4,00 C INDUSTRIJA
- po vodomeiu 3,40
- pavšal: po pavšalno določeni količini vode od m3 4,00
Od cene oskrbe z vodo je podjetje dolžno 1,00 din/m3 izločati v sklad za razširitev vodovodnega omrežja.
2.	Cena za priključitev na vodovodno omrežje:
1. Enostanovanjske hiše:
a) na območju, kjer se v komunalnem prispevku plača delež za izgradnjo vodovodnega omrežja	1.000,00 din
b) na območju, kjer se v komunalnem prispevku ne plača delež za izgradnjo vodovodnega omrežja	3.000,00	din
Za vsako nadaljnje stanovanje se cena poveča za 850,00 din
2. Hlevi - za vsako stojišče
100,00	din
3. Blokovska gradnja - za vsako stanovanje 850,00 din
4. Večji potrošniki in industrija:
a) do 0,3 lit/sek. maksimalnega odjema	15.000,00 din
b) od 0,3 do 0,5 lit/sek. maksimalnega odjema 25.000,00 din
c) od 0,5 do 1 lit/sek. maksimalnega odjema 50.000,00 din
d) od 1 lit/sek za vsak nadaljnji liter	50.000,00 din
Objekti, ki le občasno potrebujejo večji profil za priključek (bazen, čistilne naprave ipd.), plačajo ceno za priključitev na
vodovodno omrežje glede na predvideno poprečno letno potrošnjo.
Cena za priključitev na vodovodno omrežje je dohodek sklada za razširitev vodovodnega omrežja.
II.
Sklep velja od dneva sprejema.
Cena oskrbe z vodo se sme uporabljati od prvega odčitanja porabe vode po uveljavitvi skle-pa-
Cena za priključitev na vodovodno omrežje se sme uporabljati od uveljavitve sklepa dalje.
Številka: 38-76-05
Datum: 27. 1. 1976
Predsednik izvršnega sveta SO P.ibn:ca: FRANCE rfOJC, l. r.
63.
Na podlagi 3. člena odloka o spremembi odloka o proračunu občine Ribnica za leto 1975 (Skupščinski Dolenjski list št. 1/76) in sklepa skupščine občine Ribnica z dne 26. 12. 1975 o pooblastitvi izvršnega sveta občine Ribnica, da v upravičenem primeru uskladi proračun občine Ribnica za leto 1975, je izvršni svet občine Ribnica na seji dne 27. 1. 1976 sprejel
SKLEP o uskladitvi proračuna občine Ribnica za leto 1975
1. člen
Proračun občine Ribnica za leto 1975 obsega dohodke v znesku 10,534.200 din, in
razporejene dohodke v znesku 10,534.200 din, od katerih se 1,093.338 din razporedi v tekočo proračunsko rezervo in sredstva za solidarnost.
2. člen
Sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 400- 7-76-01
Datum: 4. 2. 1976
Predsednik IS skupščine občine Ribnica:
FRANC BOJC, 1. r.
64. POPRAVEK ODLOKA ŠT. 35
V	Odloku o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list 3/1976) je v 46. členu po pomoti izpuščeno nekaj besedila, tako da se ta člen pravilno glasi takole:
„Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje". Iz pisarne davčne uprave občinske skupščine Ribni-■ ca
Občina Trebnje
65.
Na podlagi 25. členai zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) in 157. člena statuta občil le Trebnje (Skupščinski Dolenjski list. št. 13/74) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-polit ičnega zbora dne 12. 2. 1976 sprejela
ODLOK o spremembi in dop olnitvi odloka o povračilu stroš kov in nagradah sodnikom p orotni-kom občinskega sodišiist Trebnje
1. člen
V 4. členu odloka o povračilu stroškov in nagradah, sodnikom porotnikom občinskega sodišča v Trebnjem (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/74) se v
1.	odstavku 2. stavek črti in nadomesti z besedilom: ^Kilometrina /.naša 1,50 din ;'a vsak prevoženi kilometer."
2. člen
1.	odstavek 5. člena se črta in nadomesti z besedilom: ..Stroški za prehrano in prenočišče. zamudo časa in drugi stroški se priznavajo sodnikom porotnikom v pavšalnem zne-. sku od 40 do 50 din.“
3. člen
V 6. členu se 2. odstavek črta in nadomesti z besedilom: ..Sodniku porotniku, ki je zasebni kmetovalec, obrtnik ali opravlja svoboden poklic:, določi višino nadomestila izgubljenega osebnega dohodka za čas, ko je bil sodnik porotnik na sodišču, predsednik sodišč a', upoštevajoč osebne dohodke ustreznih profilov delavcev v družbenem sektorju."
3.	odstavek 6. člena s,e črta.
4. člen
7.	člen sc črta in nadomesti z besedilom: ..Nagrada se: prizna sodniku porotniku glede; na čas, ko opiavlja sodniško funkcijo in sicer:
do 3 ur	30	din
od 3 do 5 ur	40	din
od 5 do 7 ur	50	din
nad 7 ur pa za vsako za četo uro še 5 din.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dojenjskem listu.
Številka: 114—1/66— 1
Datum: 12. 2. 197č>
Predsednik skupščine občine: SLAVKO KR ŽAN, 1. r.
Občina Črnomelj
66.
Na podlagi 168. člena statuta občine Črnomelj, v zvezi s 3. členom zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS št. 5/68), odloka o določitvi delovnega časa in uradnih ur v upravnih organih občinske skupščine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 15/70) je občinska skupščina Črnomelj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne 30. 1. 1976 sprejela
ODLOK o določitvi delovnega časa in uradnih ur v upravnih organih občinske skupščine Črnomelj
1. člen
Za upravne organe občinske skupščine C rnomelj se v okviru petdnevnega delovnega tedna določa naslednji delovni čas:
1. v času od 1. aprila do 30. septembra (letni čas):
a) v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 6. do 14. ure;
b) v sredo od 6. do 16. ure.
2. V času od 1. oktobra do
31.	marca (zimski čas):
a) v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 6,30 do 14,30;
b) v sredo od 6,30 do 16,30.
2. člen
Pri upravnih organih občinske skupščine se stranke sprejemajo:
1. v letnem času:
a) v torek in četrtek od 6. do
14.	ure;
b) v sredo od 10. do 16. ure;
2. v zimskem času:
a) v torek in četrtek od 6,30 do 14.30,
-	b) v sredo od 10. do 16. ure.
3. člen
Strank izven časa, ki je določen s tem odlokom, razen v izjemnih primerih upravni organi ne bodo sprejemali.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka morata glavna pisarna in matična služba sprejemati stranke med delovnim časom tudi izven uradnih ur.
4. člen
Podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Črnomelj je dolžan in pooblaščen, da v posameznih službah, če to zahtevajo potrebe službe in narava dela, zagotovi ustrezno dežurno službo tudi izven delovnega časa, določenega v 1. členu tega odloka.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem
Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1.4. 1976. Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi delovnega časa in uradnih ur v upravnih organih občinske skupščine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 15/70).
Številka: 114-1/76 Datum: 30. 1. 1976
Predsednik skupščine občine Črnomelj: dipl. ing.
MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r.
67.
Na podlagi 25. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS št. 20/65) in 175. člena statuta občine Č rnomelj je skupščina občine Č rnomelj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne 30. 1. 1976 sprejela
ODLOK o povračilu stroškov in nagradah sodnikom—porotnikom občinskega sodišča v Čmomlju
1. člen
Sodnikom porotnikom občinskega sodišča v C momlju pripada povračilo dejanskih stroškov, nastalih zaradi opravljanja funkcije sodnika- porotnika, povračilo za izgubljeni osebni dohodek oziroma zaslužek in nagrada.
I.	POVRAČILO
DEJANSKIH STROŠKOV
2. člen
Dejanski stroški po tem odloku so potni stroški in stroški za prehrano ter prenočišče.
a)	Potni stroški
3. člen
Potni stroški obsegajo stroške prihoda in povratka sodnika porotnika od kraja njegovega prebivališča do sedeža sodišča ali kraja, kjer opravlja sodniško funkcijo.
Stroški za prevoz se priznajo v višini dejanskih izdatkov za potovanje z vlakom, avtobusom ali drugim javnim prevoznim sredstvom.
4. člen
Če ni javnega prometnega sredstva ali če se sodnik--porotnik javnega prometnega sredstva iz upravičenih razlogov ni mogel poslužiti, ali pa je uporaba osebnega vozila primernejša, ima sodnik-porotnik pravico do kilometrine, določene za sodnike, ki jih voli občinska skupščina.
O upravičenosti uporabe lastnega prevoznega sredstva odloča predsednik sodišča ali po
njegovem pooblastilu predsednik senata.
b)	Stroški za prehrano, prenočišče in drugi stroški
5. člen
Stroški za prehrano in prenočišče se priznajo sodnikom -porotnikom za opravljanje sodniške funkcije zunaj kraja stalnega prebivališča ali sedeža sodišča v pavšalnem znesku, kakor sledi:
1.	če traja obravnava:
do 3 ure	30,00 din
— od 3 do 5 ur	40,00 din
— nad 5 ur	50,00 din.
II.	POVRAČILO ZA IZGUBLJENI OSEBNI DOHODEK OZIROMA ZASLUŽEK
6. člen
Delavci, ki so odsotni z dela zaradi opravljanja funkcije sodnikov porotnikov, imajo pravico do nadomestila osebnih dohodkov po veljavnih predpisih.
Sodniku porotniku, ki je zasebni kmetovalec, obrtnik ali opravlja svoboden poklic, določi višino nadomestila izgubljenega osebnega dohodka za čas. ko je bil sodnik porotnik na sodišču, predsednik sodišča, upoštevajoč osebne dohodke ustreznih profilov delavcev v družbenem sektoiju.
III.NAGRADE
7. člen
Nagrada se prizna sodniku porotniku glede na čas, ko opravlja sodniško funkcijo in sicer:
— do 3 ur	30,00	din
od 3 do 5 ur	50,00 din
— od 5 do 7 ur	70,00 din, nad 7 ur pa za vsako začeto uro še 10,00 din.
IV.	SPLOŠNE DOLOČBE
8. člen
Po končani obravnavi, najkasneje pa 15 dni po obravnavi, predloži sodnik-porotnik zahtevek za povračilo dejanskih stroškov in izgubljenega zaslužka.
Če ima sodnik porotnik po veljavnih predpisih pravico do nadomestila osebnega dohodka, mu izda sodišče potrdilo o opravljanju funkcije sodnika— porotnika.
9. člen
Sklep o povračilu dejanskih stroškov, o povračilu za izgubljeni osebni dohodek oziroma zaslužek in o nagradi izda predsednik sodišča.
1' člen Povračil nagrade sodnikom- p^ om se izplačuje-
jo iz proračunskih sredstev občinskega sodišča v Črnomlju.
V.	KONČNE DOLOČBE
11. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
12. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o povračilu stroškov in nagradah sodnikom-porotnikom občinskega sodišča v Črnomlju št. 113-8/66.
Številka: 113—1/76
Datum: 30. 1. 1976
Predsednik skupščine občine Črnomelj: dipl. ing.
MARTIN JANŽEKOVIČ. 1. r.
Občina Kočevje
68.
Na podlagi 33. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28— 180/71) ter 120. člena statuta občine Kočevje je skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora sprejela dne 26. 12.1975
ODLOK o medobčinskem sodelovanju na področju splošnega ljudskega odpora
1. člen
Za uspešno usmerjanje in usklajevanje obrambnih priprav občine Kočevje z drugimi občinami, predvsem s sosednjimi, opravlja pokrajinski odbor za občine tiste zadeve, ki so skupnega pomena ter so kot take navedene v družbenem dogovoru o skupnih obrambnih nalogah, načinu financiranja in nadzora na območju pokrajine.
2.^ len
Vse sporazumno določene naloge, ki jih opravlja pokrajinski odbor, so sestavni del obrambnih priprav občine in pokrajine.
3. člen
Poleg zadev skupnega pomena bo pokrajinski odbor usklajeval tudi tiste naloge s področja ljudske obrambe, ki so posebnega pomena za občino in ki presegajo njeno mejo.
4. člen
Da bi pokrajinski odbor lahko izvajal in usklajeval skupne in posebne naloge, se občina zavezuje, da bo v ta namen zagotavljala pripadajoči del sredstev
za izvrševanje dogovorjenih nalog in kadre.
Dogovorjena finančna sredstva bo občinska skupščina nakazovala v sklad za financiranje pokrajinskega odbora.
5. člen
Višino in način plačevanja določa družbeni dogovor o skupnih obrambnih nalogah, načinu financiranja in nadzora na območju dolenjske pokrajine.
6. člen
Za podpis družbenega dogovora o skupnih obrambnih nalogah, načinu financiranja in nadzora na območju dolenjske pokrajine pooblašča skupščina občine Kočevje predsednika skupščine.
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 8-5/75-1/1
DOČEVJE, dne 8. 12. 1975 Predsednik skupščine občine Kočevje: dipl. ing.
SAVO VOVK, 1. r.
Občina Novo mesto
69.
Na podlagi 18. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ št. 22/74), 53. in 58. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28/71) ter 133. in 277. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/74) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne 3. 2. 1976 sprejela
ODLOK o ustanovitvi občinskega štaba teritorialne obrambe občine Novo mesto
1. člen
Ustanovi se občinski štab teritorialne obrambe občine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: štab) kot poseben organ občine Novo mesto v miru in vojni.
2. člen
Štab je vojaško strokovni organ, ki vodi in združuje vse enote teritorialne obrambe na območju občine in je odgovoren za njihovo mobilizacijsko in bojno pripravljenost.
Stab opravlja svoje delo v skladu s stališči in sklepi skup-
ščine občine Novo mesto, sveta za ljudsko obrambo ter ukazov in navodil nadrejenih štabov za teritorialno obrambo.
3.	člen
Štab je odgovoren za operativno načrtovanje in usklajevanje operativnih načrtov enot teritorialne obrambe z načrti drugih enot ljudske obrambe na območju občine, v okviru krajevne skupnosti, organizacij združenega dela in s sosednjimi občinami.
Štab opravlja zlasti naslednje naloge:
- v sodelovanju z nadrejenim štabom teritorialne obrambe obravnava razvoj, opremljenost in normative za vse enote teritorialne obrambe v občini;
— načrtuje in izvaja vzgojo poveljstev in enot teritorialne obrambe po navodilih in programih vzgoje nadrejenih štabov za teritorialno obrambo;
poroča svetu za ljudsko obrambo občinske skupščine in pokrajinskemu štabu o stanju teritorialne obrambe na območju občine ter pripravlja predloge in poročila za obravnavo na svetu za ljudsko obrambo;
— izdeluje srednjeročni in letni načrt razvoja in vzgoje enot teritorialne obrambe, v občini;
- sodeluje zaradi izvajanja skupnih nalog z občinskim organom za ljudsko obrambo, občinskimi upravnimi organi in družbeno-političnimi vodstvi, s krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela;
-	skrbi za popolnitev in materialno preskrbo enot teritorialne obrambe z nalogo zagotovitve stalne bojne pripravljenosti enot;
opravlja druge naloge, ki so določene z zakonom o ljudski obrambi ali jih dobi od organov, navedenih v 2. členu tega odloka.
4. člen
Člani štaba po mirnodobni formaciji so profesionalni delavci štaba, ki svoje delo opravljajo tudi v vojni.
5.	člen
Komandanta štaba imenuje komandant glavnega štaba SR Slovenije za SLO na predlog sveta za ljudsko obrambo skupščine občine Novo mesto.
Člane štaba — rezeivne vojaške starešine — postavlja na vsa formacijska mesta komandant štaba po predhodni odobritvi sveta za ljudsko obrambo.
Civilne osebe sprejme na delo v štab svet za ljudsko obrambo.
Delavci, zaposleni v štabu, imajo las tnost delavca v združenem delu..
6.	člen
Komandant štaba vodi štab in je neposredni disciplinski starešina delavcev, zaposlenih v štabu. Komandant štaba je odgovoren 2:a svojo funkcionalno dolžnosl; svetu za ljudsko obramho skupščine občine Novo mest o.
7.	člen
Pravic ;e in obveznosti iz medsebojnih i razmerij delavcev, ki opravljajio to funkcijo kot poklicno diolžnost v štabu, sc določajo v splošnih aktih, ki jih sprejme svet za ljudsko obrambo.
8.	člen
Formacijo štaba in višino osebnih dohodkov za posamezna delovna mesta v štabu odloča pristojni štab teritorialne obr ambe.
9. člen
Sreds tva za delovanje štaba kot tudi za opremo, oborožitev in vzgojo enot teritorialne obrambi i zagotavlja na osnovi sprejetcf>a razvojnega načrta obrambnih priprav občinska skupščina.
10. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 8—01/76
Datunn: 3. 2. 1976
Predsednik skupščine občine Novo mesto: JAKOB BERIČ, 1. r.
OLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST - št. 10 (1389) - 28. februaija i97o STRAN 29