6 1 let
110 7,81
Na koncu prejšnjega tedna so koncesionaiji postavili prometno signalizacijo na 11 mostovih, s katero opozarjajo udeležence v prometu na dotrajanost mostov in omejitve oziroma spremenjen prometni rdim Na ukrep omejitve skupne dovoljene mase za vozita, ki še lahko peljejo po mostu in na nekaterih mostovih tudi enosmeren promet menda v bližnji prihodnosti čaka še nekaj mostov in tunelov. Koga je država s temi ukrepi znova najbolj »kaznovala«? Gospodarstvo in posredno tudi državljane. Slehernemu prebivalcu deželice na sončni strani Alp je menda jasno, da gospodarstvo ne more funkcionirati brez spodobne cestne infrastrukture. A tisti, ki v državi odločajo o prioritetah, tega menda ne razumejo ali nočejo razumeti Po nekaterih informacijah je v zadnjih petih letih Direkcija RS za ceste ostala brez 500 milijonov evrov. Od začetka krize do danes naj bi se vlaganja v cestno infrastrukturo zmanjšala za več kot 50 odstotkov, po drugi strani pa ne manjka trditev, da nas lahko iz krize reši le gospodarska rast. O izgradnji hitre ceste tretje razvojne osi se samo govori in govori Prave volje, odločnosti še ene vlade pri tem ni. Raje prepušča tako pomembno stvar drugim časom in ljudem. Tega pa ne dela pri uvedbi novih davkov. Pri tem ji odločnosti ne manjka. Mimogrede se človek vpraša, kam daje država denar, ki ga plačamo pri registraciji avtomobila, cestninah ... Kljub znanemu stanju na cestah je raje vnovič zmanjšala proračun direkciji za 61 milijonov evrov. Posledica tovrstnega ukrepa je ustavitev krpanja cest in tudi mostov. Strokovnjaki sedaj pravijo, da če bo ministrstvo za infrastrukturo kje čudežno našlo 30 milijonov evrov za zasilno popravilo mostov, je teh 11 oziroma 15 mostov vrh ledene gore. Čez pol leta bo kritičnih novih 30 mostov, skupno pa jih je-po podatkih direkcije za ceste - vsaj 200, ki bodo zahtevali resnejša obnovitvena dela v najbližji prihodnosti. Človek se vpraša, kaj so delale tudi prejšnje vlade. Če bi državljani tako gospodarili s svojimi hišami, bi imeli same podrtije. Gospodarstveniki so ob vsem tem seveda zgroženi. Še posebej tisti, ki so povsem odvisni od prevoza tovora Upravičeno, saj bodo posledice omejitev zanje obupne. Po izračunih bodo cestne omejitve podjetjem povzročile nekajkrat višjo škodo, kot bi znašali stroški za obnovo mostov. Če pa bo država še malo čakala, koncesionarjem ne bo treba postavljati zaradi dotrajanosti mostov nobene signalizacije več. Kajti tudi narava ne čaka Nekaj obilnejših padavin in deroče reke bodo odnesle še tisto, kar danes še nekako kljubuje teži bremena.
Po merilih Svetovne banke je lahko v državi največ ena tretjina cest v slabem stanju oziroma zeb slabem stanju. Pri nas je ravno obratno: le ena tretjina jih je v zadovoljivem stanju. Primeri dobre prakse za Slovenijo pač ne veljajo.
Zato ne rdeča luč na mostovih, prižgan je alarm!
številka 4
četrtek, 30. januarja 2014
1,80 EVR
Velenje, 27. januarja - Enajst dni pred začetkom 22. zimskih olimpijskih iger v ruskem Sočiju je Športna zveza Velenje za olimpijce, člane velenjskih športnih klubov, Glorlo Kotnik in Roka Marguča (oba deskanje - paralelne discipline), Uma Kevlna Ravnjaka (deskanje - snežni kanal) ter Marjana Jelenka in Gašperja Berlota (oba nordijska kombinacija) pripravila sprejem. Prišli so trije, Ravnjak in Jelenko se ga zaradi obveznosti nista mogla udeležiti. Na pot sta jih z dobrimi željami pospremila predsednik Športne zveze Velenje Bogdan Plaznlk in župan Bojan Kontlč.
■ mkp
Ne rdeča luč, prižgan je alarm!
Tatjana Podgoršek_
Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 1
ISSN 0350-5561
9 ,IUJJU
za konec tedna
V petek (-1/2 °C) sneg ali dež, v soboto (-2/-1 °C) in nedeljo (-3/-2 °C) bo snežilo.
Zima je!
Končno, so v petek rekli vsi, ki jim rekordno topel januar ni bil všeč. Prvi sneg v letošnji zimi je padal na dan, kosov mestu odstranjevali novoletne lučke. Najbolj so se ga zagotovo razveselili obod, med odraslimi pa so mnenja deljena. A tisti, Id imajo sneg radi le, ko ga vidijo v hribih, te dni ne bodo srečni. Danes spet sne».
KAIII»
VELENJE
Naj se je zdelo še tako nemogoče in tako absurdno, zgodilo seje! Namesto hitre ceste, ki bi morala biti že zdavnaj zgrajena, pa resnici na ljubo še niti ni umeščena v prostor, smo dobili Velenjčani, z nami pa tudi vsa Koroška, polovično zaporo ceste skozi Socko, kjer je most kar naekrat tako dotrajan, da ga je treba na ta način razbremeniti. Poleg tega pa je tu prepovedan promet za vozila težja od 30 ton. Ta sedaj v te konce »kolovratijo« po drugih cestah.
Kaj to pomeni za tukajšnje gospodarstvo, še zlasti največjega slovenskega izvoznika Gorenje, od koder odpelje oziroma pripelje vsak dan okoli 200 težkih tovornjakov, je očitno nekaterim težko razumeti. Pot iz Velenja oziroma v Velenje in naprej, je za nekatere sedaj še veliko daljša, predvsem traja dlje, »požre« dodatne živce in denar. ■ mz
9770350556014
Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 2
112
OD SREDE DO TORKA
30. januarja 2014
lokalne novice
Zbirajo prijave za počitniško delo
Velenje, 23. januarja - Na spletni strani Mestne občine Velenje so objavili prijavnico za sodelovanje pri letošnjem projektu »Čisto moje Velenje«. Gre za projekt počitniškega dela med šolskimi in študijskimi počitnic, od junija do konca septembra. Projekt občina izvaja že od leta 2002, z njim pa finančno pomaga mladim in krepi skrb za urejeno in čisto okolje.
Tudi letos bodo lahko prijavljeni dijaki in študenti delali le en teden, največ 40 delovnih ur. Delo bo plačano 3 evre na uro. Za opravljanje počitniškega dela se lahko prijavijo vsi dijaki in študenti, ki imajo stalno prebivališče v MO Velenje in so rojeni pred letom 1999. Mlajši v projektu ne morejo sodelovati. Počitniško delo bo tudi letos potekalo po vseh krajevnih skupnostih in mestnih četrtih ter v nekaterih javnih zavodih, društvih in organizacijah. Mestna občina Velenje bo za počitniško delo dijakov in študentov v tem letu namenila 100 tisoč evrov proračunskih sredstev - 50 tisoč evrov za projekt Čisto moje Velenje in 50 tisoč evrov, ki so jih za namen poplačila študentskega dela v okviru Pikinega festivala namenili Festivalu Velenje. Lani so počitniško delo omogočili 246 dijakom in študentom, ki so opravili 9.276 delovnih ur. Med drugim so pobrali 6.380 kilogramov različnih odpadkov in tako imenovanega zelenega odreza.
Za vzdrževane člane ne spreglejte 5. februarja!
Velenje, Ljubljana - Naj vas spomnimo. Rok za oddajo vloge za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane za leto 2013 je 5. februar.
Vlogo vložijo le zavezanci, ki med letom pri izračunu akontacije dohodnine niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, in zavezanci, ki želijo te podatke spremeniti.
Če je vloga poslana priporočeno po pošti, se za dan vložitve šteje dan oddaje na pošto, če pa je vloga podana z navadno pošto, mora na davčni urad prispeti najpozneje do 5. februarja.
■ mkp
Zasedali bodo velenjski svetniki
Velenje - V torek, 4. februarja, se bodo na prvi seji v letošnjem letu zbrali svetniki Mestne občine Velenje. Med drugim bodo razpravljali o pravilnikih o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja ter za nepovratna finančna sredstva za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav za obstoječe stanovanjske objekte. Dokončno naj bi se dogovorili tudi o več odlokih, med drugim o oskrbi s pitno vodo, financiranju političnih strank in zagotavljanju socialne varnosti. Vodstvo občine jih bo seznanilo z izvedbami javnih razpisov, dopolnili bodo prostorska akta za Vinsko Goro in Šmartno ter s potekom prenove promenade in stanovanjske gradnje na Gorici.
■ mz
Projekt »podariMalico«
Ustanova Danu filantropija iz Ljubljane je pred štirimi meseci začela izvajati projekt »podariMalico«. V tem času je zbrala že več kot 12 tisoč malic in kosil za slovenske osnovnošolce in dijake s pomočjo državljanov ter več kot 800 donatorjev. Izkušnje s terena pa kažejo, da to ni dovolj, da se število pomoči potrebnih otrok povečuje. Po podatkih 122 sodelujočih šol v projektu potrebuje pomoč okoli 3.000 otrok.
Od osnovnih šol v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v omenjenem projektu sodeluje le šola Mihe Pintarja Toleda Velenje. Po podatkih ravnatelja Sebastjana Kukovca so od novembra lani do minule srede zbrali denar za 464 malic.
Dobrodelni projekt podariMalico je namenjen učencem in dijakom iz materialno ogroženih družin. Denar za malico lahko podari vsakdo preko spletne strani www.podarimalico.si ali preko SMS sporočila tako, da pošlje ključno besedo PODARI5 na 1919 in tako daruje 5 evrov otrokom, ki živijo v težkih materialnih pogojih.
■ tp
Šolski prevozi
Šmartno ob Paki - Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti bo na svoji prvi letošnji seji (v teh dneh) obravnaval šolske prevoze in se opredelil o izvajanjau slednjih v naslednjem šolskem letu. Trenutno se z organiziranim prevozom, ki ga v celoti financira občina, vozi v 126 osnovnošolcev, kar je slaba polovica vseh učencev na šoli. Prevoze izvajajo trije prevozniki.
Do izvedbe razpisa za organizacijo šolskih prevozov, ki mora biti zaključen pred naslednjim šolskim letom, mora biti dogovorjena strategija izvajanja te dejavnosti. V lokalni skupnosti ocenjujejo, da so šolski prevozi sedaj zelo dobro organizirani, predstavljajo pa precejšen finančni zalogaj.
■ tp
Slaba prometna varnost pri Momaxu
Drago Seme (SD) je predlagal, da se začne reševati vprašanje prometne varnosti pri nakupovalnem centru Momax. Urad za komunalne dejavnosti bo sicer posredoval pobudo odgovornim državnim predstavnikom, da izboljšajo prometno varnost na tem območju, še posebej za pešce. Dodajo pa, da ob predaji tega nakupovalnega centra na to ni bilo nobenih pripomb.
Hišo pri vili Bianki bodo porušili
Ignac Novak (SDS) je opozoril na slabo urejeno okolico hiše pri vili Bianki, ki jo je odkupila občina. V Uradu za razvoj in investicije pojasnjujejo, da so nepremičnino prevzeli 3. novembra lani in takoj začeli pridobivati gradbeno dovoljenje za rušitev tega objekta. Območje bodo dokončno uredili v tem letu.
Svetniki o reviziji
Komunalnega
podjetja
Franc Sever (SDS) je predlagal, da svetnike seznanijo s poročilom notranje revizije Komunalnega podjetja Velenje in da se preverijo akti tega podjetja. Na Komunalnem podjetju pojasnjujejo, da postopki revizije leta 2012 še niso v celoti zaključeni. Najprej pa bodo z njimi seznanili organe upravljanja in nadzora Komunalnega podjetja.
Letos pase bo novo vodstvo lotilo tudi celovite prenove vseh aktov podjetja.
Razsvetljave v Podkraju še ne bo
Franc Sever (SDS) je predlagal, da se uredi javna razsvetljava od pokopališča do Podkraja, kjer hodi veliko ljudi. Na Uradu za komu-
nalne dejavnosti pravijo, da bodo predlog proučili, vsekakor pa v letošnjem letu za to v proračunu nimajo denarja.
Pločnike gradijo, kjer so za to možnosti
Franc Sever (SDS) je podal tudi pobudo za ureditev več pločnikov, med drugim na Ljubljanski cesti
gala, da inšpekcijske službe do pomladi pregledajo igrala na otroških igriščih, saj ta po njenem mnenju niso vsa ustrezna. Njeno pobudo so posredovali tržni inšpekciji, ki je za to odgovorna.
Drevesa v Sončnem parku bodo označili
Terezija Jaklič (SDS) je tudi predlagala, da bi označili drevesa v
za družbene dejavnosti so obljubili, da bodo večje okenske odprtine zaprli v teh dneh, streho pa so že pregledali in ta ne toči. Seveda pa si želijo ta objekt čim prej prodati.
Vlečnica za smučanje na vodi
Mihael Letonje (samostojni svetnik) je predlagal, da bi na jezeru postavili vlečnico za smučanje na
Kaj zanima velenjske svetnike?
in pri Obircu. Na Uradu za komunalno dejavnost pravijo, da skušajo urediti pločnike povsod, kjer je to možno oziroma kjer pridobijo za to potrebna zemljišča. Za pločnik pri Obircu pa potrebujejo tudi soglasje Direkcije za ceste.
Inšpekcijske službe naj pregledajo igrala
Terezija Jaklič (SDS) je predla-
Sončnem parku tudi za slepe in slabovidne. Na Uradu za urejanje prostora obljubljajo, da bodo to vključili v projekt celostne obnove tega območja.
Grad Turn bodo zaščili
Terezija Jaklič (SDS) je predlagala, da je treba pred vremenskimi vplivi zaščititi grad Turn. Na Uradu
vodi. Na Uradu za urejanje prostora pojasnjujejo, da je za to treba pridobiti dovoljenje državnih institucij. Poudarjajo, da so zainteresirani za nadaljnji razvoj tega območja, zato bodo poskrbeli za pridobitev ustreznih občinskih aktov.
Evropsko sodišče nad »celjski bombi«
Teš 6 ne bo padel, kdaj bosta padli celjski ekološki bombi? - Merkur, potomec Kovinotehne, bo v Celju odpuščal - Dobrna dobi paviljon, Celjani bodo slavili nosilko treh kron
Vsaj nekaj je po kresanju mnenj levih in desnih poslancev jasno: nadomestni blok 6 ne bo padel! Razpravljala so sicer tudi ob tokratnem medsebojnem obmetavanju dvignili veliko prahu, nekateri tudi prekomerno onesnažili »okolje«, pa čeprav so se zavzemali, da morajo stvari razčistiti. Vsak pač ima svoj način čiščenja. Pa čeprav običajno blatenje ni najboljše čistilno sredstvo. Upajmo, da ga ne bodo preveč uporabljali, tudi ko bodo uresničevali sklep, da je stvarem v zvezi z načrtovanjem, kupovanjem opreme in gradnje treba priti do dna. Pa čeprav bo tedaj gradnja že res povsem pri vrhu. Očitno bodo kratki stiki o načinu uresničevanja tega energetskega objekta še tedaj, ko bo nov blok res že pod visoko napetostjo. Za nekaj pa je to »onesnaženje« Slovenije s »primerom Teš 6« le dobro. Včasih, ko so zardevala drevesa na obrobju Šaleške doline in po njej, ostala Slovenija ni niti dobro vedela, kje je ta dolina, ne kaj pomeni pridobivanje premoga in elektrike, da je le v ostalih območjih toplo, svetlo in se vrti.
Teš torej ne bo padel, po opominih in grožnjah s kaznimi pa mnoge zanima, kdaj bosta padli ekološki bombi v Celju. Občinska v starem središču mesta in državna v bližnjem Bukovžlaku. Obe izhajata iz stare celjske industrijske dediščine oziroma Cinkarne. Obe odlagališči nevarnih odpadkov bi že morali urediti, a se ju konkretno niti še lotili niso. Za tisto, ki je na območju stare Cinkarne nastalo ob gradnji veleprojekta Tehnopolis, občina že ima izvajalca, del naj bi se lotil spomladi, do poletja naj bi jih končal. Drugega bodo uredili v sklopu odloka o sanaciji širšega območja celjske kotline. Po sedanjih predvidevanjih tja do konca naslednjega leta. Aktivnosti torej tečejo počasi, a Evropa ne čaka, pa smo
pred kratkim dobili grožnjo s tožbo na evropskem sodišču .
Kakšen bo tokratni padec nakelskega Merkurja po novi prisilni poravnavi, pa zanima Celjane, ki so zaposleni v celjskih trgovinah te družbe. Zgodba je za Celje in nekatere kraje na Celjskem še posebej boleča, saj se mnogi še dobro spomnijo obljub, ko je Merkur prevzel celjsko Kovi-notehno. Tedaj je bila prihodnost naslikana svetlo, zdaj seje vse skupaj spremenilo v temo. Nekdanji Kordež je obračal, »novi« je obrnil. Nekaj svetlejših točk pa vendarle je, stečajem navkljub. VBraslovčah, kjer so se mnogi bali, da bo po stečaju izbranega gradbinca gradnja večnamenskega objekta zastala, se to le ni zgodilo. Dela je namreč hitro prevzel velenjski HTZ in pred kratkim je šmarski trgovec že odprl trgovski del objekta, občina bo knjižnico in večnamensko dvorano uredila v naslednjih mesecih. Vsekakor v tem primeru govorijo kot o uspešnem projektu javno-zasebnega partnerstva.
Dobrna pa bo dobila prenovljen trg. Ne le to, dobila bo tudi nov paviljon sredi njega. Župan je z izbranim izvajalcem v ponedeljek že podpisal pogodbo, lopate naj bi zasadili naslednji mesec, junija pa naj bi dela že sklenili. Za ta projekt so dobili skoraj polovico evropskega denarja. Vtem posebnem paviljonu bodo uredili eko tržnico, kjer bo na voljo lokalno ekološko pridelana hrana. Pridobili bodo tudi prostor za turističnoinfor-mativni center ter turistično društvo. Posebnost bo še pitnik vode. Za nekatere je letošnje leto navadno leto, za Celje nikakor. V knežjem mestu se bodo namreč spomnili svoje rojakinje Barbare Celjske. Ta seje med vsemi Celjskimi povzpela najvišje. Nosila je namreč kar tri krone. Za nemško kraljico je bila okronana prav pred 600 leti. Prireditve ob tem jubileju bodo trajale vse leto, za začetek pa so pred dnevi predstavili angleški prevod knjige o Barbari Celjski ter ponatis knjige v slovenščini. Maja bodo pripravili razstavo o njej. 600-letnico kronanja bo Pošta Slovenije zaznamovala s spominsko znamko, Banka Slovenije pa bo izdala spominski kovanec za 2 evra.
Pa še to: pravijo, da je bila Barbara znana po tem, da se je znala uveljaviti v izrazito moški družbi. Nekako tako kot naša Alenka!
■ k


NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: TIskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 21
16. januarja 2014
AKTUALNO
3
Davek na nepremičnine bo pri večini oklestil proračune
Preverjali smo, kako »vidijo« učinke davka na nepremičnine v občinah Šaleške in Zgornje Savinjske doline - O tem, katere nepremičnine so javno dobro, še razmišljajo, nekatere že ukrepajo
Tatjana Podgoršek
S prvim dnem novega leta je začel veljati zakon o davku na nepremičnine, ki nadomešča dosedanje nepremičninske dajatve (davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest in davek na nepremičnine večjih vrednosti). Kljub temu da že velja, še vedno dviga precej prahu. Med drugimi se je za ustavno presojo omenjenega zakona odločila tudi Skupnost občin Slovenije. Zahtevo je na ustavno sodišče vložila prejšnji teden, v utemeljitvi pa med drugim navedla, da bo zakon prizadel interese lokalne samouprave, zlasti finančno avtonomijo in s tem povezanega tudi financiranja lokalnih skupnosti. Poleg tega bo davek občinam vzel pomemben mehanizem za oblikovanje lokalnega razvoja. V skupnosti še opozarjajo, da so zavezanci za ta davek tudi občinski zavodi in skladi, ki opravljajo dejavnosti vzgoje in izobraževanja, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva ..., katerih cilj ni pridobivanje dobička. Za skupnost občin so sporne tudi evidence javne infrastrukture, ki da »jih je nemogoče urediti v tako kratkem času, kot predvideva zakon ter postopek in roki za določitev zemljišč za gradnjo stavb.«
Del občinam, del državi
Davek se bo polovično delil med državo in občine. Izjema bodo prva tri leta, ko bo v celoti prihodek proračuna, občine pa bodo prejele enak znesek, kot so ga obračunale za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2012. Skupni priliv davka naj bi na letni ravni znašal okoli 400 milijonov evrov.
In kako »vidijo učinke« zakona o nepremičninah v tem trenutku v občinah Saša regije? Na občinska vodstva smo naslovili tri vprašanja: koliko se je v občinski proračun nateklo na leto od nadomestila za stavbna zemljišča, koliko so izračunali, da naj bi se po uvedbi davka na nepremičnine, ter ali razmišljajo, da bi v zvezi z davkom na nepremičnine ravnali po vzoru ene od obalnih občin, ki namerava lastništvo nekaterih objektov prenesti na javno dobro.
Mestna občina Velenje: ob več kot 4,4 milijona evrov
Mestna občina Velenje je v letu 2012 iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča zbrala v proračunu dobrih 6,7 milijona evrov, lani pa slabih 7,3 milijona evrov. V letošnjem proračunu je predvidenih dobrih 7 milijonov evrov davka. »Na osnovi analize izračunov za naslednja leta predvide-
vajo, da bo skupni znesek davka v lokalni skupnosti znašal nekaj več kot 4,7 milijona evrov, od tega bo občini glede na delitev: 50 % državi, preostalo občini, pripadlo le dobra 2,3 milijona evrov. Mestna občina Velenje bo tako oškodovana za več kot 4,4 milijona evrov«, so sporočili iz občinske uprave.
Za zdaj se še niso odločili, da bi objekte opredelili za javno dobro. Bodo pa za javno dobro zanesljivo opredelili tiste površine, ki to dejansko so in še nimajo urejene-
2013 pa nekaj evrov manj kot 160 tisoč. »Toliko znašajo v skladu z zakonom prihodki našega proračuna za leto 2014. Po podatkih, ki smo jih prejeli od pristojnega ministrstva, naj bi bil neto učinek zakona v tem letu glede na leto 2013 zmanjšan le za 3.000 evrov. Naši lastni izračuni pa kažejo, da bo neto učinek med 15 in 20 tisoč evri manj denarja za lokalno skupnost v tem letu. V tej vrednosti smo upoštevali nekaj več prihodkov, ker ne bo težav z izterjavo,
ga takšnega statusa (občinske ceste, igrišča, parki, rekreacijske površine, parkirišča in podobno).
Občina Šoštanj: izračun kaže na enak znesek
V	letu 2012, ki ga država obravnava kot izhodišče, je Občina Šoštanj iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in ostalih davkov na premoženje prejela 1,9 milijona evrov. Sedanji izračuni kažejo, da bo z uvedbo davka na nepremičnine prejela blizu 1,5 milijona evrov, v naslednjih treh letih pa naj bi ji država odstopila še dodatnih 471 tisoč evrov.
Pri določitvi o objektih javnega dobra bo lokalna skupnost ravnala po zakonu.
Občina Šmartno ob Paki: neto učinek med 15 in 20 tisoč evri
V	lanski proračun Občine Šmartno ob Paki se je od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča »nateklo« nekaj več kot 152 tisoč evrov, po odmernih odločbah za leto
in davek, ki ga bo morala plačati občina,« so zapisali v odgovorih na vprašanja v šmarški občinski upravi.
Pripisali pa so še, da imajo pripravljeno evidenco občinskih nepremičnin, ki po vsebini lahko postanejo javno dobro (pokopališče ...) in bodo za takšne sprejeti ustrezni sklepi. Tako ekstremnih sprememb kot Primorci, ki so med za javno dobro med drugim opredelili tudi kulturne domove, pa ne predvidevajo. Tudi o tem še čakajo na informativni izračun.
Občina Nazarje: manj za približno 15 odstotkov
Občina Nazarje je leta 2012 in lani načrtovala 220 tisoč evrov prihodkov, prejela pa je manj kot 200 tisoč evrov odmerjene višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Toliko naj bi prejela davka tudi letos, a županja Majda Podkrižnik dodaja, da bo neto učinek manjši za približno 15 odstotkov. Kot je pojasnila, bo državi treba plačati tudi davek za zemljišča za gradnjo stavb. To pa je v njihovem primeru za indu-strijsko-poslovno cono Prihova, parcele za samostanom in na območju Biča v Šmar-
tnem ob Dreti. »Natančnejši podatki bodo znani po prejemu informativnih izračunov. Smo pa na Geodetsko upravo RS sredi tega meseca posredovali ažurirane podatke o namenski rabi zemljišč in zemljišč za gradnjo stavb. Uprava bo po uradni dolžnosti izvze-la zemljišča pod cestami, kar je pomembno zaradi neodmerjenih lokalnih cest.«
Zaradi podanih štirih zahtev za ustavno presojo zakona o nepremičninah in mnenja ministrstva za finance za zdaj ne razmišljajo o uvrstitvi nekaterih občinskih nepremičnin med javno dobro.
Občina Rečica ob Savinji: višji prihodek
Po zagotovilih župana občine Rečica ob Savinji Vinka Jeraja so od uporabe stavbnih zemljišč lani prejeli nekaj več kot 54 tisoč evrov. V letošnji proračunu so na tej postavki predvideli 37,5 tisoč evrov prihodkov, kolikor je znašal izračun iz leta 2012. »Po uvedbi davka na nepremičnine naj bi bil prihodek za našo občino dobrih 168 tisoč evrov.«
O lastništvu objektov in prenosu na javno dobro so razmišljali in prišli do spoznanja, da bi bilo to v danem trenutku koristno, na dolgi rok (ki pa se v državi lahko hitro obrne) pa menijo, da ne najumneje. Kakšne odločitve v zvezi s tem zato še niso sprejeli.
Občina Gornji Grad: počakali bodo na informativni izračun
»Kaj za našo lokalno skupnost pomeni uvedba novega zakona o davku na nepremičnine, ne želim govoriti, ker so stvari še v teku. Počakali bomo na prve informativne izračune. Občina bo v tem delu usklajevala proračun po pridobljenih informativnih podatkih in usklajenih izračunih,« nam je na vprašanje odgovoril župan Občine Gornji Grad Stanko Ogradi. Dodal je še, da so lani od najemnin načrtovali za stavbna zemljišča 65 tisoč evrov, dobili so jih 42 tisoč. O tem, ali bodo nekatere občinske nepremičnine razglasili za javno dobro, še niso razmišljali. Počakali bodo na pravno tolmačenje.
Občina Luče: dobrih 13 tisoč manj prihodkov
Po podatkih Klavdija Strmčnika, direktorja uprave Občine Luče, naj bi v letu 2012 nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč »obogatila« občinski proračun za 7.679 evrov. Po uvedbi novega zakona o davku na nepremičnine naj bi po izračunih občina dobila nekaj manj kot 113 tisoč evrov, ki jih bo od leta 2017 delila z državo. »Država naj bi letos občinam odmerila za nadomestilo toliko, kot leta 2012, a bo pri tem odštela prihodke občine iz pristojbin za gozdne ceste. Iz te postavke smo omenjeno leto prejeli slabih 13 tisoč evrov. To
pomeni, da tega denarja v naslednjih treh letih ne bomo deležni. Neto učinek bo negativen, po naših izračunih za več kot 13 tisoč evrov.«
Kot je še dejal, bodo kot dobri gospodarji poskušali v okviru zakonskih možnosti optimizirati davčno osnovo, od katere bo treba plačati davek, zato tudi razmišljajo o prenosu nekaterih nepremičnin v javno dobro.
Občina Solčava: prihodki nižji, stroški občanov višji
V Občini Solčava so nam pri odgovorih na naša vprašanja postregli z naslednjimi številkami: v letu 2012 so znašali prihodki od nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč dobrih 8315 evrov, lani 14 tisoč 872 evrov. Letos naj bi občina z davki na nepremičnine zbrala 8500 evrov, občani naj bi prispevali v občinski proračun približno 40 tisoč evrov, koliko bo morala lokalna skupnost odvesti davka za svoje stavbe (šolo, upravno stavbo ...), pa ne vedo. »Po predvidevanjih bodo prihodki občine letos dosegli približno 57 odstotkov lanskih, stroški občanov pa bodo v primerjavi z lanskimi višji za 270 odstotkov. Za zdaj občina v javno dobro ne bo prestavljala nepremičnin,« nam je zagotovil Rudi Jezernik z Občine Solčava.
Občina Mozirje: več kot enkrat več denarja
Med občinami, ki novi zakon o davku na nepremičnine sprejemajo z obema rokama, je Občina Mozirje. Po zbranih podatkih je lokalna skupnost iz nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč lani pridobila 90 tisoč evrov, po uvedbi novega davka pa naj bi jih - po njihovih izračunih - kar 220 tisoč evrov.
O prenosu občinskih objektov v javno dobro niso razmišljali.
Občina Ljubno: izračunov niso delali
Po podatkih, ki nam jih je posredovala računovodkinja Občine Ljubno Marija Potočnik, je lokalna skupnost iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2012 pridobila 43 tisoč, lani 54 tisoč evrov.
Posebnih izračunov o vplivu davka na nepremičnine niso delali. Po oceni ministrstva za finance naj bi Občini po plačilu davka ostalo dobrih 93 odstotkov denarja, ki ga je prejela iz nadomestil iz leta 2012. »Pri tem prihaja do razhajanj že pri samem obračunu. Ministrstvo je namreč za leto 2012 upoštevalo odmerjeno nadomestilo v višini nekaj več kot 42 tisoč evrov, dejansko nakazano nadomestilo pa je bilo manjše za dobrih 3.100 evrov,« še dodaja Potočnikova.
■
Levi in desni v koaliciji z SD
Velenje, 22. januarja - V sredo popoldne so v Velenju v koaliciji sedeli levi in desni. Svetniška skupina Socialnih demokratov je namreč na zadnji pogovor pred lokalnimi volitvami, ki bodo predvidoma čez sedem mesecev, povabila krajane
mestnih četrti Levi breg vzhod in zahod ter Desni breg. Govorili so o razvojnih možnostih in priložnostih ter problematiki, ki pesti prebivalce tega dela Velenja.
Župan Bojan Kontič in poslanec SD v državnem zboru Srečko Meh
Pridnost ne šteje pri vseh enako
Srečko Meh, poslanec DZ in predsednik Območne organizacije SD Velenje, na »koaliciji z občani«: »Trdim, da je Bratuškova dobra predsednica vlade. Je bistra, pridna in brez nahrbtnika s korupcijo. Tudi minister Virant je priden. Hitro piše. Ker pa se mu velikokrat zapiše, kaj v zvezi z regionali-zacijo, kakršne si v Velenju ne želimo, bi včasih imeli raje, da bi bil manj priden in bi manj pisal.«
sta jim predstavila aktivnosti lokalne skupnosti in države. Prvi je med drugim posebej izpostavil bogato naložbeno politiko Mestne občine Velenje, drugi sprejemanje odločitev v parlamentu v luči regio-nalizacije.
Krajani so bili bolj redkobesedni in ne tako zgovorni kot na podobnih srečanjih v primestnih krajevnih skupnostih. Zanimalo jih je lastništvo garaž na Kardeljevem trgu in koordinacija pri pridobivanju energetskih izkaznic tudi za stanovanjske bloke; te uvaja novela energetskega zakona.
■ mkp
Naš čas, 30. 1. 2014, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
30. januarja 2014
Takega projekta v zgodovini družbe se niso imeli
Preselitev tehnologije in opreme iz Švedske v velenjski Veplas teče po zastavljenem načrtu - V prvi fazi 25 novih zaposlitev
Tatjana Podgoršek
»Družba Veplas ima za svojo prihodnost začrtane nove razvojne cilje. Leto 2014 bo resnično zanjo prelomno predvsem zaradi preselitve proizvodnje medicinskih kadi iz dveh obratov
Lani je družba dosegla blizu 9 milijonov —■ realizacije, samo nov ■ projekt naj bi ji navrgel 11 milijonov evrov.^H
zelo zahteven. »Opremo selimo po fazah, saj je potrebno usklajevanje tehnoloških parametrov, dopolniti sistem kakovosti, uskladiti moramo medsebojni informacijski sistem, priučiti delavce ... To so veliki zalogaji, ki jih ni mogoče izpeljati v kratkem času.«
v zahodni Evropi v Velenje. O tem se je odločil naš dolgoletni ugledni poslovni partner iz Švedske na osnovi dosedanjega sodelovanja. Preselitev omenjene proizvodnje bo v celoti spremenilo podobo Veplasa,« je zagotavljal lansko jesen direktor družbe Veplas Franc Vede-nik. So projekt že izpeljali?
Aprila proizvodnja na polno
Po zagotovilih Vedenika so v tem trenutku prenesli 25 odstotkov proizvodnje, ta teden pričakujejo iz Švedske novo pošiljko opreme. Do konca februarja naj bi bilo v Velenju blizu 60 odstotkov potrebne opreme, aprila pa naj bi proizvodnja stekla na polno. Dejal je še, da se držijo zastavljenih rokov, in priznal, da se srečujeta z veliki težavami obe strani. Projekt je namreč
Po njegovih besedah takega projekta v 30 letih, odkar je v družbi, še niso imeli. O njegovi pomembnosti zgovorno potrjujejo nekateri podatki: lani je družba dosegla blizu 9 milijonov realizacije, samo ta projekt naj bi jim navrgel na leto 11 milijonov evrov. Za letos so za 100 odstotkov povečali plan prodaje. To pa ne bo edini učinek projekta, zagotavlja Vedenik. Z njim si Veplas zagotavlja dolgoročno stabilno poslovanje in dobiček, ki ga v zadnjih treh letih niso imeli. »Ob tem naj poudarim, da prihodnosti ne gradimo samo na proizvodnji medicinskih kadi za bolnišnice in domove za ostarele, ampak smo se že lotili izvedbe še treh novih projektov, do prve polovice leta načrtujemo še 3. Letošnje leto bo za družbo res prelomno.«
Razširitev proizvodnje medicinskih kadi prinaša nova delovna me-
sta. V naslednjih treh letih naj bi zaposlili 56 delavcev, od tega v letošnjih dveh, treh mesecih 25, predvsem v proizvodnji. Toliko jih morajo zaposliti na osnovi subvencije, ki jo je za nov program dala država. Ta je Veplasu dodelila 800 tisoč evrov namenskega denarja.
Selitev manj
konkurenčnih
programov
Glede na nove programe in prostorsko stisko bodo nekateri dolgo-
Država je za projekt evrov subvencije^
Franc Vedenik, direktor družbe Veplas, o neurejenosti dvorišča podjetja: »Drži, da je urejeno dvorišče ogledalo podjetja, kar pravijo občani. Kritika je upravičena in v celoti jo prevzemamo nase. Obžalujemo, da se je to zgodilo, in se hkrati opravičujemo občanom, ki smo jih zaradi tega prizadeli. Dejstvo je, da se na spremenjen režim odvoza odpadkov v drugi polovici lanskega leta nismo pripravili dovolj dosledno. Enostavno ni bilo druge možnosti, kot da smo odpadke odložili na dvorišče. To zadevo smo že odpravili. Sicer pa smo tudi pri ureditvi okolice podjetja na sredini poti. Hkrati s prestrukturiranjem proizvodnje bomo uredili tudi to vprašanje. Čakamo še na nekaj opreme iz Švedske, kalupi so namreč v lasti švedskega poslovnega partnerja.«
Gospodarsko sodelovanje in pretok turistov
Občini Solčava in partner iz Železne Kaple družno pri čezmejnem turističnem koriščenju podzemnih jam v vzhodnih Karavankah
Tatjana Podgoršek
V okviru operativnega programa Slovenija-Avstrija 2007-2013 so Občina Solčava, tukajšnja Center Rinka in kmetija Rogar skupaj s partnerjem iz Železne Kaple v sosednji Avstriji prijavili projekt z naslovom Cavetours. Gre za čezmej-ni turistični projekt, z izvajanjem vsebin pa želijo sodelujoči v njem
dodati novo vrednost trem zelo zanimivim jamam - Obir (Avstrija) ter Potočki zijalki in Snežni jami na območju Solčave. Povezali naj bi jih z že obstoječimi in novimi skupnimi turističnimi produkti. Vsaka od jam predstavlja naravno zanimivost, predvsem Potočka zijalka pa tudi izjemno kulturno dediščino. V okviru projekta načrtujejo posodobitev in ureditev potrebne infrastruk-
Snežna jama (foto Silvo Ramšak)
ture, vzpostavitev skupne strukture za pripravo in izvajanje čezmejnih integralnih turističnih paketov. Že pri nastajanju teh bodo sodelovali turistični ponudniki z obeh strani meje. Partnerji v projektu so prepričani, da bodo z njegovo izvedbo povezali zanimivosti in s tem povečali gospodarsko sodelovanje ter boljše turistične kazalce (število obiskovalcev, doba bivanja, podaljšanje sezo-
Franc Vedenik: »Z novim programom si Veplas zagotavlja dolgoročno stabilno poslovanje in dobiček, ki ga v zadnjih
treh letih nismo imeli.«
letni programi na lokacijah v Velenju in v Šoštanju morali dati mesto novim, ekonomsko in tehnološko zahtevnejšim. Ker ocenjujejo, da bi bilo škoda opustiti programe, ki so jih razvijali v dolgoletnem sodelovanju s partnerji (med drugim program toboganov), jih bodo najverjetneje selili v sosednjo Hrvaško. V Zagrebu imajo podjetje, katerega dejavnost je bolj komercialna, a so že ob njegovi ustanovitvi razmišljali tudi o možnostih razširitve na proizvodnjo.
■
gospodarske novice
Brezplačen nasvet o arhitekturi
Šoštanj - Občani Šoštanja bodo imeli od februarja naprej vsako sredo na voljo uro brezplačnega svetovanja s področja arhitekture in prostora. Arhitektki Mateja Kumer in Urška Delopst jim bosta svetovali v zvezi z novogradnjami, prenovami, gradbenimi dovoljenji, zunanjo in notranjo ureditvijo prostora, energetsko sanacijo stavb in subvencij zanjo, ureditvijo stanovanj za starejše občane ... Med 15.30 in 16.30 jih pričakujeta v mali sejni sobi v prostorih Občine Šoštanj.
■	mkp
Embalažni zabojniki že pri vseh
Velenje, 25. januarja - PUP Saubermacher je v soboto zaključil delitev embalažnih zabojnikov z rumenim pokrovom po hišah na območju Velenja. Akcijo opremljanja so začeli novembra lani v Pes-ju, v soboto pa zaključili v Plešivcu in na Graški Gori. Razdelili so okoli 2.200 zabojnikov, prvi odvoz pa bo februarja. Ker zabojniki za embalažo (kovinsko, plastično in tetrapak) v zbiralnicah ne bodo več potrebni, so jih odstranili.
■	mkp
Sladek ERICov laboratorij
Velenje - V kemijskem laboratoriju Errica trenutno obvladujejo 350 analiznih metod, 81 akreditiranih. Laboratorij je na področju okolja največji v Sloveniji in je v lasti industrije. Poleg ustaljenih programov meritev stanja voda, tal, zraka, odpadkov, vzorcev favne in flore se laboratorij vse bolj dejavno podaja v razvoj analitike farmacevtskih učinkovin in prehrane. Enega večjih monitoringov s tega področja so lani izvedli za Čebelarsko zvezo Slovenije. S kemijskega stališča in stališča primernosti za prehrano so ocenili letino medu.
Banke z novo izgubo
Ljubljana - Slovenske banke so po podatkih Banke Slovenije do konca lanskega novembra pridelale 1,07 milijarde evrov izgube pred davki, malenkost več pa je znašala čista izguba. Neto oslabitve in rezervacije so dosegle 1,44 milijarde evrov. Občutno so upadli obrestni prihodki, ki so bili z 1,42 milijarde evrov za 21,9 odstotka nižji kot v enakem obdobju 2012.
NLB še zmanjšuje število zaposlenih
Ljubljana - Potem ko je NLB lani začela s celovito preobrazbo banke in število zaposlenih zmanjšala za 228, se proces reorganizacije in posledično zmanjševanje zaposlenih, nadaljuje tudi sedaj in predvideva še 141 manj zaposlenih. Zmanjšanje števila delavcev pa ni edini ukrep. Med drugim ukinjajo tudi manjše poslovalnice, recimo v Šmartnem ob Paki.
ne, večja potrošnja).
Po besedah Marka Slapnika, direktorja Centra Rinka, bodo turistične pakete in storitve pripravili za določene cilje skupine (ljubitelje narave, družine z otroki, pohodni-ke, sprehajalce, planince, ljubitelje arheoloških posebnosti). Doživetja jam bodo povezali v zgodbe, ki bodo temeljile na sodobni interpretaciji narave in dediščine, podkrepili pa jih bodo s strokovno podporo različnih strok (arheologija, geologija, paleontologija ...). V podporo inovativnim turističnim produktom bodo med drugim izvedli arheološke raziskave v Potočki zijalki.
Prve učinke projekta lahko pričakujemo letos poleti, ko ga morajo končati. Vendar bodo to, pravi Sla-pnik, prva vidna znamenja. O programih oziroma zgodbah pa se bo več govorilo proti koncu tega ali na začetku prihodnjega leta.
O ukinitvi uradno ne razmišljajo
Topolšica - V javnosti so v zadnjem času znova zaokrožile informacije o ukinitvi Bolnišnice Topolšica oziroma o njeni priključitvi k drugi bolnišnici.
Primarij Leopold Rezar, direktor bolnišnice, je povedal, da se govorice o ukinitvi ustanove pojavljajo v zadnjih 20 letih v daljših ali krajših presledkih. Zanje so slišali tudi sami ob izteku lanskega leta. Pristojni v državi, pri katerih je govorice preverjal, naj bi mu zagotovili, da o njeni ukinitvi oziroma drugačni organiziranosti uradno ne razmišljajo. Tudi sami v bolnišnici niso zaznali konkretnih aktivnosti, ki bi lahko kazale na kaj takšnega.
■ tp
Iskanje drugih rešitev za
Smrečino
Topolšica, 27. januarja - V ponedeljek popoldne so se sešli na seji člani sveta zavoda Bolnišnice Topolšica. Na njej so med drugim obravnavali poročilo o opravljeni reviziji projekta energetske sanacije, ki ga izvajajo. Revizijo je naročil ustanovitelj - ministrstvo za zdravje.
Po zagotovilih direktorja bolnišnice primarija Leopolda Rezarja so na seji združili obravnavo poročila o likvidnostnem stanju bolnišnice in revizijskega pregleda. Ker je slednje zaupne narave, ga ne sme komentirati. »Sicer pa smo se tako in tako bolj osredotočili na iskanje rešitev za dokončanje energetske sanacije. Glede na stanje v slovenskem zdravstvu in v bolnišnici smo soglašali z mnenjem predstavnikov ministrstva o novelaciji investicijskega programa. Dogovorili smo se, da bomo iz projekta izločili objekt Smrečina in zanj iskali druge rešitve. Med drugim tudi z javno-zasebnim partnerstvom. S tem bi se bolnišnica rešila likvidnostnega krča, v katerem je tudi zaradi naložbe.«
Energetsko sanacijo objekta Planika, na katerem morajo urediti še vhodni del in klet, pa bodo zanesljivo pripeljali do končnega cilja.
■ tp
■
■
■
■
Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 5
GOSPODARSTVO
- 5
1ó. januarja 2014
Avberškova ne bo, kdo bo?
Vlada išče naslednika odstoplega ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanka Stepišnika - GZS je za kandidatko predlagala Velenjčanko Alenko Avberšek, njihovo izvršno direktorico za zakonodaje in politike - Kandidaturo je pogojevala s soglasno podporo koalicije, te pa ni bilo
Alenka Avberšek: »Ekipa tako ne more delati. Vsi čakajo in se iščejo. Najbolj pa gospodarstvo.«
Milena Krstič - Planine
Velenje, Ljubljana - Nadaljuje se iskanje primernega kandidata ali kandidatke za naslednika Stanka Stepišnika, ki je pred dvema mesecema odstopil s položaja ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo. Gospodarstvo poudarja, da nujno potrebuje »močnega« ministra ali ministrico, in to čim prej. O tem, zakaj se ni »borila«, da ostane še naprej v igri, in katere so tiste prioritete, ki bi jih bilo treba na tem področju začrtati jutri in ne pojutrišnjem, smo se pogovarjali z Alenko
Avberšek, izvršno direktorico za zakonodajo in politike pri Gospodarski zbornici Slovenije dan po tem, ko se je srečala s predsednico vlade Alenko Bratušek. Kako gospodarstvo gleda na to, da država še nima ministra na tako pomembnem mestu, kot sta gospodarski razvoj in tehnologija? »V razmerah, ko je nujno ukrepati, da bi od sredine letošnjega leta Slovenija lahko začela vsaj rahlo rasti, je nedopustno, da je ta resor brez ministra. Ekipa brez njega ne more delati, kot bi morala. Vsi čakajo in se iščejo.
Velika škoda je, da v času, ko bi bilo treba zagnati investicije, organizirati izvoz, oblikovati in se dogovoriti za razvojne dokumente za nas in Bruselj, ker je od tega odvisno tudi, kako pametno bomo črpali evrop-
ski denar, nimamo ministra. Ne vemo niti tega, kako izpeljati razbremenitve gospodarstva. Skrajni čas je za oblikovanje jasnih in nujnih reform na trgu dela, pokojninskega sistema, v zdravstvu in še kje. To so področja, ki nujno terjajo gospodarskega ministra, ki bo naredil vzvode, da se bo gospodarstvo začelo postopoma postavljati na noge. Potreben je, da bo znotraj vlade vnesel duha gospodarnosti, razvoja, konkurenčnosti, skratka poskrbel za razmislek o tem, česar je danes bistveno premalo.«
Bili ste v igri za gospodarsko ministrico. Ste še?
»Ne. Nisem več. Pred dobrima dvema mesecema sva s predsednico vlade načelno izrazili interes za morebitno kandidaturo. Z moje strani je bila zelo jasno pogojena s tem, da delujem nestrankarsko, a s koalicijsko soglasno podporo. To se je izkazalo za nerealno. Na osnovi tistega, kar se je dogajalo zadnja dva meseca, sem presodila, da je nerealno gojiti tako pričakovanje. Je pa nujno za ukrepe, ki jih je potrebno izvesti.« Vašo morebitno kandidaturo za gospodarsko ministrico je spremljalo tudi nekaj nasprotovanj. Zlasti Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je imela kar nekaj povedati...
»Mislim, da je bil to eden od kanalov, preko katerega je tudi politika, ki se z menoj ni strinjala, našla vzvode za to, da je povedala svoje.
Nikakor ne drži obtožba Umano-tere, da sem osebno ali kot institucija proti zelenemu razvoju. Vedno pa povem, da sem proti vlaganjem in subvencijam v neke zelene projekte kar tako, če ti niso povezani s pravimi rešitvami in lastnim znanjem. V zeleno industrijo, zeleno življenje, če hočete, je treba vlagati tako, da bo na koncu učinek, ne pa zgolj porabljena sredstva.« Bili so tudi »očitki« - ne tako jasno izraženi, pa vendar, da ne morete biti ministrica, ker ste zagovornica bloka 6?
»Tukaj lahko rečem samo: seveda sem! Zagovornica bloka 6, ne pa zlorab, če so bile, in ne slabih praks, če so bile. Sem izrazit zagovornik tega, da se to enkrat vendarle razreši in se projekt maksimalno profesionalno pripelje do konca. Ne sme pa to bili poligon za obračunavanje politike med seboj. Ta objekt, ki ni zgolj proizvodni objekt, ampak je ključen za delovanje našega celotnega elektroenergetskega sistema.
In ko že govorimo o tem, da je potrebno razkriti morebitne ali pa očitne nepravilnosti, potem to velja za vse, za TEŠ in za vse druge energetske projekte, tudi za subvencioniranje fotovoltaike, ki je preseglo vse možne okvire. Tudi tam je šlo za velika preseganja. Želim poudariti le to, da se je treba lotiti vseh odklonov, kjerkoli so že bili.« Z Bratuškovo sta se sestali znova ta ponedeljek?
»Sem članica Sveta za razvoj, v katerem deluje nekaj gospodarstvenikov, bančnikov, okoljevarstvenikov. Pogovorili sva se. Sicer pa ji je Svet za razvoj zelo jasno povedal, da je treba ministra poiskati takoj in da tudi ni pametno, da bi bile finance in gospodarstvo v enem skupnem ministrstvu. To je nesprejemljivo. Tako kot je nesprejemljivo, da firmo vodi zgolj finančnik, saj slej ko prej začne trpeti razvoj, dolgoročna vizija in strategija podjetja.«
■
Kaj pa prezadolženo gospodarstvo?
»Zdaj, ko smo ustanovili Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), je treba zagotoviti, da se bo v okviru te ali kakšne druge institucije oblikovalo telo, ki se bo sistematično ukvarjalo s prestrukturira-
njem tistega dela prezadolženega gospodarstva, ki še ima zdrava jedra in ki mu je potrebno omogočiti, da ohrani svojo kondicijo ter jo izboljša. Ne moremo 10 tisoč podjetij s100 tisoč z zaposlenimi po bančni, finančni logiki, kar tako prepustiti, da se zgodi, kar se hoče. To bi bilo nedopustno.«
"Tudi v zeleno ■ {industrijo je treba ■ vlagati tako, da bo ■ na koncu učinek, ne pa zgolj porabljena i sredstva.«^^^H
Poslanci zahtevali celovit pregled investicije šestega bloka
Investicijo bloka šest je obdelovalo šest slovenskih vlad - Minister Samo Omerzel je prepričan, da bodo našli odgovore za podražitev projekta
Mira Zakošek
Kar cel dan so prejšnji petek poslanci državnega zbora namenili šestemu bloku Termoelektrarne Šoštanj. Strinjali so se, da je treba blok dokončati, a da je treba to investicijo tudi celovito pregledati in poiskati odgovorne za nastalo stanje.
Dejstvo je, da je ta investicija »dala skozi« pet vlad, zato je padlo veliko kritik in obtožb na temo, katera vlada je za kaj odgovorna. Seveda so padale tudi pobude, da bi investicijo ustavili.
Odločno proti temu je bil minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, ki je poudaril, da je porabljenih že za milijardo 100 milijonov evrov sredstev. V primeru ustavitve pa bi bilo potrebno poravnati
še dodatne stroške, saj je kar 99 odstotkov vseh pogodb že podpisanih. K temu je treba prišteti še milijardo evrov dodatnih stroškov. Povedal je, da ministrstvo še vedno nima
i;_i\
tf_t\_i:_
milijarde evrov). Minister je tudi ocenil, da bo Teš v prvih treh letih posloval z izgubo, nato je predvideno pozitivno poslovanje.
Omerzel je dejal, da je bil Državni zbor ob sprejemanju državnega poroštva zaveden, dokumentacija, ki je bila takrat na mizi, je bila zavajajoča. To bi po njegovem mnenju morali ugotoviti takratna vlada, ministri in nadzorniki, ki so bili dovolj pristojni, da bi znali presoditi številke.
Poslanci SDS so ministru očitali, da niso uresničeni sklepi, ki jih je julija lani sprejela vlada. Tako še vedno ni šestega investicijskega programa, ne njegove revizije, je poudaril Andrej Vizjak, ki pričakuje, da poroštveni zakon ne bo kršen (TEŠ se je zavezal, da investicija ne bo presegla 1,3 milijarde evrov, premogovnik pa, da premog ne bo dražji od 2,25 evra za GJ).
Minister Samo Omerzel je poudaril, da jih čaka še veliko dela. S projektom se ukvarjata protikorupcij-ska komisija in policija, za računsko sodišče so v zakonu o Slovenskem državnem holdingu dali osnovo, da bo lahko opravilo svoje naloge. Od vseh pristojnih institucij bodo zahtevali, da bodo poiskali odgovorne in odgovornost za podražitev projekta, prepričan je, da bodo zadevi »prišli do dna«.
Gradbeni odpadki niso komunalni odpadki
Investitorji lahko gradbene odpadke po novem oddajo le ob plačilu, občani jih lahko enkrat letno v zbirni center pripeljejo brezplačno
Velenje - Pametno ravnanje z odpadki je danes nuja. Tako prispevamo k čistejšemu okolju in ohranjamo številke na položnicah. Da bi jih nižali, pač ni misliti.
Za Velenjčane pa je po novem, od letošnjega januarja, ena od storitev, ki so jo doslej koristili kot investitorji oziroma pooblaščeni izvajalci gradbenih del, torej prenov stanovanj, hiš, odstranitev objektov in podobnega, plačljiva. Gradbene odpadke lahko ti pripeljejo in oddajo v zbirnem centru Velenje 1 le ob plačilu. Vsi občani, ki plačujejo storitve PUP Sa-ubermacherju, pa lahko še vedno enkrat letno v zbirni center pripeljejo brezplačno do 500 kilogramov teh odpadkov. S seboj morajo imeti položnico PUP Saubermacherja in osebni dokument.
Cene? Obrestuje se ločevati, saj boste za tono mešanice betona, opek, ploščic in keramike plačali približno 13 evrov, za gradbeni material, v katerem je pomešano vse od folij, steklene volne do onesnaženega stiropo-ra, pa dobrih 160 evrov.
»Ko je bil v veljavi še pravilnik o metodologiji obračunavanja odpadkov, smo se zaradi bojazni, da bodo gradbeni odpadki pristali na črnih odlagališčih, s tukajšnjimi občinami dogovorili, da bomo v prehodnem obdobju gradbene odpadke sprejemali brezplačno. Prehodno obdobje je mimo, kazni v novi uredbi, če bi še naprej ravnali tako, pa zelo visoke, saj gradbeni odpadki ne sodijo med komunalne odpadke,« pravi Alenka Centrih Ocepek iz PUP Saubermacherja Velenje.
šestega noveliranega investicijskega programa (sedanji dokument ni potrjen pri vseh pristojnih organih HSE in Teša - iz njega izhaja, da se je vrednost naložbe zvišala na 1,428
Vse več subvencij za najemnine stanovanj
Velenje, 23. januarja - Ena od oblik pomoči občankam in občanom, ki jo zagotavljajo občine, so tudi subvencije najemnin za stanovanja. Občina za subvencije namenja proračunska sredstva, upravičenost do subvencije najemnine pa ugotavlja Center za socialno delo, ki subvencijo izračunava enkrat letno. Med letom se subvencija tako ne spreminja, razen v izrednih primerih. V mestni občini Velenje je subvencijo neprofitne najemnine v letu 2012 prejemalo 140
oseb, v letu 2013 pa 155 oseb. Letna rast subvencij je bila torej 10 %. Glede na vedno večjo socialno stisko občanov pričakujejo, da bo v letu 2014 izdanih še več pozitivnih odločb za subvencijo najemnine.
V	letu 2012 je bilo v Mestni občini Velenje izdanih tudi 20 pozitivnih odločb za subvencije tržnih najemnin, v letu 2013 pa je bilo takšnih odločb 34. Letna rast subvencij tržnih najemnin je bila 70 %.
V	proračunu Mestne občine Velenje je bilo za subvencioniranje neprofitnih in tržnih najemnin v letu 2012 namenjenih dobrih 173 tisoč, v lanskem letu pa skoraj 200 tisoč evrov.
■ bš


Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 6
112
S
30. januaija 2014
■V*


Sreda, 22. januarja
Skupnost občin Slovenije je vložila zahtevo za presojo ustavnosti zakona o davku na nepremičnine. Enako namero je sprejel tudi državni svet.
Izvedeli smo, da je bil v Afganistanu pri opravljanju rednih nalog ranjen slovenski vojak. Pripadnika specialne enote, kije imel prestreljeno nogo, so prepeljali v bolnišnico.
\	l ' " S
* I»	V-*
r	■ " j-k
K ^ r I
i. »
Kt i
V J i ^
■n-	"""I-
V Afganistanu je bil ranjen slovenski vojak.
Ministrstvo za izobraževanje je pomirilo z napovedjo, da bo vsem javnim zavodom, ki nimajo denajja za izplačilo prvega obroka odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij, zagotovilo dodaten denar.
Komisija za preprečevanje korupcije je razburkala domače dogajanje, ko je ugotovila koruptivno ravnanje Občine Slovenj Gradec v času, ko jo je še vodil Matjaž Zano-škar. Pojasnili so, da v kategorijo koruptivnega sodi zaposlitev županovega ožjega družinskega člana.
France Arharje nastopil pred preiskovalno komisijo Državnega zbora in spregovoril o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu.
Evropska komisija je predstavila drugi energetskopodnebni sveženj, katerega glavni poudarek je, da naj bi članice EU do leta 2030 zmanjšale izpuste za 40 odstotkov.
V Ukrajini je vladalo pravo vojno stanje. Potem ko so spopadi zahtevali pet žrtev, se je predsednik Viktor Janukovič sešel z voditelji opozicije. A ti so dejali, da niso dosegli ničesar.
Četrtek, 23. januarja
Minister za infrastrukturo Samo Omerzel se je sešel s poslanci De-SUS in si (ob obljubljeni podpori drugih koalicijskih strank) skoraj zagotovil njihovo podporo pri napovedani inteipelaciji.
Ustavno sodišče je razpravljalo, ali naj se zadrži izvajanje zakona o davku na nepremičnine. Do zaključka niso prišli - sporočili so, da bodo razpravo nadaljevali 6. februarja.
Mediji so poročali, da bo dan pred tem ranjeni pripadnik slovenske vojske v Afganistanu okreval kar tam in se mu torej ne bo treba vračati v Slovenijo.
dejal, da razloga za svoj odstop ne vidi.
Čeprav so ZDA pred tem napovedale umik svojih čet iz Afganistana, so sporočile, da želijo tudi v tem letu tam obdržati najmanj 10 tisoč vojakov.
Na ukaz vaškega sveta na zahodu Indije je 20-letnico za kazen zaradi ljubezenskega razmeija posililo več kot deset moških, zaradi česar je ženska končala v kritičnem stanju.
Petek, 24. januarja
Poslanci so na izredni seji razpravljali o sumih nepravilnosti pri projektu Teš 6.
Sešli so se socialni partneiji, a jim ni uspelo poenotiti izhodišč in začeti vsebinskih pogajanj o socialnem sporazumu.
Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije je na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti zakona o odškodninski shemi za izbrisane.
Predsednik republike se je srečal s predstavniki veteranskih organizacij in ponosno dejal »mi vsi skupaj smo domovina«.
Slovenijo je obiskal generalni sekretar zveze Nato in našo državo pohvalil kot pomembno zaveznico.
V Ukrajini nasilju ni bilo videti
	
flp ■ j	
	
	
Sedanji poslanec PS razlogov za svoj odstop ne vidi.
Po tistem, kar je bilo znano dan pred tem, so novinarji z vprašanji zasuli Matjaža Zanoškaija. Ta je
odstopil srbski minister za gospodarstvo Saša Radulovič. Za razlog je navedel pomanjkanje politične volje za reforme, za katere se je zavzemal; s tem pa so se v Srbiji začeli glasni pogovori o predhodnih volitvah.
Na obletnico protestov v Egiptu, ti so leta 2011 spodnesli predsednika Hosnija Mubaraka, je znova izbruhnilo nasilje, v katerem je umrlo 49 ljudi
Nedelja, 26. januarja
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je predlagala razrešitev generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje Zlatke Srdoč Majer, saj ni zadovoljna z njenim delom.
Opozorili so nas, da ima Slovenija 25 milijard evrov dolga in da - če dolg razdelimo med državljane -vsak dolguje 12.500 evrov.
Bilje dan spomina na žrtve holo-kavsta. Na Poljskem je v »taborišču smrti« potekalo zasedanje poslancev več držav.
V Ukrajini protestniki niso nameravali odnehati, vdrli so v pravosodno ministrstvo. Po grožnjah z razglasitvijo izrednih razmer pa so po-
Nedvomno zgodovinski dogodek
Protestniki v Ukrajini so sporočali, da bodo vztrajali.
konca. Protesti so se razširili tudi v druga mesta.
Sobota, 25. januarja
Zgodaj zjutraj so nas razveselili športni rezultati. Na tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih je zmagal Peter Prevc, drugi je bil Jernej Damjan. Dopoldne je s prvim mestom v smuku še dopolnila Tina Maze. Pridni so bili koncesionaiji redne-
Znova smo videli nasmejano Tino Maze.
ga vzdrževanja državnih cest, ki so na štirih mostovih, ki so preveč dotrajani za dvosmerni promet, postavili še prometno signalizacijo za izmenični enosmerni promet
Da bo nekaj storil, seje odločil tudi ukrajinski predsednik Viktor Janukovič. Na sestanku s predstavniki opozicije je Arseniju Jacenjuku ponudil položaj premieija, Vitaliju Kličku pa mesto namestnika premiejja - a sta slednja ponudbo zavrnila.
V Švici sta za isto mizo vendarle sedli delegaciji sirske vlade in opozicije.
Po petih mesecih na tem mestu je
Zares zgodaj zjutraj smo doživeli sliko kot še nikoli: v smučarskih skokih so vse tri zmagovalne stopničke zasedli slovenski športniki.
Za poseben dogodek je poskrbel tudi Janez Stanovnik, ki seje udeležil komemoracije v spomin na ubite v napadu Nemcev na Cerkno. Po slovesnosti seje namreč s cvetjem odpravil še na grobišče na Lajšah, kjer so partizani ustrelili 15 domačinov.
Izvedeli smo, da so se pogajanja Agrokoija o nakupu Mercatoija z lastniki tega podjetja in bankami upnicami na Dunaju nadaljevala tudi ta teden, a da dogovor še vedno ni bil dosežen.
V Parizu so potekali množični protesti proti politiki francoskega predsednika Francoisa Hollanda in tudi proti zakonu o uzakonitvi istospolnih porok.
Sprti sirski strani sta se na mirovni konferenci v Ženevi strinjali, da bodo vladne sile iz Homsa dovolile takojšen odhod ženskam in otrokom, kar jim zdaj onemogočajo oboroženi vojaki.
Vztrajali so protestniki v Ukrajini. Zbrali so se tudi na Tajskem, kjer so skušali preprečiti zgodnje glasovanje na volitvah, ki bodo naslednji teden. V teh spopadih je eden od vodij protestov umrl.
Ponedeljek, 27. januarja
Premierka je v parlamentu odgo-varjala na vprašanja poslancev.
Koalicijski partneiji so se dogovorili, da bo ministra za zdravje iskal DeSUS, ministra za gospodarstvo pa PS.
slopje vendarle zapustili.
Med vlomom v cerkev San Pietro della Ienca v Italiji so tatovi ukradli ampulo vzorca krvi papeža Janeza Pavla H. in tudi druge neprecenljive relikvije.
Torek, 28. januarja
Kari Erjavec je bil odločen. Napovedal je, da bo Slovenija proti Hrvaški sprožila meddržavno tožbo, če bi se izkazalo, da so sodbe hrvaških sodišč v Sloveniji izvršljive, »kar pa niso«, je dodal.
Manj odločen je bil poslanec PS Matjaž Zanoškar, ki je svojo plat zgodbe glede očitkov o korupciji pri zaposlitvi sina na občini Slovenj Gradec v času, ko je bil župan, pojasnjeval domači poslanski skupini. Dejal je, da ni vedel, da so sina zaposlili na občini, da priznava objektivno odgovornost, odstopiti pa ne namerava.

Premierka Je odgovarjala na poslanska vprašanja.
Srečnežu Je bil Izplačan Eurojaekpot -poplačilu davka Je dobil dobrih 17 milijonov evrov.
Poslanci so sprejeli novelo zakona o RTV-ju in tudi t i arhivsko novelo.
Ukrajinski parlament je z veliko večino zavrnil sporno zakonodajo, usmeijeno proti protestnikom. Pa se tega dne ni zgodilo le to - pred tem je odstopil premier Mikola Azarov, a protestniki so vztrajali: želeli so odhod Janukoviča.
Zgodil se je vrh EU in Rusije. Ruski predsednik Vladimir Putin, predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso so največ govorih o konstruktivnem vzdušju, odličnih gospodarskih odnosih in o prizadevanju za blaginjo vseh v širši evropski regiji. Druženje seje končalo z razmeroma spravljivimi toni, a z nekaj besednimi bodicami s strani Putina.
žabjcr
perspektiva
Kaja Avberšek
%
Rodila sem se v snežno nevihto in bil je četrtek. Četrtku se po nemško pravi Donnerstag, kar bi po naše pomenih >dan groma<. Morda je tistega daljnega četrtka v slovenjgraškem okolišu zares grmelo, nevihtno, tega ne morem vedeti Gotovo pa je grmelo v drobovju moje matere. Zunaj tišina, znotraj pa... Pred hudo ujmo vedno vse potihne, živali se potuhnejo, ptiči nehajo čivkati, veter se umiri. Preteča groza... naj se že zgodi! Lažje je prenesti kot čakati.
Ledeno lepoto zasnežene pokrajine človeško bitje od nekdaj občuti kot mir in tišino. Mir, v katerem potencialno kali seme vojne. Tišina, prežeča nevarnost. V beli ravnini, Iger se ne moreš nikamor skriti (razen če nisi preoblečen v polarno lisico aH medveda), je mojega dedija zadel v glavo nemški metek "Ne pada sneg da pokrije breg, več da svaka zverka ostavi trag,"pravi pregovor. Strašno, kaj? Zverinsko. Tišine nas je strah. "Govori z mano, kaj je narobe, povej!" in drugi je kar tiho. Groza! Ljudje smo izjemni režiserji. Ne da bi se z režijo profesionalno ukvatjali, seveda. Ko nam nekdo ne odgovori, se nam v glavah odbijejo najhujše grozljivke s podtoni psihodrame, kri šprica, svet se lomi, zmaji bruhajo. Kako lažje je prenesti plaz neprijetnih besed kot zagamano tišino! Pri besedah vsaj vemo, kje smo, besede so tako ploske, tako enostavne. Besede niso konji Tišina pa... tišina je vse in je nič, je prostor in čas, ušesa bolijo od tišine! Muzika maestro! Bolj na glas! Da ne slišim svoje drobcene duše, ki vpije, da pozabim nase, ki sem prekomplicirana gmota vode in žil. Ljudje govorijo in govorijo, brenčijo, se skrivajo za lastnimi umotvori, pokajo vice, razmetavajo z latinskimi pregovori (moj najljubši se glasi, mimogrede: "Quidquid latine dictum sit, altum viditur" - "Karkoli izrečeno v latinščini se sliši globoko." Globoko, ne?), navajajo podatke in letnice, ovčice jih poslušajo odprtih ust. Potem pa jim postaviš zeb enostavno in osebno vprašanje, sestavljeno iz par besed. Ln utihnejo. Preslišijo. "Zdaj mi govori o sebi Kaj pa ti čutiš?" "... " Nič nimam proti navajanju pregovorov. Nasprotno, izjemno rada jih imam. Saj zato pa obstaja starodavna ljudska modrost, da se iz nje vedno znova kaj naučimo, da nam pomaga preživeti, da nas potolaži in pokaže smer v tisočkrakem križišču. "Kdor molči, desetim odgovori", če smo že pri tem Ali pa tista trditev, ki jo uporablja znani Mladinin kolumnist: "Nične bom rekel, tiho pa tudi ne bom." Odlično. Tišina namreč ni nujno povezana z zvokom. Lahko si tiho, pa te vsi slišijo. Kolikokrat sem si že rekla: "Dovolj besed akcija! Naredi! Pojdi!" Kaj je beseda, če ne izzove dejanja? Še politiki, katerih govori so premnogokrat vrtenje mačke okoli vrele kaše, uporabljajo tisto zli-zano "Preidimo od besed k dejanjem!" Ja, tule bi bih potrebno zabiti žebelj. Vzemi kladivo, zakaj imaš roke! Zabij si ga v glavo, mogoče ti primanjkuje kisika v možganih! Biti pametno tiho. Izreči bistveno!
Pomembno je klepetati, ne razumita me narobe! Neobremenjeno čivkanje velikokrat privede do globokoumnih zamisli, možgani so na paši grizljajo sočno travico in tisti premišljujoči predalček v njih ponuja na razpolago ves svoj šimi prostor. Dobro je pozabiti nanj, vsake toliko, kot je dobro kdaj pozabiti zaliti rože, ker preveč zalite zgnijejo. (Enkrat sem eno zalila s pol litra domače slivovke in ji potem v kopalni kadi izpirala korenine ter se ji na ves glas opravičevala, pa ni zaleglo...)
Skoraj sem se že veselila snega. Teka na smučeh pod zasneženimi smrekami, v tišini. Škrip škrap. Pa je spet odjuga. Zvončki nimajo pojma, da bodo še zamrznjeni "Zima nikoli ne šenka ", pravi moj 'starata'. Zima je lepo tiho. In pride, vedno pride.
Dobrna bo dobila lepši trg
Dobrna, 27. januaija - V ponedeljek so v sejni sobi Občine Dobrna slavnostno podpisali pogodbo za arhitekturno, urbanistično in hortikulturno ureditev trga Dobrna. Dobrna je turistična občina, zato želijo, daje tudi kraj videti lep, saj se zavedajo, daje to pomembno za razvoj turizma. Zato se je občina lotila ureditve glavnega trga, ki bo dobil tudi paviljon. Po obnovi bodo na trg umestili tudi nove vsebine, ki bodo še pospešile razvoj turizma, od eko tržnice do prostorov TlC-a, uvedli bodo brezplačno izposojo koles... Obnova bo stekla februarja, končana pa bo junija letos. Zanjo bodo namenili 292 tisoč evrov, od tega so jih 125 tisoč pridobili iz Evropske unije. Gre seveda za nepovratna sredstva.	■ bš

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 21
16. januarja 2014
GOSPODARSTVO
7
Iskanje služb mladim (pre)pogosto misija nemogoče
Zaradi
krize je brezposelnost mladih skokovito narasla - V Sloveniji I Ije že več kot 32 tisoč mladih, ki iščejo službo, v nekaterih državah EU|
iveliko prijav, mladi prošnje za delo pošiljajo tudi samoiniciativno|
Bojana Špegel
Velenje, 27. januarja - Včasih je veljalo, da je dobra izobrazba eden ključnih faktorjev za vstop na trg dela. Preprosteje povedano, velikokrat smo slišali in kasneje svojim otrokom polagali na srce, da se je vredno učiti, ker bo prav izobrazba ključ do lepšega življenja. »Ko sem odraščala, je šlo v Sloveniji vse le navzgor. Starši so od mene zahtevali le, da se pridno učim. In sem se. Ko sem diplomirala, med prvimi v generaciji, z najvišjo oceno, sem bila presrečna. A se nisem zavedala, da se s tem moja brezskrbna leta končujejo,« mi je pripovedovala 27-le-tna diplomantka družboslovne smeri, ki že 2 leti išče službo. Vse, kar ji je doslej uspelo, so bili manjši začasni projekti. To ni le njena zgodba, je žal zgodba številnih mladih njene generacije, za njo pa prihajajo nove in nove. »Mladi lahko dobimo vsaj priložnostno delo, dokler imamo status študentov, ko ga izgubijo, pa se zgodba konča. Razen če se odločimo za samostojno podjetniško pot, kar je precej tvegano. Druga možnost je, da te vključijo v javno delo. Tisti, ki se jim to posreči, so srečni, a kaj, ko po poteku enega leta, tudi če se izkažeš, težko dobiš pravo delo. Večina javnih del je v državnih službah, v javnih zavodih, kjer ne smejo zaposlovati, kar je pravzaprav absurd. Javno delo naj bi, če prav razumem, omogočilo tudi lažji prehod do prave službe,« pripoveduje drugi mladi brezposelni Velenjčan. Star je 26 let, ima diplomo iz ekonomije in doslej že nekaj delovnih izkušenj. Žal je vedno dobil le delo za določen čas, za nekaj mesecev.
Sejali so, želi ne bodo?
Ne, mladim ni vseeno. Večina od njih se trudi najti vsaj delo, če že ne službo. »Ne zdi se mi prav, da ni več pripravništev. Včasih so mladi po diplomi vsaj z njimi dobili možnost in priložnost, da začnejo delati,« še slišim, ko sedim s tremi mladimi Velenj-čani, ki se ne želijo razkriti. Tudi za to, ker je to okolje majhno, njihove izkušnje pri iskanju službe pa nič kaj lepe. Vsi trije mi pripovedujejo, da tudi sami pišejo in pošiljajo prošnje za delo, vsakodnevno pregledujejo ponudbo del na trgu, so presrečni, če jih pokličejo vsaj na razgovor za službo. Mlada diplomirana pravnica razlaga: »Vseeno mi je, če bi se morala voziti v službo, tudi če bi se morala preseliti. Zato pošiljam prošnje po vsej Sloveniji. Pa ne le za mojo izobrazbo. Rada bi se osamosvojila, ni mi vseeno, da mi morajo starši še vedno finančno pomagati.« Vsi trije povedo, da se velikokrat zgodi, da odgovora na prijavo za delo sploh ne dobijo. In da se jim pogosto zdi, da je večina razpisanih delovnih mest že vnaprej dogovorjenih. »Če je rok za prijavo le nekaj dni, se mi vedno zdi, da gre le za razpis zaradi razpisa, da so že izbrali. A se vseeno prijavljam,« doda moj mladi sogovornik. Tudi obe mladenki prikimata. Ena kislo doda: »V zadnjem času sem se prijavila na dva razpisa v Šaleški dolini. Še preden je bil izbor končan, sem že slišala, kdo naj bi dobil delo. Mi pa smo izpolnjevali ankete, se trudili. In upali.« Da, vse to je danes slovenska realnost. Sicer ne le med mladimi izobraženci, a vendarle ta žal izstopa. »Prišel je čas, ko bi morali žeti, kar smo do sedaj sejali. Ob številu prošenj, ki sem jih napisal samo v zadnjem letu, se mi zdi, da še lep čas ne bom nič žel,« še doda mladi sogovornik.
Na drugi strani so seveda delodajalci. Zagotovo bi mnogi med njimi z veseljem zaposlovali, tudi mlade z diplomami. A jim gospodarske razmere tega ne omogočajo. Kljub potrebam, ki marsikje so. Tudi v dr-
žavnem sektorju, kjer je, kot je znano, zaposlovanje zakonsko močno omejeno, onemogočeno. Zato ni čudno, da se na redke razpise za delovna mesta prijavi tudi po 100 in več kandidatov, kar zagotovo otežuje delo tudi kadrovskim službam. Zanimalo nas je, koliko delovnih mest so na novo odprli v dveh šaleških občinah in podjetjih, ki so še vedno velika po številu zaposlenih. Zanimalo nas je tudi, koliko prošenj povprečno dobijo na razpisano delovno mesto in koliko je takih, ki jim jih pošiljajo samoiniciativno, ker pač aktivno iščejo delo. Ob zbiranju podatkov smo žal lahko ugotavljali le, da je
smo zaposlili delavko za nadomeščanje delavke na starševskem dopustu, za potrebe mestne blagajne.« In to je vse. Izvemo še, da so prav vsem kandidatom, ki so se prijavili za delo v vili Mayer, poslali obvestilo o izboru. To smo vprašali zato, ker so naši mladi sogovorniki večkrat poudarili, da jim ni vseeno, ker velikokrat sploh ne dobijo odgovora na prijavo za delo. Sicer pa so na Občini Šoštanj lani prejeli 18 prošenj, ki so jih k njim poslali tisti, ki se trudijo najti delo tudi mimo razpisov, v letu 2012 pa 17. Preko javnih del so lani zaposlovali 6 oseb, ki jim je Občina sofinancirala zaposli-
V	okviru javnih del bo delo v velenjski občinski upravi letos dobilo 8 oseb, v velenjskih javnih zavodih in društvih pa skupno še 27 oseb zelo različnih stopenj izobrazbe.
V	Gorenju lani 233 novih delavcev
Leto 2013 je bilo zaradi zahtevnih razmer na trgu gospodinjskih aparatov še vedno težko leto. Kljub temu so v Gorenju, d. d., na novo zaposlili 233 ljudi, 34 pa je bilo prehodov iz hčerinskih družb Skupine Gorenje. »Zaposlovali smo nove sodelavce na proizvodnih delih, ki smo jih zaradi potrebe po fleksibilnosti ob nihanjih obsega proizvodnje zaposlili za določen čas. Zaradi dodatnih potreb in nadomeščanj smo zaposlovali tudi strokovne sodelavce, predvsem tehnični kader, pa tudi sodelavce z drugih
priložnosti za delo vse manj, prošenj pa vse več. Ob tem ne pozabimo na dejstvo, da je zaradi krize brezposelnost mladih skokovito narasla. Po vsej EU je njena stopnja v povprečju višja od 22 %, v nekaterih državah članicah pa je dosegla kar 50 %. In da je pri mladih verjetnost, da bodo brezposelni, dvakrat višja kot pri odraslih. Še več, položaj mladih na trgu dela je čedalje slabši, zato pogosto slišimo, da je o vprašanju brezposelnosti mladih ter nujnosti ustvarjanja zaposlitvenih priložnosti zanje treba ne le govoriti, ampak tudi narediti veliko več. Ker bomo sicer proizvajali nove in nove izgubljene generacije. Število brezposelnih mladih v Sloveniji, ki se je v zadnjih letih gibalo v povprečju okoli 26.000, je namreč v decembru 2013 naraslo na 32.523, kar je najvišje število po marcu 2006.
Na občinah malo razpisov, veliko prošenj
Eno redkih razpisanih prostih delovnih mest, kjer so iskali družboslovca s 7. stopnjo izobrazbe, smo pred novim letom lahko zasledili na Občini Šoštanj. »Ta se je ob prejemu sredstev (skupno so dobili več kot 380.000 evrov od države in Evrope) za prenovo vile Mayer pogodbeno zavezala, da bodo do 31. decembra lani v vili Mayer vzpostavili novo zaposlitev. »Zato smo objavili razpis, župan je imenoval komisijo, ki je postopek izvedla. Prejeli smo kar 99 vlog iz celotne Slovenije. Kandidati, ki so izpolnjevali pogoje, so bili uvrščeni v nadaljnji postopek. V reševanje so prejeli vprašalnik preko elektronske pošte, nato smo na osebni razgovor povabili kandidate, ki so dosegli vsaj 85 % vseh točk,« smo izvedeli na šoštanjski občini, kjer sicer lani niso veliko zaposlovali. »Za polovičen delovni čas
tev. »Tudi za letos načrtujemo, da bo število zaposlitev preko javnih del enako kot lani, torej 6,« še izvemo.
Tudi na MO Velenje nam potrdijo, da prejmejo veliko prošenj za delo mimo vseh razpisov. Leta 2007 jih je bilo 42; leta 2008 že 51; leta 2009 je število naraslo na 67; leta 2010 na 81; leta 2011 so prejeli 74 prošenj; v letu 2012 pa že 82. Lani so našteli že 104 prošnje za delo mimo razpisov. Vsem, ki so poslali prošnje, so tudi odgovorili.
Lani je MO Velenje objavila 7 razpisov za delo. Za mesto poslovnega sekretarja so prejeli 9 prošenj, za višjega svetovalca za področje zdravstva in sociale pa kar 154. Za višjega svetovalca za pripravo in vodenje projektov v Uradu za razvoj in investicije so izvedli javni natečaj, prijavilo se je 10 kandidatov. Za mesto vzdrževalca v Uradu za razvoj in investicije so objavili javni razpis in prejeli 104 prošnje. Svetovalca za pravne zadeve so izbrali med 18 prijavljenimi kandidati, višjega svetovalca v Urad za okolje in prostor SAŠA regije pa med 32. Na razpis za strokovnega sodelavca v TIC-u so prejeli 63 vlog, v pravni službi občine pa so omogočili tudi 1 volontersko pripravništvo. Izvemo še, da za uradniška delovna mesta izvedejo javni natečaj, za strokovno-tehnič-na delovna mesta pa javni razpis. Odziv je veliko večji pri slednjih. Natečajna komisija pripravi in sprejme merila in metode za izbiro in preverjanje strokovne usposobljenosti kandidatov, izbirni postopek pa poteka na osnovi proučene posredovane dokumentacije, lahko tudi pisnega preizkusa in nato osebnega razgovora, za katerega nate-čajna komisija vnaprej pripravi vprašanja iz določenih sklopov. Komisija ocenjuje tudi smisel za delo v skupini, sodelovanje ter komunikativnost kot tudi osebnostno primernost, še izvemo. In tudi, da o izbiri vedno obvestijo vse prijavljene kandidate, odgovorijo pa tudi tistim, ki se prijavljajo mimo razpisov. To velja tudi za javna dela.
Decembra 2013 je bilo na Uradu za delo Velenje prijavljenih 888 brezposelnih oseb iz Šaleške doline, starih do 29 let. To je namreč starostna meja, ki določa »mladost« pri iskalcih zaposlitve. Od tega jih je 42 imelo šesto stopnjo izobrazbe, 95 sedmo stopnjo, 45 pa jih je študij končalo po bolonjskem programu. V letu 2013 se je število brezposelnih mladih zmanjšalo za 650. Od tega so v javna dela vključili 45 oseb, za samozaposlitev, torej pot samostojnega podjetnika, pa se je odločilo 21 oseb.
področij, ki delajo v zahtevnem mednarodnem okolju. Gre za višje in visoko izobražene kadre z delovnimi izkušnjami in mlajše sodelavce, predvsem naše štipendiste in druge, ki so šele zaključili šolanje na visokih in univerzitetnih stopnjah,« smo izvedeli v Gorenju, d. d.. Za pritok deficitarnih kadrov skrbijo s štipendiranjem, nove sodelavce z izkušnjami pa iščejo na trgu s pomočjo objav v spletnih medijih, pa tudi iz vlog, ki jih zainteresirani kandidati pošiljajo samoiniciativno. »Seveda ustrezne kandidate iščemo tudi med svojimi sodelavci na internem trgu, ki jim po potrebi za pridobitev ustrezne izobrazbe podelimo tudi šolnine za šolanje ob delu,« še izvemo. Kot tudi, da pred zaposlitvijo strokovnega sodelavca izvedejo kompleksen selekcijski proces. Sliko o posameznem kandidatu za zahtevnejše strokovne ali vodstvene položa-
je poskušajo dopolniti tudi s testiranjem njihovih sposobnosti in osebnostnih lastnosti, ki jih izvajata sodelavca s področja razvoja kadrov. Kakšne načrte imajo za leto 2014? »Vsekakor bomo poskušali še naprej ostati dovolj fleksibilni pri številu zaposlenih, da se bomo lahko prilagajali nihanjem v obsegu proizvodnje, ki jih narekuje situacija na trgu.« Sicer pa tudi v Gorenje vloge za zaposlitev prihajajo vsak dan. Med njimi so tako vloge mlajših kot starejših interesentov za zaposlitev, vseh smeri in stopenj izobrazbe. Odgovorijo vsem, ki so se prijavili na objave.
V	Premogovniku prednost štipendistom
V	velenjskem Premogovniku so lani beležili 39 novih zaposlitev, vse pogodbe so bile sklenjene za določen čas. Lani so prejeli 913 vlog za zaposlitev. Analiza vlog po strokovnih področij kaže, da je bilo največ vlog s področja strojništva (17 %), sledijo ekonomija (14 %), rudarstvo (13 %) in ele-ktro smeri (13 %). Evidence starosti vlagateljev ne vodijo, je pa med njimi občutno največ mladih. Na vse vloge za zaposlitev odgovorijo, še izvemo.
Pri izbiri novih sodelavcev na Premogovniku uporabljajo različne metode in kriterije, upoštevaje specifiko posameznih delovnih mest, potrebno znanje, kompetence, tudi karakterne lastnosti. Dijake in študente, ki jih štipendirajo (pretežno gre za rudarsko stroko), spremljajo že med šolanjem. »Zelo pomemben kriterij je tudi ocena na praksi, ki se prav tako opravlja na Premogovniku Velenje. Prednost pri zaposlovanju imajo naši štipendisti, ki jih zaposlimo kot pripravnike. Spremljamo jih zelo natančno ves čas pripravništva in uvajalne dobe. Če za posamezno področje nimamo štipendistov, opravljamo več ravni izbire, število ravni je odvisno od zahtev delovnega mesta.,« še izvemo. Kot tudi, da bo predvideno število zaposlenih v Premogovniku v letu 2014 v okvirih leta 2013. Prednost pri zaposlovanju bodo še naprej imeli štipendisti in pripravniki. Število novih zaposlitev na Premogovniku bo odvisno tudi od dinamike upokojevanja.
»Jamstvo za mlade« ključ do rešitve?
Več kot 35.000 brezposelnim mladim v Sloveniji želi ministrstvo za delo z različnimi subvencijami pomagati do redne ali začasne zaposlitve. Novembra lani je vlada z interventnim zakonom poskrbela, da delodajalcu, ki za nedoločen čas zaposli do 30 let staro osebo, zanjo dve leti ni treba plačati socialnih prispevkov. Prejšnji teden je vlada predstavila še eno novo shemo, imenovano »Jamstvo za mlade«. Glavni namen te je vsakemu posamezniku od 15 do 29 let v štirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih oseb zagotoviti zaposlitev, pripravništvo ali vključitev v formalno izobraževanje. Za njeno izvajanje bo v letu 2014 namenjeno več kot 76 milijonov evrov in v letu 2015 več kot 77 milijonov evrov. Računajo, da naj bi na trg dela s tem samo letos vključili 60 tisoč mladih. S projektom 'Mentorstvo za mlade' pa želi vlada podpreti medgenera-cijski prenos znanj in izkušenj. Za projekt, ki naj bi na trg dela letos vključil vsaj 500 iskalcev prve zaposlitve in 300 mentorjev po podjetjih, so predvideni skoraj trije milijoni evrov. Toda problem Slovenije ostaja, da kadrov, ki jih gospodarstvo oziroma še posebno obrtniki in majhna podjetja najbolj potrebujejo, ni. In da tudi gospodarske rasti, ki bi sploh omogočala odpiranje delovnih mest, ni prav velika. Nameni so dobri,
vprašanje pa je, kako bodo zaživeli v praksi.
■
Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 8
112
ZDRAVSTVO, IZOBRAŽEVANJE
S
30. januarja 2014
Težave so pri organizaciji in obravnavi bolnikov
Občani Saša regije iskali pomoč pri zastopnici pacientovih pravic zaradi težav pri izbiri osebnega zdravnika in tudi zaradi neprimernega odnosa - Poleg zdravnikov »toženo« tudi zdravstveno osebje
Tatjana Podgoršek
»K zdravniku je pa že ta zadnja. Ne samo zaradi zdravstvenih težav, ampak tudi zaradi odnosa, obravnave. Mislijo, da so mali bogovi.« Takšne in podobne komentarje lahko sliši vsakdo, ki se samo »sprehodi« čez čakalnico - bodi v zdravstvenem domu ali v bolnišnici. Nekateri potem svoje nezadovoljstvo izražajo na raznih forumih, niso pa tako redki tudi taki, ki se po pomoč obrnejo na zastopnike pacientovih pravic, ki delujejo pod okriljem ministrstva za zdravje. Za Savinjsko regijo, kamor sodijo tudi občine Šaleške in Zgornje Savinjske doline, delujeta dve zastopnici pacientovih pravic s sedežem v Celju.
Ne samo zdravniki, tudi zdravstveno osebje
Ena od njiju je mag. Biserka Inkret, ki se
je na vprašanje, ali bolniki iz občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline iščejo pogosteje pomoč za svoje zdravstvene težave kot iz drugih regij Savinjske regije, odzvala negativno. »Ne bi mogla reči, da se obračajo pogosteje. Je pa iz pritožb tistih, ki so se obrnili, zaznati težave v obeh doli-
Ne bi se smelo dogoditi, a se je zgodilo kar nekajkrat v Šaleški dolini, da zdravstvena delavka bolnika, ki je tožil zaradi slabega počutja, kakšne druge težave z zdravjem, ni sprejela, temveč mu rekla, naj počaka, pride drugi dan ali ga napotila drugam.
nah tako pri organizaciji zdravstva kot pri obravnavi bolnikov.« Med zelo pogostimi težavami, zaradi katerih so bolniki iz Saša regije iskali pomoč, je omenila možnost izbire osebnega zdravnika, pravice, ki jo ima pacient po zakonu. Tako naj bi se kar nekajkrat zapletlo zato, ker je bolnik prišel na obravnavo k zdravniku, ki ni bil njegov izbrani zdravnik, tega pa ni mogel izbrati, ker ni bil nihče na voljo. Druga pogostejša težava, ki so jo izpostavili sploh pacienti iz občin Velenja, Šoštanj in Šmartno ob Paki, je bil - po njihovem mnenju - nekorekten odnosa do njih. Niso bili obravnavani, kot
so pričakovali, in tudi niso dobili obljubljene nadaljnje obravnave.»Ne morem trditi, da so vsi zdravniki v zdravstvenih domovih ali postajah v omenjenih občinah slabi, nekorektni. Zelo veliko je dobrih in se za svojega bolnika potrudijo v največji možni meri. Vendarle pa - večina se obrne na nas zaradi pritožb, pohvale so redke.«
Kot je še dejala Inkretova, med »toženimi« niso samo zdravniki, ampak tudi zdravstveno osebje. Pri teh pa gre običajno za slabo medsebojno komunikacijo. Kar nekajkrat naj bi se v zdravstvenih domovih in postajah v Šaleški dolini zgodilo, je pojasnila, da zdravstvena delavka bolnika, ki je tožil zaradi slabega počutja, kakšne druge težave z zdravjem, ni sprejela tisti dan ali pa ga je napotila drugam. »To se ne bi smelo zgoditi.«
Iz pritožb tistih, ki so se obrnili po pomoč, je zaznati težave v obeh dolinah tako pri organizaciji zdravstva kot pri obravnavi bolnikov.
Biserka Inkret:»Kar nekaj bolnikov je težave rešilo samih, ni pa bilo malo tudi takih primerov, ko sem se morala vključiti.«
Ne moledovanje, ampak zahteva
Po zagotovilih sogovornice poskuša pomagati vsakemu, ki se obrne nanjo tako, da se vključi v reševanje težave ali pa mu svetu-
V letu 2012 se je na zastopnico pacientovih pravic Biserko Inkret obrnilo več kot 680 občanov iz Savinjske regije. Lani približno 900, od tega tretjina iz regije Saša.
je, kako lahko zaplet reši sam. »Velikokrat pacienta seznanim z njegovimi pravicami in ga tudi podučim, naj ne moleduje, prosi, ampak zahteva. Pri tem vedno dodam, da mora biti v zahtevah pošten in konkreten. Kar nekaj bolnikov je težave rešilo samih, ni pa bilo malo tudi takih primerov, ko sem morala posredovati.«
Pri reševanju težav bolnikov zastopniki pacientovih pravic nemalokrat trčijo tudi sami na ovire. Najpogosteje se tisti, s katerimi imajo »opravka«, ne odzovejo ali ne spoštujejo opozoril. »V takih primerih imamo na voljo inštitut prve in druge obravnave (slednji je pred komisijo na ministrstvu za zdravje), povežemo se tudi z zdravstvenim inšpektoratom ali odgovornimi na samem ministrstvu. Moram pa priznati, da je ignorance v zadnjih letih manj kot na začetku 5-letnega mandata,« je še dejala Biserka Inkret.

Zelo dobro obiskan predinformativni dan
Velenje, 27. januarja - Še preden bo prišla topla pomlad in bo vzklilo novo življenje, mora v glavah dijakinj in dijakov - bodočih študentk in študentov - vzkliti ideja o izbiri prave fakultete. Da bo ta ideja pripomogla k pravi odločitvi, jo je treba negovati, razvijati in podkrepiti s čim več informacijami.
Zato smo Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje in Šolski center Velenje v Velenju letos že šestič pripravili predinformativni dan za dijake zaključnih letnikov. Letos je bila paleta predstavitev še širša in je omogočala večjo izbiro. V Velenju se je predstavilo kar 45 različnih visokošolskih ustanov. Povabili smo jih, saj se zavedamo, da so informacije iz prve roke najboljše, domače okolje in manjše skupine pa omogočajo varnejše počutje, zato lažje steče obojestranska komunikacija. Predstavitve so potekale na različnih lokacijah centra Velenje in andragoškega zavoda. Vseh predstavitev se je udeležilo več kot tisoč udeležencev, dijaki so v povprečju obiskali po pet različnih predstavitev, saj smo jim omogočili, da ta dan niso imeli pouka in je bil namenjen študijskemu usmerjanju.
Na predinformatifvnem dnevu so udeleženci veliko več zanimanja pokazali za vse tehniške fakultete in naravoslovje, še vedno pa je zelo aktualna tudi Filozofska fakulteta Ljubljana.
Študijske programe so predstavljali dekani, predavatelji, asistenti na fakultetah, pa tudi študentje, mnogi med njimi so se še s posebnim veseljem odzvali našemu povabilu, saj so tudi
V povprečju so udeleženci obiskali po pet različnih predstavitev.
sami obiskovali Šolski center Velenje in imajo nanj lepe spomine.
Vpisna služba Univerze v Mariboru je dijakom predstavila vpisni postopek, saj se bodo letos morali vpisati sami. Za vpis na univerzo pa potrebujejo tudi certifikat oziroma elektronsko potrdilo, zato smo v sodelovanju z Upravno enoto Velenje dijakom omogočili, da so zahtevke za izdajo tega potrdila oddajali kar pri referentkah upravne enote, ki so ta dan gostovale na gimnaziji. Tudi te so bile precej oblegane.
Prav vsi so naš predinformativni dan pohvalili, predvsem organizacijo in možnost direktnega stika z dijaki, ki jih študij zanima. Pred-
stavitve smo namreč pripravili po razporedu, ki je dijakom omogočal obisk tudi do 8 različnih predstavitev. Predstavniki fakultet so tako v manjši skupini dijakom predstavili fakulteto, jim odgovarjali na njihova vprašanja in jih spodbudili tudi k dodatnemu iskanju informacij na spletu, pa tudi k obisku informativnih dni, ko si lahko bodoči študentje fakultete tudi osebno ogledajo.
Visok obisk in navdušenje dijakov daje organizatorjem polet za podobno prireditev tudi prihodnje leto.
■ Gabrijela Fidler
Letos več vpisnih mest kot lani
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport tudi letos Šolskemu centru Velenje ni prižgalo zelene luči za nov program -Devetošolcev v Šaleški dolini dobrih 400
Tatjana Podgoršek
Ministrstvo za izobraževanje je minulo sredo objavilo razpis za vpis v srednješolske programe za šolsko leto 2014/2015. Vpisnih mest je povsod več kot lani, razen v programih srednjega poklicnega izobraževanja. V srednjih šolah bo na voljo 230.160 mest, osnovno šolo pa bo letos končalo 17.280 učencev.
Sicer pa je v programih nižjega
Osnovnošolsko izobraževanje v Šaleški dolini letos zaključuje ■ 408 učencev, od tega 261 v mestni občini Velenje (lani 298), v občini Šoštanj 115 (lani 69), v občini Šmartno ob Paki pa 32 (lani 37).
poklicnega izobraževanja na voljo 640 mest (lani 624), v programih srednjega poklicnega izobraževanja 6168 (lani 6194), v programih srednjega strokovnega izobraževanja 9052 (lani 8756), za splošne in strokovne gimnazije pa bo na voljo 7300 mest (7185).
V osnovnih šolah v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki letos zaključuje izobraževanje 408 deveto-šolcev (lani 404). Šole Šolskega centra Velenje so za šolsko leto 2014/2015 razpisale 662 prostih mest (lani 620) v 21 srednješolskih programih. Tako bo v programih Elektro in računalniške šole centra na voljo 138 mest, v Gimnaziji 142, 82 na rudarski, 176 na strojni šoli ter 124 mest na Šoli
za storitvene dejavnosti. Čeprav je center tudi tokrat prosil pristojno ministrstvo za program predšolska vzgoja, zanj ni dobil zelene luči z obrazložitvijo, da ne želi širiti mreže programov.
Srednje šole bodo sprejemale prijave za vpis do 4. aprila. Učenci, ki bodo svojo prvotno odločitev spremenili, lahko do 25. aprila vzamejo prijavo in jo prenesejo na drugo srednjo šolo oziroma program. Kandidati, ki se bodo želeli prijaviti v program, za katerega je treba izpolnjevati še posebne vpisne pogoje oziroma je treba opraviti preizkus nadarjenosti, se morajo zanj prijaviti najkasneje do 5. marca.
Več o programih in možnosti nadaljnjega šolanja bodo devetošolci in njihovi starši izvedeli na informativnem dnevu. Ta bo v petek, 14., in v soboto, 15. februarja.
Šole Šolskega centra Velenje so za šolsko leto 2014/2015 razpisale 662 prostih mest (lani — 620) v 21 srednješolskih programih-

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 9
1ó. januarja 2014

KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
Vikend plesa
Festival Velenje bo zadnji januarski vikend posvetil plesu - Spoznajte sodobni in klasični balet
Velenje, 31. januaija - Festival Velenje želi ljubiteljem kulture približati različne umetniške zvrsti, letos pa bodo še posebno pozornost posvetili plesu. Zadnji vikend v januarju pripravljajo kar tri plesne dogodke.
V petek, 31. januaija, ob 19. uri, se na oder velenjskega doma kulture vrača uspešna plesna koprodukcija makedonsko-nemškega koreografa Igoija Kirova in Festivala Velenje ter Hiše kulture Celje He, he, he heHum, kije premiera doživela marca lani. Gre za zanimivo zgodbo o skupini potnikov na vlaku Orient Express, ki potuje od vzhoda proti zahodu in se, iz neznanega razloga, ustavi tik pred slovenskohrvaško mejo. Tam se začne zaplet plesne predstave in zanimivo raziskovanje širokega kulturnega in osebnega prostora, ki so ga v devetdesetih na krut način omejile na novo začrtane državne meje. Po odmevnih gostovanjih na festivalu SiDANCE v Južni Koreji ter v Makedoniji in predstavi v Velenju mednarodno zasedbo čaka gostovanje v Krškem, 11. februaija pa nastop na uglednem festivalu Sarajevska zima.
Takoj naslednji dan festival Velenje skupaj z Društvom baletnih umetnikov pripravljajo v Domu kulture baletno revijo, na kateri se bodo predstavile klasične baletne šole in društva. Kot nam je povedala direktorica Festivala Velenje, v Velenju pričakujejo kar 21 šol s 27 plesnimi točkami. Nastopilo bo kar 229 otrok, starejših od 9 let, prihajajo pa iz vseh koncev Slovenije. Začeli bodo ob 18. uri. V nedeljo, 2. januaija, pa za zaključek plesnega vikenda pripravljajo v Kinu Velenje predstavo filma Paradox Movement Clash, v katerem nastopa 99 plesalcev. Ob 19. uri bodo pred njim zavrteli še kratek film Spacebound, projekt velenjskih plesalk Tine Benko in Neže Jamnikar.	■ bš
»Največja nagrada zame je moje delo«
Srebrno priznanje republiškega sklada za kulturne dejavnosti za Dragico Mavec je zahvala za njeno poslanstvo - Ples je zaznamoval njeno življenje, ona pa življenje mnogih generacij velenjskih plesalcev
Bojana Špegel
Ljubljana, 29. januaija - Sinoči so na Ljubljanskem gradu podelili najvišja priznanja javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za leto 2013. Med dobitniki najvišjih državnih priznanj sklada, ki spodbuja in goji ljubiteljsko kulturo, je tudi plesna pedagoginja Dragica Mavec, ki je v Velenje dobesedno prinesla sodobni ples. Ob našem srečanju je potrdila, da ji srebrno priznanje sklada veliko pomeni. To je zahvala za vse, kar je počela in še počne. Z veseljem in predanostjo umetnika. A skromno doda: »Največja nagrada za moje delo je, da sem lahko delala to, kar sem. Vesela sem, da sem spoznala, da je moje delo pustilo pečat v plesni dejavnosti v Velenju, ki postaja center plesa tudi v širšem merilu. To je velika potrditev, da sem delala dobro, prav in s srcem.« In zato je tudi nagrado prevzela s srcem.
Skromni začetki, veliko energije
»Otroštvo je tisto, ki da otroku prvi impulz, da se odloči, kaj bo počel v življenju. Menije v osnovni šoli v Zagorju ples približala učiteljica Meri Jurca. Zbrala je nekaj deklic in začele smo plesati. Moja prva večja plesna predstavica so bile Ipavčeve izpovedne note v Harlekinu, plesala sem jih na različnih prireditvah,« se spominja Dragica, ko se vrneva k začetkom njene plesne poti. Ko je prišel čas, da po osnovni šoli nadaljuje izobraževanje, žal plesnega ni mogla nadaljevati zaradi skromnih družinskih financ. Izšlo seje vseeno dobro; odločila se je za predšolsko vzgojo, v okviru katere so imeli tudi predmet ples. »V tem obdobju sem bila učenka Marte Pavlinove - Brine, kije bila tudi v
Dragica Mavec je s svojo energijo navdušila tudi v plesni produkciji, s katero je Plesni studio N zaznamoval 20-letnico delovanja. Tudi v njej so plesale vse tri generacije plesalk iz družine Mavec.
14. diviziji. Zame je bila velik človek, skoraj lahko rečem velika mama. Dala mi je možnost, da sem sodelovala v nekaj predstavah v ljubljanskem mladinskem in mestnem gledališču,« se spominja. Na odru je stala ob znanih igralcih in izjemno uživala. »V tistem času sem si želela ostati v plesu, vendar sem zaradi štipendije marala nazaj v Zagoije. A v vrtcu nikoli ni delala. »V tistem obdobju sem si ustvarila družino, rodil se je sin Marko, mož pa je moral še odslužiti vojaški rok. Ker je bil Borut iz Velenja, sem v času, ko sva bila s sinom sama, zagrabila priložnost za delo v Velenju. V takrat novo nastali glasbeni šoli so mi dali možnost, da poučujem sodobni ples, omogočili so mi dodatno izobraževanje pri ŽM Kraigher v Ljubljani Takrat je zelo resno pripravljala program sodobnega ple-
sa in kar nekaj nas je bilo, ki smo ga potem prenašale v svoja okolja. Med njimi je bila tudi Neja Kos, ki nosi velik del zahvale, da se je sodobni ples v slovenskem merilu tako razširil,« še izvemo.
Življenje v plesni pravljici
Dragica je najprej učila v mali dvoranici v kulturnem domu. Spomini so še živi. »Začetki so bili skromni, a čez leta je šlo le navzgor. Sploh po izgradnji prelepe glasbene šole, kjer smo imeli odlične pogoje za delo. Tam je ples res dobil svojo podobo, moje delo pa je bilo cenjeno. Veliko otrokom sem privzgojila veselje do plesa, res so ga imeli radi Tudi starši so bili zadovoljni, ker so otroci radi prihajali k mojim uram.« V začetnih letih je veliko sodelovala z zvezo prijateljev mladine, ustvarila je veliko predstav, ki so jih uprizaijali ob prihodu dedka Mraza. »Razveseljevale so nešteto otrok,« doda. To je bilo zanjo prelepo obdobje, zaključila pa ga je z upokojitvijo. »Da, kar nekaj časa je že od takrat A duša mi ni dala miru in ker se je moja pot nadaljevala s hčerko Nino, sem že 20 let z njo tudi v Plesnem studiu N. Še danes v njem nadaljujem delo s predšolskimi otroki.«
S hčerko Nino Mavec Krenker negujeta posebno vez, posebno prepletanje življenjskih zgodb. »Moram priznati, da sem naenkrat postala učenka, ko sem videla, koliko znanja in ustvarjalnosti ima Nina. Velikokrat ji z veseljem prisluhnem, z njo debatiram o plesu, predvsem pa jo rada poslušam, ko govoriva o plesnih projektih.« Tudi vnukinja Zoja Krenker, Ninina hči, je plesala pri babici, a le kratek čas. Sedaj delo nadaljuje Nina. »Posebej ljubo mi je bilo, ko smo ustvaijale plesno predstavo Rdeča nit, v kateri smo plesale vse tri Tudi zame je bila predstava treh generacij naše plesne družine ganljiva,« prizna. Kot tudi, da se sodobni ples močno spreminja, tudi njene koreografije se. »Ko opazujem mlade in vidim, daje plesna tehnika, nadgrajena s plesno ustvarjalnostjo in inovati-vnostjo, ugotavljam, da to sodobnemu plesu daje čar. Pri otrocih je pravljica tista, ki daje noto in vsebino gibanju, ga spodbuja,« je prepričana Dragica, ki se pogosto čudi, kaj vse zmorejo mladi. In ja, sedaj se ji že zgodi, da kdaj popoldne - nenazadnje je celo življenje delala popoldne - pred odhodom v plesno šolo razmišlja, ali ji je res treba. »In potem ugotovim, da mi je treba. Ko pridem v plesno dvorano in se otroci zaženejo vame in kličejo »Dragica, Dragica«, je vse pozabljeno.« ■
Anu postaja dekle z naslovnice
v
Čeprav je mlada velenjska pevka v svoji prvi skladbi zatrjevala, da ni dekle z naslovnice, jo po drugi, v kateri priporoča, da si vzamemo čas, lahko hitro pričakujemo - Glasbo živi, čuti, pripoveduje
Bojana Špegel
Kdor jo pozna ve, da je majhno, drobno kodrasto dekle resnično dobrovoljka. Morda vam je v trafiki, kjer dela, da ob študiju logistike lahko financira snemanje svojega glasbenega prvenca, z nasmehom in veselim pristopom že kdaj polepšala dan. Še bolj vam bi ga, če bi zapela. Ker to res obvlada. In to spoznava vsa Slovenija, pa čeprav je doslej predstavila »le« dva singla, oba pa sta se takoj prijela. Pred dnevi je za svojo novo skladbo »Vzem' si čas« predstavila tudi videospot, ta pa je spremljal tudi njeno prvo skladbo »Dekle z naslovnice«, ki je na kar nekaj glasbenih lestvicah več tednov zasedala prvo mesto. »Ne hlepim po slavi, kije sama sebi namen. Ne hlepim po prepoznavnosti kot taki. Nikoli nisem trdila, da ta ne pride zaradi dobrih stvari, kijih lahko nekdo počne. Glasba je moj medij in ta s seboj nosi naslovnice, nikakor pa ne naslovnice brez razloga.« Ime ji je Ksenija Podlesmk, a ko se z mlado
Velenjčahko pogovarjamo o glasbi, je le Anu. Umetniško ime ji ustreza. Opisuje njeno energijo, pozitivo, ki jo izžareva. »Pojem že od malega. Pet let sem v osnovni šoli pela v pevskem zboru, večja prelomnica pa je bila prijava za izbor glasbenih talentov Super Nova. Ko sem našla prijavnico, sem se takoj prijavila,« pripoveduje. Žirijo je s svojim glasom tako navdušila, daje pometla s konkurenco. »Žal z založbo po zmagi nisem našla skupnega jezika, saj naj bi za nagrado posnela skladbo. Nisem se uklonila njihovim željam, saj nisem in ne bom delala glasbe, ki mi ne bi bila všeč. Izbrala sem težjo pot in ostala zvesta sama sebi in mojim kriterijem v glasbi« Ti pa ne sodijo v polje povprečja. Je pa res, da ji je ta avdicija odprla vrata v svet glasbe. Pet let je bila članica skupine Show Mix, z njimi je veliko nastopala tudi v tujini in tako pridobivala odrsko kilometrino. »Ugotovila sem, da rada nastopam v živo, zato komaj čakam, da bom imela več lastnih skladb. Vsa leta sem si namreč želela »delati« avtorsko glasbo. Delam to, kar čutim, vleče me v jazz, soul, funky, malce v rock. Cenim kvaliteto, nimam pa rada omejevanja z zvrstmi. Če je glasba omejena, ni več glasba. Moja glasba vsekakor ni lahkotna zabavna glasba, zato sem tudi v zvezi s tem izbrala težjo pot do uspeha.«
Neobrušen glasbeni diamant
Anu besedila piše sama. »Pripovedujem o življenju, ki ga živim, o mojih občutkih. Zdi se mi pomembno, da tekste pišem sama, saj je to veliko bolj pristno, pa tudi veliko bolj doživeto lahko odpojem. S prvo skladbo sem se želela predstaviti, z drugo pa sporočam, da si moramo znati vzeti čas zase in za najbližje. Priznam, da si ga ob študiju in delu tudi sama včasih ne
znam, «je prepričanaAnu. Navdiha jine manjka, z basistom Mihom Korenom glasbo ustvarjata skupaj, v njegovem studiu v Stari vasi, in imata še niz novih demo posnetkov. Aprila računata, da bosta v domžalskem studiu skupaj z ekipo mladih prekaljenih glasbenikov, posnela še štiri skladbe. Zanimivo je, da sta se spoznala v trafiki, kjer Anu dela. »Miha je iskal glasbene revije, pa sva se začela pogovaijati o glasbi Oba sva komunikativna. Potem sva se kmalu dobila v njegovem studiu in začela skupaj ustvarjati. Osnovno melodijo skladbe si zamislim sama, ostalo naredi Miha. Po vsej Sloveniji sem iskala glasbenika, s katerim bi skupaj ustvarjala avtorsko glasbo, na koncu pa sem ga našla doma,« doda Anu med smehom in prizna, da sta se neverjetno ujela. Miha, ki se nama pridruži med pogovorom, pa doda: »Hitro sva ugotovila, da imava isti občutek in okus za glasbo. Pesem gradiva skupaj, vztrajava tako dolgo, da je obema všeč. Anu me je takoj »kupila« ne le z barvo svojega glasu, ampak tudi toplino, odkritostjo in prisrčnostjo. V njej vidim surov diamant, ki se ga da še zbrusiti. Zame je tudi zelo dober tekstopisec, kar je danes v slovenski glasbi redkost V svojih zgodbah ponuja veliko več kot večina.«
Anu ima vedno s sabo beležko. Ko dobi navdih, piše. In sestavlja nove zgodbe, ki bodo kmalu zaživele v glasbi. Največkrat jo ustvarja ponoči Takrat si vzame čas in jo tudi najbolj čuti »Zaenkrat bomo izdajali single, ker sem finančno omejena. Zato še ne vem, kdaj bom izdala prvo ploščo, saj bi letos rada tudi diplomirala. Morda se zgodi še letos. Hvaležna pa sem velenjski občini M mi je finančno priskočila na pomoč pri snemanju drugega videospota. Prav je, da podpirajo mlade umetnike,« pravi Anu, ki skupaj z ekipo, kiji pomaga pri ustvarjanju, komaj čaka, da bo spet več na odrih. Pa četudi le ob spremljavi kitare.	■
Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 10
112
KULTURA
30. januarja 2014
Ljubiteljska kultura mora biti skromna
... a le, kar se tiče financ - Delo kulturnih društev je dobro in bogato - Letos manj denarja za velenjski JSKD, a nič manj prireditev - Želijo si še več izobraževanja
Bojana Špegel
Velenje, 24. januarja - Velenjska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) si je za letošnje leto zastavila podoben načrt dela kot v preteklih letih. In to kljub temu, da že sedaj vedo, da bodo imeli manj denarja za delovanje. K sreči jih vse tri občine v Šaleški dolini dobro podpirajo, saj se očitno zavedajo, kako pomembna je ljudem ljubiteljska kultura. Manj sredstev pa jim je za delovanje namenila država.
Strokovna sodelavka velenjskega JSKD Nina Mavec Krenker nam je povedala, da bodo tradicionalne območne revije, na katerih se predstavijo ljubiteljski kulturni ustvarjalci, letos začeli marca. »Območne prireditve bomo marca začeli z območnim srečanjem otroških gledaliških in lutkovnih skupin v Šmartnem ob Paki. Lani te prireditve nismo izpeljali, ker je bilo premalo prijavljenih skupin, letos pa upamo, da bo prijavljenih dovolj društev. Potem bomo prepevali pomladi; marca se bodo na reviji predstavili otroški in mladinski pevski zbori iz vseh treh šaleških občin, aprila pa še odrasli. Maja spet pripravljamo srečanje vrtče-vskih pevskih in plesnih skupin, saj se je lani odločitev, da pripravimo samostojno revijo, pokazala za dobro.« Sledila bodo območna srečanja folklornih ter plesno-instrumen-
talnih skupin, območna srečanja pa bodo avgusta končali s srečanjem ljudskih pevcev in godcev. Tako bodo skupaj pripravili 8 območnih revij in srečanj. »Poleg tega bomo tudi letos sodelovali pri pripravi in izvedbi veliko prireditev na lokalni-ravni, ki jih pripravljamo skupaj z drugimi javnimi zavodi v vseh treh občinah. Zato lahko rečem, da bodo naše prireditve tekle vse leto,« še poudari naša sogovornica.
Vstopnine pomembne za delovanje sklada
Izvemo še, da bodo letos pripravili tudi nekaj izobraževanj, med drugim seminar za vodje vrtčevskih folklornih skupin in gledališko delavnico. Na regijski ravni bo Velenje gostilo regijsko srečanje odraslih gledališki skupin, ki ga bodo izvedli v sodelovanju s Kulturnim društvom Gledališče Velenje, na držav-
Nina Mavec Krenker: »Upamo, da bomo tudi letos uspešni pri pridobivanju lastnih sredstev. Brez vstopnin za nekatere
naše prireditve bi težko delali.«
Leto 2014 v številkah
Država bo letos za izvedbo programa velenjske območne izpostave JSKD prispevala nekaj manj kot 8 tisoč evrov. To je 3 tisoč evrov manj kot lani. MO Velenje je že poslala pogodbo za sredstva, v kateri je za program namenjenih dobrih 3.500 evrov in 11.866 evrov za plače. MO Velenje daje skladu v brezplačni najem tudi prostore, v katerih je sedež
OI Velenje. Občina Šoštanj je v predlogu proračuna za leto 2014 skladu namenila 1.800 evrov, Občina Šmartno ob Paki pa 1.600 evrov. Skupni znesek, namenjen organizaciji prireditev in izobraževanj ter pomoči društvom pri udeležbah na regijskih in državnih prireditvah za leto 2014, je tako manj kot 15 tisoč evrov. Vse tri občine jim pomagajo tudi z nižjimi najemninami pri najemanju prireditvenih prostorov.
nem pa 12. likovno delavnico Les v Šmartnem ob Paki ter 11. mini festival otroških plesnih skupin Pika miga. V jeseni bodo v Velenju pripravili tudi drugo Konferenco plesne pedagogike, ki bo namenjena vzgojiteljem in učiteljem v osnovnih šolah in vrtcih. Prvič so jo izvedli v letu EPK, tudi letos pa bo konferenca močno mednarodno obarvana.
Na državni ravni so bile tudi spremembe za druga področja, predvsem vokalne glasbe, vendar je odločitev o izvedbah območnih revij prepuščena organizatorjem na lokalni ravni. »Mi smo se odločili, da sistema območnih revij ne spreminjamo. Spremembe se uvajajo zaradi krčenja finančnih sredstev iz države in od lokalnih skupnosti. Slednje k sreči ne velja za Šaleško dolino. Moram izpostaviti MO Velenje, ki je finance za delovanje kulturnih društev znatno povečala, vsota, ki jo vse tri občine namenjajo za delovanje naše izpostave JSKD, pa ostaja enaka kot v preteklih letih. Vendar pa zaradi okrnjenih državnih finančnih sredstev ne moremo ne krepiti in ne širiti svoega programa,« izvemo. Da sploh lahko delajo, so prisiljeni za nekatere prireditve uvajati vstopnino. Opažajo pa, da se s krizo pozna tudi obisk takih prireditev. »K sreči nam še vedno uspe izpeljati ves program in ga nadgrajevati ravno zaradi vstopnin. Ves izkupiček gre nazaj v ljubiteljsko kulturo, iz vstopnin financiramo tako prireditev kot izobraževanja za člane naših društev. Tega si želijo, ob tem pa se moramo zavedati, da večina svoje delo opravlja prostovoljno, ljubiteljsko, ker imajo to radi, ob tem pa pogosto vlagajo tudi lastna sredstva. In če se le da, jim to poplačamo.«
■
»Hamlet« Marko Mandic na obisku pri maturantih gimnazije
Priti ali ne priti - sploh ni bilo vprašanje za Marka Mandica, trenutnega Hamleta v znameniti Shakespearovi drami v izvedbi SNG Drame Ljubljana. Ta je letos zelo obiskana, ker je drama eno od štirih besedil, ki jih bodo pisali dijaki splošne mature v Sloveniji. Ker si je nekaj maturantov v decembru vzelo prosti čas za obisk gledališča v Ljubljani, si je tudi Marko - kot nekdanji dijak naše gimnazije - tudi zanje vzel svoj dragoceni (in zelo redek) prosti čas in jih obiskal pri pouku - nepričakovano, ravno ob delu s tekstom.
Tako smo dobili interpretacijo »iz prve roke« - v vsej njeni in njegovi gledališko-metaforični dvoumnosti, s provokativnimi razlagami podob, razlag igre, pomenov kulturnega in zgodovinskega konteksta ob izkušnjah študija igre v ansamblu, z režiserjem ... Marko se je pokazal kot preizkušen in iskreno preprost »po-govarjalec«, ki je v domačem šolskem okolju pokazal dijakom, da je upravičeno - tako zaradi svoje odprte neposrednosti kot tudi spontane a premišljene prodornosti - eden
največjih igralcev srednje generacije slovenskih odrskih umetnikov. Razlage tekstov, pa osebne refleksije in tudi povsem intimne človeške izkušnje so pri dijakih pustile nepozaben pečat.
Več kot 2 šolski uri bi lahko traja-
li še in še. Tudi čas za malico je bil zapolnjen z vrsto potrpežljivo čakajočih za njegov podpis in osebno besedo . Kot dokaz, kako so mladi tudi danes resnično lačni duhovne hrane - in so zanjo pripravljeni kaj dati. Marko pa je dijakom tudi po-
ALTIERHATOR
Dober dan, Slovenija
Nataša Tajnik Stupar
Mogoče bi bil boljši naslov te kolumne 'Dobrodošli v Sloveniji'. Ali pa tudi ne. Nisem edina, ki razmišljam tako, kot bo zapisano v današnji kolumni. Po medijih se v zadnjem času vali nešteto novic o takšnih in drugačnih slovenskih podvigih v kontekstu nečednega in čudaškega slovenskega obnašanja. Tako kot prirejanja raznih razpisov, iskanja bližnjic za dosego lastnih koristi in uspehov. Komolčarstvo in sosedska zavist sta kot usidrani v slovenskem genetskem zapisu. Kot največji slovenski fenomen pa se mi zdi znanje o tem, kako z ja-mranjem in nerganjem lahko doseže posameznik svoj zastavljeni cilj.
Če razmišljam o jamranju, bi lahko zapisala naslednje. Seveda na tem mestu izvzamem iz konteksta tiste klice na pomoč, ki so upravičeni in na mestu. V zapisanem primeru pa razmišljam o pojavu t. i. izražanju nemoči za dosego želenih ciljev. Primeri, ki so del moje osebne izkušnje, izhajajo iz izvornega vpašanja nedejavnosti in neza-interesiranosti (tudi celo lenobe) za izvedbo določene dejavnosti. Ob izražanju nemoči in jamrajočih klicih 'na pomoč' sem zelo pogosto zaznala nezainteresiranost za aktivno reševanje težav. Čepeče, čakajoče prošnje, v nebo vijoče roke in glasno rotenje po pomoči, dolgotrajno in že tečno na koncu, me je osebno nič kolikokrat spodbudilo, da sem namesto tega posameznika sama opravila delo v zameno za konec rotenja po pomoči. Empatija, ki jo podobni aktivni posamezniki gojijo v svojih srcih, ne prenese takšnega načina človeškega obnašanja. Posamezniki na drugi strani pa se inteligentno zavedajo le-tega in pogosto to empatično danost aktivnih, pogosto altruističnih posameznikov, prav zvito izkoristijo v svojo korist. Torej - če povzamem, se tudi z jamranjem lahko daleč pride, vsaj tako daleč, da so dela lahko opravljena tudi drugače in z manj napora za samo-izbrane.
Jamranje pa lahko postane tudi vsesplošno sprejemljivo obnašanje. Mogoče, ko se v družbi razpase negativna usmerjenost v prihodnost, vsesplošno prepričanje v brezizhodnost trenutnega stanja in položaja, v katerem se je neka družba (ali posameznik) znašla(el). Negativizem, ki ga rodi takšno stanje, vodi v manjšo družbeno produktivnost, porast depresivnosti in resnične nemoči za aktivno reševanje težavv, tako majhnih, individualnih kot večjih, družbenih. In tako stanje je kot nalašč, ali za preusmeritev pozornosti, in ali za dejavnosti, ki so lahko koristne za peščico manipulativnih posameznikov in njihovih ciljev.
Kar nekaj ljudi je med nami, ki s pridom uporabljajo znanja s področja 'jamrajočih znanosti', sami pa pogosto s svojo sebičnostjo delujejo za lasten interes in interes skupine ostalih, ali sorodnikov ali kroga bližnjih znancev in prijateljev. Sistem daj - dam je neizmerno močno zasidran v slovenski vzgojno-kulturni vzorec, saj se ga otroci naučijo že v zgodnji mladosti in do dobe odraslosti že odlično izpilijo, da so pripravljeni na 'pravo' življenje. Govoriti o skupnosti, solidarnosti, altruizmu, je na tem mestu brezpredmetno. Gol ostanek skupnosti pa je lahko v tem primeru le nepremična struktura sistema in njegova dejavnost za uresničitev osnovne aktivnosti po črki ustave. Seveda je to najbolj črn scenarij.
Ali ni sedaj čas, da se zbudimo, da nehamo računati na soseda, zavihamo rokave in se lotimo dela. Kakšna revolucija neki. Mislim, da bi bil vrhunec slovenske revolucije s prenehanjem jamranja; »kako smo ubogi, kako nas nihče ne mara, kako se nič ne da narediti, kako je vse obsojeno na propad, še preden se rodi, kako je ta trenutna situacija brezizhodna, nič se ne da več narediti, žal ...« Ali ni to znak naše nezainteresiranosti ali celo lenobe? Metle v roke in pometimo nesnago, ki se je nabrala z leti. Kaj pravite, se lotimo dela?
vedal, da so njegovi spomini na dijaške čase nepozabni in da je v tej šoli ob svojem talentu dobil vse, da je lahko postal eden najuspešnejših v svoji umetnostni stroki.
■ AŠ
Ponovitev grenko-sladke knapovske monodrame
Velenje, 24. januarja - Velenjski amaterski igralec in režiser Karl Čre-tnik, član Gledališča Velenje, bo letos dobil najvišje državno priznanje za svoje delo v gledališču, Linhartovo nagrado. Podelili mu jo bodo oktobra, ko bodo potekali letošnji Linhartovi dnevi, državno srečanje ljubiteljskih gledaliških skupin. Medtem uspešno nastopa z monodramo Mišo frajer, Janko hajer, ki jo v večini igra v Muzeju Premogovništva Slovenije. Gren-ko-sladka pripoved velenjskega knapa izpod peresa Ferija Lainščka bo v njem v interpretaciji Karla Čretnika spet oživela v soboto, 1. februarja, ob 19. uri. Predstava je za izven, vstopnice pa dobite v muzeju.
■ bš

107,81
Naš čas, 30.1.2014, barve: CM K, stran 11
30. januarja 2014

107,8 MHz
U
f£\DDj&KD I Da Č^S@RDsDai
Sodelovali bomo z Državnim svetom
9
im


Rndstavniki združSfija radijskih postaj posebrfé¿f5jíoñl6ll¿l Hied pogovorom s predsednikom Mitjem Bervarjem in njegovima sodelavcema
Predstavniki Združenja radijskih postaj posebnega pomena smo se sestali z vodstvom Državnega sveta. Sprejeli so nas predsednik Mitja Bervar, vodja kabineta Robert Celestina in namestnik sekretaija Dušan Štruc.
Dogovorili smo se za več oblik sodelovanja. Glede na to, da si Državni svet prizadeva, da bi povečal svojo prepoznavnost, bomo enkrat mesečno na naši tako imenovani četrti mreži (vanjo se povežemo vse radijske postaje posebnega pomena) prenašali pogovore na to temo, še zlasti o prizadevanjih Državnega sveta glede pomoči gospodarstvu, trajnostnega razvoja, medgeneracijskega sodelovanja in mladih Seveda pa bomo o delu Držav-
nega sveta poročali tudi v naših rednih informativnih oddajah. Predsednik Bervar namreč ocenjuje, da so njihove odločitve pogosto prezrte. Tako je bilo tudi z nesprejetim poročilom Banke Slovenije in zahtevani odgovornosti Državnega sveta.
Seveda smo gostiteljem predstavili tudi svoj negotov položaj in napovedano sprejemanje nove medijske zakonodaje, v kateri upamo, da bo naš položaj bolj jasno določen. Za zdaj imamo kot radijske postaje posebnega pomena predvsem zahteve, ki jih moramo izpolnjevati, obljubljenega de-naija za naše sofinanciranje pa je vsako leto manj.	■ fflz
Glasbene novičke • Glasbene novičke • Glasbene novičke
Konec festivala RockOtočec?
Kot kaže, je zaključena zgodba enega naših najbolj prepoznavnih ročk festivalov. Ročk Otočec, festival, katerega korenine segajo v leto 1976, je namreč za letos odpovedan, negotova pa je tudi njegova prihodnost. Tako je minuli petek na novinarski konferenci povedal Franci Rek, ki je festival vodil kar
i
Tí
rl
v ■ -ti	JE	.
17 let. Že lani je festival ostal brez legendarnega prizorišča ob Krki. Organizatoiji so ga sicer preselili v Ljubljano, a dogodek ni bil niti senca legendarnega blatnega ročk raja na Otočcu. Večletna pogodba o najemu jase za gradom Otočec je potekla že leta 2012, upravljalci lokacije pa je niso hoteli obnoviti oziroma podaljšati, zato so se organizatoiji odločili, da festival odpovedo.
3Čelos
predstavljajo svojo Madamme
Ste že slišali za 3Čelos? Ne? No, ne gre za kakšen nov trio violončeli-stov, ustanovljen po vzoru svetovno znanega slovensko-hrvaškega dua. 3Čelos so namreč trije štiridesetle-tniki, ki so najprej naredili poslovno kariero, zdaj pa so se odločili, da bo-
f
do uspeli še v glasbi. Zase z nasmeškom pravijo, da so malo starejši boy band in da so pri štiridesetih še kako mladi in perspektivni. Zasedbo sestavljajo Sašo Kronegger, Matic Marinko in Gregor Gerbec, ki so pred leti že delovali v dveh glasbenih skupinah. Matic je bil član zasedbe Šundr, Gregor in Sašo pa sta igrala v skupini Ministri, ki seje morda spomnite po radijski uspešnici Jetra na žaru. Zdaj se vračajo na glasbeno sceno in predstavljajo svoj prvi single z naslovom Madamme. Gre za avtorsko skladbo, pri njeni produkciji in aranžmaju pa so sodelovali tudi njihovi izkušeni glasbeni prijatelji.
Na podelitvi grammyjev največ uspeha francoskemu duetu Daft Punk
Francoski zamaskirani duet Daft Punk je na 56. podelitvi prestižnih glasbenih nagrad grammy minulo nedeljo zvečer v Los Angelesu pobral kar štiri, med njimi najbolj prestižni nagradi za ploščo (Get
Foto: Marko Delbello Oeepek
Lucky) in za album leta (Random Access Memories). Štiri grammyje je pobral tudi Pharrell Williams, ki je skupaj z Nilom Rodgersom sodeloval pri izvedbi Daft Punkove pesmi Get Lucky. Štirih grammyjev seje razveselil tudi rap duet Mackle-more & Ryan Lewis, Jay Z pa se je kljub devetim nominacijam na koncu veselil le dveh nagrad. Eno si je prislužil v sodelovanju z Justinom Timberlakeom, ki je poleg tega dobil še dva grammyja, in sicer za najboljšo R&B pesem (Pusher Love Girl) ter glasbeni video (Suit & Tie). Bruno Mars je osvojil grammyja za najboljši pop vokalni album. Med ženskami je z dvema grammyjema kraljevala 17-letna Novozelandka Lorde, kije postala najmlajša dobitnica grammyja za pesem leta (Royal), nagrajena pa je bila tudi za najboljši pop solo nastop. Alicia Keys je osvojila nagrado za najboljši R&B Album (Girl on Fire). Grammyje so podelili v kar 58 kategorijah.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.ANU-Vzem'sičas
2.3ČEL0S-Madamme 3. JERNEJ ZORAN ft. MARJAN NOVINA- Čutim te bolj (kot si upam priznati)
Mlada velenjska pevka Anu s svojo energijo, vokalno interpretacijo, instrumentalno izvedbo in razigranimi spoti predstavlja dobrodošlo popestritev slovenske glasbene scene. Potem, ko je bil med gledalci izjemno lepo sprejet njen prvi spot za pesem Dekle z naslovnice (dosegel je prvo mesto video lestvice Točka), lahko nekaj podobnega pričakujemo todi od njene nove skladbe Vzem'si čas, tokratne zmagovalke pesmi tedna.
iT
Phil Collins se vrača
Phil Collins, ki seje pred leti glasbeno upokojil, se kot kaže vrača na glasbeno sceno. K vrnitvi ga je spodbudila ena najuspešnejših pevk zadnjega časa Adele, ki mu je ponudila sodelovanje pri svojem najnovejšem projektu. Nekdanji bobnar in vodja zasedbe Genesis, ki je kasneje v osemdesetih in za-
LESTVICA®®
M'AGEiGuwSBE
V
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	SAVINJSKI KVINTET - Biser, školjka in žarek
2.	NOVI SPOMINI & MAMA MANKA-Sneg je
3.	MLADIKA - Zmagovalna kombinacija
4.	TRIO ŠUBIC - Čarobna pravljica
5.	GAŠPERJI - Snežna pravljica
6.	STORŽIČ - Lušten par
7.	VIKEND-Tvoj glas
8.	BISERI-Tvoja
9.	OKROGLI MUZIKANTI - Najlepši spomin
10.	ZLATIH 6-Zlata polka
... več na www.radiovelenje.com
n
N N N N N N N N N N N N N N N N
J
četku devetdesetih let ustvaril tudi izjemno samostojno kariero, ni razkril podrobnosti o projektu, tako da ni znano, ali gre za sodelovanje pri pesmih, ki bodo izšle že na Adeli-nem novem albumu. 63-letni avtor je leta 2011 najavil, da se umika z glasbenega prizorišča, da se bo lahko v miru posvetil družini, a očitno mu glasbena žilica ne da miru. V karieri je prodal več kot sto milijonov albumov in napisal množico uspešnic, kot so Another Day In Paradise, One More Night, In The Air Tonight, Against All Ods in druge.
ZORAN PREDIN

Zoran Predin, ki je svojo kariero začel leta 1981 s skupino Lačni Franz, je izdal že 34. album z naslovom Na koncu naše mavrice, s čimer se lahko zapiše v zgodovino kot rekorder med slovenskimi glasbeniki z največ izdanimi ploščami.
MANOUCHE
Kolektiv Manouche navdušuje z vide-ospotom za najnovejšo pesem Granata. Nastal je pod taktirko režiserja Matjaža Kende in snemalca Jureta Nemca, posneli pa so ga na različnih ljubljanskih lokacijah. Gre za že peti videospot zasedbe, ki se počasi bliža svojemu drugemu albumu.
SAN Dl EGO
Hard Ročk skupina San Di Ego, ki jo
... na kratko...
Sergej Skofljanec (vokal). Jure Doles (bobni). Matic Ajdič (kitara) in Martin Rozman (bas), predstavlja novo
skladbo Domina. Za skladbo so posneli tudi videospot v katerem je fatalno Domino uprizorila Nejka Lovšin, hči legendarnega Pera Lošina.
EVROVIZIJA
8. marca bo znano, kdo nas bo zastopal na izboru za Pesem Evrovizije v Kobenhavnu. Takrat bomo namreč dobili zmagovalca Eme, o katerem bodo neposredno odločali televizijski gledalci s svojimi glasovi. RTV Slovenija bo sicer izvajalce in avtorje k sodelovanju v oddaji Ema povabila preko internega izbora.
KING F00
Zasedbo King foo sestavljajo štirje prekaljeni glasbeniki: Urška Majdič, Rok Golob, Matej Sušnik in Peter Hudnik. Na koncertih mešajo glasbene sloge, ustvarjajo pa tudi avtorske skladbe, kakršna je aktualna z naslovom Hot. Je nenavadna in drzna, tema skladbe pa je strast.
M
ŠALEŠKI
ŠTIDENTSKI
Kili
■
www.ssk-klub.si
Uživaško učenje za dosego ciljev
Študentska hrana, mastna hrana, dnevi brez apetita, 2 veliki Milki, diareja, neprespane noči, podočnjaki, kava, še ena kava, čakanje v vrsti pred fotokopimico, grizenje nohtov, zopet diareja in pa čakanje. Ali katera od zgoraj navedenih stvari drži tudi za vas, dragi študentje? Po vsej verjetnosti več le-teh. Ampak poglejmo na izpitno obdobje nekoliko drugače. Ko bo vsega konec in bomo
C
AttiH
končali z vsemi izpiti, bomo morda celo pogrešali ves ta tempo učenja. Pred sabo moramo imeti samo dovolj velik in uresničljiv cilj, ki bo posledično todi motivacija, in učenje bo postala pot do cilja. Še boljše pa je, da v učenju novih stvari uživamo, če se le da. Saj tako izoblikujemo del sebe.
J
postanemo bolj razgledani, in če najdemo službo s področja, za katerega smo se izobraževali, uživamo tudi po končanju fakultete. Seveda to ni vedno mogoče, saj se najdejo tudi predmeti, ki načeloma ne bi smeli obstajati, pa jih šolstvo še vedno ohranja, vendar to so pač izjeme.
Da bi pri učenju uživali in z veseljem črpali novo znanje, pa je pomembno tudi, katero fakulteto izberemo. V ponedeljek so dijaki zadnjih letnikov Šolskega centra Velenje izvedeli veliko o fakultetah in njihovih smereh. Akcije »Študenti dijakom« smo se udeležili todi člani Šaleškega študentskega kluba, ki smo imeli stojnici v hali A in B stavbe. Bodočim študentom smo delili nasvete v zvezi s študijem in bili na voljo za vsa njihova vprašanja.
Tako dijake, študente kot vse druge radovedneže, željne sprejemanja novih informacij, vabimo to soboto ob 17. uri v Gaudeamus center (Kunigunda). Dr. Rutar bo v sklopu 2. dela predavanja Jud in Prostitutka govoril o identiteti družbeno izključenih ljudi in o skrivnostni sliki Eduarda Maneta. Vabljeni!
■ pk
Naš čas, 30. 1. 2014, barve: CM K, stran 12
112



30. januarja 2014
i v
Iii
»
%
^ Ivo Milovanovič in Duška Lah, samozavestna novinarja se nikakor nista mogla uskladiti, kdo je pomembnejši. »Že mogoče, da te bolje poznajo na tem koncu Slovenije, mene pa po vsej državi,« je Ivo »zbadal« Duško. Ta pa se ni dala. »Blok Teš 6, o katerem recimo poročam, je pa že pomembnejši od tvojega športa. Kje si pa ti v športu videl toliko denarja?« »Toda šport je večen,« je odvrnil Ivo, Teš pa ne. Le glej, da se ne znajdeš na športnem uredništvu.« Če je bila Duška, kaj zaskrbljena, Čvek ne ve, ker so mu tudi tole prišepnili drugi.
Ji-
:\ ;

^ Letošnji Max klub Jazz festival se je začel z odličnim koncertom Mie Žnidarič in tria, ki nosi ime njenega moža, Američana Steva Klinka. Mia, ki je kot vedno navdušila z glasom in hudomušno iskrenimi izlivi misli v mikrofon, je močno pohvalila ne le svojega »zlatega« moža, ampak tudi basista Roberta Jukiča. Publiki ga je predstavila, kot da ga prvič vidi in sliši. Ker je Robert Velenjčan, ga ljubitelji jazza dobro poznajo, a mu je pohvala zagotovo godila. Videlo se je, da uživa tudi v glasbi, ki jo že nekaj časa ustvarjata skupaj.
Renata Natek Hudarin (prva z leve) - nekdanja šoštanjska športnica, danes pa turistična vodička, tu in tam tudi rekreativka, predvsem pa nekdo, ki veliko ve, je na nedavnem dnevu za zdravje dokazala, da ji gre malce tudi za lastno zdravje. »Država, stres, ljudje in še kdo zna poskrbeti za moj krvi tlak, krvni sladkor in holesterol. Mladi, glede na leta, pa tudi nismo več. Stvari se čedalje bolj zaostrujejo, jaz pa priznam, da sem kdaj pa kdaj tudi ... Včasih imam poln »kufer« vsega.« Le turistov ne. Tistih si želi vsak dan več.
Japonska princesa pesnila o idrijski
v* ■ •
čipki
V lanskem letu sta Slovenijo obiskala japonski princ Akašino in japonska princesa Kiko. Med raznovrstnimi ogledi, po katerih so ju popeljali, je bila tudi Idrija in v njej idrijska čipkarska šola - kraj, kjer so učenke in učiteljice visokima gostoma predstavile mojstrovino izdelovanja čipk. Te dni je na občino Idrija prispela depeša, v kateri japonska princesa sporoča, da je napisala pesem, posvečeno prav idrijski čipki. Točneje: princesa Kiko je za »utakai hadžime«, tradicionalno branje poezije v japonski cesarski palači, ki se na dvoru odvija vsako leto januarja, napisala pesem, ki govori o tihi govorici otroških rok, ki ustvarjajo idrijsko čipko. Na občini Idrija so ob tem, razumljivo, zelo ponosni.
Ko se Bill Gates čuti intelektualno nezadostnega
Lil +¿4

Ni dvoma: Bill Gates, soustanovitelj informacijskega giganta Microsoft in drugi najbogatejši človek na svetu, je dobro poznan. Večinoma ga dojemamo kot uspešnega, intelektualno izredno razvitega gospoda. Toda tudi Bill Gates se je pred kratkim počutil še kako nesposobnega - v televizijski oddaji na norveški nacionalni televiziji se je namreč v šahu spopadel s trenutno aktualnim šahovskim svetovnim prvakom. Da
ne bi bilo pretežko, je bilo v izhodišču dogovorjeno, da ima Gates za posamezno potezo na šahovnici na voljo dve minuti, 23-letni Magnus Carlsen pa 30 sekund. A Američanu niti to ni pomagalo. Carlsen ga je matiral v devetih potezah v skupaj minuti in 20 sekundah. »Vau, to pa je bilo hitro,« je po koncu igre z nasmeškom na obrazu dejal Gates in povedal, da se je v tej igri nedvomno počutil intelektualno nezadostnega.
Vsaka zgodba nima srečnega konca
Nepoboljšljivi romantiki so navdušeno sodelovali (ali pa vsaj brali) v zgodbi Reesa McKeeja z Nove Zelandije, ki je na silvestrovo pred dobrim letom dni brezupno izgubil svoje srce. Ukradla mu ga je Katie Capp, s katero je ob zabavi, plesu in pogovoru preživel tisti dan v Hon-gkongu. Takrat mu je Katie zaupala svoje ime, priimek in kraj rojstva ter fanta izzvala, naj jo skuša najti, ko se bosta razšla. Reese ni le poskušal; da bi našel dekle svojih sanj, je sprožil kampanjo preko Facebooka
in vanjo vključil tudi nekatere medije. Predstavljal se je kot »večni romantik, ki enostavno mora najti Katie«. Uspelo mu je - Katie je našel na študiju v Franciji. A zgodba nima srečnega konca. Sprva Katie ni bila prepričana, kaj čuti do fanta, nato pa se je kmalu odločila, da z njim noče imeti prav ničesar. Reese je ob tem dejal, da se zaveda, da se ne bosta nikoli več slišala ali videla, a pristavil, da zavrnitev vseeno sprejema z dvignjeno glavo.
Modri diamant
V južnoafriškem rudniku Culli-nan so pred kratkim odkrili redek 29,6-karatni modri diamant. Njegova vrednost naj bi bila nekaj manj kot 15 milijonov evrov. Kamen živahne modre barve je za povrh še izjemno čist, zato res ima poten-
m
cial, da prinese velik dobiček. Prinesel ga bo rudarskemu podjetju Petra Diamonds, kjer so nekaj podobnega dosegli že lani, ko so takrat najdeni 25,5-karatni modri diamant prodali za okoli 12,5 milijona evrov. Rudnik Cullinan, ki ga je podjetje sicer kupilo leta 2008, je znan po modrih diamantih. V njem so odkrili nekatere najredkejše tovrstne dragocene kamne na svetu,
zahteva vračilo ledvice, češ da jo bo poklonila osebi »ki si to bolj zasluži«. Prav to skuša doseči Samantha Lamb, ki je prepričana, da jo je mož varal. »Sovražim ga. Če bi mu lahko odvzela ledvico, bi jo takoj podarila nekomu drugemu,« je dejala. Zdaj že nekdanji mož Andy trdi, da Samanthe nikoli ni varal, ter pojasnjuje, da je prijateljici le pomagal pri dresuri psa.
med njimi leta 1905 tudi Zvezdo Afrike, ki velja za drugi največji diamant na svetu.
Možu dala ledvico - ker se ločuje, jo hoče nazaj
Lahko bi rekli: se zgodi. Mož in žena v Veliki Britaniji sta verjela, da sta srečna, pa se je njuna sreča skrhala. Se zgodi. Začelo se je, ko je mož hudo zbolel in je za rešitev pred gotovo smrtjo nujno potreboval ledvico. Se zgodi. Podarila mu jo je žena in mu tako rešila življenje. Lepo je, če se to zgodi. Toda kaj kmalu po ozdravitvi je mož sklenil, da bo ženo zapustil. Tudi to se zgodi. Bolj redko pa se zgodi, da besna žena od svojega nekdanjega moža
Razdelitev
Svet je še vedno razdeljen zaradi blokov. Slovenija še močneje zaradi enega samega bloka.
Pazi na glavo
Na novih čeladah, ki jih je kupila Slovenska vojska, so se pokazale pomanjkljivosti. Ob tem se res dokazuje, da nakupa niso sklenile modre glave. Saj smo rekli! bi lahko rekel kak naš izdelovalec tovrstnih čelad.
Gorenje visoko na Japonskem
Naši orli z Gorenjem »na čelu« so visoko zaplavali po japonskem nebu. To sicer ni plod sodelovanja slovenskega Gorenja in japonskega Panasonica. Lepo pa je Gorenje videti tako visoko.
Vzdržljivost
Še vedno velja, da je večina Slovencev vzdržljivih. Za mnoge naše mostove to gotovo ne velja. Je pa res, da so mnogi od njih zelo »potrpežljivi«. Kot smo mi.
Nikoli prav
Ko ne potrebujemo dežja, močno dežuje. Ko bi potrebovali malo dežja, je suša. Le zakaj nekatere to spominja na ukrepe naših vlad?!
Navzgor
Regija Saša je še bolj povezana. Šaleška dolina zdaj sega vse do Nazarij. Vsaj Kmetijska zadruga Šaleška dolina.
Glasovanje
Glasujte za naj zdravnika - dokler jih je še kaj! Ne le naj, sploh zdravnikov.
Za in proti
Kaže, da bodo Lučani o gradnji obvoznice glasovali kar na referendumu. A lahko se zgodi, da bo večina manjšino, ki gradnji nasprotuje, povozila. A demokratično.
Aktualna
Ta čas je pri nas res aktualen popravljen po-pevkarski refren: ministra zdaj iščemo, naj se javi(ta) sam(a).
Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 13
1ó. januarja 2014
AKTUALNO
Očistite omare in oddajte tekstil, čevlje ...
13
Zadruga dobrote je v Velenju doslej postavila tri zabojnike za zbiranje tovrstnih rabljenih predmetov - Mrežo zabojnikov bodo še širili - Zbrano predelajo v socialnem podjetju, količina smeti pa se zmanjša
Velenje, 28. januarja - V
mestu se je pred kratkim pojavil simpatičen zelen zabojnik, postavljen pri nekdanjem Avtocentru Meh ob Koroški cesti, ki vabi, da vanj vržemo marsikaj tistega, kar bi sicer končalo med mešanimi odpadki. Postavila ga je Zadruga dobrote, socialno podjetje iz Koroške, ki skupaj z Ekologi brez meja po vsej državi izvaja zanimiv ekološki projekt. Kot smo izvedeli, trenutno v MO Velenje stojijo že trije zabojniki; poleg omenjenega so ga postavili še v Pesju na cesti proti pokopališču in v Starem Velenju, ob Žarovi cesti, v bližini M4. Mrežo zabojnikov pa bodo še širili, saj so med prebivalci, ki so očitno vse bolj ekološko
fabdjinfc ¿a
FW"
o Xilv11
cEvUE m
Dileme, kam s staro posteljnino, tekstilom, čevlji ... ni več. Kar ne moremo podariti komu, ki bo to koristno uporabil, lahko odložimo v posebne zabojnike. V Velenju so trenutno trije.
osveščeni, dobro sprejeti.
»Oblačila, posteljnina, čevlji in drugi tekstilni izdelki, ki jih ne potrebujemo več in jih neprebrane odložimo v smetnjake, končajo na smetišču. Ti odpadki predstavljajo veliko in nepotrebno okoljsko breme, pa tudi strošek. Med vsemi odpadki je v povprečju od 3 do 7 % tekstilnih odpadkov. Če pa isti odvečen tekstil oddamo na organiziranih zbirnih točkah, s tem neposredno vplivamo na zmanjševanje ekoloških bremen, saj ta ne konča na deponiji, hkrati pa se tekstilu povrne vrednost,« pravijo v Zadrugi dobrote, ki ima sedež v Dravogradu, kjer delajo 4 težje zaposljive osebe. Te
Bojijo se dodatne mokrote
Po zadnjem neurju v Velenju trije novi plazovi - Za plaz v Lazah naročili dodatne geološke raziskave tal, cesta bo ostala zaprta
Velenje, 24. januarja - Kot je že
znano, je bila Šaleška dolina v močnem deževju, ki je Slovenijo zajelo minulo nedeljo, 19. januarja, med bolj prizadetimi v državi. Ne le da je reka Paka tokrat vzela življenje, sprožili so se tudi trije novi plazovi, eden večji. Na velenjski občini so stanje ocenili prejšnji teden, še preden je v deželo prišla prava zima. Žal je letos v velenjskem proračunu za sanacijo plazov predvidenih le 170 tisoč evrov, kar bo očitno veliko premalo.
Gašper Koprivnikar iz Urada za gospodarstvo na MO Velenje nam je v petek povedal: »Žal se je ob zadnjem deževju sprožil večji plaz pod lokalno cesto Zgornje Laze-Spodnje Laze. Prvi ogled predstavnikov Civilne zaščite in gasilcev smo opravili že v nedeljo, takoj po sprožitvi. V ponedeljek si je plaz ogledal tudi geolog. Ocenil je, da gre za plaz širše razsežnosti, zato so nujno potrebne dodatne raziskave. Naročilo je pripravljeno, začele se bodo v teh dneh. Na osnovi ugotovitev bomo izdelali načrt sanacije plazu, pri tem pa upamo, da ta ne
Gašper Koprivnikar: »Opazujemo vsa kritična območja in upamo, da zemlja ne bo več drsela.«
bo predraga. Pričakujemo pa, da bo stala okoli 150 tisoč evrov.« Sistem sofinanciranja države pri odpravi plazov je takšen, da finančno pomagajo le pri odpravi plazov večjega obsega ob naravnih nesrečah. »Geološke raziskave bomo zagotovo morali plačati sami, upamo pa, da
Priključenih že polovica hiš
Šmartno ob Paki - Septembra lani je Občina Šmartno ob Paki podpisala pogodbo z izbranim izvajalcem, podjetjem Andrejc iz Šoštanja, o izgradnji primarnega kanalizacijskega omrežja Slatina-Paška vas. Vrednost projekta je 520 tisoč evrov brez DDV-ja, zanj pa je lokalna skupnost na razpisu pridobila sredstva v višini 85 odstotkov upravičenih stroškov. Na kanalizacijsko omrežje naj bi priključili 30 gospodinjstev, dela pa morajo biti konča-
na do letošnjega junija. Naložba v čistejše okolje stane gospodinjstvo v povprečju 1.300 evrov (odvisno od velikosti objekta).
Po zagotovilih občinske uprave izgradnja kanalizacije skozi vaško skupnost Slatine do Paške vasi uspešno napreduje. Delavcem izbranega izvajalca gredo dokaj »na roko« ugodne vremenske razmere, zato pospešeno polagajo cevi primarne kanalizacije ob reki Paki in sproti priključujejo uporabnike ob
zbrano blago najprej presortirajo po kakovosti, nato pa se del tega materiala razreže za industrijske krpe, del nameni prodaji v trgovini socialnega podjetništva v Ljubljani (Oblačilnica dela) in drugje po svetu, del se jih predela v tekstilne izdelke in izolacijo. »Tako predelamo več kot 95 % zbranega materiala, ki tako ne
konča kot okoljsko breme,« še izvemo o projektu, katerega del je sedaj tudi Velenje.
»Tekstil lahko prebivalci oddajajo v vrečah za smeti ali drugače, razen v razsutem stanju. Tekstilne izdelke in dodatke je treba zbrati ločeno glede na njihovo uporabnost, torej zložimo uporabne in neuporabne izdelke v različne vre-
če, da ne uničimo še uporabnega tekstila,« še izvemo.
Z Zadrugo dobrote sodeluje tudi velenjski Center ponovne uporabe, saj tam tekstila praviloma ne zbirajo. Ko so lansko leto pripravili posebno akcijo za velenjsko Medobčinsko zvezo prijateljev mladine, so vse tekstilne izdelke, ki jih niso prodali na garažni prodaji, predali njim. Zato novo obliko zbiranja podpirajo tudi pri njih.
bš
bo tudi kakšen evropski razpis, ki bi nam pomagal pri obnovi. Realno, glede na izkušnje iz prejšnjih let, težko pričakujemo, da nam bo država priskočila na pomoč pri sanaciji tega plazu,« še izvemo. Kot tudi, da jim dodatno plazu ni bilo treba zaščititi. »Najbolj ogrožen je vodotok, ki smo ga vsaj za silo očistili. Če bo vreme dopuščalo, ga bomo očistili še s stroji, da ne bi prišlo do zalivanj travnikov pod njim. Žal pa so tla v teh dneh tako razmočena, da ne dopuščajo dela z gradbenimi stroji,« pojasni sogovornik. Bojijo se tudi, da bo ob dodatni mokroti plaz še drsel in odnesel še del ceste, ki je že spodjedena. »Trenutno se da hoditi po njej, promet pa ni možen. Cesta bo do končane sanacije zaprta za ves promet. K sreči lahko vsi krajani Spodnjih in Zgornjih Laz pridejo domov, poti so pač nekoliko daljše, kar jim vzame nekaj več časa.« Ob tem smo izvedeli, da sta plaza v Kavčah in Vinski Gori, ki sta se sprožila isti dan, manjša. Oba sta delno zasula lokalne ceste, kar so hitro očistili. K sreči se čez teden, kljub razmočeni zemlji, ta ni več premikala. »Ogledali smo si vsa kritična mesta v občini, drugje ni prišlo do večjih premikov zemlje. Z mokrim snegom pa se bodo žal tla dodatno razmočila, zato jih še naprej opazujemo. Če bo treba, bomo takoj ukrepali.«	■ bš
njej. Do sedaj so priključili že polovico hiš na trasi proti Paški vasi do črpališča. Dela na kmetijskih površinah so skladno s sklenjeno pogodbo izvedli zunaj vegetacijske dobe. Sedaj jih čaka še drugi del trase, ki bo potekal ob cesti proti Paški vasi. Izvajalci zagotavljajo, da bodo dela organizirali tako, da bodo občani ob trasi imeli omogočen dostop do svojih hiš. Za ostale udeležence v prometu je predvidena zapora ceste za mesec dni. Promet bodo preusmerili na druge ceste.
■ Tp
Zabojnike postavlja tudi PUP Saubermacher
Velenje - Marca bo na območju Šaleške doline z zbiranjem oblačil in tekstila v zabojnikih, poimenovali so jih Tekstilko, začelo tudi podjetje PUP Saubermacher. Njihovi zabojniki bodo rdeči. V Velenju bo za zbiranje oblačil in tekstila namenjenih osem zabojnikov, v Šoštanju dva in v Šmartnem ob Paki eden.
Že sedaj pa imajo občani možnost, da oblačila in tekstil brezplačno ločeno oddajo v zbirnem centru Velenje 1.
Zabojniki »Tekstilko« bodo rdeče barve.
■ mkp
TEKSTILKO
V imenu ljudstva denarja ni
Upnik že 4885 dni ne spi, dolžnica pa se mirno sprehaja po Velenju, Sloveniji, Evropi
Milena Krstič - Planine
Velenje - Banke že, banke! Tam se bodo že znašli, da pridejo do denarja, ki so ga posodile. Kaj pa posamezniki, ki so v »trenutku slabosti« naivno posodili denar kakšnemu znancu, prijatelju, sorodniku ..., ti pa so potem na vračilo pozabili? Tem je težje. Tem je zelo težko. Tem je nemogoče težko.
Ne samo, da so ostali brez denarja in tudi obresti, prehodili so nič koliko poti in imeli pri tem nič koliko stroškov, da so dobili s sodišča pismo »v imenu ljudstva ...« Pa si s tem pismom in v njihovem imenu ne morejo kaj dosti pomagati, če denarja nazaj ni.
Konkreten primer. Maijan Velunšek iz Velenja je pred več kot trinajstimi leti posodil denar Velenj-čanki, ki zdaj menda precej dobro situirana živi v Podkraju. Gospa, gotovo se bo prepoznala, mu denarja ni vrnila in tudi nič ne kaže, da bi mu ga kmalu. Spravila ga je ob denar in spravila ga je ob spanec. »4.885 dni mi ga že krati,« je Velunšek zapisal v pismu, s katerim se je obrnil na nas.
Zgodba? 1. septembra leta 2000 ji je posodil 100.000 takratnih tolarjev in potem čakal, čakal. Ko po enem letu ni dočakal, se je obrnil na odvetnika in vložila sta tožbo. »A kaj mi pomagajo vse tožbe, dobljene v mojo korist, če pa denarja ni od nikoder?« Vmes je za stroške odvetnika, izvršitelja,
sodišče, plačal preko 2.000 evrov. »Kot v posmeh mi je njen mož oktobra 2011 nakazal 217 evrov. To je vse. Njegova gospa pa se še naprej sprehaja po Velenju, Sloveniji in Evropi in verjetno še kje, saj nas je kar nekaj deset oslov pošteno naplahtala,« piše. In sprašuje: »Ve kdo za pot, kako priti do denarja?«
S tem vprašanjem smo se obrnili na predsednico Okrajnega sodišča Velenje Vlasto Lajlar, ki pravi, da ima upnik pri sodišču možnost vložiti predlog za izvršbo, na voljo pa več načinov, kot so prodaja nepremičnin in premičnin, unovčenje vrednostnih papirjev, rubež in prenos denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet ... Ali bo poplačilo uspešno in v kolikšni meri, pa je odvisno od plačilne sposobnosti dolžnika oziroma od tega, s kakšnim premoženjem dolžnik razpolaga - ali je zaposlen, ali ima na računu pri banki denarna sredstva, ali premore rubljive predmete, ali je imetnik vrednostnih papirjev, ali je lastnik nepremičnine... Če dolžnik nima nič od tega, seveda do poplačila ne bo prišlo, kar je jasno že od davnine. Tudi star slovenski pregovor pravi, da tam, kjer ni, še vojska ne vzame.
»Smiselno je, da v času, ko teče izvršilni postopek, upnik uporabi in izrabi vse možnosti, ki jih ima na voljo, saj se s tem možnosti za plačilo povečajo.« Pri tem je treba trikrat podčrtati, da sodišče samo od sebe ne bo naredilo nič. »Sodišče je pri svojem delu vezano na predloge upnika,« pojasnjuje Lajlarjeva.
Torej, gospod Velunšek. Iz tega kar smo zvedeli, bo treba v akcijo in biti aktiven.
Fotografije hiše, lope, pokrite garaže in audija pod njo, tudi zemljišča je kar nekaj, pa lepa ograja in še lepša škarpa ... Fotografije ste nam poslali, ste preverili tudi, kdo je lastnik? Sodišče ne bo. ■
Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 14
112
VI PISETE
30. januarja 2014
Starejši Desnega brega na srečanju
Velenje, 22. januarja - Mestna četrt Desni breg je tako po nastanku kot starostni strukturi krajanov ena najstarejših v Mestni občini Velenje. »Novo« Velenje je začelo nastajati tukaj. V njem še vedno živi veliko tistih, ki so ga gradili z udarniškim delom, ki so tukaj dobili stanovanja in se niso nikoli preselili drugam. Čeprav so sosedje in se srečujejo na mestnih ulicah, v parku, trgovinah
Srečanje so jim pripravili v restavraciji Kolodvorska.
... , jim druženje, ki ga za starejše od 70 let organizira odbor Rdečega križa, veliko pomeni. To se je v sredo
videlo v udeležbi. Danica Markus, predsednica odbora, je povedala, da jih je na srečanje prišlo blizu dvesto.
Zanje so pripravili program s pesmijo, glasbo in pogostitvijo, da je sproščen klepet lažje stekel. ■ mkp
Koline Turističnega društva Skorno
Minulo soboto smo člani TD Skorno že drugo leto zapored imeli koline. Tokrat se nas je več kot dvajset zbralo na kmetiji Madlešnik v Skornem. Pripadniki močnejšega spola so z mesarjem na čelu opravili s 160-kilogramskim prašičem, pripadnice nežnejšega spola pa so za štedilnikom poskrbele za kolinam primerno okrepčilo. Prijetna družba in veselo razpoloženje sta poskrbela, da je delo hitro teklo. Ker nismo pozabili, da je glasba
doma v naših srcih, smo ob delu tudi zapeli. Pri večerji, ki se je zavlekla v noč, pa je bilo slišati tudi glas harmonike in topot čevljev. Čeprav smo glavnino dela opravili v soboto,
pa nas zdaj čaka še predelava in sušenje naših izdelkov. Vse izdelke TD Skorno porabi za svoje potrebe na delovnih akcijah, različnih sestankih in pri drugih organizira-
nih dejavnostih društva. Kakšne pa so naše krvavice, bomo člani TD Skorno okusili že na občnem zboru to soboto.
■ Jasmina Stropnik
Odziv presenetil organizatorje
Velenje, 23. januarja - Tema drugega dneva zdravja, ki ga je pred tednom dni pripravilo Društvo za boj proti raku Velenje v sodelovanju s tukajšnjo lokalno skupnostjo, je bila vpliv dejavnikov tveganja na zdravje. Odziv občanov je prijetno presenetil organizatorje dogodka, ki je bil v Knjižnici Velenje. Brezplačnega merjenja krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola se je namreč udeležilo 475 občanov, prav tako je bilo zelo dobro obiskano zanimivo predavanje Boruta Stravnika, specialista internista, o vplivu najpogostejših dejavnikih tveganja za zdravje.
Kot so dejali organizatorji, je bil namen dneva dosežen, trud poplačan. Še najbolj pa veseli dejstvo, da je prebivalcem Šaleške doline mar za njihovo zdravje.
■ Tp
Mnenja in odmevi
Kdo si želi
nerentabilen blok 6?
V Našem času je bil 23. 1. 2014 objavljen komentar Mire Zakošek z naslovom Kdo si želi nerentabilen blok 6, v katerem brez dodatnih preverjanj na HSE povzema članek iz Dela z dne 20. 1. 2014. Odzivamo se na nekatere netočnosti, ki izkrivljajo dejstva o HSE oziroma njegovi povezavi s projektom TEŠ 6.
Prvič, osnovna dejavnost HSE je trženje električne energije. Posel v Italiji, ki ga omenja novinarka, je bil sklenjen izključno za potrebe trgovalnega portfelja HSE v Italiji in v ničemer ni vplival na obratovanje ali poslovanje TEŠ. Ustvarjanje dobičkov pri trgovanju z električno energijo, ki je bilo tudi rezultat omenjenega posla, je ključno za razvoj skupine HSE in financiranje naložb v proizvodnjo električne energije. Torej tudi bloka 6.
Drugič, cena električne energije, ki jo HSE za proizvodnjo iz svojih hidroelektrarn priznava Soškim elek-
trarnam Nova Gorica, je v nasprotju z domnevami iz članka bistveno nižja od cene, ki jo je vsa leta prejemal TEŠ.
Tretjič, ne drži, da naj bi HSE zviševal ceno premoga iz Premogovnika Velenje (PV), ampak nasprotno: HSE od PV zahteva uresničitev zavez iz dolgoročne pogodbe med HSE, TEŠ in PV.
HSE že od začetka svojega obstoja nudi podporo svojim družbam pri izvedbi nujno potrebnih investicij. TEŠ ni bil pri tem nikoli v ničemer zapostavljen - prej nasprotno. Verjamemo, da na Našem času poznajo temelje novinarske objektivnosti, in se sprašujemo, kaj je namen enostranskega prikazovanja dejstev o TEŠ 6, kar je zadnje čase pogosta praksa. Želimo si, da bi se v prihodnje za podatke in pojasnila obrnili tudi na HSE, o katerem radi pišejo, ne glede na pogostost ali količino zakupljenega oglasnega prostora v tem tedniku. ■ mag. Petja Rijavec, vodja Službe komuniciranja HSE
Kako s trojčki Telemach MIX do 118,20 EUR prihranka?
AKCIJA
V ÍUH Oí (I hí =E Cortil h EI&Mrí. Tü I liü ja 2. 7D14
Dobiš največji
TV paket.
Več kot 175 TV programov, 28 programov v visoki ločljivosti HD, paket HBO Premium, Časovne funkcije, Klub scena in bogatejši paket PINK.
Za lepši pričetek leta je Telemach za vse obstoječe naročnike Elektra Turnšek in nove naročnike pripravil darilo. Ob prehodu na pakete Tele-mach lahko naročniki prihranijo do kar 118,20 EUR. Da bo prehod slajši, bodo naročniki do 30. 4. 2014 lahko:
•	spremljali vse programe iz največjega paketa, četudi izberejo manjšega, in
•	plačevali mesečno naročnino za najmanjši paket, četudi izberejo večjega.
Akcija velja za naročila do 28. 2. 2014.
Več kot 175 TV programov, 28 programov v visoki ločljivosti HD, paket HBO Premium, Časovne funkcije, Klub scena in bogatejši paket PINK.
Gledanje televizije je lahko pravi užitek
V programski shemi Telemachove digitalne televizije lahko vsakdo najde nekaj zase. Naročnikom so kar prek televizorja na voljo številne radijske postaje, med katerimi je več kot 60 takih, ki omogočajo poslušanje tematske glasbe brez motečih oglasnih vsebin. Bogata ponudba programov v visoki ločljivosti HD (več kot 30) omogoča spremljanje vsebin v najlepši sliki, kot jo poznamo iz kina.
Zadovoljna bo vsa družina, saj lahko družinski člani brez doplačila vsebino spremljajo na dodatnem televizorju v drugi sobi, računalniku, prenosniku ali pametnem telefonu. Na programih, ki to omogočajo, je možen ogled vsebin za do kar 72 ur nazaj.
Vsakdo najde vsebino zase
Telemachove televizijske sheme skupaj z dodatnimi paketi ponujajo več kot 200 različnih televizijskih vsebin. Med njimi lahko naročniki najdejo vsebine za otroke, dokumentarne oddaje in filme. Najbolj bodo navdušeni športni navdušen-
ci, saj ima Telemach najbogatejšo ponudbo športnih programov, ki omogočajo ogled največjih ter najbolj priljubljenih športnih dogodkov in tekem največjih lig (Premier League, Champion League, NBA itd.).
Po spletu hitro in kjerkoli
Da bo brskanje po spletu še prijetnejše, je Telemach zvišal internetne
hitrosti (od 6 do 100 Mbps). Paketi vključujejo brezžični usmerjevalnik, ki omogoča brskanje po spletu kjerkoli v stanovanju.
Naročniki Telemachovih paketov lahko prek storitve D3GO brskajo po spletu ali spremljajo programe v živo prek računalnika, tablice ali pametnega telefona. Storitev D3GO je brezplačno vključena v vseh paketih MIX.
Brezplačni klici na več kot 120.000 fiksnih
v.	M« •	«	»V»
številk in najcenejši klici v tujino
Telemachova telefonija ponuja najcenejše klice v številne države (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Kanada, ZDA in večina držav EU). Poleg tega lahko znotraj omrežja Telemach in skupine United Group naši naročniki telefonirajo brezplačno (velja za klice v omrežja Telemach, Telemach Bosna in Hercegovina ter SBB Srbija).
Mobilni paketi, telefoni in oprema na obroke
V ponudbi so tudi paketi mobilne telefonije za 3, 10 in 30 EUR. Paketi vključujejo zakupljene enote (minute klicev, sporočila SMS, prenos podatkov). Mobilni telefoni so na voljo na 24 obrokov, v času akcij pa so cene nadvse ugodne. Naročniki si lahko na 24 obrokov privoščijo tudi televizor, prenosnik ali tablico. Več informacij o storitvah, paketih in ponudbi poiščite na naslovu www.telemach.si. Za naročila pokličite na brezplačno številko 080 22 88. Z veseljem vam bomo svetovali, kako lahko kar največ prihranite.
Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 15
30. januarja 2014	«■j&ui	objava
-15
		
		AKCIJA l do 28. 2. 2014
'si -5 1 ■Si a g ■! "S ■S. -8 8 s <0 i	i	Plačaš R najmanjši ® paket.
1 1 Ž 1 1 s ■ « s s a s a a s» 1 I C	1	Dobiš ^^^ največji
<0 s s 8 ¥ 03 6 Si s S S ■§ i C		TV paket.
><j 8 <0 C s 0 C .s Ig 1 1 ¡3 i 5 ... i www.telemach.si i 080 22 88		IHHm^J tv. net. tel.
Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 16
112
SPORT
30. januarja 2014
Prišel Plesec, Crnčič podaljšal
Branilec Aleš Jeseničnik bo moral zaradi poškodbe kolena na operacijski poseg
Ljubitelji zimskih športov so se seveda zelo razveselili, da je zima vsaj nekoliko pokazala zobe. Manj so bili najbrž zadovoljni trenerji, ki pripravljajo svoje nogometaše na nadaljevanje tekmovalne sezone; to velja tudi za nogometaše Rudarja.
Kot druga moštva želijo biti tudi 'rudarji' do prve tekme (8. marca), ko bodo v gostovali v Celju, čim bolj uigrani oziroma pripravljeni. Zato
ma v Rovinju s hrvaškim Slavenom Belupom (3 : 3). Gole sta za Rudar dosegla Christian Bubalovic in Ivan Firer (2). V torek je bil njihov nasprotnik Roltek Dob, ki ga je dve sezoni in pol treniral sedanji trener Rudarjev trener Jernej Javornik in ga popeljal v prvo ligo, a se na to za igranje v prvoligaški druščini Dobljlani niso odločili. Do nadaljevanja prvenstva bodo odigrali še
pomerili z Radomljami in Aluminijem.
Med tem je Rudar zapustil le član mlade reprezentance Elvis Bratanovic, ki je odšel na Češko k prvoligaškemu moštvu Teplice. Zvestobo Rudarjevemu dresu pa je do konca sezone 2014/15 podaljšal Leon Črnčič. Njihov novi član za naslednji dve sezoni in pol je postal nadarjeni Dravograjčan Nejc Ple-
Aleš Jeseničnik (prvi z leve) spomladi žal le gledalec.
se v tem času vrstijo pripravljalne tekme. Doslej so jih odigrali že štiri. Za začetek so si izbrali povsem lahkega nasprotnika - svoje mladince, in jih z goli Leona Črnčiča (2), Mateja Eterovica, Klemna Bolha, Ivana Firerja in Aldina Omerovica premagali s 6 : 0. Nato so gostovali v Kidričevem in z drugaligašem Aluminijem igrali 2 : 2. Strelca sta bila Christian Bubalovic in Čagalj (Omiš), igralec na preizkušnji, ki pa s svojim znanjem ni zadovoljil trenerja Jerneja Javornika. Brez zmagovalca se je končala tudi tek-
nekaj tekem. V soboto bodo gostovali v Wolfsbergu pri avstrijskem prvoligašu RZ Pellets WAC. Če bodo vremenske razmere primerne, bodo v sredo gostili Zagorje, člana 3. SNL - vzhod, tri dni za tem bodo med potjo na enotedenske priprave v hrvaški Medulin ustavili v Ankaranu in odigrali tekmo z drugoligaškimi igralci AH Mas Tech. Na Hrvaškem bodo odigrali tri zahtevnejše tekme. Nasprotniki naj bi bili Inter Zaprešič, Jedinstvo Bihac in Čelik Zenica. V zadnjem delu priprav pa se bodo še enkrat
sec (prihodnji mesec bo star 20 let), ki je bil nazadnje leto in pol v Celju.
Žal bo v nadaljevanju prvenstva trener ostal brez pomoči branilca Aleša Jeseničnika. Podroben pregled je pokazal, da njegova poškodba na uvodni tekmi z mladinci ni bila tako nedolžna, kot je sprva kazala. Poškodoval si je kolenske vezi in zato v drugem delu soigralcem ne bo mogel pomagati do čim boljše uvrstitve.
■ S. Vovk
Poraz Velenjčank v Ajdovščini
Rokometašice Veplasa so v 14. krogu državnega prvenstva doživele hladno prho na gostovanju pri zanje vedno neugodnih Ajdovkah. Domov so se vrnile praznih rok. Izgubile so z 21 : 27.
Domače rokometašice so imele vseh 60 minut vajeti v svojih rokah. Pokazale so več volje in zbranosti, gostje pa so bile povsem razglašene. Slednje so bile zelo zmedene v obrambi, v napadu pa je številne nji-
hove strele odlično zaustavljala razpoložena domača vratarka Sandra Srečkovič (14 obramb), Ferfoljeva pa je dosegla kar 10 golov, od tega 6 s sedmih metrov. Po izredno slabem 1. polčasu so se Velenjčanke v drugem le zbrale, a priključka niso mogle ujeti.
Velenjčanke so včeraj gostile Naklo iz Tržiča, zadnje-uvrščeno ekipo na prvenstvu.
Tako so igrali
Liga Telemach, 13. krog
Elektra Šoštanj - Helios Domžale 72 : 93 (51: 63, 37 : 38, 17 : 23) Elektra Šoštanj: Kosi 2, Šlutej 2 (2-2), Podvršnik 7 (5-5), Zagorc 13 (4-6), Lelic 21 (4-4), G. Bukovič, Dimec 2, Bajra-mlic 2, Hasic 3, Atanackovic 11 (2-2), Brčina 9 (2-2) Vrstni red: 1. Helios Domžale 24, 2. Rogaška, 3. Hopsi Polzela oba 23, 4. Portorož, 5. Grosuplje oba 20, 6. Slovan, 7. Zlatorog Laško oba 18, 8. Maribor Nova KBM 17, 9. Elektra Šoštanj, 10. Tajfun oba 16
1. DRL za ženske, 13. krog:
Mlinotest Ajdovščina - Veplas Velenje 27:21 (15:8)
Velenje: Amon (12 obramb), Naglič 5 (4), Milka Nakic, Hrnčič, Fatkic 4, Sivka 5, Halilovic 5, Mičic, Majerič, Tomic, Ferenc 2, Finkšt, Tabakovic, Branka Nakic, Simic, Gjorke. Trenerka: Snežana Rodic.
Sedemmetrovke: Ajdovščina 6 (6), Velenje 4 (7); izključitve: Ajdovščina 4 minute, Velenje 8 minut. Drugi izidi: Tenzor DP Logik Ptuj - Zelene doline Žalec 20:32 (8:15), Naklo Peko Tržič - Piran 32:42 (13:20), Celje Celjske mesnine - Zagorje GEN-I 24:37 (11:12), Fikon Koper - Krka 26:32 (14:14), Mlinotest Ajdovščina -Veplas Velenje 27:21 (15:8).
Vrstni red po 14. krogu: 1. Zagorje GEN-I 14 tekem - 28 točk, 2. Celje Celjske mesnine 13 - 21, 3. Veplas Velenje 14 - 19, 4. Krka 14 - 19, 5. Piran 14 - 17, 6. Zelene doline Žalec 13 - 13, 7. Mlinotest Ajdovščina 14 - 13, 8. Fikon Koper 14 - 6, 9. Tenzor DP Logik Ptuj 14 - 2, 10. Naklo Peko Tržič 14 - 0.
Kegljanje, 2 liga - vzhod 12. krog
Šoštanj : Rudnik 5:3 (3238 : 3148 )
Šoštanj : Fidej - 529 (0), Sečki - 545 (1), Jug - 550 (1), Mandelc - 551 (0), Kramer - 516 (0), Hasičič - 547 (1)
V soboto s Krškim, v sredo s Hamburgom
Prvoliogaška moštva bodo ta konec tedna nadaljevala letošnji del prvenstva, Gorenje tudi tekme v ligi prvakov
Med ljubitelji rokometa v Šaleški dolini in seveda tudi med igralci Gorenja se kljub zimi te dni zelo dviguje temperatura. V soboto bodo prvoligaška moštva nadaljevala domače prvenstvo, štiri dni za tem pa aktualni slovenski prvaki, rokometaši Gorenj a, tekmovanje v ligi prvakov, naj mo č-nejšem klubskem tekmovanju na stari celini.
Njihovi ljubitelji verjamejo, da jih je trener Ivan Vajdl odlično pripravil za zelo naporen zimsko-spomladanski del in da bodo tudi v njem blesteli, kot so jeseni, zadržali prvo mesto in znova potrdili, da igrajo najboljši rokomet v državi. Drugi del državnega prvenstva začenjajo s prednostjo treh točk pred najnevarnejšim tekmecem za ponovni naslov, igralci Celja Pivovarne Laško. V prvi tekmi tega dela bodo v soboto (ob 19.00) v Rdeči dvorani gostili predzadnje Krško.
To bo zanje pomemben test za prvo letošnjo mednarodno preizkušnjo. Ta bo sledila že v sredo, ko se bodo v Rdeči dvorani udarili z aktualnim prvakom lige prvakov in trenutno vodilnim v skupini - Hamburgom. Začetek teka dvoboja z odličnimi Nemci bo ob 20. uri.
po 7. krogih: Hamburg 12, Flensburg 9, Aalborg 8, Gorenje 6, La Rioja 4, Halmstad 1.
Gams in Golčar ostajata v Gorenjevem dresu
Vodstvo kluba se je pred dnevi sporazumelo z Rokom Golčarjem in Janezom Gamsom, da bosta še nekaj časa nosila njihov dres.
Golčar je pogodbo podaljšal še za eno sezono, Gams pa za naslednji dve z možnostjo
gromovito podporo gledalcev, saj morajo v skupini osvojiti najmanj četrto mesto za napredovanje v drug del. Po sedmih tekmah so prav na tem mestu. Po Hamburgu bodo gostovali še na Danskem pri tretjem Aalborgu, tekmovanje po skupinah pa sklenili s Flensburgom--Handewittom v Velenju. Vrstni red
podaljšanja. Oba sta vsekakor vesela, da ostajata - kot sta poudarila - del najboljšega moštva v slovenskem državnem prvenstvu, ki bo še naprej dobro zastopalo barve kluba tako na domači kot tudi evropski sceni.
n S. Vovk
Elektra zdržala en polčas
V soboto je v Šoštanju gostovala vodilna ekipa lige Telemach - Helios iz Domžal - Gostje so prišli v Šoštanj kot favoriti in to vlogo tudi upravičili
Šoštanjski košarkarji so korak z gosti držali v prvem delu, v nadaljevanju pa se niso mogli več enakovredno bosti z razpoloženimi Domžalčani.
Neustavljiv je bil Igor Maric, ki je dosegel 27 točk ob 64-odstotnem metu iz igre, od tega je zadel pet trojk iz devetih poskusov. Maric je postal tudi najkoristnejši igralec (MVP) 13. kroga lige Telemach.
Domžalčani so vodili od prve do zadnje minute. V uvodnih minutah srečanja so znali kaznovati nepotrebne napake domačih košarkarjev in si hitro priigrali nekaj točk naskoka, vendar so jih Šoštanjčani hitro ujeli. Ob koncu prvega dela so imeli košarkarji Heliosa le točko naskoka, v nadaljevanju pa stvari postavili na svoje mesto in se ob koncu veselil zaslužene zmage s 93 : 72.
Pri Elektri je bil najbolj razpoložen Dorde Lelic z 21 točkami. Veseli pa dejstvo, da se je v ekipo po poškodbi vrnil Jan Rizman, ki sicer tokrat še ni igral, vendar bo trener Smiljanic v prihodnjih tednih
že lahko računal nanj. V soboto gostujejo šoštanjski košarkarji v Portorožu.
Ivan Smiljanic, trener Elektre Šoštanja: »Prvi polčas smo odigrali kvalitetno in dobro. V nadaljevanju je odločila boljša telesna pripravljenost in individualna kvaliteta Domžalčanov v napadu. Helios je zasluženo zmagal. Priložnost za
igro so v naši ekipi dobili tudi najmlajši košarkarji Bukovič, Šlutej in Kosi. Z odnosom na terenu so pokazali, da se lahko računa nanje in da so prihodnost našega kluba. Moji igralci so sicer na tej tekmi pokazali maksimum, sedaj pa se že oziramo na srečanje s Portorožem."
■ tr, foto: Sini

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 17
1ó. januarja 2014
SPORT
17
Olimpijske igre so sanje vsakega športnika
Med 66 športniki, ki bodo na zimskih OI Soči 2014 zastopali Slovenijo, je pet predstavnikov velenjskih športnih klubov - Pred odhodom so jim v Športni zvezi Velenje pripravili sprejem
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 27. januarja - 7. februarja se bodo v ruskem Sočiju začele 22. zimske olimpijske igre. V 66-član-ski slovenski odpravi je pet članov velenjskih športnih klubov - Glo-rija Kotnik in Rok Marguč (oba deskanje - paralelne discipline), Tim Kevin Ravnjak (deskanje -snežni kanal) ter Marjan Jelenko in Gašper Berlot (oba nordijska kombinacija).
Za nekatere od njih bodo to že druge olimpijske igre, za 17-letne-ga Tima Kevina Ravnjaka, ki je na dan, ko so v Športni zvezi Velenje za velenjske olimpijce pripravili sprejem, letel v Švico, kjer bo še »malo« treniral, pa prve. Pred odhodom je rekel, da v Sočiju ne pričakuje veliko, da pa bo svoje znanje pokazal na naslednjih olimpijskih igrah.
Žal na sprejemu zaradi zadržanosti ni bilo tudi nordijskega kombi-natorca Marjana Jelenka. Smo pa slišali, da je dobro pripravljen in da tudi še ni rekel zadnje besede.
»Veliko truda, moči in osebnih odrekanj so vložili, da so se uvrstili v slovensko ekipo in s tem dokazali tudi, da se v velenjskih športnih klubih dobro dela,« je na sprejemu dejal predsednik Športne zveze Bogdan Plaznik. Zahvalil se je Mestni občini Velenje za velik posluh za šport.
Mestna občina Velenje dejansko veliko sredstev nameni za šport in
mladi zgledovali po vas, ki dosegate vrhunske rezultate, da bi jih čim več pritegnili v športne dejavnosti,« je rekel župan in jim zaželel veliko uspehov tudi v Sočiju.
»Čez kvalifikacije, potem pa se pustimo presenetiti«
Gloria Kotnik: »To bodo moje druge olimpijske igre in zdaj imam čisto drugačne občutke kot pred prvimi. Želja, da se jih udeležim, pa je bila enako velika. Ni pa bilo enostavno. Pogoji so zelo ostri. Nastopi
vlaganja v športno infrastrukturo. »Lepo se je slikati skupaj z vami, ko žanjete uspehe. Je pa tudi res, da je bilo osnovo za to treba ustvariti že prej,« je med drugim dejal župan Bojan Kontič. V Velenju tudi v času krize s sredstvi za šport ne »škrtarijo«. Od leta 2011 namenjajo za vrhunski šport 420 tisoč evrov letno, kar je celo več kot pred krizo. »Zato, ker si želimo, da bi se

cije med najboljših 16, potem pa se pustimo presenetiti.«
»Želim si biti godba po olimpijskih igrah«
Rok Marguč: »Tja ne grem več iskat sanj, to sem počel pred štirimi leti. Zdaj vem, da olimpijske igre že dolgo niso samo šport, ampak tudi biznis. So veledogodek in sanje vsakega športnika. Želim pa si, da ne bom samo eden od ude-
da si želim izboljšati le 23. mesto iz Vancuvra.«
»Rad bi naredil dober skok in dober tek«
Gašper Berlot: »Za zdaj kakšnih posebnih občutkov še ni. Mislim pa, da bodo prišli, ko bom v Sočiju.
lahko samo 32 najboljših deskarjev iz vsega sveta. Že to, da sem izpolnila mednarodno normo, je bil velik dosežek. Rada bi na obeh tekmah prišla v finale, se pravi čez kvalifika-
ležencev. Letošnje priprave so bile še bolj intenzivne, kar je povsem normalno. To pa bo treba pokazati na tekmi. Želim si biti zgodba po olimpijskih igrah in ne pred njimi. Potem ko sem postal svetovni prvak in dobitnik še dveh medalj s svetovnih prvenstev, bi bilo smešno reči,
Tudi zame so to druge olimpijske igre. Prve so res prve. Takrat so tudi občutki drugačni. Toda tudi zdaj sem zelo ponosen, da sem del olimpijske zgodbe in olimpijske reprezentance. Rezultatskih ciljev si ne postavljam, v bistvu si samo tiste izvedbene. Rad bi naredil dober skok in dober tek. Potem pa bomo videli, kje bom.«

Kranj - V nedeljo, 26. januarja, se je v Kranju končalo prvo od treh zimskih državnih prvenstev v plavanju. 400 plavalcev iz 24 klubov je štiri dni merilo svoje moči na absolutnem, mladinskem in kadetskem državnem prvenstvu. Med njimi je bilo 16 plavalcev Plavalnega kluba Velenje, ki so ponovno dosegli izjemen uspeh. Kljub odsotnosti Nine Drolc in Žige Cerkovnika, ki sta na študiju v ZDA, so plavalci osvojili skupaj 28 medalj, in sicer 14 zlatih, 9 srebrnih in 5 bronastih. V absolutni kategoriji so prejeli 6 zlatih, 7 srebrnih in 5 bronastih medalj, v mladinski kategoriji pa 8 zlatih in 2 srebrni medalji. V absolutni konkurenci je Nastja Govejšek osvojila štiri zlate (50 m in 100 m prosto ter 50 m in 100 m delfin) in dve srebrni medalji (50 m hrbtno in 200
m prosto). V disciplini 50 m delfin je z rezultatom 26,86 odplavala nov absolutni državni rekord. Stari rekord Ljubljančanke Katje Hajdinjak iz leta 2010 je izboljšala za stotinko sekunde. Kristjan Meža je osvojil pet srebrnih (50 m in 100 m prosto ter 50 m hrbtno, 50 m delfin in 100 m mešano) in dve bronasti medalji (50 m prsno in 100 m hrbtno). Kaja Breznik in Nuša Erjavec sta osvojili vsaka po eno bronasto medaljo na 100 m mešano in na 50 m prsno. Zlati medalji sta priplavali tudi ženski štafeti 4 x 100 m prosto in 4 x 100 m mešano. V obeh štafetah so nastopile Nastja Govejšek, Kaja Breznik, Tina Meža, Nuša Erjavec in Kaja Vrhovnik. Presenetila je moška štafeta 4 x 100 m prosto, ki je v postavi Kristjan Meža, Aljoša Gradi-šek, Blaž Kugonič in Žiga Suzič osvo-
jila bronasto medaljo. V mladinski konkurenci je Kristjan Meža osvojil šest zlatih (50 m in 100 m prosto ter 50 m prsno, 50 m delfin, 50 m hrbtno in 100 m mešano) in eno srebrno medaljo (100 m hrbtno). Državno prvenstvo si bomo zapomnili tudi po tem, da je Kristjan Meža med mladinci zmagal v vseh plavalnih slogih. Nuša Erjavec je osvojila dve zlati (50 m in 100 m prsno) in eno srebrno medaljo (100 m mešano). V finale so se uvrstili še Blaž Kugonič, Aljo-ša Gradišek, Medeja Jevšnik in Ana Unterlehner. Poudariti moramo, da so se plavalci na letošnjem državnem prvenstvu izkazali tudi po doseženih rezultatih, saj so poleg državnega rekorda odplavali še pet absolutnih klubskih rekordov. Na sliki so dobi-trnki medalj. ■ M. Primožič
Kegljanje
Pomembna zmaga Šoštanjčanov
Šoštanjčani so v boju za obstanek ponovno zmagali. Na domačih stezah so tokrat gostili konkurenta za obstanek. Hrastničani so se dobro upirali domačim
igralcem, ki pa niso dovolili presenečenja. Tako v igri prvega para kot v ostalih dveh parih so si igralci razdelili točke. Zaradi večjega števila podrtih kegljev je zmaga ostala doma. Povsem zasluženo, saj so bili Šoštanjčani veliko boljši v igri na polno kot tudi na čiščenje, za nameček pa so imeli še manj metov v prazno. Kljub tej zmagi ekipa Šoštanja ostaja na zadnjem mestu, približali pa so se ostalim
tekmecem. Trenutno je razlika med tretjo in zadnjo ekipo le 4 točke. Torej je vse še dosegljivo, le zmagovati bo potrebno. Zaradi tekem v evropskem pokalu bo v vseh ligah tedenski premor. V naslednjem krogu Šoštanjčani gostujejo v Mariboru pri ekipi Miklavža, ki pa mu tudi ne gre najbolje. To je torej priložnost za novo zmago oziroma za nove točke.
»Ne skrivam razočaranja, a zame igre niso vse!«
Alpska smučarja Ana Drev bo kljub izpolnitvi norme spremljala olimpijske igre preko malega ekrana - Za zdaj ne razmišlja o koncu športne poti
Tatjana Podgoršek
Potniki, ki bodo zastopali slovenske barve na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Sočiju, so znani. Med njimi ni 28-letne alpske smučarke Šmarčanke Ane Drev, čeprav je lani izpolnila olimpijsko normo.
Ane je povedala, da se je sprijaznila z dejstvom, da ne bo med potnicami in bo zimske olimpijske igre spremljala preko malega ekrana. Njen trener in Smučarska zveza Slovenije sta sicer napisala pritožbo na olimpijski komite, a dvomi, da bo kaj zalegla. »Lani sem izpolnila normo, v letošnji sezoni je pa nisem potrdila. Razlogi za to so znani: veliko manj treningov. Ostale reprezentantke so začele trenirati že maja, sama pa zaradi poškodbe in operacije kolena šele oktobra.« Kot je še dejala, je doslej sodelovala na dvojih olimpijskih igrah, doživela razpoloženje, zanjo pa igre niso vse.
Razočaranja nad odločitvijo olimpijskega komiteja, pravi, ne skriva, a ni bilo preveliko. »Bolj moti to, da se komite ni striktno držal odločitve, da bodo potovali v Soči tisti, ki bodo izpolnili olimpijsko normo. Na tem vlaku pa so danes tudi športniki, ki je niso izpolnili.«
Ana Drev je v tej sezoni že zmagala na FIS tekmi, na zadnji tekmi svetovnega pokala je finale zgrešila za 7 stotink.«
Bi jo dober rezultat na veleslalom-ski tekmi na jubilejni Zlati lisici morda še uvrstil v reprezentanco za olimpijske igre? Utvar si ne dela več, čeprav se ji forma stopnjuje, bolje smuča, ima več zaupanja vase, sploh, kadar je koleno ne boli. Bo pa šla na tekmo, ki se je veseli, sproščena in bo smučala po svojih najboljših močeh, pravi o preizkušnji, ki bo konec tega tedna namesto na mariborskem Pohorju v Kranjski Gori.
Veleslalomski koledar svetovnega pokala je Ano prisilil v zgodnjo vrnitev na bele poljane po posegu na kolenu. Že do novega leta je bilo namreč na sporedu kar pet tekem v njeni paradni ali kar edini disciplini, v januarju pa niti ena.
Ko se je vrnila na sneg, ni imela večjih težav. Jasno pa ji je bilo, da decembrskega dela sezone nikakor ne sme izpustiti, čeprav je bilo šte-
vilo treningov zelo skromno. »Žal, do želenega finala nisem prišla. Ne skrivam, pričakovala sem veliko več. Ni se izšlo.«
Ob odločitvi za vrnitev po poškodbi je poudarila, da se ne namerava igrati z zdravjem. In tega se drži. Kadar ima bolečine, trenira v primerjavi s sotekmovalkami manj, tudi po dveh, treh treningih počiva. Kljub temu za zdaj odločno zavrača namigovanja nekaterih o koncu športne poti. »Sredi sezone še ni čas za tovrstna razmišljanja. Do konca zime želim nastopiti še na čim več tekmah in se boriti po svojih najboljših močeh. Če bo zdravje, če ne bom imela večjih težav s kolenom, o koncu športne poti ne bom razmišljala,« je še dejala Ana Drev.
Čeprav Ana ostaja doma, pa štirje člani kjuba športnih navdušencev fan kluba Ana Drev iz Šmartnega ob Paki potujejo v Soči.	■

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 18
112
Požar je bil podtaknjen
Šmarno ob Paki, 21. januarja - V
torek ponoči je zagorelo v nenaseljenem stanovanjsko-gospodarskem objektu v Skornem pri Šmartnem ob Paki. Požar so ukrotili gasilci, policisti pa ugotovili, da je bil podtaknjen. Za storilcem, ki je na objektu povzročil za vsaj 20.000 evrov gmotne škode, še poizvedujejo.
Laboratorij zasežen, »laborant« v priporu
Velenje, 23. januarja - Policisti so v četrtek popoldan na osnovi odredbe Okrožnega sodišča Celje pri 27-letnemu moškemu v stanovanju na ulici Janka Vrabiča v Pesju opravili hišno preiskavo.
V hišni preiskavi so zasegli leseno omaro, v kateri je imel laboratorij za gojenje prepovedane rastline kanabis sativa in dve rastlini. Poleg tega so mu zasegli večje število alu zavitkov s heroinom in marihua-no. Zoper 27-letnika so odredili 48-urno pridržanje in ga skupaj s kazensko ovadbo za kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku. Ta je zanj odredil pripor.
MODROBELA KRONIKA
30. januarja 2014
Trčil, potem pa pobegnil
Velenje, 23. januarja - V četrtek popoldan je neznani voznik nezna-
nega osebnega avtomobila sive barve, karavan izvedbe, ljubljanskega registrskega območja, zaradi nepravilnega menjanja prometnega pasu trčil v drugega voznika, potem pa odpeljal naprej. Trčenje se je zgodilo na Šaleški cesti. Za pobeglim voznikom policisti še poizvedujejo.
Izsilil v nesrečo
Velenje, 23. januarja - V četrtek zvečer je voznik osebnega avtomobila na Kidričevi cesti pred odcepom za Lekarno Center zaradi izsiljevanja prednosti trčil v voznika osebnega avtomobila. Voznik se je v nesreči lažje poškodoval.
Povzročitelj prometne nesreče nima vozniškega dovoljenja, izkazalo pa se je tudi, da je vozil vinjen. Ker bodo policisti po naročilu državnega tožilca prometno nesrečo obravnavali kot kaznivo dejanje nevarne vožnje, so povzročitelju odredili strokovni pregled, zasegli pa so mu tudi avto.
Mogoče pa policistov sploh ni videl?
Velenje, 28. januarja - V torek v zgodnjih jutranjih urah je prišlo do trčenja pred stanovanjskim blokom na Prešernovi cesti. Povzročitelj nesreče pred nezgodo na znak policistov ni ustavil, ampak je z vozilom trčil v parkirano vozilo. Opravljen preizkus alkoholizira-nosti mu je pokazal kar 1,28 mg alkohola v litru izdihanega zraka.
Vlomilci s polno paro
Če je ob kartici koda, jim še vroče ni
Velenje, 22. januarja - Za vlomilce ni zime. Svoje aktivnosti iz dneva v dan izvajajo s polno paro.
V	sredo so policisti obravnavali vlom v stanovanjsko hišo na Malem Vrhu na območju Šmartnega ob Paki, kamor je vlomilec na silo prišel dan ali dva pred tem. Odnesel je LCD televizor znamke LG, radio, električni brivnik in manjšo vsoto denarja, z objekta pa je snel in odnesel tudi 25 metrov bakrenih žlebov.
Popoldne istega dne je bilo vlomljeno v kombinirano vozilo, parkirano na gozdni cesti pri graščini Turn v Hrastovcu. Vlomilec je iz zaprtega predala v vozilu vzel moško denarnico z vsebino, tudi bančnimi karticami. Preden je lastnik preklical bančne kartice, je nepridiprav že opravil dvig denarja. Pri tem mu je bil v pomoč listič s PIN kodo, shranjeno skupaj s kartico v denarnici.
Zvečer so v poslovnem centru Farmin na Trgu mladosti v Velenju trije mladoletniki močnejše postave, oblečeni v temna oblačila in s kapucami na glavi, poskušali vlomiti v avtomat za brezalkoholne pijače. Zaradi prihoda uslužbenca so s kraja zbežali, uspelo pa jim je povzročiti za okoli 150 evrov škode.
V	četrtek, 23. januarja, so policisti obravnavali vlom v bar Brode v Gaberkah na območju Šoštanja. Vlomilec je odnesel menjali denar, več steklenic žganih pijač, 150 zavojčkov cigaret in manjši sef z nekaj denarja.
V	petek, 24. januarja, je vlomilcu uspelo priti v okrepčevalnico Drobtinica v Rečici ob Paki. Vzel je denarnico z menjalnim denarjem. Popoldan pa je bilo vlomljeno v prostore turističnega društva Kažipot v podhodu Šaleške ceste. Vlomilec je odnesel računalniško opremo in projektor.	■
Pregnal ga je alarm
Šmarno ob Paki, 28. januarja - V
torek zgodaj zjutraj, okoli 3.50, je policiste varnostnik družbe Gorenje Varovanje obvestil o sproženem alarmu v Lekarni v Šmartnem
Iz policijske beležke
Dekle z marihuano
Velenje, 23. januarja - Policisti so v četrtek na Ljubljanski cesti pri postopku mlajši ženski, povratnici, zasegli zavitek in cigareto z marihuano. Še en zavitek pa so zasegli v nedeljo, 26. januarja, mlajšemu moškemu pri Ribiški koči v Šoštanju.
Z nožem udarjal po pultu
Velenje, 24. januarja - V petek zvečer sta se v lokalu Moni bar na Starem
trgu pijana gosta, ker nista dobila »še«, nedostojno vedla tako do natakarice kot do gostov. Policisti so enemu od obeh zasegli nož, s katerim je udarjal po točilnem pultu. Oba pa bosta zaradi prekrškov še obravnavana.
Razbijala kozarce
Velenje, 25. januarja - V soboto zvečer sta se v lokalu Markiz na Rudarski cesti dva mlajša moška, povratnika, nedostojno vedla, pri tem pa razbila tudi nekaj kozarcev. S kraja sta odšla pred prihodom policistov, kar pa ne
pomeni, da sta se tako izognila plačilnim nalogom.
Brat udaril sestro
Šmarno ob Paki, 26. januarja - V
nedeljo popoldan je v stanovanjski hiši na Velikem Vrhu brat med prepirom udaril sestro. Poškodoval pa je tudi vrata njene sobe. Poravnati bo moral plačilni nalog, ki so ga napisali policisti.
Zasegli tri avte
V zadnjem tednu so velenjski policisti
zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov zasegli dva osebna avtomobila, oba v četrtek.
Vredno pohvale
Pohvalo si tokrat zasluži občan, ki je policistom v nedeljo, 26. januarja, izročil kontaktni ključ - kartico za osebni avtomobil renault megane. Našel ga je na makadamskem parkirišču na Koželjskega ulici. Lastniku, ki se je zanj zanimal, so ga že vrnili.
S kresničko v TUŠ
ob Paki. Neznanec je z vzvodom vlomil skozi vhodna vrata, odnesel pa ni ničesar, saj ga je pregnal alarm.
Velenje, 22. januarja - Takole pa v temi izgleda parkirišče pred TUŠ--em in del Ceste talcev v Velenju, tam, kjer je tudi avtobusno postajališče. Pravzaprav se videti niti ne da.
Dokler ne popravijo javne razsvetljave, pešcem svetujemo, da se po nakupih, opravkih, na avtobus in na delo odpravijo opremljeni s kresničkami in odsevnimi telesi. Da vas, če že vi ne boste veliko videli, vidijo vsaj vozniki.
■ mkp
Od NOP-a do Lokovice zapora
Šoštanj - Zaradi gradnje vodovoda bodo imeli do konca letošnjega marca nekaj težav uporabniki ceste, ki vodi od NOP-a do državne ceste v Lokovici. Cesta bo zaradi del vsak dan od 7. do 17. ure zaprta. V tem času bo dostop do njihovih domov omogočen le tamkajšnjim prebivalcem. A tudi ti bodo morali občasno malo potrpeti in se za nekaj časa ustaviti pred kakšno zaporo.
■ mkp
Želiš ostati živ?
Med 13. in 26. januarjem je potekala akcija Bodi trenutno nedosegljiv, če želiš ostati živ. V tem času so policisti pri svojem delu nadzirali tudi uporabo mobilnih telefonov med vožnjo in ugotovili kar 2.772 kršitev.
Policisti so med akcijo osveščali voznike o nevarnosti uporabe mobilnega telefona med vožnjo in hkrati po vsej Sloveniji tudi pre-veljali, ali med vožnjo telefonirate. Ugotovili so 2.772 kršitev. Od tega so:
•	izrekli 356 opozoril,
•	izdali 2.411 plačilnih nalogov (skupaj z mandatnimi kaznimi za tujce) in
•	podali 5 obdolžilnih predlogov za uporabo mobilnih telefonov med vožnjo ■
ABITURA
šola, ki zagotavlja kvalitetno izobraževanje!
višja strokovna šola
>	inženir varovanja novo! 1 poslovni sekretar
>	ekonomist
telefon: 03 428 55 32
srednja poklicna in strokovna šola
1 trgovec
1 ekonomski tehnik
telefon: 03 428 55 30
www.abitura.si
INFORMATIVNI DAN
Smo šola s tradicijo, znanjem in izkušnjami, ki jih z veseljem, odgovornostjo in ljubeznijo posredujemo mladim.
VESELIMOSE VAŠEGAOBISKA.
Ljubljanska cesta 97 Celje
Tel: (03) 428 59 00 - tajništvo
www.hvu.si
SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA Cvetličar • Vrtnar • Hortikulturni tehnik • Aranžerski tehnik Petek, 14. februar ob 9.00 in 15.00 uri
Sobota, 15. februar ob 9.00 uri
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Hortikultura • Snovanje vizualnih komunikacij in trženja - NOVO!
Petek, 14. februar ob 11.00 in 15.00 uri
Sobota, 15. februar ob 10.00 uri
Tradicija je na naši strani, znanje tudi.
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar osem številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo!
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokličite 03/ 89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 19
1ó. januarja 2014
UTRIP
19
Nagradna križanka FKPV Celje
Fl
www.fkpv.si
cíMfl®03a¿)a3
INFORMATIVNI DNEVI
petek, 14. 2., ob 16.30 sobota, 15. 2., ob 10.00
Visokošolski študijski programi prva stopnja:
Komerciala
Poslovna informatika
Turizem
Magistrski študijski programi druga stopnja:
Komerciala
Poslovna informatika
Turizem
Doktorski študijski program tretja stopnja:
Poslovne vede
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 10. februarja 2014 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka FKPV«. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade.
Zgodilo se je ...
od 31. januarja do 5. februarja
- 31. januarja 1992 se je iztekel natečaj za nov velenjski grb, na katerem je prvo mesto osvojil predlog grba Staneta Hafnerja in Vlada Vrbiča; ta je danes tudi uradni grb Mestne občine Velenje;
■ po zasedbi in razkosanju Slovenije je v velenjski občini okupator za župana postavil velenjskega trgovca in posestnika Richarda Tischlerja, a nacisti z njim niso bili zadovoljni in glavno besedo na občini je imel Sepp Fellner, ki je prišel v Velenje z nacisti in je postal drugi okupatorjev župan v Velenju; od 1. februarja 1942 do konca okupacije je bil velenjski župan
zagrizen nacist Hans Kriutz, gostilničar s slovenskimi koreninami iz Koflacha v Avstriji;
-	1. februarja 1991 je v Jugoslaviji začel veljati zakon, ki je določal, da mora imeti kupec ob odhodu iz trgovine račun, sicer je bila zagrožena denarna kazen 250 dinarjev;
-	članica Smučarskega kluba Velenje Saša Silovšek je februarja leta 1987 postala jugoslovanska državna prvakinja v smuku;
-	2. februarja 1984 so pod velenjskimi skakalnicami olimpijski ogenj 14. olimpijskih iger v Sarajevu pričakali tudi številni Šalečani;
-	na svečnico leta 1990 je bil v
Tunel pod šaleškim gradom (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
Šoštanju ustanovni občni zbor Šaleške kmečke zveze;
■	2. februarja 1931 se je v Lipju rodil velik ljubitelj in zbiralec narodnega blaga ter lastnik dveh enkratnih muzejskih zbirk Franc Aubreht iz Lipja pri Velenju;
■	februarja leta 1960 so v velenjsko kino dvorano vgradili široko platno, kar je bilo med ljubitelji filma v Velenju seveda sprejeto z velikim navdušenjem;
■	3. februarja 1976 so po 101
metru vrtanja predrli cestni tunel pod Šaleškim gradom na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem; - na 6. seji sveta Občine Šoštanj,6. februarja 1996 je nepreklicno odstopil predsednik sveta Franc Pečovnik; 25. aprila so svetniki na seji sveta Občine Šoštanj za novega predsednika izvolili dotedanjega podpredsednika sveta Antona Skornška.
■ Damijan Kljajič
Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
PROFESIONALNE inštrukcije iz matematike in fizike za osnovne in srednje šole nudi tim z večletnimi izkušnjami. Pripravljamo na splošno in poklicno maturo. Pridemo tudi na dom, možno tudi dopoldan. Izobraževanje Jonela, 040 226 419 ali 040 977 474.
Izobraževanje Jonela, Gržinič Armando s.p., Stantetova 2, 3320 Velenje.
POVEČAJTE
SI UGLED
m
oros kop
Oven 21. 3. - 20. 4.
V	naslednjih dneh si boste oddahnili in odklopili. Čaka vas zares veliko življenjskih izzivov, nekateri pa bodo prav prijetni. Med njimi bodo sicer tudi taki, ki se jih rahlo bojite, a ker dobra veste, kako močno se bo življenje izboljšalo po nekem neprijetnem dogodku, boste zdržali vse. Prvi mesec leta se izteka, drugi pa vam bo veliko bolj naklonjen. Prve znake boste čutili že v teh dneh. Nasprotno od pričakovanj boste polni energije, sploh ne boste
vremensko občutljivi. Občutek, da delate nekaj dobrega zase, bo božanski. Življenje se vam končno obrača v smer, ki ste jo že zdavnaj pričakovali, zato vam ne bo hudo, tudi, ko bodo dogodki neprijetni. Spoznali boste nekaj zelo zanimivih ljudi. Med njimi bo oseba, ki vam bo zelo naklonjena. Ne spreglejte je.
Bik 21. 4. - 20. 5.
Pred vami so dnevi novih izkušenj, polni izzivov za vaše živce. Precej nemirni boste. Zato boste težko komunicirali z drugimi, tudi z najbližjimi. Počutili se boste, kot da imate rahlo preganjavico. Vzemite si nekaj časa samo zase in si privoščite sprostitev. To je najboljše, kar lahko storite v teh dneh. Proti koncu prihodnjega tedna boste spoznali osebo, ki bo še močno vplivala na vašo prihodnost. Čeprav boste sprva nezaupljivi, boste kmalu ugotovili, da gre za resnično dobrega prijatelja, ki vam je pripravljen iskreno pomagati. Preveč pa boste spet pričakovali od ljudi, ki vas obdajajo. Razumite jih, saj tudi njim ni lahko ob vseh vaših željah in muhah. Vse prevečkrat v središče sveta postavljate sebe, na druge pa pozabite. In zato se vam dogaja vse to, kar vas bega v zadnjih dneh.
Ob novih poznanstvih boste dobili veliko novih možnosti za poslovna sodelovanja, ki jih ne smete izpustiti iz rok. V prihodnosti vam bodo namreč prišla še kako prav. Čeprav se boste počutili nekoliko odsotno, boste z lahkoto delali in reševali stvari, ki jih prej niste mogli. Spoznali boste, da imate iskrene prijatelje, ki so vam kadarkoli pripravljeni pomagati. Naslednji dnevi bodo sicer dokaj mirni, brez večjih pretresov, rahlo se boste zapletli le v finančne težave, saj ste v zadnjem času precej nekontrolirano zapravljali. Kljub temu si z nakupi niste kupili sreče, kajne? Pozabite, saj vas v naslednjih tednih čaka izjemno uspešno in srečno obdobje. Tudi zato, ker si boste končno priznali, kaj vam v življenju največ pomeni. In tega se ne da kupiti z denarjem, kajne?
Rak 22. 6. - 22. 7.
S težavami, ki jih bo največ na začetku prihodnjega tedna, se ne boste preveč obremenjevali. Zato vam teden prinaša veliko pozitivne energije in veselja. Vaši bližnji se bodo čudili, da ste tako razigrani in veseli, saj ste drugače precej resna osebnost. Dobili boste občutek, da obvladate vse, kar se dogaja okoli vas. Vendar pa vseeno ne bodite preveč samozavestni in zadržite kakšno misel tudi zase, saj vam vas dolg jezik lahko prinese precej nevšečnosti. Vaša pričakovanja pri nekem pomembnem projektu bodo velika. Čeprav se bodo delno uresničila, boste na koncu razočarani. Zelo pa boste zadovoljni z vašim počutjem, saj je končno prišel čas, ko bodo minile vse vaše zdravstvene težave. Zato boste končno lažje zadihali, tudi načrti bodo segali dlje v prihodnost.
Lev 23. 7. - 23. 8.
V	teh dneh boste pogosto zamišljeni. Čas je, da se poslovite od nekaterih dogodkov in spominov. Preveč namreč razmišljate o napakah iz preteklosti, ki jih ne morete več popraviti. Recite si, da ste se iz njih nekaj naučili in se osredotočite na prihodnost. V naslednjem tednu vas namreč na poslovnem področju čaka prijetno presenečenje, ki bo pozitivno zaznamovalo tudi ves mesec februar. Kar se ljubezni tiče, teden ne bo takšen,
kot si želite. Tudi zato, ker boste verjetno vsaj za nekaj dni stran od partnerja, ki tega ne bo dobro prenašal. Zato ga poskušajte razumeti. Pazite na svoje zdravje, saj ne bo tako trdno, kot si želite. Zakaj je tako, najbolje veste vi. Odpravite življenjske navade, ki vam preverjeno škodijo, pa ne bo nič hujšega. Predvsem pa poskrbite, da boste bolj odporni. Tudi na besede ljudi, ki vam hočejo le škoditi.
Devica 24. 8. - 23. 9.
Spoznali boste, da ste končno lahko mirne vesti in zadovoljni z vsem, kar se vam dogaja v življenju. Veselili se boste časa z družino in prijatelji, saj samoto vedno težje prenašate. A ste se zanjo odločili čisto sami. Tudi zdravje vas ne bo pustilo na cedilu, čeprav boste ob koncu tega tedna sumili, da se vas nekaj loteva. Hitro bo minilo. Kmalu boste spoznali, da stvari tudi v poslovnem življenju niso tako črne, kot jih vidite vi. Pustite, da se odvijejo same od sebe. Morda se že v teh dneh iz njih razvije nekaj novega, pozitivnega. V naslednjih dneh izkoristite razvajanje zvezd na ljubezenskem področju, pri poslu pa bodite zelo previdni. Priložnost, da si zagotovite finančno stabilno prihodnost, imate pred nosom. Zagrabite jo z obema rokama.
Tehtnica 24. 9. - 23. 10.
Nekateri vam bodo zavidali tiho, drugi več kot očitno in tudi glasno. Ugotovili boste, da je včasih bolje, če človek nima veliko prijateljev. Sploh, ker dobro veste, da so tisti pravi le redki med njimi. Ko bodo izvedeli za vašo srečo, jih boste imeli naenkrat toliko, kot že dolgo ne. Bodite odločni in prisklednikom ne pustite blizu. Kje so pa bili, ko ste jih potrebovali? Le redki so vam stali ob strani in te sedaj zadržite ob sebi. Pazite se poškodb pri športu, saj niste v najboljši formi. Pred večjimi napori poskrbite, da si povrnete kondicijo. Pri delu pa pazite, da vas površnost ne bo drago stala. Ni nujno, da bo do nje prišlo po vaši krivdi. Tolažilo vas bo, da vas partner
podpira v vsem, kar počnete. Tako bo še naprej.
Škorpijon 24. 10. - 22. 11.
Obdobje zatišja in mirnega življenja bo v teh dneh končano. Želeli si boste, da ne bi bilo. Ko se bo treba vrniti na stare tirnice življenja, boste tokrat doživljali krizo tako vi kot vaši družinski člani. Ne bo vam lahko, a tega nikar ne pokažite že z izrazom na obrazu. Spomini na lepo obdobje vas bodo greli še nekaj časa, prav bojite pa se vseh obveznosti, ki se napovedujejo v prvih februarskih dneh. Zvezde vam bodo stale ob strani, zato le pogumno. Pomagale vam bodo tudi pri financah, kjer stanje niti približno ne bo rožnato. Naredite si načrt, kako boste spet zlezli na zeleno vejo. Tokrat ga resnično potrebujete. Tudi sprehod v naravi je lahko lep in sproščujoč, pa še nič vas ne bo stal. Privoščite si ga kljub zimi in se nikar ne izgovarjajte na vreme.
Strelec 23. 11. - 21. 12.
Čas je za preudaren razmislek. Dobro bo, če sprejmete neke odločitve šele takrat, ko boste premislili o vseh možnih izhodih. Prenagljena dejanja vas namreč lahko drago stanejo. Tudi zato boste šele takrat, ko boste začutili, da je primeren trenutek, dopustili, da se vaši načrti tudi uresničijo. Poskusite se sprostiti v družbi svoje družine, ki ste se ji v zadnjem času premalo posvetili. V službi pa boste morali povzdigniti glas. Nekdo od sodelavcev to namreč krepko posegel v vaše življenje in si pripisal tudi zasluge, ki so v resnici vaše. Tokrat ne smete molčati. Sredi prihodnjega tedna boste s pomočjo pomembnih dogovorov dokončali neko delo in poželi uspeh. Tako se bo popravil vaš finančni položaj in tudi vaše notranje zadovoljstvo bo večje. A do takrat ne boste mirni. Dnevi se vam bodo vlekli, noči bodo brez spanca.
Kozorog 22. 12. - 20. 1.
Pripravljate se na nekaj slabega, kajne? Veste, da bo lepega obdobja, v katerem ste bili sproščeni in iskreno srečni, kmalu konec. Paniko delate, preden imate sploh pravi razlog zanjo. Poskusite se vsaj ob koncu tedna sprostiti na način, ki vam najbolj ustreza. In ki preverjeno deluje. Ne glede na ceno, ki jo bo treba zato plačati. Vprašajte se, kaj sploh potrebujete -tako materialno kot na čustvenem področju. Tu je namreč srž problema vaše zmedenosti. Šele, ko boste prišli stvari do dna, boste lahko spet normalno zaživeli. Pomembno je, da se počutite močni in tako vas tudi zdravje ne bo pustilo na cedilu. Zadovoljni boste vsaj s trenutno finančno situacijo, saj ste bili zadnje čase tako brezvoljni, da niti zapravljali niste. In to sploh ni slabo.
Vodnar 21. 1. - 20. 2.
Žal te dni ne boste med tistimi, ki bi se lahko pohvalili, da jim gre vse kot po maslu. Ko vas bodo zasuli z vprašanji, ki bodo prvi pogoj za dober posel, boste zelo nesrečni. Ker se vam bo zdelo, da od vas pričakujejo preveč in v prekratkem času. Ko pa boste slišali, o kakšnem znesku se pogovarjate, boste zdržali vse. Že kmalu boste ponovno imeli dovolj čas, da se posvetite partnerju, zase pa še ne dovolj. A vas to sploh ne bo motilo. Novi načrti in precejšnje spremembe v vajinem življenju pa vaju bodo s partnerjem spet krepko povezali. Prijatelji bodo tokrat več kot pripravljeni pomagati, zato vzemite ponujeno roko! Kratek obisk sorodnikov, ki ga lahko pričakujete že konec tega tedna, vam bo odprl oči. In odločitev bo veliko lažja. Sprejeli jo boste na mah, brez slabe vesti. Bravo.
Ribi 21. 2. - 20. 3.
Če imate trenutno finančne težave, se ne razburjajte preveč, saj je to le prehodno obdobje. Že v prvih dneh februarja vas čakajo dobri finančni uspehi, ki jih trenutno še ne pričakujete. Ugotovili boste, da ste nekatere ljudi, ki so vam v preteklosti pomagali, dali na stranski tir. Sedaj bodo sami našli pot do vas, kar vas bo zelo osrečilo. Sprejeli jih boste z odprtimi rokami, zato boste skupaj hitro pozabili na obdobje molka, ki je bilo čisto nepotrebno. Kriv je bil res neumen nesporazum. Dobro premislite o tem, koliko vam kdo pomeni, saj je iskrena prijateljstva težko najti. Vi pa nimate časa, da bi ga tratili za tiste, ki si tega ne zaslužijo. Paziti morate le na svoje zdravje, saj vas zna neprijetno presenetiti kakšna viroza. A le, če boste spet preveč delali in premalo spali. Vse predolgo pustite, da je to vaš vsakdanjik. Imejte se bolj radi.
Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 20
112
TV SPORED
30. januarja 2014
Četrtek,	1 Petek, 1	Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,		Sreda,
30. januarja	H 31. januarja 1	1. februarja	1	2. februarja	1	3. februarja	1	4. februarja	1	5. februarja
TV SLO T TV SLO T
10.00 10.08 10.40 25
55 12.25 13.00 13.30 14.25 13.35 14.05 14.20 5.00 5.10 5.45 5.50 5.55 16.10
16.45 17.00 17.20 18.30 18.35 18.40 18.55 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 23.35 .30 .45 01.35 01.55
Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Male sive celice, kviz Odpeti pesniki: Zajc, Milčinski,Košuta O živalih in ljudeh, tv Maribor Na vrtu, tv Maribor Dnevnik, vreme, šport Odkrito, ponov. Šport Globus
Ljudje podeželja: Mož s konjem Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Hidak Bela, ris. Adi v vesolju, ris. Vse o Rozi, ris.
Firbcologi: O mikročipu, barvah in strojevodji Dobra ura z Boštjanom Poročila, vreme, šport Dobra ura z Boštjanom Infodrom
Pipi in Melkijad, ris. Manja, ris. Vreme
Dnevnik, vreme, šport Tarča
Prava ideja! Odmevi, vreme, šport Osmi dan
Sveto in svet: Trpljenje Ugriznimo znanost, ponov. Dnevnik, vreme, šport Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal
TV SLO El
07.00 Kanopki, ris. 07.05 Bine, ris.
07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Kuža Šap, ris. 07.30 V gozdu, ris. 07.35 Vse o Rozi, ris. 07.45 Adi v vesolju, ris. 07.50 Klasične pravljice: Motovilka, ris.
Male sive celice, kviz Infodrom Otroški kanal Dobra ura z Milico Dobro jutro Točka, glasb. odd. Evropski magazin Slovenski vodni krog: Kobiljski potok
Mostovi Hidak Človeški planet: Tropski pragozdovi, 4/8 Točka preloma Ljudje podeželja: Lokalni pridelki iz Sardinije, 14/25 Turbulenca Točka, glasb. odd. Žrebanje Deteljice Pred Sočijem, dok. film, 2. del Samo enkrat živiš, ang. film Popoln božič, nan. Usodna leta, 2/2 Točka, glasb. odd. 01.20 Zabavni infokanal
07.55 .40 .50 10.30 50 14.35 5.30 5.45
16.20 16.50
17.50 18.20
19.00 19.50 20.00 20.50 22.25 22.55
06.10 Odmevi
06.55 Dobro jutro
07.00 Poročila
07.08 Dobro jutro
08.00 Poročila
08.08 Dobro jutro
09.00 Poročila
09.08 Dobro jutro
10.00 Poročila
10.08 Dobro jutro
10.40 Firbcologi: O mikročipu,
barvah in strojevodji 11.05 Hiša eksperimentov:
Tlakologija 11.25 Živalske zgodbe: Veliki in mali konji
11.55 Sveto in svet: Trpljenje 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Aleks in glasba, ris. 15.55 Moja soba: Pred, po, resn.
16.20 Kaj govoriš?-So vakeres? 16.45 Dobra ura z Akijem 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Dobra ura z Akijem 18.30 Infodrom 18.35 Angelina balerina, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nova dvajseta: Ljubi ne ljubi, 17/18
20.30 Kocert ansambla Spev, 1. del 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Neuresničene
olimpijske sanje 00.15 Kaj govoriš?-So vakeres? 00.30 Dnevnik, ponov. 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Infokanal
TV SLO ®
07.00 Kanopki, ris. 07.05 Bine, ris.
07.10 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.30 V gozdu: Racman, ris. 07.35 Vse o Rozi, ris. 07.45 Adi v vesolju, ris. 07.50 Klasične pravljice: Pokopana luna, ris.
07.55 Firbcologi: O mikročipu, barvah
in strojevodji 08.20 Hiša eksperimentov: Tlakologija 08.40 Infodrom, dnevnik za otroke in
mlade, ponov. 08.50 Otroški kanal 09.30 Zabavni kanal 10.15 Dobra ura z Boštjanom 11.35 Dobro jutro 14.20 Točka, glasb. odd. 15.30 Skrivnost glasbe: Koncert, 4/5 16.10 Prisluhnimo tišini: Gluhi se ne morejo izobraževati v svojem maternem jeziku 16.40 Alpe, Donava, Jadran 17.20 Migaj raje z nami 17.45 Mostovi Hidak 18.15 Osmi dan 18.45 Knjiga mene briga 19.10 Točka, glasb. odd. 20.00 Putinove olimpijske sanje, dok.
20.55 Sodobna družina (III.), 11/24 21.15 Shirley, ang. film 22.30 Še ena ljubezenska zgodba,
danski film 00.15 Točka, ponov. 01.00 Zabavni kanal
^hl	Ul.UU Zabavni Kanal
P°P pop
) MedvedekBeniamin.ris.	____■ ._ ... ■
06.20 06.45 07.00 07.15 10 09.05 09.20 10.20 10.35 .25 .40 12.35 13.25 14.00 14.55 5.50 16.50 17.00 17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 21.50 22.20 23.15 10 01.05 02.05 03.05
10.30 10.35
.35 12.00 12.05 12.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 22.00
23.30 23.45 23.50
Medvedek Benjamin, ris. Raziskovalka Dora, ris. Pikica in Pepermint, ris. Pingvini z Madagaskarja, ris. Vihar, nan.
Prepovedana ljubezen, nan.
Tv prodaja
Ko listje pada, nan.
Tv prodaja
Ko listje pada, nan.
Tv prodaja
Divja v srcu, nan.
Tv Dober dan, nan.
Svingerji, nan.
Gasilci v Chicagu, am. ser.
Razočarane gospodinje, nan.
Prepovedana ljubezen, nan.
Vihar, nan.
24ur popoldne
Vihar, nan.
Divja v srcu, nan.
24ur, vreme
24ur
Osvoji ljubezen, am. film
24ur zvečer
Gasilci v Chicagu, nan.
Dvojnica, nan.
Lov na osumljenca, nan.
Kamp razvajencev, ang. ser.
24ur
Zvoki noči
06.00	Medved Paddington, ris.
06.20	Raziskovalka Dora, ris.
06.45	Pikica in Pepermint, ris.
06.55	Grozni Gašper, ris.
07.10	Vihar, nan.
08.05	Prepovedana ljubezen, nan.
09.00	Tv prodaja
09.15	Ko listje pada, nan.
10.15	Tv prodaja
10.30	Ko listje pada, nan.
11.25	Tv prodaja
11.40	Divja v srcu, nan.
12.30	Tv Dober dan, nan.
13.30	Svingerji, nan.
14.00	Gasilci v Chicagu, nan.
14.55	Razočarane gospodinje, nan.
15.50	Prepovedana ljubezen, nan.
16.50	Vihar, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Vihar, nan.
17.55	Divja v srcu, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	V dobri družbi, am. film
22.05	24ur zvečer
22.35	Mala bomboniera, ang. film
23.05	Eurojackpot
23.08	Mala bomboniera, nad. filma
00.20	Mrzel pot, kanad. film
02.10	24ur
10	Zvoki noči
© ©
Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi
pOp CORN, glasbena oddaja -Skupina Orlek, skupina King Foo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Čas za nas,tabornike Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža: ans. Nemir Regionalne novice 3 Kmetijski razgledi Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30	Oglasi
10.35	Naj viža: ans. Nemir
11.50	Napovedujemo
11.55	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.20	Videospot dneva
12.25	Prodajno TV okno
12.40	Videostrani, obvestila
17.25	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš: Kaj so internetni
piškotki?
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Popotniške razglednice: Gana
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Gostilna pr' Francet (68)
22.05	Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev
23.35	Prodajno TV okno
23.55	Videospot dneva
00.00	Videostrani, obvestila
TV SLO T
06.05 Odmevi
07.00	Čarobne roke: Čoln, ponov.
07.01	Veliki stroji: Bager,ponov. 07.05 Zgodbe iz školjke: Dunaj 07.15 Bine, ris. nan.
07.35 Trnovo robidovje: Pomladna zgodba, ris. nan. 5.00 Studio Kriškraš: Kriškraš
olimpijada 3.25 Kulturni brlog 3.30 Živalske zgodbe: Visokogorsko govedo 08.35 Ribič Pepe 3.55 Modra krava in šah 3.00 Firbcologi: O prežvečeni romantiki in eko obleki .25 Bizgeci, ris.
3.30 Z nasmehom naprej, dok. film 9.45 Male sive celice, kviz 10.30 Infodrom 10.50 Ptičica, koprod. film 12.10 Odpeti pesniki: Milčinski, Kokot,
Župančič 12.20 Moja soba: Pred, po, resnič.
13.00	Dnevnik, vreme, šport 13.25 Tednik
14.20	Prava ideja! 14.45 Med valovi, tv Koper
5.10	Zbiralci, dok. odd.
5.50	Alpe, Donava, Jadran
16.20	O živalih in ljudeh, tv Maribor
17.00	Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu, tv Maribor
17.40	Človeški planet, 5/8
30	Ozare
18.40	Vse o Rozi, ris. 18.55 Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Frane Milčinski Ježek, mlad
100 let, dok. feljton 20.15 Od tod do vesolja, koncert Nane
Milčinski z gosti 21.65 Življenje Tomaža Kajzerja, 4/6
22.50	Poročila, vreme, šport
23.20	Svet brezkonca: Prior, 3/8 00.05 Ozare, ponov.
00.10	Dnevnik, ponov.
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Infokanal
TV SLO ©
07.00 Sloveci v Italiji 07.30 Tarča
08.50 Opus: Faganel, Grahe in Milic -trije uspešni glasbeniki .30 Alp. smuč., sp, zlata lisica, VSL
(Ž), 1. vožnja .40 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos
12.50 Alp. smuč., sp, zlata lisica VSL
(Ž), 2. vožnja 14.50 Zima je zakon, športna odd. 5.25 Nogomet: Fifa magazin 5.55 Nord. smuč., sp, smuč. skoki,
ekipno (M), prenos 17.45 Umetnostno drsanje - ep,
revija, posn. 20.00 Računaj name, am. film 21.45 33/45, sobotna glas. noč 22.30 Bleščica, odd. o modi 23.05 Med valovi, tv Koper 23.30 Zabavni kanal
POP
07.00	Oto čira čara
07.01	Abu, mali dinozaver, ris. 07.15	Chuqqinqton, ris. 07.25	Metka, ris.
07.40	Želvica Lulu, ris.
07.55	Knjiga čarovnij, ris.
08.20	Sabrinino skrivno življenje, ris.
08.45	Skrivnostni ranč, ris.
09.10	Doktor glavca, ris.
09.20	Pingvini z Madagaskarja, ris.
09.35	Grozni Gašper, ris.
09.50	Fisch in Chips, ris.
10.05	Charlie Brown in Snoopy, ris.
10.10	Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.
10.35	Hotel 13, nan.
10.55	Prevara dvojčic, am. film
12.45	Mentalist, nan.
13.40	Opremljevalci v zasedi, am. ser.
14.05	Prenovimo kopalnico, ang. ser.
14.30	Zvezda dizajna, am. ser.
5.25	Sanjski moški, am. ser.
16.25	Počitnice z dedkom, am. film
18.20	Okusi brez meja
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	V nevarni modrini, am. film
22.00	Nell, am. film
00.10	Posvečeni umor, am. film
02.00	24ur
00 Zvoki noči
©
00 Miš maš: Kaj so internetni piškotki? 09.40 Napovedujemo 09.45 Ustvarjalne iskrice (80): Šal iz
puloverja 10.15 Oglasi 10.20 Gostilna pr Francet (68), zabavno glasbena oddaja .20 Napovedujemo .25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja .50 Videospot dneva .55 Prodajno TV okno 12.10 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu
00 Čas za nas, tabornike! 18.40 Rad igram nogomet, ponovitev 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2177. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.15 Kultura, informativna oddaja 20.20 V Ljubljanoio dajmo, gledališka spevoigra, Poletno gledališče Studenec pri Domžalah 22.25 Jutranji pogovori, ponovitev 23.55 Prodajno TV okno 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila
TV SLO T
07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.05 08.10 08.20 08.35 08.40 08.45 09.05 15 09.20 25 09.45 10.10 10.15 10.40 11.15 11.20 12.00 13.00 13.20 14.45
15.15 17.00 17.15
17.35
18.40 19.00 20.00
21.00 21.55 22.05 22.35 23.05
00.05 00.30 01.20 01.50
TV SLO T
Musti, ris.
Metka in Zverinko Zver, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Neli in Cezar, ris. Dinko pod krinko, ris. Svet živali, ris. Tip in Top, ris. Simfonorije, ris. Božičkov vajenček, ris. nan. Drago, debelušni zmajček, ris. Manja, ris. Prihaja Nodi, ris. Vse o Rozi, ris. Kuhanje? Otročje lahko!, ris. Pokukajmo na zemljo, ris. Marcelino Kruh in vino, ris. nan. Knjiga o džungli, ris. Minuta v muzeju, ponov. Pujsa Pepa, ris. Božičkov vajenček, nan. Marči Hlaček, ris. Minuta v muzeju, ris. Najboljša prijatelja, 1/7 Na obisku Ozare
Obzorja duha: Oltar Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Koncert ansambla Spev Slovenski vodni krog: M Bistrica Nikec, franc. film Poročila, vreme, šport Rože in luči, poezija in glasba z Dušanom Velkaverhom, 1. del Igralci brez maske - Olga Kacjan, 1. del Prihaja Nodi, ris. Dnevnik, vreme, šport Oblast (II.): Znotraj izgubljeno, zunaj pridobljeno, nad. Intervju: dr. Aleš Gabrič Ljudje podeželja, 15/25 Dragocena mokrišča, dok. odd. Poročila, vreme, šport Tito, zadnje priče oporoke: Prolog, 1/13 Alpe, "Donava, Jadran Dnevnik, vreme, šport Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal
TV SLO T
07.15 Alpe, Donava, Jadran
08.05 Turbulenca
08.45 Alp. smuč., sp, zlata lisica, SL
(Ž), 1. vožnja 10.25 Alp. smuč., sp, VSL (M), 1.
vožnja 11.15 Športni izziv 11.45 Alp. smuč., sp, zlata lisica, SL
(Ž), 2. vožnja 13.25 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja
14.25 Nora. smuč., sp, smuč. skoki
(M), prenos 16.15 Nord. smuč., sp, sprint (M+Ž), posn.
17.15 Nord. smuč., sp, smuč. skoki
(Ž), povzetek 17.45 Bloudkove nagrade, reportaža 18.15 Ni vse zlato, franc. film 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Glasbeni večer 21.20 City folk: Ljubljana 21.45 Putinove igre, dok. odd. 23.15 Naša demokracija, tv igra 00.10 Zabavni infokanal
pap
07.00
07.01 07.15 07.25 07.40 07.55 08.10 08.35 08.55 09.20 09.05 09.30 09.45 09.55 10.10 10.15
10.40 11.00 12.50 13.45 14.15
15.10 16.10
16.40 18.25 18.55 19.00 20.00 22
23.50 01.40 02.40
09.40 09.45 10.00 10.05 10.10 10.20 10.40 10.45
11.45 13.00 13.50 14.05 17.25 17.55
18.25 19.05 19.10
20.10 20.15
20.45 22.15
OTO čira čara Abu, mali dinozaver, ris. Chuggington, ris. Martinov svet, ris. Metka, ris. Želvica Lulu, ris. Knjiga čarovnij, ris. Sabrinino življenje, ris. Skrivnostni ranč, ris. Doktor Glavca, ris. Neobičajna šola, ris. Pingvini z Madagaskarja, ris. Grozni Gašper, ris. Fish in Chips, ris. Charlie Brown in Snoopy, ris. Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.
Hotel 13, nan. Prevara dvojčic, am. film Beverly Hills 90210, nan. Jamie - obroki v pol ure Čari molekularne kuhinje, am. ser.
Kuharski mojster, am. ser. Enostavni obroki Rachel Allen, ser.
Pot do ljubezni, am. film Zabeljeno po ameriško 24ur vreme 24ur
Monte Carlo, am. film Najina zgodba, am. film Posvečeni umor, am. film 24ur, ponov. Zvoki noči
©
iš maš: Kaj so internetni piškotki? Oglasi
2176.	VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo
Športni torek, športna oddaja
2177.	VTV magazin Kultura, informativna oddaja Zupan z vami: Darko Menih, župan Občine Šoštanj
Naj viža: ans. Nemir Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo
Ustvarjalne iskrice (79): Dišeča sovica
Nanovo: Anu in 6 Pack Čukur
Napovedujemo
Pop corn: Skupina Orlek,
skupina King Foo
Vabimo k ogledu
Jesen življenja - izbor 2013, 1.
del
Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev BOB LETA 2013, posn prir. Prodajno TV okno Videostrani, obvestila
07.00 07.08
10.00 10.08 10.40 10.55 11.05 12
13.00 13.35
15
15.10 15.40
16.05
16.30 16.45 17
17.20 18.30 18.35 18.55 19.00 20.00 21 22
23.05 23.35 23.55 00.35 01.35 02.00
Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Infodrom
Sledi svojim sanjam, igrani film Moja soba: Pred, po Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Polnočni klub: Neuresničene olimpijske sanje Poročila
Dober dan, Koroška Trnovo robidovje: Skrivno stopnišče, ris. nan. Studio Kriškraš: Kriškraš olimpijada Kultuni brlog Dobra ura z Bernardo Poročila, vreme, šport Dobra ura z Bernardo Infodrom
Knjiga o džungli, ris. Vreme
Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city
Odmevi, vreme, šport Podoba podobe Knjiga mene briga Slovenska jazz scena Duhovni utrip Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal
TV SLO (D
07.00 07.10 07.35 07.40 07.50 07.55
5
08.25 08.50 10.05 10.25 11.45 14.20 15.15 15.45 16.40 17
TVSLOT TVSLOT
Kanopki, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. V gozdu, ris. Vse o Rozi, ris. Adi v vesolju, ris. Klasične pravljice: Velikanove stopnice Infodrom
Sledi svojim sanjam, igrani film Moja soba: Pred, po Otroški kanal Zabavni kanal Dobra ura z Akijem Dobro jutro Točka, glasb. odd. Med valovi, tv Koper Intervju: dr. Aleš Gabrič Kaj govoriš?-So vakeres? Putinove olimpijske sanje, dok. odd.
Dober dan, Koroška Prava ideja!
Košarka - žreb za sp (M), prenos iz Barcelone Dediščina Evrope: Karel Veliki, dok. film Vera (III.), 3/4 Točka, glasb. odd.
19.00
20.00
21.30 23.00
23.45 Zabavni infokanal
POP
06.20 06.35 07.00 07.10 08.05 09.05 09.20 10.15 10.30 11.25 11.40 12.35 13.25 14.00 14.55 15.50 16.50 17
17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 22.25 22.55 23.50 00.45 01.40 02.35 03.35
10.30 10.35
10.50 11.00 11.55 12
12.15 17.25 17.55
18.35 19.00 19.05 19.55 20.00
21 21.05 21.10 22.10
23.40 23.55 00.00
Medved Paddington, ris. Martinov svet, ris. Raziskovalka Dora, ris. Pikica in Pepermint, ris. Vihar, nan.
Prepovedana ljubezen, nan.
Tv prodaja
Ko listje pada, nan.
Tv prodaja
Ko listje pada, nan.
Tv prodaja
Divja v srcu, nan.
Tv Dober dan, nan.
Svingerji, nan.
Petične nosečnice, am. ser.
Razočarane gospodinje, nan.
Prepovedana ljubezen, nan.
Vihar, nan.
24ur popoldan
Vihar, nan.
Divja v srcu, nan.
24ur vreme
24ur
Napumpana, am. film
24ur zvečer
Gasilci v Chicagu, nan.
Dvojnica, nan.
Lov na osumljenca, nan.
Petične nosečnice, am. ser.
24ur
Zvoki noči
©
Dobro jutro, informativna
oddaja
Oglasi
2177. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Napovedujemo Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo
Slovenci v vojni 1914 - 1918, dokumentarni film Regionalne novice 3 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Poslanska pisarna: Zofija Mazej Kukovič, evropska poslanka Regionalne novice 3 Napovedujemo Pr Francet (68) Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila
06.10 06.55 07.00 07.08
10.00 10.08 10.35 10.40
11.05 11.10 11.15 11.35 12.15 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 15.55 16.05 16.10 16.45 17.00 17.20 18.30 18.35 18.40 18.55 19.00 20.00 20.55
22.00 23.05 23.35 00.25 00.40 01.30 01.55
TV SLO ®
Odmevi
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Modra krava in šah
Studio Kriškraš: Kriškraš
olimpijada
Kulturni brlog
Zgodbe iz školjke
Bine, lutke
Z nasmehom naprej, dok. film
Podoba podobe
Poročila, vreme, šport
Studio city
Obzorja duha: Oltar
Poročila
Mostovi Hidak
Neli in Cezar, ris.
Dinko pod krinko, ris.
Dragi domek, ris.
Ribič Pepe
Dobra ura z Jasno
Poročila, vreme, šport
Dobra ura z Jasno
Infodrom
Zakaj? Zato!, ris.
Pujsa Pepa, ris.
Vreme
Dnevnik, vreme, šport Življenja Tomaža Kajzerja, nan. Kraj zločina - tropski deževni gozd, dok. odd. Odmevi, vreme, šport Globus
Intervju: dr. Aleš Gabrič Posebna ponudba Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal
07.00 07.05 07.10 07.35 07.40 07.50 07.55
08.20 08.25 08.35 08.55 09.10 10.15 11.40 14.15 15.10
15.25
17.15 17.40 18.05 18.35
19.05 19.50 20.00
21 21 21.35 21.50 23.15 00.05
Kanopki, ris. Bine, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. V gozdu, ris. Vse o Rozi, ris. Adi v vesolju, ris. Klasične pravljice: Ošabna kraljična, ris. Studio Kriškraš Kulturni brlog Zgodbe iz školjke: Dunaj Zgodbe iz školjke: Bine Z nasmehom naprej, dok. film Infodrom
Dobra ura z Bernardo
Dobro jutro
Točka, glasb. odd.
Frane Milčinski Ježek, mlad
100 let, dok. feljton
Od tod do vesolja, koncert Nane
Milčinski z gosti
Glasnik, tv Maribor
Mostovi Hidak
Dragocena mokrišča, dok. odd. Slovenski vodni krog: Mutska Bistrica
Točka, glasb. odd. Zrebanje Astra Točka preloma: Kontaktna oddaja o nepremičninah Na utrip srca Skrivnosti glasbe, 5/5 Bravo orkester Vračanje, koprod. film Točka, ponov. Zabavni kanal
pop
06.20 06.35 07.00 07.10 08.05 09.00 09.15 10.10 10.25 11.20 11.35 12.30 13.25 14.00 14.55 15.50 16.50 17
17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22
22.30 22.35 23.30 00.20 01.15 02.15 5
10.35
11.35 16.55
18.50 20.00
20.20 20.25
20.40 21
22.05
23.55
Medved Paddington, ris. Martinov svet, ris. Raziskovalka Dora, ris. Pikica in Pepermint, ris. Vihar, ris.
Prepovedana ljubezen, nan.
Tv prodaja
Ko listje pada, nan.
Tv prodaja
Ko listje pada, nan.
Tv prodaja
Divja v srcu, nan.
Tv Dober dan, nan.
Svingerji, nan.
Gasilci v Chicagu, nan.
Razočarane gospodinje, nan.
Prepovedana ljubezen, nan.
Vihar, nan.
24ur popoldne
Vihar, nan.
Divja v srcu, nan.
24ur vreme
24ur
Preverjeno Mentalist, nan. 24ur zvečer Na poti
Gasilci v Chicagu, nan.
Dvojnica, nan.
Lov na osumljenca, nan.
Kamp razvajencev, ang. ser.
24ur
Zvoki noči
©
Dobro jutro, informativna
Ministrski stol: Ljudmila Novak, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Astro svet, astrologija, vedeževanje in osebno svetovanje, kontaktna oddaja Čas za nas tabornike: biti tabornik
Kuhinjica, izobraževalna oddaja 2065. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja Dotiki gora: Šmarna Gora Ziveti sanje: Majda Golubovič, kontaktna oddaja o vedeževanju Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Videostrani, obvestila
06.10 Odmevi
07.00 Poročila
07.08 Dobro jutro
08.00 Poročila
08.08 Dobro jutro
09.00 Poročila
09.08 Dobro jutro
10.00 Poročila
10.08 Dobro jutro
10.40 Ribič Pepe
11.00 Čarobne roke: Čoln
11.05 Veliki stroji: Bager
11.10 Pepi vse ve o fotografiji
11.55 Kraj zločina - tropski deževni
gozd, dok. odd. 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Pujsa Pepa, ris. 15.45 Male sive celice, kviz 16.45 Dobra ura z Milico 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Dobra ura z Milico 18.30 Infodrom 18.35 Svet živali, ris. 18.40 Drago, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Mrzle duše, am. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Odkrito 23.55 Turbulenca, ponov. 00.25 Dnevnik, ponov. 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal
TV SLO ®
07.00	Kanopki, ris.
07.05	Bine, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.35	V gozdu, ris.
07.40	Vse o Rozi, ris.
07.50	Adi v vesolju, ris.
07.55	Klasične pravljice: Zgovorna
želva, ris.
08.00	Ribič Pepe
08.20	Čarobne roke: Čoln
08.25	Veliki stroji: Bager
08.30	Pepi vse ve o fotografiji
08.45	Infodrom
09.00	Otroški kanal
10.15	Dobra ura z Jasno
11.35	Dobro jutro
14.10	Točka, glasb. odd.
14.55	Rože in luči, poezija in glasba z Dušanom Velkaverhom, 1. del
15.10	Igralci brez maske - Olga
Kacjan, 1. del
16.20	Glasnik, tv Maribor
16.40	Slovenci po svetu
17.25	Evropski magazin
17.40	Mostovi Hidak
18.10	O živalih in ljudeh, tv Maribor
18.35	Na vrtu, tv Maribor
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Zrebanje Lota
20.00	Športni izziv
20.30	Zima je zakon, magazinska
športna odd.
21.00	Predstavitev olimpijske
reprezentance, posn.
22.00	Bleščice, odd. o modi
22.30	Glasnik, am. film
00.20	Točka, glasb. odd.
01.10	Zabavni kanal
pop
06.00 Medved Paddington, ris. 06.20 Raziskovalka Dora, ris. 06.45 Pikica in Pepermint, ris. 06.55 Vihar, nan. 07.45 Prepovedana ljubezen, nan. 08.40 Tv prodaja 08.55 Ko listje pada, nan. 09.55 Tv prodaja 10.10 Ko listje pada, nan. 11.15 Tv prodaja 11.30 Divja v srcu, nan. 12.25 Tv Dober dan, nan. 13.25 Svingerji, nan. 14.00 Gasilci v Chicagu, nan. 14.55 Razočarane gospodinje, nan. 15.50 Prepovedana ljubezen, nan. 16.50 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Vihar, nan. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur
20.00 Dvojna igra, am. film
22.20 24ur zvečer
22.50 Gasilci v Chicagu, nan.
23.45 Dvojnica, nan.
00.35 Lov na osumljenca, nan.
01.30 Kamp razvajencev, ang. ser.
02.25 24ur
03.25 Zvoki noči
©
09.00	Dobro jutro, inf. oddaja
10.30	Oglasi
10.35 Poslanska pisarna: Zofija Mazej
Kukovič, evropska p 12.35 Kuhinjica, izob 12.55 Napovedujemo
13.00	Prodajno TV okno 13.15 Videospot dneva
13.20	Videostrani obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo
18.00	Mojca in medvedek Jaka:
Snega ni
18.40	Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu
20.00	2178. VTV magazin
20.20	Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna oddaja 20.35 Dotiki gora: Stolpnik 20.55 Napovedujemo
21.00	Zupanja z vami: mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem, ponovitev
22.00	Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev
23.30	Prodajno TV okno 23.45 Videospot dneva
23.50	Videostrani, obvestila
Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 21
1ó. januarja 2014
PRIREDITVE
21
Knjižne novosti
HILL, Melissa: Prosim, odpusti mi
od - Odrasli / 821.111 -Družbeni roman
Leoni Hayes se zaradi napačne odločitve odloči, da bo preteklost pustiti za sabo in začela živeti novo življenje na drugem koncu sveta. Iz Dublina se preseli v San Francisco. Kmalu si najde novo službo v cvetličarni in najame stanovanje v lepi viktorijanski hiši. Na dnu garderobne omare najde leseno šatuljo, polno neodprtih pisem, naslovljenih na Heleno Abbott. Vsako izmed njih se konča s pripisom »Prosim, odpusti mi.« Ko na njen naslov prispe še eno pismo, jo premaga radovednost. Skupaj s sosedo Alex se odloči, da bo poiskala osebo, ki so ji pisma namenjena.
HERRNDORF, Wolfgang: Čik
ml - Mladina / M - Leposlovje za mladino (od 14. do 15. leta)
Gimnazijec Majk prihaja iz premožne, vendar disfunkcionalne družine. Ima kopico problemov z mamo, nekoč uspešno teniško igralko, kasneje pa alkoholno odvisnico, ki redno hodi na zdravljenje odvisnosti in z očetom, ki ima komaj polnoletno ljubico in je pred stečajem. Do ušes je zaljubljen v sošolko, priseljenko Tatjano Cosic, zanj najlepšo punco na šoli, ki pa ga ne opazi. Zato se spoprijatelji z novincem v razredu, Čihačovom, skrajšano Čikom, ruskega rodu in drznega vedenja. Čik, ki namesto s šolsko torbo prihaja v šolo s poli-vinilasto vrečko, na šoli ni preveč priljubljen, kar jima je skupna točka. Nekega dne med poletnimi počitnicami Čik ukrade staro lado in fanta se, brez vozniškega izpita, odpeljeta po Vzhodni Nemčiji pustolovščinam naproti ...
Prezgodaj umrli (1965-2013) nemški avtor je prejel številne nagrade, med njimi nemško nagrado za mladinsko književnost (2011) in nagrado Leipziškega sejma (2012).
BAILEY, Linda: Avanture v stari Kitajski
ml - Mladina / 93 - Zgodovina starega veka
Mlakarjevi otroci, dvojčka Maša in Peter ter sestrica Nina, ne bi nikoli zavila v agencijo Potovanja v prostem času, če ne bi bilo rezancev. Peter in Maša sta se trudila, da se ne bi ozrla na agencijo. Vedela sta, kaj ju čaka za njenimi vrati, a njuna sestra Nina se ni mogla upreti kitajskim rezan-
JBt^T
f"^ -
^ K
ft f H
L»■■ i> «I* ^
«g-
stari Kitajski so mešanica avanture in zgodovinskih dejstev o življenju na Kitajskem v času prvega stoletja n. št. Otroci bodo spoznali kitajsko družbo, njihove izume (samokolni-ca, seizmograf, papir, kompas itd.), medicino, kitajski zid, hrano. Zgodba je napisana v obliki stripa, kar imajo otroci zelo radi.
Na voljo so vam tudi druge knjige agencije Potovanja v prostem času: Avanture v srednjem veku, Avanture v ledni dobi, Avanture v starem Egiptu in Avanture med Vikingi.
JUUL, Jesper: Hura, gremo jest
od - Odrasli / 612.39 -Prehrana
Jesper Juul je znan družinski terapevt z dolgoletnimi izkušnjami ter avtor nekaj vplivnih knjig s področja vzgoje. Tokrat avtor obravnava problematiko družinskih obrokov, s katero se v vsakodnevnem življenju srečujejo starši in otroci. V knjigi ni praktičnih receptov kaj bi otroci morali jesti in kaj ne, kdaj in koliko bi morali jesti. Kakovostna hrana je pomembna, a še bolj bistveno je sproščeno razpoloženje pri mizi. Na družinsko kosilo naj bi gledali kot na kosilo s prijatelji (kar je tudi njegov splošni nasvet v odnosu do otrok). Pri taki priložnosti jih gotovo naj ne bi spraševali o neprijetnih stvareh in jih poučevali, še manj bi jih silili z jedjo, ki jim ne tekne, češ da je zelo zdrava. Hrani sicer priznava velik
simbolni pomen, v vseh kulturah je izraz ljubezni, a pri obrokih ni najpomembnejša. V knjigi se avtor še sprašuje naslednje: Kaj storiti, ko so otroci izbirčni? Kaj storiti, ko nočejo jesti ali pa bi jedli vsak dan enako? Razmišlja tudi o hitri in o slabi hrani, o prepiranju med jedjo, o debelosti, o najstnikih za mizo...
PENI: Snežko, beli prijateljček
ml - Mladina / C-Sz - Slikanice zaboji
Pozimi je Maša strašno rada delala snežene možičke in živalce. Sanjarila je, da bi imela doma žival, ampak starša o tem niti slišati nista hotela. Nekega dne iz snega naredi Snežka, ki postane njen najboljši prijatelj. Upa, da bodo novega prijatelja doma lepo sprejeli, ker je čist in ne potrebuje nobene posebne nege. A kaj, ko je Snežko iz snega in se v hiši začne topiti, zunaj pa so sončni žarki vedno močnejši in prav kmalu bo od njega ostala le lužica ...
■ AS
cem. Tukaj jim g. Drobnjak pokaže osebni vodič Stara Kitajska. Naenkrat je knjiga poletela po zraku, strani so se odprle, strašno je zabliskalo in ... zgodilo se je tisto česar niso želeli. Otroci so prepotovali 2000 let v preteklost in se znašli v stari Kitajski, v času dinastije Han (202 pr. n. št. do leta 220 n. št.) ... Knjiga Avanture v
Kam na izlet?
Nedelja, 2. 2., ob 8. uri:
26. zim. pohod na Ramšakov vrh
Informacije: 031 239-693 (Tomaž Kumer, PD Vinska Gora)
wann
Četrtek, 30. januar
16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus
18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.00 Vila Bianca Velenje
Marjanov večer 19.00 Glasbena šola Velenje
Večer 4. U - koncert in razstava
Petek, 31. januar
10.00 Ljudska univerza Velenje
Informativni dan 19.00 Dom kulture Velenje He-he-helium, predstava sodobnega baleta (Vikend plesa) 21.00 eMCe plac
Snogg, CvetoRamšakBodiroža, experimental metal koncert
Sobota, 1. februar
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica 10.00 Mercator center Velenje
Lumparije - Beli zajček, otroška ustvarjalna delavnica s športnimi igrami -drsanje 17.00 RMC Kunigunda, stavba Gaudeamus
Jud in prostitutka, predavanje dr. Dušana Rutarja 18.00 Dom kulture Velenje
8. revija klasično baletnih šol in društev R Slovenije (Vikend plesa) 19.00 Drsališče v Sončnem parku
Disco drsanje 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma RK Gorenje Velenje : RK Krško 19.00 Muzej premogovništva Slovenije Monodrama Mišo frajer, Janko hajer 21.00 eMCe plac Klubski večer
Nedelja, 2. februar
Kdaj - kje - kaj
9.00 Pokrita jahalnica Konjeniškega kluba Velenje Rally obedience, kinološka prireditev 17.00 KAC, Efenkova 61
Učenje stezosledskih veščin 19.00 Kino Velenje
Plesni film Paradox Movement Clash (Vikend plesa)
Ponedeljek, 3. feb.
16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Vila Mojca Velenje
Predavanje Otroci so naše največje bogastvo - tema Žalovanje pri otrocih 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: drama Otožna Jasmine
Torek, 4. februar
8.00 Mestna občina Velenje
Seja sveta 16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 Vila Mojca Velenje
Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starše
Sreda, 5. februar
16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic 17.00 Mestna občina Velenje, avla Velikani Himalaje, odprtje razstave fotografij Vikija Grošlja in predstavitev knjige 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje Sproščanje z gongi 19.30 Knjižnica Velenje Koncert učiteljev 20.00 Rdeča dvorana
Rokometna tekma EHF Lige prvakov - RK Gorenje Velenje : HSV Hamburg

Četrtek, 30. januar
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure (Dominique Mertens: Franček strašni | Pripoveduje Andreja Kolenc)
18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Muzej usnjarstva na Slovenskem
flMHRTNMORTPAKl
Četrtek, 30. januarja
18.00 Dvorana Marof
Vodena vadba koronarnega društva
18.00 Hiša mladih Šiviljski tečaj
20.00 Dvorana Marof Pilates
Petek, 31. januarja
17.00 Dvorana Marof
Plesno gibalna delavnica (predšolska skupina)
Sobota, 1. februarja
18.00 Telovadnica OŠ bratov Letonja Rekreacija KŠŠF
Ponedeljek, 3. feb.
16.45 Dvorana Marof
Plesno gibalna delavnica (šolska skupina)
19.00 Hiša mladih
Svetniška pisarna
Torek, 4. februarja
18.00 Dvorana Marof Joga
Sreda, 5. februarja
19.00 Dvorana Marof
Koledar imen
Januar/prosinec
30	• Četrtek -
Martina
31	• Petek - Janez Februar/svečan
1. 2.
3.
4.
5.
Sobota - Ignac
Nedelja - Marija
Ponedeljek -Blaž
Torek - Andrej Sreda - Agata
Lunine mene
He, he, helium
Po odmevnih gostovanjih na festivalu SiDANCE v Južni Koreji ter v Makedoniji se v petek, 31. januarja, ob 19. uri na oder doma kulture Velenje vrača plesno popotovanje po postjugoslovanskem kulturnem prostoru He, He, Helium. Uspešna plesna koprodukcija makedonsko-nemškega koreografa Igorja Kirova, Festivala Velenje in Hiše kulture Celje je bila krstno uprizorjena marca lani. V njej sodelujejo plesalci Mojca Majcen, sicer tudi pobudnica projekta, Petra Valentic (Hrvaška), Maurizio Giunti (Italija), Miloš Isalilovic (Srbija), gledališki par Mirjana in Zoran Lešic (BiH, Nizozemska), ki sta skrbela za dramaturško plat predstave, kostumografka Ivona Novak, oblikovalec luči Davorin Štorgelj, oblikovalec celostne podobe projekta Matija Kovač in avtor edinstvene in navdušujoče glasbe - slovensko-makedonski skladatelj in klarinetist Goran Bojčevski, ki jo je pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka posnel Orkester Hiše kulture Celje.
«-v
I
D
Drevi Marjanov večer
Velenje, 30. januarja - Citrarsko društvo Slovenije in Festival Velenje bosta tudi letos v času, ko bi praznoval rojstni dan, obudila spomin na velenjskega kulturnika Marjana Marinška. Drevi ob 19. uri bo v vili Bianca na letošnjem Marjanovem večeru nastopilo več njegovih učencev
in prijateljev, saj je znano, da je bil vsestranski Marjan tudi citrar, ki je znanje igranja tega instrumenta predajal tudi naprej. V programu bodo sodelovali Pavla Pavlin (citre), Peter Napret (violina, citre), Maruška Dobrovoljski (violina), Maja Rotovnik (citre) in Citrarski kvartet glasbene šole Velenje, ki ga sestavljajo Maja Rotovnik, Tjaša Rakef, Katja Jevšenak in Ania Marinčič Baric. Vstop bo prost.
Dve delavnici za likovnike
Velenje, 31. januarja - Društvo šaleških likovnikov začenja letošnji niz izobraževanj za svoje člane. Jutri se bo v vili Rožle začela 30-urna likovna delavnica o temah mestne vedute in panorama, vodil jo bo akademski slikar Milan Todič. V februarju pa pripravljajo še delavnico tehnike tiska v glini. Vodil jo bo akademski kipar Veljko Zejak, ki je tehniko iznašel leta 2001. Tehnika predstavlja spoj več medijev, kot so grafika, keramika in kiparstvo.
Začenjajo se Nikodemovi večeri
Velenje, 30. januarja - Šaleška dekanija tudi letos organizira Nikodemove večere - tradicionalno obliko verskega izobraževanja. Na pogovornih večerih študentje, izobraženci in drugi zainteresirani razpravljajo o aktualnih vprašanjih z različnimi sogovorniki iz sveta znanosti, kulture, politike in gospodarstva. V začetkih so dogajanje označili za »teološki tečaj«, kasneje pa so večeri dobili ime po Nikodemu, ki je ponoči prišel k Jezusu, da bi ga ta poučil o veri. Letos bodo večeri potekali v prostorih velenjskega Mladinskega centra na Efenkovi 61a. Vsa predavanja bodo ob 19. uri. Drevi bo gost pater Vili Lovše, ki pripravlja predavanje z naslovom Dotik Božjega.
Jutri ob 19. uri bosta predavala Silva in Milan Matos, tema bo Jutri naših otrok. V soboto bo pater Rafo Pinosa predaval na temo Pridite in poglejte - je danes kaj drugače?. Zadnji gost bo pater Branko Cestnik, njegovo nedeljsko predavanje pa nosi naslov Svež veter papeža Frančiška.
Pogovorna skupina svojcev oseb z demenco
Topolšica - V PV Centru Zimzelen bo danes, v četrtek, 30. januarja, ob 18. uri srečanje pogovorne skupine svojcev oseb z demenco. Skupina je odprtega tipa, vanjo so vabljeni vsi, ki v domačem okolju skrbijo za osebo z demenco ali pa se s problematiko te bolezni srečujejo kot prijatelji, znanci, sorodniki.
■ bš, mkp
CITY CENTER Celje
četrtek, 30.1. od 14.00-19.00, Biotržnica do petka, 31.1- vsak dan 10.00-12.00 in 16.00-18.00 LESOLANDIJA, ustvarjamo iz lesa in gradimo hišice za zapuščene kužke. nedelja, 2.2., 11.00 pravljične urice v Džungli, Stric februar in njegova razstava vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 22
112
OBVESCEVALEC
30. januarja 2014
KINO VELENJE • SPORED
ZORAN, MOJ NEČAK IDIOT
(Zoran, il mio nipote scemo) Črna komedija, 107 minut. Režija: Matteo Oleotto. Igrajo: Rok Prašnikar, Ivo Barišič, Giuseppe Battiston, Marc Biscontini, Pierpaolo Bordin, Teco Celio, Karolina Černič, Sylvain Chomet, Jan Cviktkovič, Peter Musevski, idr.
Petek, 31. 1., ob 20.00
Sobota, 1. 2., ob 20.00 - mala dvorana
Nedelja, 2. 2., ob 18.00
V zabavni grenko-sladki zgodbi spoznamo odrezavega, obilnega in vedno malce pijanega Furlanca Paola, ki izve za smrt slovenske sorodnice. Toda namesto denarja ga kot dediščina pričaka čudaški najstnik Zoran, ki nima nobenega drugega sorodnika. Paolo ga nejevoljen vzame k sebi, vendar presenečen odkrije, da je nenavadni nečak mojster pikada. Po zmagah v domačih lokalih Paolo skuje načrt, kako bo z Zoranovo pomočjo osvojil turnir pikada na Škotskem, toda usoda se z obema pozabava na zelo nepričakovane načine. Benetke 2013 - v sporedu Tedna kritike nagrada občinstva in najboljši igralec ter nagrada FEDIC.
FSF 2013- Vesni za manjšinsko koproduk-cijo in za scenografijo.
DIRKA ŽIVLJENJA
(Rush) Biografska akcijska drama, 127 minut. Režija: Ron Howard. Igrajo: Chris Hemsworth, Olivia Wilde, Natalie Dormer,
Daniel Brühl, Lee Asquith-Coe, Tom Wla-schiha, idr.
Sobota, 1. 2., ob 18.00 Nedelja, 2. 2., ob 20.00
Z oskarji nagrajeni režiser filmov Čudoviti um in Da Vincijeva šifra predstavlja biografski film o legendarnem rivalstvu med voznikoma Formule 1 Nikijem Laudo in Jamesom Huntom. Med tem ko James uživa v slavi in denarju, se zadržani Niki posveča predvsem dirkanju in tako se med njima razvname divji boj različnih načel in idealov. Ko Niki na dirki v Nemčiji doživi grozljivo nesrečo, se v Jamesu prebudijo občutki krivde. Kljub obsežnim opeklinam se Niki že čez nekaj tednov vrne, da bi se s tekmecem pomerila za naslov svetovnega prvaka.
2 nominaciji za zlati globus 2014!
SVINJARIJA
(Filth) Komična kriminalna drama, 97 minut. Režija: Jon S. Baird. Igrajo: James McAvoy, Imogen Poots, Iain De Caestecker, Joanne Froggatt, Jamie Bell, Eddie Marsal, Shirley Henderson, idr.
Petek, 31. 1., ob 19.00 - mala dvorana Sobota, 1. 2., ob 20.30
Film, posnet po romanu avtorja kultnega Trainspottinga, nas popelje v burno življenje policista Bruca, ki se redno predaja omamam alkohola, mamil, nepremišljenih seksualnih odnosov in prenažiranja
SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA
Gospodarska zbornica am< Slovenije
Razpis za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v SASA regiji za leto 2013
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) izvajata projekt podeljevanja priznanj inovacijam v SAŠA regiji. Cilj projekta je uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva.
Pravico do prijave na razpis imajo gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike s sedežem na območju občin Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki in Šoštanj ter Mestne občine Velenje.
Celoten razpis za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v SAŠA regiji za leto 2013 in razpisna dokumentacija sta objavljena na spletni strani SŠGZ: http://www.ssgz.si.
s hitro prehrano. V največji užitek mu je ustrahovanje in izkoriščanje naivnega prijatelja Clifforda, toda ko mora zaradi napredovanja razrešiti umor japonskega študenta, se Brucu začne podirati svet pod nogami. Meje med resničnostjo in namišljenimi prividi so vse bolj zabrisane in Bruce se znajde na nezadržni poti fizičnega in psihičnega propada. Liffe 2013, British Independent Film Awards 2013 - James Mcavoy za najboljšo vlogo ...
JAZ, BARABA 2
(Despicable Me 2) Animirana družinska avantura, 96 minut. Režija: David Soren. Slovenski glasovi: Aljoša Koltak, Jana Zupančič, Lena Hribar, Zala Karoli, Patricia Sekelj, Primož Forte, idr.
Petek, 31. 1., ob 18.00 Nedelja, 2. 2., ob 16.00 - otr. matineja Genialni super zlobec Gru se je s posvojenimi hčerkami ustalil v mirnem predmestju in čeprav ga dolgi prsti in kriminalni um še vedno polno zaposlujejo, je povsem zadovoljen z družinskim življenjem. Toda nekega dne ga obišče agentka tajne pro-tikriminalne agencije, ki ga želi rekrutirati v boju proti novemu super zločincu. Gruja, bolj kot pomoč dobri strani, jezi dejstvo, da nekdo skuša prevzeti njegovo mesto največjega zlobca, zato pristane na sodelovanje in kmalu s svojimi nenavadnimi pripomočki in še bolj čudaškimi pomočniki povzroči nezadržen kaos akcijske zabave.
PARADOX MOVEMENT CLASH (Slovenija)
Plesni film, 42 minut. Režija: Daniel Rodrigues Correia. Plesalci: 100 plesalcev Centra plesa
+ predfilm SPACEBOUND (Slovenija)
Plesni film, 10 minut. Režija: Jurij Panjan. Koreografija in ples: Tina Ben-ko in Neža Jamnikar
Nedelja, 2. 2., ob 19.00 - mala dvorana
Paradox Movement Clash je film, v katerem nastopa 100 plesalcev vseh starosti od 3 let do 40 let in plesnih žanrov. Snemali so na norih lokacijah, se borili z vremenom, višino, gozdnimi koreninami, železnimi konstrukcijami in dokazali, da je ples vsemogočen! Film skozi ples prikazuje paradoksalen boj negibnosti, znotraj katerega je resnica odvisna od našega zornega kota. (brez vstopnine)
OTOŽNA JASMINE
(Blue Jasmine) Drama, 98 minut. Režija: Woody Allen. Igrajo: Alden Ehrenreich, Peter Sarsgaard, Cate Blanchett, Alec Baldwin, Michael Stuhlbarg, Michael Emerson, Louis C. K., Bobby Cannavale, Charlie Tahan, Sally Hawkins, idr.
Ponedeljek, 3. 2., ob 20.00 - filmsko gledališče
Režiser življenjskih dram Zadnji udarec, Polnoč v Parizu in Rimu z ljubeznijo predstavlja na videz popolno življenje lepotice Jasmine, ki uživa v brezdelju in moževem bogastvu. Toda ko se nepričakovano znajde pred ločitvijo, Jasmine maščevalno razkrinka moževe finančne goljufije in ga spravi v zapor, sama pa brez prebite pare pristane v sestrinem malem stanovanju. Med iskanjem nove sreče se zapleta v vedno večje laži in prevare, kar počasi načne njeno presojo in duševno zdravje ... Zlati globus 2013 za gl. žensko vlogo, 3 nominacije za oskarje 2014 (gl. in str. ž. vlogo ter scenarij) ter še 18 zmag in 35 nominacij v letih 2013 in 2014.
Naslednji vikend, od 7. 2. do 10. 2. napovedujemo:
družinski animirani film, KO LETIJO VRANE + kratek slovenski animirani film MAČEK MURI-1. del: ROJSTNI DAN, ob slovenskem kulturnem prazniku v kino (KRATKI ANIMIRANI FILMI ter dokumentarni film KARPOPOTNIK), komedijo LEGENDE V VEGASU, dramo OTOŽNA JASMINE ter v filmskem gledališču komično dramo NESKONČNA LEPOTA.
Al slO)ar
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, www.kz-ä
Prodaja, servis, rezervni deli!
KOTEL ECO CK R 25+pelet set - 2.580,00 €
LOPATA GRADBENA, kovana -13,50 € KRAMP, 2.25 kg - 8,20 € METLA SIRK0VA. 5x šivana - 2.90 € SAM0K0LNICA PVC. 120 L - 75.90 € IZVIJAČI UNIOR, 5/1 - 7,90 €
AKUMULATOR VESNA 75 Ah - 83.20 € 100 Ah-105,80 €
KORUZA, 10 kg-3.8« C PŠENICA, 10 kg - 3,fo < JEČMEN, 10 kg-4,21 c
SNEŽNA FREZA McCULOCH -1.499,00 €
Z vami in
za vosi
gorenje
Gorenje Keramika že dolga leta slovi po proizvodnji keramičnih ploščic. Odlikuje nas sodoben dizajn, raznolika barvna paleta, dovršene linije in keramika, ki nudi udobje v vašem domu. Pri nas si lahko izberete keramiko za vsak prostor. Pričakuje vas strokovno usposobljeno osebje, ki za vaše želje vedno najde rešitev.
Najdete nas na lokaciji v vasi Gorenje.
Gorenje Keramika d.o.o.
Industrijska prodajalna Gorenje 1B, 3327 Šmartno ob Paki Telefon: 03/896 6127 lp.keremlka.gorenJe@gorenJe.com
»»SCAS
Vsak četrtek vaš!
V mesecu februarju nudimo 30% nižje cene.
Pravi naslov za pravo ^reklamo!
8981750
* • j'- ' ■ ■

•J
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 30. januarja
6.0
Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
PETEK, 30. januarja
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 1. februarja
.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 2. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 3. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercev; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 4. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 5. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 20. do 26. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 20. do 26. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 23
1ó. januarja 2014
OBVESCEVALEC
23
DEŽURSTVA
Šolski Center Šentjur
v šolskem letu 2014/2015 razpisuje naslednje izobraževalne programe:
SREDNJA POKLICNA
IN STROKOVNA ŠOLA	VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
1.	ŠTIRILETNI PROGRAMI
•	Živilsko prehranski tehnik
•	Kmetijsko podjetniški tehnik
•	Naravovarstveni tehnik
2.	TRILETNI PROGRAMI
•	Mehanik kmetijskih in delovnih strojev
•	Slaščičar
•	Pek
3.	DVOLETNI PROGRAM
•	Pomočnik v biotehniki in oskrbi
4.	PROGRAM 3+2
•	Živilsko prehranski tehnik (3+2)
•	Kmetijsko podjetniški tehnik (3+2)
Vabljeni na informativna dneva v petek, 14. februarja ob 9. in 15. uri in soboto, 15. februarja ob 9. uri
•	UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE - inženir kmetijstva in krajine
•	ŽIVILSTVO IN PREHRANA - inženir živilstva in prehrane
•	GOSTINSTVO IN TURIZEM - organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu
•	NARAVOVARSTVO - inženir naravovarstva.
Vabljeni na informativne dneve v petek, 14. februarja ob 11.00 in 16.30 uri in soboto, 15. februarja ob 10.30. uri sobota, 1. marec ob 10.00
Informacije: www.sc-s.si
Informacije dobite na Šolskem centru Šentjur -ali po telefonu	Ji
03 746 29 00 03 746 06 (SPSŠ) 03 746 29 02 (VSŠ)
De fcl ■ j* 1910
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA
mali OGLASI
PRAŠIČE, težke 80 kg, 100 kg in 120 kg, krmljene z domačo hrano, za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 523 748
NUDlM]|l|g
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
PRiDELKil
BEL okusen krompir prodam. Gsm: 031 523 748 REFOŠK, rose, savinon in muškat -klet Čehovin, prodam. Gsm: 031 749 671 JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medico in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
rama, 250 GB disk, DVD/RW, HP LCD 17'' monitor, miška, tipkovnica, zvočna kartica, čitalec kartic, Win XP + Office 2007, prodam za 160 evr. Gsm: 041 692 995
NEPREMIČNINE
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378
rAZNO
IŽIVALI
PRAŠIČA, 120 kg, prodam celega ali polovico ter kupim teleta bikca. Gsm: 041 942 898
ZAJCE, domača reja, prodam za zakol. Gsm: 031 393 502 ZAJCE za zakol prodam. Gsm: 040 858 516
KRAVO simentalko prodam za zakol in teleta limuzin, težkega okoli 130 do 140 kg prodam. Tel.: 03 5871 556, gsm: 031 799 476
OPEL astro 1.6, prevoženih 36.000 km, dobro ohranjena, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 278 737 DROBILEC vrtnih odpadkov prodam za 50,00 evrov. Tel.: 03 5868 031, gsm: 041 829 559 POSTELJNI vložek, nov, proti alergijski, memory bamboo, dim. 160 x 190 cm, ugodno prodam. Gsm: 031 265 805
ZAMRZOVALNO omaro Gorenje, pokončna s predali, 150 l, nerabljeno prodam. Gsm: 031 265 805 RAČUNALNIK, HP DX2300, dvojedrni procesor E6420 (2,13 Ghz), 2 GB
ODDAM garažo, manjšo ali večjo (primerno tudi za skladiščenje), na Gorici, prva hiša ob zadnjem bloku. Gsm: 041 201 421 V SREDIŠČU Velenja, v Kristlovem bloku, oddamo aprila 4-sobno stanovanje, delno opremljeno. Tel.: 03 5871 156, gsm: 031 418 249 ali 031 210 265.
NA LEPI lokaciji v Velenju oddam delno opremljeno garsonjero. Gsm: 031 655 387_ GARAŽO v centru Šoštanja prodam. Gsm: 031 391 974 ZAZIDLJIVO parcelo, na dobri lokaciji, Gorica - obračališče, 850 m2, prodam za 55.000 evrov. Gsm: 041 714 488 ZAZIDLJIVO parcelo v okolici Velenja, kupim. Gsm: 041 249 245
£
MEGATEL
Poslovna IP telefonija
www.megatel.si • prodaja@megatel.si
03 777 00 77
nižji stroški in več funkcionalnosti kot pri klasični telefoniji brezplačna analiza prihrankov, uvedba in šolanje
POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939	
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI •	PREVOZI •	UREDITEV DOKUMENTACIJE •	NABAVA CVETJA	| MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV | POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
habit
nepremičnine
Hnblt, d.0.0. Koroška Velenje
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
2-sobno stanovanje, P/8, 58 m2, Jenkova cesta, adaptirano leta 2000, 63.000,00 evr
3-sobno stanovanje, 4/5, 87 m2, Šaleška cesta, zgrajeno 1961, 75.000,00 evr
2-sobno stanovanje, 1/6, Stantetova, zgrajeno 1982, 65.000,00 evr
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
Poišči 10 razlik
Nagrado: majico Radia Velenje prejme MAJA ARBEITER, Jenkova cesta 23, 3320 Velenje. Majico prevzame z osebno izkaznico na uredništvu Našega časa.

Pravi naslov za uspešno reklamn!
Nagrajenci nagradne križanke Mestne občine Velenje, objavljene v tedniku Naš čas, 9. januarja 2014, so:
•	Marija Kolar, Rifnik 13, 3230 Šentjur
•	Marta Turinek, Gregorčičeva 28, 3320 Velenje
•	Marjana Kramer, Dušana Kvedra 9, 3320 Velenje
Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti.
Nagrajenci križanke Mobtel, objavljene v tedniku Naš čas dne 16. januarja 2014, so:
•	Irena Švajgelj, Efenkova 42, 3320 Velenje (mobilni telefon);
•	Zdenka Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje (avtopolnilec);
•	Lijana Lamot, Konovska 50, 3320 Velenje (torbica za GSM).
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: MOBTEL VELENJKA
jZDRAVSTVENi
| DOM IVELENJEl
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
gEK5RNAVELiNJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
gOBOZDRAVNIKg
1. in 2. 2. - Majda Budna, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
VETERINÄRS		'A«
	TAJA« Šfl	STANJ,
Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
POROKE
Emanuel Gaši, Šoštanj, Koroška cesta 24 in Luljete Shenaj, Grudere, Shkoder, Albanija.
SMRTuIIRIHII
Drago Sevčnikar, roj. 1973, Šoštanj, Zavodnje 54; Štefanija Brlek, roj.
1924, Celje, Valvasorjev ulica 54; Franc Purič, roj. 1925, Kranj, Ulica Draga Brezarja 17; Pavla Marija Kova-čič, roj. 1929, Mozirje, Na trgu 48; Milan Ružič, roj. 1944, Celje, Miklošičeva ulica 5; Marija Košir, roj. 1934, Velenje, Cesta X/42; Vlasta Alenka Bugarski, roj. 1938, Celje, Čopova ulica 3.
V	spomin Zofki Gorogranc
V	sredo, 15. januarja, smo se na pokopališču Podkraj pri Velenju poslovili od drage prijateljice in pevovodje gospe Zofke Gorogranc. Petje, ki ga je ljubila vse življenje, jo je pospremilo tudi na poslednjem slovesu.
Zofka je bila rojena 10. maja 1925 kot osma od enajstih otrok v družini Tajnšek. To je bila velika pevska in igralska družina. Vsi od staršev do otrok so prepevali v raznih zborih, večina njih je sodelovala na odrskih deskah v Velenju. Tudi Zofka je imela ta talent, saj je že kot 10-letna deklica igrala in pela v glavni vlogi kuharčka v opereti »Princeska in kuharček«. Ljubezen do glasbe sta z možem Tonetom gojila tudi v svoji družini. Kljub skrbi za 4-člansko družino je vedno sodelovala v različnih pevskih zborih, tako tudi v MPZ Gorenje in moškem kvintetu v Stari vasi.
Takratni predsednik krajevne skupnosti Stara vas Marjan Lipovšek je že nekaj časa čakal osebo, ki bi poiskala nekaj pevk za petje ob različnih priložnostih v Stari vasi. To je našel v Zofki Gorogranc. Zofka je odšla od vrat do vrat in našla 11 pevk, ki so bile pripravljene stopiti v pevski zbor. Tako je bila ustanovljena pevska skupina Pevke Stare vasi. Zofka se je tega izziva lotila z vso vnemo. Poiskala je pesmi iz slovenske pevske zakladnice, uskladila glasove in začele smo. Za into-nacijo in spremljavo je uporabila svojo kitaro. Vodila je zbor in usklajevala glasove kot pevovodja. Ker je krajevna skupnost zagotovila prostor za tedenske vaje, so bili kmalu doseženi zadovoljivi rezultati in tako je zborček prvič nastopil junija 1995 na krajevnem praznovanju. Za tem so se začeli nizati uspehi. Zofka je s svojim posluhom in skrbjo za lepo izgovorjeno besedo dosegla, da smo v kratkem imele kar pet samostojnih koncertov z naslovom Pozdrav pomladi, ponosne smo bile na udeležbo na Radiu Slovenija v oddaji Jaz pa nekaj znam, kot tudi v oddaji Iz domačih krajev. Predstavile smo se na TV Celje v oddaji Pod lipo domačo, na VTV Velenje v Glasbenem labirintu in v oddaji Jesen življenja. VTV Velenje nam je omogočila snemanje avdio in video kasete, ki sta bili predvajani na različnih regionalnih programih. Zborček je veliko doživel ob nastopih pri Društvu upokojencev Velenje, na prireditvah Petje na vasi in srečanjih upokojenskih pevskih zborov. Doživeto je bilo tudi petje v cerkvi v Olimju, z upokojenci na Rogli ter ob obisku na Goričkem. Med poslušalci je bilo naše petje nagrajeno s prijaznimi odzivi in ponovnimi povabili na nastope.
V	teh letih smo imele preko 50 nastopov z več kot 80 pesmimi. Izvajale smo domoljubne, ljubezenske in šegave pesmi. Največjih je prispevala Zofka, nekaj pa jih je napisala in uglasbila naša sopevka Marica Djordjevič.
Petje nam je bilo balzam za dušo, pele smo iz srca, iz ljubezni do domovine, do vsega lepega in tudi iz želje, da bi se ohranjale naše lepe slovenske ljudske pesmi - nam v ponos in veselje, našim potomcem pa kot bogato narodnostno izročilo.
V	pesem je Zofka vnesla svojo vedrino in prisrčnost. Njen plemeniti značaj je izražal pozitiven pogled na življenje. Utihnila je njena pesem, lep spomin nanjo pa bo v nas ostal za vedno.
Pevke Stare vasi iz Velenja

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 24
Cepljenje je obvezno
Predsednica Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu: »Ob dovolj visoki precepljenosti onemogočimo širjenje povzročitelja bolezni in zaščitimo posameznike, ki zaradi svoje osnovne bolezni ne smejo biti cepljeni.«
Obvezno je cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, hemofilusu influence b, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B, za dijake in študente, ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni možnosti okužbe, pa tudi proti klopnemu meningoencefalitisu in steklini.
Milena Krstič - Planinc
V zadnjem času se v Sloveniji pojavljajo številne polemike v zvezi s cepljenji in tudi sistematičnimi pregledi otrok. Medtem ko sistematični preventivni pregledi otrok in mladostnikov niso obvezni - gre za pravico, pa je cepljenje obvezno. Starši obveznega cepljenja ne morejo zavrniti. Če kdo meni, da pri otroku obstaja medicinska kontraindikacija za opustitev cepljenja, pa ima pravico poslati predlog za opustitev cepljenja na komisijo na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije.
Mi smo »izkoristili« bližino predsednice Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu in pediatrinjo v velenjskem Zdravstvenem domu Margareto Seher - Zupančič, dr. med., da ji postavimo v zvezi s tem dvojim nekaj vprašanj. Najprej razčistimo - so sistematični preventivni pregledi otrok in mladostnikov v Sloveniji obvezni? »Niso obvezni. Gre za pravico otrok in mladostnikov. Namen teh pregledov je spremljanje telesnega in psihosocialnega razvoja otrok, odkrivanje morebitnih zgodnjih znakov odklona v razvoju v času, ko lahko z ustreznimi ukrepi izboljšamo otrokov razvoj in vsaj zmanjšamo, če že ne moremo v celoti odpraviti tveganja za nastanek različnih zdravstvenih težav v poznejših življenjskih obdobjih. Sestavni del teh pregledov so zdra-
vstvenovzgojne vsebine, svetovanje staršem in v šolskem obdobju tudi otrokom o ukrepih za spodbujanje telesnega in duševnega razvoja, krepitev zdravja, preprečevanje nezgod in nezdravih življenjskih navad.« Če denimo starši dojenčka ne pripeljejo na sistematski pregled, kaj sledi?
»Ponovno jih povabimo, da pridejo. Če se vabilu ne odzovejo, zlasti v obdobju dojenčka, vključimo patro-nažno službo, da ne bi spregledali ogroženosti otroka. Spomnimo se samo novomeškega primera, ki je odmeval tudi v medijih.« Menda naj bi bili v Sloveniji primeri, ko so staršem, ki otroka niso pripeljali na sistematski pregled, grozili s prijavo na center za socialno delo zaradi zanemarjanja. »Ni mi znano, da bi bila to v Sloveniji praksa. Je pa res, da starši, ki z otrokom ne hodijo na redne preventivne preglede, tvegajo, da bo pri otroku spregledana morebitna razvojna motnja ali bolezen v zgodnjem obdobju, ko je pravočasno ukrepanje še kako pomembno, in v bistvu kršijo otrokovo pravico do ustrezne obravnave. Center za socialno delo pa smo dolžni obvestiti, če ob svojem delu ugotovimo, da gre dejansko za zanemarjanje ali trpinčenje oziroma zlorabo otroka.«
Cepljenje. Kot je znano, ima Slovenija, kar zadeva cepljenje otrok proti nalezljivim boleznim, enega najteme-ljitejših sistemov v Evropi. Za katere
bolezni je pri nas cepljenje obvezno?
»Obvezno je cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, hemofilusu influence b, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B, za dijake in
tov, ki se lahko končajo s smrtjo ali trajnimi posledicami - ošpice mumps, ali pa so zelo nevarne za posamezne skupine prebivalcev, recimo oslovski kašelj za dojenčke, rdečke za nosečnice. Povzročijo lahko okvaro ploda ali splav, splav lahko povzroči tudi mumps.« Bolj nazorno o boleznih, ki so nevarne za posamezne skupine prebivalcev?
Margareta Seher - Zupančič, dr. med.: »Tveganje, da bo prišlo do stranskega učinka po cepljenju, je zanemarljivo v primerjavi s tveganjem ob prebolevanju bolezni.«
študente, ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni možnosti okužbe, pa tudi proti klopnemu meningoence-falitisu in steklini.« Kateri so tisti ključni, najpomembnejši razlogi, da je tako?
»V bistvu bi lahko za vsako bolezen navedla specifične razloge, vendar na kratko. Gre bodisi za bolezni s hudim potekom in visoko smrtnostjo - davica, tetanus, otroška paraliza, meningitis, povzročen s hemofilusom influence b, ali pa za bolezni, ki so sicer običajno blage, lahko pa pride do nevarnih zaple-
»Zaradi oslovskega kašlja lahko dojenček umre ali pa ima trajne okvare možganov. Ob okužbi z rdečkami v nosečnosti obstaja 80-odstotna verjetnost, da se bo rodil otrok s težkimi okvarami srca, osrednjega živčevja, duševno prizadet, slep in gluh. Zaplet mumpsa je lahko vnetje možganskih ovojnic in možganov (meningoencefali-tis), vnetje testisov in jajčnikov, pri nosečnici splav. Ošpice so izjemno nalezljiva bolezen, ki lahko povzročijo vnetje možganov (encefalitis), po več letih od okužbe pa degenera-
tivno vnetje možganov (subakutni sklerozantni panencefalitis), ki se brez izjeme v nekaj letih konča s smrtjo.«
Večina teh bolezni poteka v epidemijah.
»Pa ne le v nerazvitem svetu. Spomnimo se epidemije otroške paralize na Nizozemskem pred nekaj leti, izbruhov ošpic v zahodni Evropi, ki jih še niso uspeli omejiti. Za mnoge od teh bolezni ni zdravil, vse pa lahko učinkovito preprečimo s cepljenjem. Ob dovolj visoki pre-cepljenosti prebivalstva onemogočimo širjenje povzročitelja bolezni in zaščitimo tudi tiste posameznike, ki zaradi svoje osnovne bolezni ne smejo biti cepljeni. Taki so denimo onkološki bolniki, osebe s težkimi sistemskimi boleznimi, s težkimi prirojenimi okvarami imunskega sistema ..., ali pa še niso dovolj stari, da bi jih lahko zaščitili s cepljenjem.« Med nasprotniki obveznega cepljenja se kot najpogostejši argument navajajo nezaželeni stranski učinki, govori se o nevarnostih cepljenj ... Kaj pravite na to? »Nobeno zdravilo ni brez stranskih učinkov. Tudi po cepljenju lahko pride do njih. Praviloma so blagi in hitro minejo. Vsekakor pa je tveganje, da bo prišlo do stranskega učinka po cepljenju zanemarljivo v primerjavi s tveganjem ob prebo-levanju bolezni.
Veliko se lahko naučimo iz zadnje epidemije ošpic v Sloveniji leta 1994 in 1995, ko smo ob približno 500 obolelih beležili smrtne žrtve. Če se prav spomnim, jih je bilo skupaj z deklico, ki je po nekaj letih umrla zaradi sklerozantnega panencefalitisa, pet. Proti ošpicam cepimo od leta 1968. V 45 letih je
bilo cepljenih več kot milijon otrok in nihče ni zaradi cepljenja ali posledic cepljenja umrl.« Kaj pa nezaželeni pojavi po cepljenju, jih prijavite? »Absolutno, tudi če nismo prepričani, da so dejansko posledica cepljenja. Naj navedem primer iz svoje ambulante. Starši, ki so naročili otroka na cepljenje, so zamudili. Otrok ni bil cepljen, na poti domov je dobil prvič vročinske krče. Če bi bil cepljen, bi bili starši prepričani, da je dobil napad zaradi cepljenja in tudi sama bi dogodek prijavila kot neželeni učinek po cepljenju.«
Kaj menite o argumentih, ki jih navajajo tisti, ki so proti cepljenju? »Nasprotniki cepljenja se zavedajo, da so njihovi otroci zaradi visoke precepljenosti populacije, ki nam jo marsikje v Evropi zavidajo, zaenkrat varni. To pa se lahko ob potovalnih navadah prebivalcev kaj hitro spremeni.
Mnogi argumenti nasprotnikov cepljenja so bili z večletnimi obsežnimi študijami ovrženi, med drugim tudi domnevna povezava med cepljenjem proti ošpicam in avtizmom.
O argumentu nasprotnikov, da nasprotujejo cepljenju zaradi nevarnosti cepljenja, pa toliko: ko njihov otrok želi nadaljevati šolanje v ZDA ali se tam udeležiti počitniškega tabora, pozabijo na nevarnosti in jih lepo cepijo proti vsem boleznim, ki jih zahtevajo tamkajšnje oblasti za izdajo dovoljenja za šolanje oziroma bivanje. V ZDA namreč necepljeni otroci ne smejo obiskovati javnih vrtcev in javnih šol, ne smejo se vpisati na javne univerze in se udeleževati počitniških taborov.«
Golte, 26. januarja: Golte so zaradi vremensko neugodnih razmer v letošnji zimi doživele kar precejšen izpad zaslužka, a se delavci do zadnjega niso dali. Trudili so se po najboljših močeh, da privabijo goste, čeprav le na krpe snega. Za to pa je bilo treba popestriti dodatno ponudbo. Na Golteh se tako ves čas kaj dogaja; od kulinaričnih do športnih dogodkov, od raznih tekmovanj do različnih druženj. Pretekli teden je le začelo snežiti in z vsemi razpoložljivimi tehničnimi zmogljivostmi so se lotili dela, da pričarajo zimsko vzdušje in dobre razmere za smuko. Do nedelje, ko je svetovni
dan snega, so že zasnežili dobršen del prog. Svetovni dan snega so zaznamovali s smučarskim izzivom z našim nekoč vrhunskim smučaijem Bernardom Vajdičem, ki je svojo aktivno smučarsko pot zaključil ravno na Golteh preteklo leto, na zaključku pokala vzhodne regije. V goste so povabili tudi dve naši nekoč odlični smučarki Špelo Pretnar in Urško Hrovat. V smučarskem izzivu je Bernard imel kar močno konkurenco, po rezultatih sodeč gredo namreč tudi najmlajši odlično po njegovih stopničkah. Na prireditvi je smučarska šola Beli zajec poskrbela za demonstracijo smučarskih prvin, za eno
uro pa je bilo možno brezplačno najeti tudi učitelja smučanja ali deskanja na snegu. Lahko ste si tudi izposodili smuči ali preizkusili smuči znamke Volkl, potekala je animacija za otroke in zabava za majhne in velike.
Ernest Kovač, direktor zimsko-letnega turističnega centra Golte: »Vreme je bilo za našo dejavnost tokrat podobno kmetijski katastrofi, kot pravijo. Sicer nam je uspelo nekako zdr-
žati. Trudili smo se kljub velikim nalivom dežja, da nismo prekinili obratovanja. Sedaj so vsaj pogoji ustrezni, da lahko delamo sneg, in upamo, da bo naslednje dni bolje. Danes je z nami tudi DJ Mrky, na teraso smo postavili šotor, tako da se dogaja tudi za tiste, ki niso samo športniki, ki ne pridejo k nam samo aktivno preživljat svoj prosti čas. Tisti party friki pa bodo tudi od tega nekaj imeli.«
Bernard Vajdič, nekdanji vrhunski alpski smučar: »Golte, bom rekel, so moje domače smučišče, saj sem se praktično tukaj rodil, tako da jih vedno z veseljem obiščem. To pa še toliko bolj, ker se je v zadnjem času tu veliko stvari spremenilo na bolje. Jaz bi rad smučanje priporočil vsem, ki se mogoče odločajo za šport - v njem sem namreč preživel ogromno prijetnih dni, da to storijo čim prej.«
Igor Sajovic, Mozirje: »Sem reden obiskovalec Golt, pridem, če se le da in so razmere prave. Zadnja leta se tu zelo trudijo, žal pa imajo težave z višjimi silami, na kar pa ne morejo vplivati. Kljub temu pa je vedno maksimalno urejeno. Sem bil ravnokar v Franciji in iz prve roke lahko povem, da imajo slabše urejene proge, kot so tu.
Vem, da je danes dan snega, hvala bogu, da je tudi padel.«
Urška Hrovat, nekdanja vrhunska alpska smučarka: »Danes se na Golteh počutim super, če ne drugega, ko pogledaš proti smučišču, vidiš, da je res dovolj snega, da je smučišče kvalitetno pripravljeno in da lahko uživamo na njem. Proge na Golteh so res dobro pripravljene. Škoda, da je bila prej zima pretopla in skoraj brez snega, sedaj pa ga vsaj lahko delajo, tako da mislim, da bo sezona še dolga. Kot otrok sem bila pogosto na Golteh, sedaj pa že nekaj časa ne in moram reči, da mi je zelo všeč. Upam, da bom še kdaj prišla.«
Anita Berginc, Celje: »Na Golte pridem večkrat, letos pa sem prvič. Proge še niso optimalno urejene, predvidevam pa, da še bodo. Čakalnih vrst pri sedežnicah ni, sem zadovoljna, k temu pa pomaga tudi vreme, saj je posijalo sonce.« Zdenka Majcen, Buzet, Istra: » Na Golteh je super, proge so odlične, le vse žal še niso odprte. Upam, da bo še kakšna. Sama nisem vrhunski smučar, rada imam umirjeno, sproščeno smučanje, tako da je vseeno dobro. Sem pa prvič na Golteh, a zagotovo se še vrnem.«
■ Irena Budna
m
r h