L letni tečaj, število: 25.
1914. junij 21.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHAJA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več
vkűp bodi..........2 K,
če samo edne ...... 3 K.
Za amerikance, če jih več
vküp bodi..............4 K 20 f,
če samo edne . . . . 5 K 40 f.
Cena vsakoga falata domá je 4 filere; v Ameriki 10 filerov.
Dobijo se
v čerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoš! v pokoji. Gserfőld, Zalamegje.
Na té naslov se naj pošilajo • naroč nina, glási i dari za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
Nedela po risáláh tretja, ali nedela Srca Jezušovoga.
,,Fden vitézov je z sulikov njegovo rebro odpro. “ (Jan. XIX. 34.)
Židovska hüdobija je to zapove-dala. Čerávno so čüli mirajočega Jesuša reči »Oča, v tvoje roke zročim svojo düšo“ (Luk. XXIII. 46.) ne so njemi vervali; mrtvoga ga ščejo viditi, zato njemi iščejo z sulikov srcé.
Srce njemi iščejo, to ščejo vrdjati. če ešče bije. Oj nesrečen narod, kaj hüdobiješ ? Neščeš, da bi to Srcé bilo za tébe ? Neščeš, da bi te tvojega Boga srcé lübilo ? Predreti je posili hrepe-neš ? Te pa včini! Porini záto ti voják poganski na želo pokvarjenoga lüdstva svojo spico v Srcé Sina Božega ino glédaj i strmi ti grešna vnožina —: to Srcé je že mrlo, je že počilo zaté — voda i krv ide ž njega v znamenje, da telovnoga živlenja več ne v Jezuši.
Hüdobija je presmeknola to Srcé i ono jo je na dobroto obrnolo. Rana na-rejena se je v vrata spremenila, skoz šterih je pot ne inam, kak v nebo. Da v Jezušovo Srcé i v nebo priti, edno pomeni. On sam je pravo »Nišče ne pride k oči, če ne pomeni * (Jan. XIV. 6.)
Hodimo k tem vratom, i prle, kak skoz njih v Bože Srce stopimo, glejmo, kaj má ono na sebi? Glédajmo križ, glédajmo rano, glédajmo trnjav venec, šteroga nosi i plamen, z šterim je ob-dano. Blaženoj Margeti se je v toj podelo! prikazalo to Srcé. Vse to glédaj-mo, dnes pa posebno križ toga Srca z tem namenom, naj si ga mi tüdi za-sadimo v svoje srcé po mirovnom trplenji.
Križarski vojaki, ki so se v 11— 12 stoletji v Palestini proti türkom vojsküvali, naj sveto zemlo, kde je naš mili odküpiteo živo, nazáj správijo pod krščansko oblást, so iz svéte zemle za
spomin takša gledala domo prinešli, na šterih je na ednom kráji glažovina bila za se pogledanie, na drügom pa podoba razpétoga Jezuša O križ. To je pomenilo: človek ki si se v gledali vido, kakši da si, obrni gledalo i se na drügom kráji tüdi pogledni. Gledaj križ! Jeli te križ dobro predstávla i kaže ? Si spodoben k Jezuši, ki na njem visi ? Sovražiš greh, kak on, ki je mro za njega ? Lübiš svojo düšo i želeš jo z tistim hrepenenjom rešiti, kak on, ki je svoje živlenje dao za njo!
Križ je gledalo, v štero se vsaki more rad glédati. "*Na Jezušovom Srci tüdi to pomeni križ. Ali ti me morebit pitaš: pa má pravice Jezuš po gorista-nenji, kda že več ne more trpeti na vrh svojega Srca križ poslaviti i tak se prikazati ? Má ne samo zato, ka je to Srcé na križi za nas presmekjeno, nego posebno zato, ka je ono v celom živlenji križ nosilo za nas i se žali ešče zmérom v oltarskom svestvi.
Križ je neso Jezuš v celom svojem živlenji, ležáva njemi je bila vsak-denéšnja hrana, trplenje je od njega nikdár ne odstopilo, Srce njegovo je brez nadlog nikdár ne biIo, zato je ob-držani križ nanjem. Vsikdar je v siro-maštvi bio, ve poznamo njegove reči ,Lesice majo lüknje i ptice nebeske gnezda a Sin človeči si pa ne ve kam glavé nagnoti. (Luk. IX. 58.) Vsikdár je bio na špoti. V oči njemi vržejo „Pa more kaj dobroga iz Nazareta priti? (Jan. I. 46.) Na smrt ga iščejo že v detinstvi, v najlepšoj moškoj dobi ga vlovijo, ranijo, z križom obložijo ; na njem morijo. Kak pretreslive i v srce segajoče so prorokove reči od nje-govoga trplenja »Ja z sem pa črv i ne človek, zasramovánje lüdij i zavrženec lüdstva, vsi ki me vidijo, me zas-mehávajo. “ (Ps. XXI. 7, 8.) Pa, kda človek trpi, kaj čüti v njem bol ? Ne
srcé njegovo lehko ? Ne pravimo more-bit mi, kda nas nesreče doségnejo, nevole terejo »malo se mi srcé ne razpoči ?“ V celom živlenji, v 33 let-nom vednom trplenji kaj je moglo zato Jezušovo Srcé prestáti ? Kak vredno nosi zato križ nasebi! Pa če si k tomi ešče to premislimo, da to Srcé v ol-társkom Svestvi milijoni žalijo, milijoni za vržejo, da milijoni majo raj svet minlivi i njegove pogübonosne naslad-nosti, kak pa Boga svojega Srcé — te z -kuznatnimi očmi moremo spoznati, da drügo, kak križ niti ne príprávi na to'Srćé, da téliko, kak to, je niedna srce ne préstalo.
Pošepetnem ti pa düšica, da je té križ lübezen do tébe na Srce Jezušovo tá posadila. Iz lübézni do tébe je trpo teliko Jezuš, lübézen do tébe ga je na križ dala i lübézen do tébe je na njem njegovo rebra odprta i tebi njegovo Srce darüvala. Križ Jezužovoga Srca kaže njegovo lübézen do tébe — križ tvojega srca, düšica, pa bo kazao tvojo do Njega. Trpi zato mirovno. Kajštéč te doségne, mirna ostani, ne mrmraj-nego pravi: Jezušovo Srcé, z [lübézni do tébe to zatrpim, naj bo tvoja svéta vola. Takši guč v trplenji bole šümi, kak vse zburkano morje Sveta i te z vekšov silov i močjov vleče v prista-nišče Božega Srca, kak valovje srdi-toga morja meče sem-tam i k bregi ladjice.
Krščanski navuk.
Kakši greh so nesrámni guči? — Smrten. — Što bo račun davao od tistih grehov, štere drügi včinijo po mojem nesramnom guči? Jaz sám. Da pa tem ni konca-ni kraja! Nikaj ne dene, račun bom jaz davao, od vsake nečiste misli, žele, činenja, guča, pač od vsega, kaj so se drügi po mojem
2.
NOVINE
1914. junij 21.
guči navčili i zagrešili, čeravno na miljone pridejo grehi.
Komi je spodoben, ki po nesrám-nih gučah drüge páči? Spodoben je k psovi, ki pomaga zverino lovci loviti, zato ka on pomaga vrági düše loviti.
Kaj je Jezuš pravo od takših spač-livcov ? „Jaj“-njim je kričao, — kaj po-güblenje pomeni-i da bi bolše bilo se njim v morje potopiti, kak samo je-dino edenkrát edno nesrámno reč povedali i tak koga spáčiti.
Kda dobijo spačlivci tak smilenje Bože i kda se njim grehi odpüstijo ? Samo tak, če spáko ali pohüjšanje po-pravijo. Kak se pa more spaka popra-viti ? More spačlivec tiste nazaj spravili na dobro pol, štere je zapelao. More zato za njé dosta moliti, njé pro-siti, naj ne delajo, kak je on včio, njim dober zgléd kázati, njé kárati.
Dom i svet.
Draga bo pravda. Od novoga leta mao dragša bo pravda. To teliko po-meni, da več i dragši štempelni se bodo mogli küpüvati. Podigne se pa dragoča za 50% odstotkov. To je, pétdesétkrat bo dragše pravdanje, kak dozdaj. Če je zato že pri zdajšnih razmeráh vno-gim hiša i celo imanje tüjincom prišlo v roke, kaj bo ešče odsehmal? Država
si štiri milijone dohodka računa iz pravd že včasi prvo leto. To pa píáčajo, ki se pravdájo. Da se Slovenci radi prav-dájo, je nájlepši dokáz veliko število odvetnikov fiškálišov krščanski i nekr-ščanskih, ki vsi pošteno živejo v Soboti, v Lendavi i Monoštri. Do 20 fiš-kališov slüži krüh v našoj slovenskoj krajini. Polovica teih bi mogla zadosta biti potrebi naših slovencov. Ali istin-ski je pvedgovor domači: „Slovenec te čeden gráta, kda ga že zagrli právda." Ne pravdajmo se brez istinske potrebe.
Državne bodo oblásti županijske. To teliko pomeni, da držáva, to je „állam“ bo imenüvao podžupána (alis-pán), nadsodnika, ali okrájnoga glavára (főszolgabiró) i drüge županijske (vár-njegyőske) čestnike. Pri sodniji bo dana tüdi nikša pravica maternoj reči razló-žiti, kaj je vogrski odločeno. Naten-koma že prinesejo naše novine to reč razloženo, kda se pravda potrdi, štero je zdaj predložo pred državni zbor Sán-dor Jánoš minister.
Novo cérkev bodo povali v Pešti benediktinci z gimnazijov vréd. Nešteri prostozidarje so močno protibrsali, da ne bi redovnikom dálo peštinsko mesto dovoljenja—ali krščanska i drüga rá-zurana stranka ste zmagale. Jezeri dobijo zdaj vkrátom páli cerkev z.božov slüžbov i düševnira- -pastirstvom vréd.
Viljem nemški casar je pohodo v Konopisti na Češkom Franc Ferdinanda, našega prestolonaslednika (ki bo naš kral), kde se je nájbole čüto. Glasovi-ten je park v Konopisti, teliko rož i tak lepi ščipkov, kak tü, je malokde najti. Casar se jih je komaj nagledao.
Francozka Vlada se nikak ne more zbrati. Prle je bio predsednik minis-terski Viviani — a ne se mogo držati. Za njim je prišoJRibot, ki je pa samo je-dino ednok bio na držávnom zbori — pa se mogo ognoli, da radikalci, to je protikrščanska stranka nema vüpanja do njega.
Suffragette so v Londoni v West-minister imenüvanoj opatijskoj cerkvi bombo nalekle, štera se je razpocila, ali vékšega kvára je záto ne naprávila. Vužigajo podirajo, se bijejo té ženske pa samo zato, da bi rade méle vse slüžbe, kak moški. Je ne to norija? Kda je v vozo vržejo, tam ne jejo, da je posili krmiti morejo. Pa če maticér-kev post zapove — so tüdi tak verne? Gotovo ne. Keliko vse ne premore gizda človeča! Med temi ženskami je že edna „farar“ — ca. Oprávla fararsko slüžbo med evangeličanci. Tá je spodbüdjávala ove, kda so se z redári bile, naj se ne püstijo. Dén za dnevom se jih jezero na jezero vküp správi i zahteva pra-vico za ženske. Podpirajo pa té suffra-
Na kresno noč.*) či inda nej, na kresno noč se mi pa zato li vseli ožive v spomini eden čüden 'dogodek z mojih mladih let.
Bilo je to v tistom časi, gda sam z svojimi tivariši, ki smo zdaj vsi daleč po sveti raztepeni, krave gono na pašo.
Kak pasterje smo na paši delali dosta norij pa si z njimi kratili čas. Pripovedavali smo si pa tüdi radi lepe naše narodne ptipo-vedke. .	.
Ob, kelko lepih pripovedk smo te mi znali! Od mačehe, od zelene oštarije, od praprovoga zrna, od kaejega cmera, od divjih deklin, od mladoga kraliča, pa ešče bogzna kelko drügih.
V ednoj toj pripovedki se je pripoveda-valo od praprovoga zrna. ¾To praprovo zrno ka bi prej mele takšo lastnost, ka .či si je što na sveto noč v vüho dene, pa ide ž njim v štalo, te čüje, ka si živina guči. Dobro pa more paziti, ka ga živina ne vzeme v pamet, zato ka ga ovaöi vmori.
Tak se pripovedavle od ednoga hlapca; ka si na sveto noč djao v vüho praprovo zrno, pa je te šo poslüšat, ka bi si živina gučala. Čüo je dva vola, ka sta si pogovarjala ka de se ž njima godilo v prišestnom leti. Eden je pravo, ka ga pospodar oda, da de dosta mogeo trpeti tam, kam pride. Te drügih je pa nemilo pravo, ka je to leto njemi zadnje, zato ka ne de dugo, ka pogine. Hlapec si je, to dobro zapomlo, pa se je resan vse tak zgodilo, kak sta si vola gučala.
*) 1vánska noč. Šege v toj pripovedki popi-sane se nahájajo samo na Dolenskom. Goričanci i Ravenci jih nemajo.
Od ednoga drügoga dečka se pa pripove-davle, ka si je tüdi praprovo zrno djao v vü-ho na sveto noč,pa se je te v senjek Spravo ka bi tam poslüšao, ka de si živina poguča-vala. Toga dečka je pa prej živina opazila, zato je vezalje vse strgala pa na dečka vdarila, pa ga je vmorila.
Ta pripovedka je nas pastire jako zani-mala. Tüdi mi bi radi šli na sveto noč poslü-šat, ka bi si živina gučala. Samo kak? Gde dobimo mi praprovo zrno? Pripovest najmre tak pravi, ka prapor cvete na kresno noč ob polnoči, pa se te tüdi dozori pa ščrči. Pa nadale, ka je prej največkrat sam peklenšček nazoči, gda prapor cvete pa se zori.
To nas je malo strašilo, samo ka smo ■si mi zato li začnoli pogučavati, ka mo šli na kresno noč, pa mo čakali, gda de praprok cveo pa se zoro, ka si spravimo konči edno tákše praprokovo zrno, či več ne bi mogli.
Kresna noč se je pa ravno približavala. Šli smo zato eden den prle v log, šteri je nej daleč od naše vesnice, pa smo tam spog-lednoli, gde se nahaja prapor ka bi ga te šli vnoči stražit.
Nej nam ga je trbelo dugo iskati. Najšli smo poleg ednoga debeloga pa votloga hrasta celi grm prapora. To mesto smo si dobro zapomlili pa dogučali, ka mo tü stražili pa čakali, či de trbelo, celo noč.
Kresna noč je priš!a. Na konci vesi je mladina naložila lepi velki kres. Okoli njega so se zebrali stari pa mladi. Edni so skakali prek ognja, ka bi bole zdravi bili, drügi so pa palili v ognji kresne rože, pa ž njimi eden ovoga tukli, tüdi zato, ka bi se njim zdravje
bole vtrdilo. Medtem so pa sdevali, zmes-zmes jufkali, z ,ednov rečjov, bilo je takše veselje kak malogda v leti.
Jaz pa mojiva dva tivariša, ki smo na-menili iti po praprovo zrno, smo tüdi bili pri kresi. Samo ka smo se mi nej veselili, kak ovi drügi. Obdajao nas je vse tri strah, pa si samo to premišlavali, kak mo praprovo zrno stražili.
Koli pol edenajsete vőre je kres mino. Vsi ovi so že razišli, samo mi trije smo ostali. Pomali je zavladao mir po celoj vesi, mi smo pa poéasi stopali prti logi. 1
Noč je bila lepa, svetla. Mesec je plavao visiko na nebi pa nam je sveto z svojov bledov svetlobov, ka smo lejko prišli do votloga hrasta, gde je raseo praprok. Tam smo si seli na tla, pa smo čakali to dvanajseto vöro, gda de cveo praprok.
Pripovest,pravi, ka si nišče nesmi reči zgučati, gda čaka, ka bi cveo praprok. Zato smo pa mi tüdi sedeli tam tak tiho pa mimo, kak či nas nane ne bi bilo. Samo gledali smo jako na praprok, pa čakali, či bi se resan hapo cvesti.
Pokeč je sveto mesec, pa je bilo vse tiho, smo mi verno stražili. To je pa trpelo samo male polvöre. Zatem nam je oblak zakrio mesec, pa je poslala tmica. V tmici se je pa pokazalo naednok nenavadno dosta kresnic Ivánskih, ali svetlih müh, pravijo se tüdi žtižavke. Bilo jih je skoro telko, kak či bi roj püsto. Nej daleč od nas je najmre tekeo potok, v takšem mesti se pa kresnice rade držijo.	Dolinec.
(Dale pride.)
1914. iunij 21.
NOVINE
3.
gette bogate, plemenite angležkinje, proti šterin nameravajo zdaj ostro právdo sklenoti.
Žélesniški delavci strajkajo na Taljanskom. Vlada je mogla vojsko v večih mestah proti njim poslati. Več jih je ranjenih i tüdi k smrti strelje-nih. Najhüje se godi v pokrajini Bo-magna.
Albanija Viljem králi se bole go-di. Velesile vsake 'pošle njemi na ob-rambo edno vojno ladjo v Durazzo. Verni albanci se zdaj zdnižüjejo i šče-jo puntare napasti, med šterimi tüdi ne ga zložnosti-
Grki proti türkom. Po balkanskom hoji, v šterom so türki dosta zgübili i njim grki te nájlepše otoke (süha zemla na morji se zové otok) odjemáli, májo türki pik na grke. Z cele moči preganjajo krščenike grčke i je krčijo, ki so ešče pod njihovov oblastjov ostati. Grk to ne more duže gledati. Zato j Odzdaj svoj glas podiguo pri Murskoj vládi, na šteroga če zadostnoga odgovora ne dobi — bo na boj šlo med njima.
Trezna Norvegia,V Norvegiji so právdo sklenili, štera prepove vojakom tak prostim, kak častnikom, vživanje opojnih pijač. Blažena Norvegija.
Vihérje i povodni so vsešérom na Vogrskom. Gromska strela tüdi v večih mestah ogenj naprávila, kak v Dé-vi. Makó mesto je pod vodov.
Najdena je ta práva ,Pragmatica Sanctio," to je tista právda, poleg štere májo na Vogrskom pravico do ‘kralüvanja iz Habsburske rodovine i ženskoga pokolenja kotrige. Dozdaj je samo v prepisi meo to orság, zdaj je to právo najšeo Dr. Ćsekey Štefan profesor.
Ženska kak prvi držávni voznik. Andrássy Emma vučitela Ököritó-jnka. je proti králi pisala, zato jo je sodnija na 14 dnévne drzávni zapor obsodila. Na Vogrskom je ona ta prva tak ob-sojena, zato ne vejo, kam bi jo zaprli. Po sodi je izjávila, da naduže ostáne republikánskoga mišlenje, to je ne zpozna kralá. Zaistino paziti moremo, komi damo do rok svojo dece za včénjé.
Glási.
Firma na Cankovi. 18 Maja ob 8 vüri zjütra so višešnji Pastir, šteroga je šest lepi slavolokov čakalo, prišli na Cankovo. Najpoprej jih je pozdravila svetska oblast i edna 15 Ietna deklička njim je p odala eden
lepi ščipkov šopek. Potem dekličke tro-réč cvetje pred višešnjim pasterom so Jih sprevájale pred cerkev, gde Jih je pozdravila cerkvena oblást. Potem so šli v cerkev krasno okinčano s samimi raštéčimi rožami, gde so sv. mešo meli. Po meši so Ešpereš na velenje milos-tivnoga Püšpeka pohvalili pridne fár-nike. Firma se je vršila okoli cerkvi i zvün dosta farni firmancov so bili tüdi v velkom števili iz sosednoga Štajara. Višešnji Pastir so tüdi v šolo hodili, gde so njim deca lepo katekizem odgo-varjali. Popoldne ob 3 so bile večernice ali litanije, štere so milostiven Püšpek slüžili i po večernicaj so domači gospod, zdaj potrdjeni v plebánoša, g. Kereszturi Vincenc držali lepi govor posebno za mladino. Potom so se od-pelali na Tišino z svojim tajnikom i so se še trikrát skoz po Cankovi pelali blagoslavlajoč z svojim veselim obrazom lüdi, šterih so ceste vsigdar puue bile.
Leopold Vogrinčič.
V ČerenS0VCÍh se je v sredo 17-ga med slovencih dokončala firma, kde je tüdi nájtoplej pozdravilo lüdstvo svojega višešnjega pastira i lepo, veliko cerkev krasno vkinčilo. Kak se je firmanje vršilo, bo v prihodnjoj številki popisano.
V Dobrovniki se je višešnjemi pasteri jáko dopála lepo namalana (uasli-kana) cérkev. 1400 je tü firmanih.
V Dolnjoj Lendavi je 3000 firmanih. Pri sprejemi se je nikša neprilika zgodila tü. Da je deževalo, je državnoga zbora poslanik Fuss Nandor z drügov gospodov vred, ki so namenili višešnjega pastira pozdraviti, v edno krčmo šo brez toga, da bi pazitela postavo na cesto. Püšpekov motor je pa med tem prišeo, i da zvün ništernih lüdih pri slavoloki ni šče ne čakao, se je lepo v mesto odpelao. Samo te ga je poslan-stvo ováralo, kda se je že mimo njih zblisno. Lagoji jeziki pravijo, da je pos-lanstvo z „Követom“ vréd te bežalo za motorom — ali mi to zato ne ver-jemo. Višešnji pastir je sam predgao v Lendavi i ostro pokarao neverno gospodo zdajšnjega časa., Peštinske no-vine so to hitro zvedile i ga grizti začnole. Ali istina ostane istina. Pesmi i molitve med firmanjon so daleč odza-jaj od naših slovensko. Kjer-kjer što malo mukno. V Lendavi je naime vse vogrsko, samo ednok na Ieto májo slovensko predgo na Hotizi. Slovencov je v fari 2000, vogrov pa 8000. Ne čüda, da trijé dühovniki to lüdstvo i te ešče vse šole ne morejo popolnoma oskrblavati. Socialisti i liberalci pa tüdi dosta kvarijo v verskom živlenji. Siro-maki Slovenci so že dostakrát prosili
slovenskoga dühovnika, pri kom bi se kouči lehko spovedali — a da jih je malo, ga ne morejo dobiti. Zadnji'slo-venski dühovnik je bio tam pred više 50 leti pokojni Borovnják Jožef can-kovski plebanoš, častni dekan. Nikak se nam je ne vidilo po madjarskih vesnicah na den firme igra i ples. Kak goske kre vodé, je bila kre krčme mladina i se vrtela v plesi. Na slovensko]' Hotizi je tüdi puna bila krčma, a plesa je ne bilo. Siromakom krčmá-rom bi zato tüdi trbelo nedelni počitek voščiti, da bi se kaj za düše lastne poskrbeli. Dajmo si .zato rajši domo prinesti, če nesmo na poti, pa püstimo krčmara tüdi Bogi slüziti. Hotižanci, vi celo leto ne čüjete v svojoj .farooj cerkvi niedne Slovenske predge, nego se mo-rete po drügih farah okoli stepati, če ščete štero reč božo zgrabiti — Zakaj ne čtete naše lepe novine, štere vam vsako nedelo prinášajo navuk slovenski ? V celom velikom seli komaj dva mala novine: eden siromák pa edna plantava ženska. Povejte, če bi kda sveta dobili slovenskoga kaplana i njega samo tak radi poslüšali, kak te navuk čtete, bi ga vredno bilo tam neháti ? Premišla-vajte si malo nad temi rečmi!
Pri Sv. Bedeneki je višešnji pastir na pozdráv Szeredy Viktora notariuša té reči spregovoro: „Srčno rad sem prišeo gor k Sv. Bedeneki, na tisto mesto, štero je püšpekiji najimenitnej-šega dühovnika dalo: Dr. Ivanóczy Ferenca. On tuti po Božem ravnanji ne more deležen biti naše radosti, ali njegov düh, njegov močen značaj naj zmérom pred našimi očmi plahoče. Njegov düh naj prehodi vernike té mále fare i srca vás vseh". Po pokoj-nom ponovljena cérkev se višešnjemi pastiri tüdi jáko dapála. — Na grob pokojnoga sta ga sprevodila Dr. Rogač Fr. tajnik i domači pleb. Kiss Koloman. — Poročajo nam to tüdi tüodnet, da je dosta drügovernikov bilo tüdi nazoči pri püšpekovoj predgi i pri firmanji i da se njim je pobožnost z navukom jako povidila nateliko, da so pravili: Tri dni bi lačni i žejni to poslüšali. — Pravica pač gene vsakoga.
Bitje, Dnestjeden je v Čerensovcih pri „Kobiji“ Pollák Izidor čerensovski trgovec v šinjek zosmicao Sándor J. pazitela belotinskoga grofa pristave: Gyula. Ranjevca so včasih odpelali k zdravniki v Belotince. Svadila sta se zavolo para dol z potáča, štero je pazitel za drago spoznao.
Konjska vizita je bila 15-ga v Čerensovcih. Niksa boíezen je ne najdena pri njih.
4.
NOVINE
1914. junii Si.
Vihér, sneg, toča, to vse se je prikazalo dnes tjeden v našem kráji. K sreči je toča med dežjom kapala, zato je kvár ne preveliki.
Proščenje na Gornjem Seniki ne bo na Ivanovo, nego v nedelo po go-di, to je 28-ga junija.
Desetletno8vozo je dobo z Krášič Hári Anton, ki je láni dvá žandara vmoro. Drügi je nišče ne obsojeni, ki so ga skrivali.
JunaŠtvo. Vednoj dolinskoj občini so k risálam recáka Mali. Naj bi njim pa nej vujšeo. pét jih ga je Malo. Eden ga je z rasojami doldržao, te drügi z krampom bio nalečeni, da bi ga v bežanji zadržao, ta tretja je k rédi bila, da bi po sosede Šla za pomoč prosit, te štrti je vejačico meo v roki za krv, te péti je pa gut z nožom prek rezao. Z godilo se*je pa, da kda bi te péti récki gutane že prece prere-zao i spregovoro: no zdaj smo ga pa vendar li bujli — je recák na to glavo ešče ednok gorzdigno i pogledno svoje junaške morilce.
Smrt. Pokopali so pred Telovim v Prosečkoj Vési Fujs Janoša, mladoga kmeta: Prša Ivan domáči (sebeštjanski) Tüll Geza g. senički pleb, Ficko Karol gráčki kaplán i Keréc Jožef salezijans-ki klerik z Veržeja. Pokojni je zapüs-to drobno dečico i stara mater za se-bov. Naj počiva v miri, ki je dober krščenik i právi prijátel bio mater-cérkvi.
Dvá vtoplenika je Műra vüvrgla. Ednoga v Koti, drügoga pa v Dokle-žovji. Nepoznániva sta.
Tri dečke so prijali orožniki, ki so šteli v Ameriko odskočiti. Eden je celo zdaj za vojáka vzéti. Pri Radgoni so namenili vujti. Obmejnim stražarom so v roke dáni v Monošter.
Ruski car je pohodo v Konstanza mesti romanskoga krala. Mestni župan ga je v ruskom jeziki pozdravo. Pri spre-jemi so njemi poleg stáre navade na zla-tom tanjeri sol i krüh ponüdili.
Ne delajmo norije z žandarami! Paičič Ivan, poštamešter od őrisent-petra, je potüvao na sobočko — ker-medinskoj železnici. Na železnici je k njémi prišeo žandar, pa ga je pitao, kama potüje. Poštamešter je nato z norije pravo, ka potüje v Ameriko. Žandar ga je zavolo toga prekdao obmej-nim stražnikom (határrendőrség). Tü je poštamešter pravo, ka je meo samo norijo. Obmejno stražarstvo ga je pa zato li obsodilo na 100 koron ali pa na 5 dni voze, zato ka je šteo zape-
lati žandarstvo. Poštamešter je proti toj obsodbi apelerao, samo ka znan-kar več zato li nede meo vole z žandar mi delati norije.
Sprevod v zrakostroji. Rusoski milijonar Samopovski, ki je bio v svojem živlenji veliki protivnik novotarij, pa ki se je napriliko nigdar nej šteo voziti z motorom, je zapüsto v svojoj oporoki (teštamenti) pol miljona tistomi aviatiki, šteri bi njegovo telo v zrako-ladji odneso od domá do graha. Mladi rusoski aviatik Posov je resan resan preneso njegovo mrtvo telo v zrako-ladji na pokopališče. Malo je menkalo, ka je aviatik nej zgübo živlenje pri skopanom grobi, zato ka je zavolo moč-noga vetra jako težko seo na zemlo. Rodbina je mogla plačati Posovi določen svoto (šumo), proti tomi, ka so njemi želeli smrt pri tom nenavadnom sprevodi.
Telovsko procesijo so v Veržeji dnes tjeden jáko sijajno obslüžavali salezijanci. Banda gojencov je igrala po celoj poti, ognjegasitelje so s puš-nami streIili pri vsakom blagoslovi, drügih pa z možári- Vogrskih sloven-cov, posebno sloveuk je brez računa bilo pri pobožnosti.
Dári na malopolansko kapelo. Zver Matjaš 2 K, Smodié Mihal 30 f, Düh Anton 40 f, Zadravec Baláž 40 f, Matjašic Mihal 60 f, Korén Stevan 40 f, Zadravec Ivan 40 f, Zver Peter 20 f, Zver Jeléna 20 f, Skledar Števan 20 f, Horvát Matjaš 20 f, Antolin Mihal 40 f, Zadravec Števan 20 f, Hoz-jan Gejta 20 i, Zadravec Magda 40 f, Horvát Andráš 1 K, Pál Števan 50 f, Tompa Marko 80 f, Vörar 1 K, Zadravec Števan 20 f, Horvát Ana T K, Antolin Matjaš 40 f, Matjašéc Ivan 40 f, Horvát Marko 20 f, Zver Marko 40 f, Antolin Andráš 20 f, Vukán Fe-renc 40 f, Bonéc Mihal 40 f, Pétek Martin 40 f, Markoja Ferenc 40 f, Zadravec Ferenc 40 f, Škalič Peter 1 K, Zver Bára 1 K, Horvát Anton 20 f, Pál Bára 1 K, Pál Jánoš župán 4 K, Zver Iván 5 K.
Z Türnišča: Doma Margejta 1 K, Hozjan Jula 80 f, Tkálec Števana žena 1 K, Čižmažia Bára 1 K, Maroša Ferenc 20 f, Tivadar Ferenc 40 f, Bar-barič Jula 2 K, Zadravec Ferenc 20 f, Tkálec Ivan 1 K, Čéh Ferenc 3 K, Plebánošova Sakačica 1 K, Karika Ferenc 2 K, Horvát Jožef 40 f, Litrop Števan 40 f, Cizmadia Ivan 2 K, Ráš-čan Števan 40 f, Jahan Ignac 60 f, Horvát Ivan 40 f, Tivadar Števan 60 f, Vojkovič Jožef 20 f, Horvát Ivan krč-már 2 K, Horvát Števan 1 K, Horvát
Ivan 1 K, Küčko Ana 40 f, Lütar Ferenc 60 f, N. N. 2 K, Maroša Števan 1 K..
Iz Amerike: Hozjen Jožef z M. Polane 100 K, Horvát Marko z M_ Polane 10 K.
Bog povrni vsem! Gábor Štefan nabiráč.
Pošta
K, A. Sat. Hvala na širjenji. Le bodi stanoviten v tom mišlenje štero si v pesmi lira zo. Pesem je prepis pobožte pesmi „0sreč-ne düša, blagor ti“ . . . „ — zato je ne sprejeti 2 Novin več dobiš, kak si prvso.
Fr. Fr. Krog. Nikaj ne daj na to, če je-ov gizdávi. Nieden gizdávec je ne spameten. Norca se pa čeden človek ogne. Bole moliti, kak „vöošpilati“ koga. To térja krščansko lübézen. Ostro káranje samo te vzememo do rok, kda že drüge pomoči ne. Pa to tüdi samo iz lübéznosti.
I. Mesarlč. Szakovcf. Novine na polleta štirje prošniki dobijo že dnes. Veseli me, da se navuki lüdstvi vidijo. To je znamenje dob-roga düha.
Vsem. Večkrat se prípeti, ka novine ko-mi redno ne pride. Kde se to sgodi, naj se včasi širitel eglási na poUi i právi da rek-lámira Novine i naj pridene, koliko jih tali pa štera številko. Pošta je duzna to delo brezplačno oprariti.
To je tisti stroj
(mašin), z šterim si lehko dosta penez správi ešče tisti kmet, ki samo 2—3 kravi má.
Presvetitve dá
Alfa-Separator R.T.
Budapest, VI., Lomb-utca 11.
Nvomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda kőrforgó gyorssajtóján Szombathelyen.