Poštnina platana v gotovini. ŠTEV. 46. Po*ai»cr.na številka Dir. 1 . LETO «« Iehaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. - Pismenim vprašanjem naj za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu Oglasi po tarilu. e priloži znamka štev. 13.633. Slovenska potrpežljivost. Lepo je, če zna človek potrpeli, če ne rohni takoj, kadar ne gre vse tako, kakor bi človek želel. Toda, kadar postane ta potrpežljivost tako velika, da ni več samo brezbrižnost, temveč naravnost hlapčevstvo, tedaj je taka potrpežljivost zlo, ki ga je treba takoj in brezobzirno zatreti. Slovenska potrpežljivost je postala tako zlo. Kmalu bo tudi leto dni, ko so bile odložene — samo iz strankarskih motivov ljubljanske občinske volitve — in vsa Ljubljana rnplči in vse stranke molče na la rop ljubljanske avtonomne pravice. Ali se stranke ne zavedajo, da je molk sokrivda, da je avtonomija Ljubljane pr-'a pravica ljubljanskega meščana. T h^i^m vse Slovenije je pričela i c>ve jska premogoikopna družba z reakcijo rudarjev. Da je izziv tem večji, ziuzuje se delavcem plače. Zmanjšal se bo vsled tega dohodek slovenskega prebivalstva, povečal pa se bo dohodek tujih delničarjev. Slovenija pa na to molči, kakor da še ne bi bila dovolj obubožana. Še mesec dni in zakonito moč bo imel proračun, ki je bil sprejet v finančnem odboru. Ta proračun ni drugo, ko ena sa»a potrditev, da mora Slovenija več plačevati davkov ko druge pokrajine. s.vliuA> temu Slovenija molči in bo molčala tudi že dalje, ko bo proračun sprejet. V Rimu se sklepa garancijski pakt z Italijo. Nihče ni pri tem paktu tako prizadet ko Slovenija. Pa čeprav je slovenski nared državen narod, se njega ni niti vprašalo za njegovo mnenje. In niti ta minimalna zahteva Slovenije, da se olajša stanje bratom tam preko, ne bo izvršena. V zunanji politiki Jugoslavije nimajo Slovenci besede. In tudi ne v notranji! Ko se je sklepal sporazum med IISS in N11S, se je stalno povdarjalo, da mera priti do sporazuma s Hrvati, ker se proti Hrvatom ne da vla- ati. Proti njim pa se vlada, če se vla- a„/j6® njihovega sodelovanja. "•da naša država ni le kraljevina Hr- \atov in Srbov, temveč je kraljevina tudi ovenet in vendar se vlada brez njih, Uni* prot* njim. Ko ie bila vlada RR in- S ^ Scvt rilo, da je to najbolj 1 da je v tem predpotopnem nasprotju obseženo vse slovensko vprašanje! Nai bo krivica še tako velika, slovenski narod prenaša vsako z neizmerno po-1 Vabljivostjo, ki je že čisto identična s 1 PČevstvom. In to hlapčevstvo se čim ' • ra*'fia. čim bolj napreduje pavperi- z.arija Slovenije, čim večja postaja pro-leterizacna inteligence. In ni upa, da bi to hlapcevstvo odpravili, dokler vse naše stranke ne pričnejo z vzgojo svobodoljubij*. Pomanjkanje svobodoljubja, to je naša dedsčina avsti ijakantstva in tu je kal pogube. Da bi pa to kal začele uničevati naše stranke, ni upanja, ker tudi one nočejo svobodoljubnih in samosvojih Seja radikalnega kluba odložena. & Seja skupščine. Beograd, 27. febr. Za včeraj popoldne odrejena seja radikalnega kluba se ni vršila, temveč je bila odgedena. Za danes popoldne je določena prva pripravljalna seja ožjega odbora glavnega odbora radikalne stranke. Ministra dr. Srskič in Krsta Miletič prispeta danes v Zagreb, kjer bosta, kakor se doznava, skušala pomiriti obe sprti radikalni frakciji. Nato odpotujeta oba ministra v Sarajevo. Prihodnji petek se povrne najbrž minister financ dr. Stcjadinovič v Beograd in takrat bo postala situacija gotovo živahnejša. Razgovori za sklenitev konkordata so edgedeni iz neznanih vzrokov in odloženo je tudi potovanje naše delegacije v Rim, ki je nameravala oditi v nedeljo v Rim. Pod predsedstvom Štefana Radiča bo 28. t. m. seja kluba HSS, ki se bo vršili v istem času ko seja glavnega odbora radikalne stranke. Na tej seji se bo presojalo delovanje poedinih ministrov in se bo predložil načrt za nadaljnje delo vlade. ■ Včeraj je bil ameriški poslanik Dodge pri Pašiču na dolgi konferenci. Tej kon-ferenci pripisujejo posebno važnost, ker je znano, da se v Ameriki te dni govori o najetju večjega posojila. Pašič moral pristati na sejo glavnega odbora. Beograd, 27. febr. Vprašanje sklicanja ožjega glavnega cdbora radikalne stranke ima svojo predzgodovino. Pašič nikakor ni bil za to, da se skliče celokupni glavni odbor, in se je dolgo upiral, da se glavni odbor vobče skliče. Ali na koncu koncev je vendarle moral pristati na to, da skliče glavni cdbor, ki sestoji iz 25 poslancev. Na tej seji bo prišlo do rešitve prav važnih vprašanj. Sedaj se vrše priprave, kaki predlogi naj se stavijo in kako naj se reši vprašanje likvidacije sporov. Na tej seji se bo razpravljalo tudi vprašanje vodstva stranke in se smatra, da bo seja gotovo zelo burna in usodna za gotove osebe. Vendar se zatrjuje, da se bo Pašiču tudi tokrat, kakor vedno, posrečilo pomiriti duhove in da se vsa vprašanja | rešijo s kompromisom v interesu stranke j in države, in sicer tembolj, ker je koali-'■ cija z radičevoi nujno potrebna. Vedno bolj napeti odnošaji z Grško. NESPOSOBNOST NAŠIH DIPLOMATOV Beograd, 27. februarja. Vesti o postopanju Grške z našim življem, ki je dan za dnevom neznosnejše, so dale povod narodnemu poslancu iz bitoljskega okraja, da nam je podal informacije o stanju naših sonarodnjakov v Grški. Poslanec pravi, da jo stanje naših sonarodnjakov v Grški težko in neznosno in da je njih položaj obupen ter je teror dosegel že svojo kulminacijo. Vsak dan prispe iz Grške na naše ozemlje veliko število beguncev in naša vlada skoro tudi nima tehnične možnosti, da vsem tako pomaga, kakor bi bilo treba. Vlada je preko svojega poslanika v Atenah storila korake, da odpomore temu zlu, o dosedaj ni dcsegla razen praznili obljub nikakega po voljnega uspeha. Uspehi naše diplomacije so vobče majhni v Evropi in vlada ni zadovoljna z delom naših poslanikov v inozemstvu. Zaradi-tega se iščejo osebe, da bi na položaj poslanikov prišli samo sposobni ljudje, in se v zvezi s tem omenjajo kot novi poslaniki imena Laza Markovič, Velizar Jankovič in Ninko Perič. Ni pa mnogo upanja, da bi se ti gospodje hoteli umakniti iz političnega življenja, razen takrat, ako bi interesi države zahtevali od njih žrtve v lem pravcu. VAŽNE IZJAVE NINČIČA. Rim, 27. februarja. Včerajšnja »Tribuna* prinaša iutervjuv z dr. N inči čem. Ninčič je izjavil, da je bil njegov sestanek z Mussolinijem že preje pripravljen. Združitev Avstrije z Nemčijo bi nasprotovalo mirovnim pogodbam. H koncu je dr. Ninčič naglasil, da bi se v sedanjih razmerah in glede na razpoloženje, ki vlada, nrogel pakt prijateljstva med Italijo iu Jugoslavijo razširiti. — Ninčičev sestanek z Mussolinijem je bil zelo potreben, ker sta se morala oba državnika podrobno razgovoriti o položaju v Ev-lopi in o posameznih vprašanjih, ki se tudjo interesov Italije in Jugoslavije. Rim, -7. febr. Včeraj dopoldne je imel dr. Ninčič daljši razgovor z generalnim tajnikom zunanjega ministrstva Contari, nijem, nato pa z italijanskim poslanikom v Beogradu, generalom Bodrerom. Včeraj popoldne je bil drugi sestanek med Ninčičem in Mussolinijem. Ta razgovor lltlllllLlIIIIWIIIII1D*W*IMW,,IIII^>I ,IWIU,l,,lw|MIIHii)l||MM|LX|jJlJJl|J|«l strankarjev, temveč samo slepo vdanih pristašev, hlapcev stranke. Bilanca je obupna in katastrofa neizbežna-, če ne bo mladina v stanu organizirati propagande svobodoljubja in ponosa. Je to zadnji up in še ta slabo podprt. Tako daleč nas je privedla naša potrpežljivost, tako nizko so zavedli narod — samo strankarji. je trajal celi dve uri. Sinoči je dr. Ninčič odpotoval iz Rima v Gallstadt v Švici, kjer je sedaj njegova rodbina. Prve dni marca odide Ninčič od tam v Pariz, potem pa v Ženevo. VLADNI KROGI NEZADOVOLJNI S KOMENTARJI ČASOPISJA 0 POTI DR. NINČIČA. Beograd, 27. febr. V krogih, ki so blizu vladi, so informirani, da se na merodajnem mestu obžaluje, da so nekateri nasi listi tendenciozno komentirali potovanje dr. Ninčlča v Rim. S tem so samo dosegli, da škodujejo ugledu naše države. Prav nič ni resnična tudi vest nekaterih naših listov, da je dr. Ninčič zato odšel v inozemstvo, da ti se izognil proračunski debati v resoru ministrstva zunanjih poslov. Nasproti temu se zatrjuje, da bo dr. Ninčič že v Beogradu, ko pride njegov resor na vrsto in takrat bo dr. Ninčič sam pedal obširen ekspoze. dr. STOJADINOVIČ dospel v LONDON. London, 27. febr. Včeraj popoldne je dospel v Cherbourg s parnikom Acqui-tania naš minister financ rd. Stojadino-; vic. Krenil je takoj proti Londonu, kjer : bo ostal dva do tri dni. Pojutrišnjem poj-i de v Pariz, kjer se bo mudil dva do tri dni in bo pričakal tam dr. Ninčiča. Beograd, 27. febr. Seja narodne skupščine se je nadaljevala cb 5. popoldne. Prvi je govoril Aleksa Žujevič. Bavil se je s Srbijo in naglašal, kako so bili Sr-bijanci in prečani zadovoljni, da je Srbija pc letu 1912 stremela za osvoboditvijo prečanskih krajev in te kraje tudi zavzela. — Govornik je protestiral proti temu, da se kraljevo ime meša v strankarsko agitacijo. Zahteval je dalie, da se poslanske dnevnice zmanjšajo td 300 Din na 250 Din. Med Žujevičevim govorom je prišlo pogoste do prerekanja in medsebojnega pojasnjevanja. Posamezni poslanci so se zbirali okrog govorniške tribune in govornika prekinjali z raznimi šalami iu dovtipi. Zbornica je prešla nato k sprejemanju posameznih poglavij v razdelku vrhovne državne uprave. Ko je prišla pri teai na vrsto partija o skupščini in o p> -lanskih dnevnicah, je nastalo zopet veli’ o prerekanje. Žujevič kliče pri tem: »Kaj je z mojim amandmanom o znižanju poslanskih dnevnic?< Hrup postaja čimdalje močnejši, tako da je predsednik primoran, sejo prekiniti. Ko se je zopet otvorila, je skupščina sprejela tudi še vse ostale partije razdelka vrhovne državne uprave, kakor dolgovi in penzije, v podrobnostih. Nato je bila seja zaključena ob 7. Prihodnja seja bo danes ob 9. Na dnevnem redu je podrobna razprava o preračunu ministrstva za pravosodje. NASPROTJA MED VOJVODINSKIMI RADIKALI. Beograd, 27. februarja. Spori in diference med vojvodinskimi radikali so dan za dnevom vedno večje. Zaradi tega oba sprta tabora zahtevata, da glavni cdbor to vprašanje na prihodnji seji definitivno reši. Glavni odbor se bo vsekakor na seji v nedeljo bavil s tem nesoglasje* vojvodinskih radikalov in si bo prizadeval, da se to vprašanje likvidira. Poteg tega se splošno mnogo govori o izpremembah v radikalni stranki, o reorganizaciji stranke in o izravnanju vseh sporov. Misli pa se, da bo vse to težko rešiti. SPORAZUM Z ALBANIJO. Beograd, 27. febr. Naš poslanik v 'tirani Branko Lazarevič je obvestil vlado, da je dosegel popoln aranžman z albansko vlado zaradi sklenitve trgovinske pogodbe in drugih konvencij, ki so v vitalnem interesu obeh sosednih držav. Verjetno je, da se bodo trgovinska pogajanja med našo državo in Albanijo, ako na to pristane naša vlada, vodila v Beogradu. Razen trgovinske pogodbe se je govorilo o pobijanju kačaške akcije na našem in albanskem ozemlju. Istotako je dosežen načelni sporazum o izročanju razbojnikov in o zavarovanju potov v obojestranskem interesu. Uspeh Branka Lazareviča, ki dobro pozna albanske prilike, bo pripomogel k najtesnejši zvezi med našo državo in Albanijo. ŠTRAJK RUMUNSKIH ŠTUDENTOV. Bukarešta, 27. februarja. Del dijakov bukareškega vseučilišča je proglasil stavko kot protest proti univerzitetni uredbi. Dpnes se sestane univerzitetni svet, ki bo odločil o izključitvi nemirnih elementov. — Sicer ni bilo nobenih resnih incidentov. Časopisje izraža bojazen, da ne bi se zaprlo vseučilišče, kar se zaradi demonstracij in stavke lahko zgodi. Štev. 46. * - j6A>».W'3tBU»rt> Odkrite besede češkoslovaškega finančnega minstra. V češkoslovaškem parlamentu je pedal finančni minister dr. Engliš ekspaze, ki zasluži naravnost občudovanje vsled svo e odkritosrčnosti in uvidevnosti. Med drugim je. dejal dr. Engliš: Mi smo revnejši kakor smo bili pred vojno. To se vidi najjasnejše iz tega, da so čeme devetkrat večje kakor pred vojno, do-hodlki prebivalstva pa so povišani samo za šest do .sedemkrat. Nujna posledica tega je, da država ne more plačevati svojih nameščencev tako ko pred vojino. Nižjim so se morale plače relativno zvišati, da so dosegli eksistenčni mlinimum, dočim višjim uradnikom ne more država plačevati plač v predvojnem raamerju. To pa vsled tega, ker prebivalstvo kratkomalo tako visokilT davkov ne prenese. Nato je dr. Engliš brez ovinkov razkril demagogijo strank. Vise brez iajeme zahtevajo povišanje uradniških plač, vse brez izjeme pa tudi znižanje davkov. Kako pa se naj oibe zahtevi spravita v sklad, o tem nihče ne pove. Ne gre za mojo popularnost, je nadaljeval dr. Emgiliš, ker slab finančni minister tisti, če ne bi vsi godrnjali, toda za to gre, da se ljudstvo vzgoji k resnici, da se vselej, kadar se kaka stvar zahteva, pove tuidi kako bo krita. Trdim, da ;e prebivalstvo z davki preobremenjeno. Pred kratkim je dr. KoLlar izračunil, da so znašali davki pred vojno na osebo 75 zlatih kron-, sedaj pa znašajo 785 S. K., da so toretj davki čisto enako viisokii. To je grda zmota. Dr. Kollar bi imeli prav samo tedaj, če bi tudi dobodki prebivalstva rasli v istem razmerju kakor. so rasle cene. Temu pa ni tako in desetkratno pov.ečame davike je treba vziporediti s samo sedemkratno povišanimi dohodki prebivalstva. Tedaj pa se pokaže, da je danes prebiralstvo še enkrat tako obremenjeno ko pred vojno. Vzroki, da se prebivalstvo pritožuje nad davki, niso torej samo v tem, da se vrše pri predpisih nepravilnosti — kar pa bo, če bog da lettos odpravljeno —•, temveč predvsem v tem, ker se sedaj slabše in težje živi. Mi smo revnejSi, zaslužimo manj, davčni pritisk pa je večji. Vse to pa manjša našo konkurenčno sposobnost, s čemur so zadete korenine našega gospodarskega obstoja. Ne gre za to, če se more uvesti še kalk nov davelk, temveč gre za to, če prebivalstvo nov davek še prenese. Samo s tega stališča je presojati vse nove zahteve. Izjavljam v svesti si svoje odgovornosti do davkoplačevalcev, da je vsako povišanje davkov nemogoče in da je treba izdatke omejiti, če se hoče dobiti denar za višje plače drž. uradnikov. Tako je govoril češkoslovaški finančni minister dr. Engliš, ki je strokovnjak in ne strankar. Tako pa še ni govoril noben jugoslovanski Sinaneni minister, ki nikoli ni strokovnjak, temveč vedno le strankar. In posledica. Češkoslovaški proračun se stalno niža, naš pa se stalno veča. Češkoslovaška uprava se stalno boljša, naša pa konstantno ostaja na svoii mize-mi točki, oairoma še pada. Na Češkoslovaškem so zato finance vedno bolj urejene, pri nas pa je kaos ved,no večji. Paralela je za nas tako katastrofalna, da ne more biti bolj. Toda ,najtežje je to, da češkoslovaški finančni minister, ki niti ni poslanec, čuti s prebivalstvom, naš pa, ki »uživa zaupanje naroda«, se za ljudske težave niti ne meni. Češkoslovaški finančni minister vzklika: mi smo bolj revni ko pred vojno, naši ministri pa frazarijo o »bogati Sloveniji«! In nikdar ni še nobenemu našemu finančnemu ministru padlo v glavo, da bi se vprašal, če prebivalstvo nove davke tudi zmore. Vse pro-; teste vse spomenice, vse dokaze preibival-j stva se je dosledno metalo v koš in s Stram-i karsko disciplino so se odglasovali tudi najbolj nemogoči zakoni. Objavili smo del ekspozeja dr. Englišft, na drugem mestu pa objavljamo članek o finančni politiki dr. Stojadinoviča. Kdor primerja obe finančni politiki, ta se j pač ne more čuditi, če naše gospodarstvo propada, če napreduje proletariaacuija dežele j v strahotni meri. Proletarizirana je inteli-1 genca, kmetski dolgovi rastejo, obrtniki trošijo prihranke, trgovina zastaja in industrijska podjetja reducirajo svoje obrate. Nazadovanje na vsej črti, naš finančni. minister pa so vozi v Ameriko sredi proračunske razprave na »Majestiou«, da s frazo o bogastvu Slovenije in Jugoslavije izposluje popust dolgov. Naša finančna politika je postavljena na glavo in naši poslanci, ki prejemajo po 300 Din dnevno, da finance urede, zapra/v-Ijajo čas s tem, da se zmerjajo z »bitangi«, lopovi in sličnim! Pravijo, da je potrpežljivost božja mast. Toda potrpežljivost našega volilca, ki si pusti tako brez odpora iztisniti zadnji vinar, ta potrpežljivost je že davno postavila pregovor na laž. Uspehi in neuspehi ministra Stojadinoviča. Pričakovanja, ki so se stavljala v misijo ministra Stojadinoviča, se niso izpolnila. Pogoji, ki nam jih nudijo Združene države, nikakor ne odgovarjajo našim Oljarn. Mislili smo, da bomo dobili iste pogoje kot Italija, tako pa smo dobili najnepovoljnejše pogoje. Združene države strogo razlikujejo, ali je bilo po3ojilo najeto pred sklepom miru ali po njem. Dolgovi, ki so bili sklenjeni preje, se smatrajo kot vojni in so amortizacijiski pogoji sanje znatno lažji. Naš dolg znaša 66 milijonov dolarjev, od teh je 13 milijonov dolarjev vojnih dolgov. Drugi princip, katerega so se Združene države držale, je obzir na financijelne in ekonomske prilike dotične države. Smešno je trditi da spadamo mi v vrsto dobro situiranih držav, vendar je min. Stojadinovič na vse preteke in ob vsaki priliki v Ameriki jvovdar-jal naše blagostanje, s tem je dosegel ravno nasproten učinek. Iz strankarskih razlogov slika on zadevo drugače kar se nam bo pri sklepanju dolgov v Parizu m Londonu maščevalo. V nekem proračunskem govoru je minister Stojadinovič naglasil da smo edina država v Evropi, ki ima tako malo dolgov. 1 u-di to se nam je maščevalo. .Stojadinovič se je hvalil, da se je dinar dvignil za 50 odstotkov. To je sicer res na borzi, ne pa na cenovni tečajnici. Cene so ostale iste. Predno je dr. Stojadinovič pognal dinar v višino, bi moral urediti vse naše inozemske dolgove. Tako pa smatra inozemstvo dvig dinarja za doka« našega ekonomskega bogastva^ ln k temu dejstvu ne pomagajo nič naše tožbe o po- rušeni Srbiji. Tudi v Parizu je prišel Stojadinovič v ostro nasprotje s francosko javnostjo glede naših predvojnih dolgov. Razen dinarjevega dviga ni niti enega dejstva, ki bi se dr. Stojadinoviču štelo v dobro. In še ta dvig ni nastal po zaslugi ministra, nego vsled ekonomskih razmer. Da je bila naša trgovska bilanca 1. 1924 aktivna za 1400 milijonov, ni Stojadinovičeva zaslug.% nego našega kmetijstva. Leta 1925 pa ni več aktivne bilance. Zaloga tujih deviz v Narodni banki je padla od 13C0 milijonov Din na 600 milijonov in to radi padanja izvoza, to pa je bila posledica dinarjevega padca. Dvig dinarja je imel tudi za posledico, da je onesposobil za delo velik del naše industrije. Naša lesna industrija je v popolni krizi. Tudi izvoz je ostal nerentabilen. Dokler je vsled dinarjevega dviga trpela le prečanska industrija, je malokoga bolela glava. No, sedaj je tu tudi agrarna kriza in sedaj se vidi. kam vodi dinarjev dvig, ki pomeni krizo vsega našega gospodarstva. Dočim se je dinar dvignil, so vse državne dajatve osta- • le iste. Za tako stanje nosi največ odgovor- • nosli fin. minister. Proračun se je za casa njegove vlade dvignil od 8934 milijonov na | 12.900 milijonov, dasi se je dinar znatno po- ■ pravil. Faktično se je proračun povečal za j 100 odstotkov. Tudi v izenačenju davkov se j i je odlikoval dr. Stojadinovič. Načrt za izena- j . čenje je napravil že dr. Kumanudi, a g. Sto- ! < jadinovič ga ni hotel izvesti. Sedanje stanje i sicer ugaja Srbiji in Čmigori, zato pa morajo ! vsa bremena nositi prečanski kraji. Kmet v Pančevu (Vojvodina) plača petkrat več davkov kot njegov srbijanski sosed v Smederevu. Kaj briga beograjsko čaršijo, ako delniško društvo v Beogradu plača veliko manj davkov, kot enako društvo v Sloveniji. Neoprostljiva krivda fin. ministra je, da v 3 letih ni izvedel davčne reforme. Tudi glede kreditne krize ni bilo ukrenje-no ničesar. Naša mesta niso dobila nikakega posojila iz inozemstva. Ko so šli naši indu-strijalci po kredit v inozemstvo, jim je šel od vseh naš finančni minister najmanj na roko. Na'koncu proračunske debate pa je še imel drzhost, da je govoril o rezervi za zvišanje davčnih bremen. (Pa menda ni mislil Slovenijo!) Triletno delo sedanjega finančnega ministra ne more pokazati ne enega uspeha, pač pa povsod le velik minus. Bilo bi zato z ozirom na naše razmere skoraj v redu, da ostane še nadalje finančni minister in da se še naprej vozi na državne stroške v najdražji ladji »Majestic«, ker je doživel na vsej črti tako majestetičen neuspeh. poSltif.ue vesti — Demagoško lajno je pričel z vso silo vrteti mladinski popoldnevnik. Tako je včeraj položil na svoj star »verkelj« ploščo o uradniških plačah. Silno je ogorčen, lteir vlada še ni plačala uradnikom ' dolžnih razlik in svečano konstatira, da so ostale vse obljube vlade le na papirju. Res je! Toda kje je bil mladinski popoldnevnik tedaj, ko je bila na krmilu njegova vlada PP, ki je ravno tako obljubljala uradnikom zlate gradove — dala jim pa persekuoijo in redukcijo'. Tedaj naj bi povzel mladinski popoldnevnik besedo, tedaj naj bi govoril in njegova beseda bi nekaj veljala. Sedaj pa je prepozno in njegove jeremijade so samo prazne fraze, ki še v stari lajni povzročajo same disakorde. — Sicer bi pa le bilo v interesu uradniStva želeti, da bi že enkrat spoznali dejanski položaj in se brigali v prvi vrsti le za svoje interese, mesto da ob volitvah iin ob drugih prilikah delajo tlako za stranke. Ni se »menila za nje vlada PP, ni se zmenila za nje nobena druga vlada, ali bodo že uradniki izvajali potrebno konsekvenco in se tudi oni ne brigali za stranke? Samo stanovska solidarnost, ki je močnejša od strankarskih gesel, more uradnikom pomagati in te resnice seveda mladinski list ne pove, ker take resnice ne prenesejo obrabljene plošče njegovega strankarskega »verkeljna«. = Zmešani pojmi. V mladinskem popol-dnevniku čitarno tudi sledečo brihtno konstatacijo: »Vsi radičevci so glasovali za proračun, dočim se je okoli 40 radikalov pri glasovanju odstranilo iz zbornice.« Mladinski list je hotel s tem reči, glejte, kako so radikalni poslanci bolj odločni! Kakor navadno, ga je tudi s tem sijajno polomil. Če glasuje klub za proračun, potem je dolžnost vsakega člana, da tudi on glasuje za proračun. Kdor so pa s tem ne strinja, ta je dolžan tovatf atti konsekvence in glasovati proti proračunu, oziroma izstopiti iz kluba, če bi nasprotje naraslo do te ostrine. Odstraniti se pred glasovanjem, pa je čisto navadna figarija, ki je poslanca nevredna. Če pa misli tak poslanec uganjati s tem demagogijo, ker nii glasovali °za plroračun, čeprav je član vladnega kluba, potem je postopanje poslanca tem bolj obsodbe vredno. Seveda pa mladinskemu popoldne vniku to ne gre v glavo, ker mu je zaukazano, da pri vsaki priliki in ne-priil.iki paradira s svojo neslano kritiko ra-dičevcev. — Bunjevačka stranka so tuzionirala s HSS. Bivši veliki župan in predsednik Bu-njevačko-šokavsike stranke Mirko Ivkovič , vičeve vlade v Subotici veliki župan in na-! četnik, sem zahteval, da se razpišejo občinske volitve, in da se vpostavi občinske avtonomije. Sedaj, ko smo se združili z vladno stranko, bomo to zahtevali še odločneje. — Zbližanje med radikali, in demokrati. Voje Marikovičev govor komentirajo radikalni listi zelo ugodno. Zlasti podčrtujejo njegovo ostro stališče proti federalističnim težnjam. >Vreme-: podarja, da je minister Uzunovič pokazal posebno spoštovanj« Marinkoviča, ker je priznal upravičenost njegove trditve. Oba govora sta bila sprejeta " kot dokaz zbližanja med radikali in demokrati in kot dokz, da sta obe stranki na istem stališču in da bi zato mogle sodelovati. = Konflikt med češkimi in nemškimi socialnimi demokrati. Ker so nemški socialni demokrati silno napadli dr. Beneša, ko je govoril o falzinkatorski aferi, so jim očitali češki socialni demokrati, da so s tem pomagali madjarskim reakciaonarjem in sleparjem. Glasilo čeških socialnih demokratov je nato celo pozvalo amsterdamsko internacionalo, da obsodi postopanje nemških socialnih demokratov, ker je bilo na kongresu v Hamburgu sklenjeno, da se imajo socialni demokrati z vsemi sredstvi boriti proti reakcionarnim režimom, med katerimi je bil na prvam mestu imenovan Horthjrjev. — Sj Na ta poziv je pomenljivo odgovoril »Socialdemokrat«, glasilo nemških socialnih demokratov, da naj češki socialni demokrati »amo gredo pred amsterdamsko internacionalo, ker se nemški socialni demokrati njene raE-sodbe prav nič ne boje. Na to je moralo ee-; ško soc. demokratično glasilo retirirati in iz-' javiti, da ne zahteva in tudi ne prizna ev. razsodbe druge internacionale, temveč bo samo predložilo vse dokumente internacionali in naj ta potem ukrene, kar seji zljubi. — Druga internacionala je namreč čisto pod nemškim vplivom in zato se nemški socialni demokrati, dasi krivi, lahko posmehujejo, dočim morajo češki molčati. — Taka je namreč intemacionalnost socialnih demokratov v praksi. = Senat bo vendarle ratificiral pogodb« i Italijo. V ameriških krogih se računa z gotovostjo, da bo senat vendarle odobril pogodbo z Italijo glede odplačevanja italijanskih dolgov. Novinarji so izračunali, da je od 96 senatorjev 51 za sprejem pogodbe. Vsekakor pa bo debata o sprejemu zelo ostra. Opozicijo vodi senator Borah, M naglaša, da bi sprejem pogodbe pomenil podpiranje fa-šisttovske diktature. = Verski nemiri v Mehiki. Vsled proti-cerlkvenih odredb vlade je nastalo med katoliki veliko gibanje proti _ vladi. Mestoma so izbruhnili že krvavi nemiri. Ko so hoteli zapreti policisti v Mehiki neko cerkev, se je nabrala ogromna množica ljudstva, dasta žen, ki so pričele ogorčeno napadati policijo. Ker ta nikakor ni mogla ukrotiti množice, so prišli gasilci in pričeli z brizgalnama močiti žene. Toda zaman, voda ni ukrotila vročekrvnih žensk, tri so vedno ljutejše napadale policijo. Končno si ni znala pou«ija drugače pomagati, kakor da je oddala galvo, na kar se je množica razbežala. Pred_ notranjim ministrstvom so se demonstracije ponovile. Tu pa so bile gasilske brizgalne dovolj močne in žene so odnehale vse premočene. Toda za kako dolgo? = Nesramnost grofa Bethlena. V »Malimi« protestira Sauervvein najenergičnejše proti neverjetni nesramnosti grofa Bethlena, ki hoče priti na zasedanje Zveze narodov. »Človek, ki je vedel in dopustil dva lalzi-fikatorska atentata proti državama, ki »ta članici Zveze narodov, ne more pričakovati, da mu dasta Briand in dr. Beneš roko.« Georgea: Mrcvarstvo Človeku, ki je živel med narodom, je na primer nemogoče, da bi vsak nemški »an« slovenil z >n*«. O boieamh sem že govoril. Vemdai pa ne bo škodovalo, če se še eiikrat o^em na to Ln opozorim čitatelje, da je neki Francoz na ljubljanskem kolodvoru na kapi umil. Morda bo kdo zaradi točnosti zapisal, da je n. pr. Čaruga umrl n vislicami. Tisti na se le preveč- ponavlja. 1 ako se ata- potreba na sposobnih uradnikih. Jaz bi le rad vedel, čemu je treba taikega izraza-«ja Ali ni dovolj, da se prav, potreba spodobnih uradnikov? ,. . . Tam pa. seveda, kjer >an- v nemsSun n, tam se tudi »na« v slovenščin, izp^a, dasi je krvavo potreben. Na primer, tdgl • ; sloveni »dnevno«, namesto »na dan-. 4» ; imamo šolo dvakrat »dnevno?. namesto. Imamo šolo dvakrat na dan. Knako se srn-verni v podobnih slučajih >jahrln*i^ J. no;, namesto »na letoc. — Sam Bog \ > zakaj naj bi bilo lepše ali še celo bolj pia > da se pravi ročno narejeni čevlji, namesto na roko narejeni čevlji. Daljo se dobijo cvetke: »leta dolgo« za nemški »jahrelange, namesto >leta in leta«. Zadnje čaise se je vrinila celo v leposlovje za namSko besedo »fluchtig« krasna slovenska owtka bežen«. Na primer »bežna skica' naimesto »hipna skica« ali »površna skica«. Ni dolgo tega, kar sem čital 4o nas čudi« kar je očlvidno »das \vunderii uns«. 'Poda vse, kar je prav. Ko bi take stvari samo enkrat stale, naj bi že bilo. A kaj, ko se tiuke napake primejo kakor kuga. V športnem predalu časnikov se čila »smuške« teikme namesto »smučarske« tekme in to samo zato, ker se pravi po nemško Ski\vettlauf , zakaj iSkilaufer\vettlauf , kakor bi se moralo pravilno reči, bi bilo prenerodno. Toda Slovenec na to ne pomisli, kdo tekmuje, temveč po hlapčevsko prevaja. Saj tekmujejo vendar smučarji in ne smuči. Tudi na naglas je treba paziti: smii-Saiiji so dmsalci, ki se drsajo po smnčeh, smučarji pa so izdelovalci smuči. Tako je tudi gdslar — Viol in spi el er in goslar = Violin-fabrikant. Ker sem že pri smučarjih, naj omenim še to. V objavi zimskošportne zveze glede smučarskih tekem je stalo, da je zabranjena uporaba »psov«. Kaj so ti *psi»mom.“ki pesr poleg (ruskega) »litlnja«. Pri tej priliki se mi ponuja na misel raba besede morski pas< za morsko roparsko zver, ki pride tudi v jadranske vode in je znana pod italijanskim imenom »pescecaue«. Ta riba pa se ne imenuje po slovensko >morski pesr, temveč- »morski vodke. Na žalost moram komsitatirati, da tega napačnega lvandekič je dal sledečo izjavo: Mi smo se s HSS zjedinili v vseh velikih in važnih Vprašanjih in rešiti se ima samo še par manjših farmalnositi. Posledica tega sporazuma bo, da bunjevačko-sokavska stranka preneha in da se združi s HSS, ki se bo v Subotici temeljito preorganizirala. Naš sporazum sloni na idealni podlagi in nas ne vodijo nobene osebne ambicije. Mi smo na Sistem s tem, da radikalna stranka, odločno brani svoje poizicije v suboiiškem mestnem svetu, vendar to nikakor ne izključuje sprememb v suibotiškem mestnem zastopu, čeprav to v sedanjih razmerah ne bi bilo odločilne važnosti. Že tedaj, ko sem bil za časa Davido- .morski nes ne rabi samo dnevno i Časopisje, temveč tudi strokovno glasilo Slo- j venskega lovskega društva .Lovec , k, tud. , v splošnem prav ni č ne ljubi lepe sl oven- . ščine, ako sodim po letniku, ki ga imam slučajno v rokah, in če izvzamem prav lepo monografijo dr. Quidan,a o vidrah. Jaz sicer , nisem lovec, mislim pa, da je »izvrševat, ali t vršiti zalaz po slovensko prekleto grdo rečeno in tudi ne vem, če je taka spakarija j potrebna in čemu je potrebna. j Nekoliko sem krenil na stran, kajti Ob- j ljubit sem bil, da bom govoril o besedotivor- i ju. Kakor sem že poudaril, je človdku, ki , živega tvornega jezika ne pozna, težko de- j lati nove besede tako, da bi se jim nič ne j poznalo, da so umetno narejene. Nekje j drugje, ne v teh člankih, sem bil omenil be- j sedo »zamašnjak« za nemški »Schvvungrad1. Če je kaka beseda tako nesrečna, lak je ta. Prvič se »Schvvung« po slovensko ne pravi »zamah«, temveč »omah«; drugič pa bi se reklo Schvvungradu*, ako se ir/petjuje iz besede zamah , »zamahovalo, zamahovainak, ali kako drugače, ne pa zamašnjak. ^amas-njak pomeni namreč (a ne praviloma.) stroj, s katerim se stelklenice mašijo, alt papoBO-' da. kjer so zamaški spravljeiu. Če bi b„lo pa potreba zii »Schvrangrad« tvoriti novo slovensko betsedo, bi jo tvorili ,z glagola »vihteti«, a ne iz zamahovat,. Tvorba besede »zamašnjak« pa je absolutno nepotrebna, kajti vsak mlinar na Dolenjskem al, na Notranjskem vam pove, da se pravi tistemu kolesu, ki pospešuje oni a h - kotač. 1 o hrvaško je sicer kotač kolo sploh, toda po slovensko je »Schwungrad«, (Dalje.) Književnost. K. M. Dostoj«yski, IDIOT, roman, I. del, poslovenil dr. Vlad. Borštnik. V Ljubljani 1926. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Splošna knjižnica št. 62. Strani 284. Cena broš. Din 32. vez. Din 40. V založbi Zvezne tiskarne in knjigarne je izšel pravkal v okvirju agilne »Splošne knjižnice« I. del veličastnega romana velikega raškega pisatelja »Idiot?. Ta roman šteje v prvi vrsti med svetovne pripovedne spise in je vzbudil povsod največje zanimanje, ker je v tem romanu do najmanjšega detajla razgaljena v mojsterskem pripovedovanju in risanju vsa mehka ruska duša. Obenem razpravlja v njem Dostojevski o najvažnejših, ove-ških, socialnih in znanstvenih P™b'^‘h> ^ morajo hočeš nočeš, P1-’*®8?'*1 in... ‘. kega mislečega človeka. Poleg te,.,a p ._ man toliko pestrega, napetega dejanja, <1 klene tudi bravca, ki išče v knjigi zgolj poštenega razvedrila. Roman je zelo obsežen, štel bo preko 1000 strani »Splošne knjižnice«. Zato bo založba izdala slovenski prevod romana v štirih knjigah, kakor je Dostojevski razdelil roman v 4 dele. Nadaljnji 3 deli izidejo postopoma v najkrajšem času, tako, da bodo imeli slovenski bravci v kratkem ves roman na razpolago. Knjiga se dobiva pri založnici Zvezni knjigarni v Ljubljani, Manjin trg št. 8. ___________ TUDI PANGAtOS GRE V RIM. , London, 27. febr. Grški niinistrsjf predsednik Pangalos je izjavil a^. škim novinarjem, da bo posetil »*» tiiia v Rimu in se z njim dom0» i važne stvari. To bo Mdalgg® »govora med Mussolinijem m Nl PLASTIRAS ODPOTUJE V FRANCIJO. Skoplje, ‘27. februarja. Polkovnik 1 la: stiras je zaprosil velikega župana,^ naj mu izda dovoljenje za potovanje v Francijo. Velikemu županu se je zdelo opor-tuno ustreči polkovniku Plastirasu ui ugoditi nje-govi prošnji. Plaatiras najbrze že danes odpotuje v Francijo. Politika strahu. Knjige, v katerih beremo, kaj se je na svetu vse zgodilo, so troje vrste: nekatere so puste in dolgočasne, druge pa so poučne, zopet druge pa zelo zabavne. Najbolj zabavne so knjige, ki pripovedujejo o vojskah in v teh knjigah so najbolj zabavna tista poglavja, Id opisujejo vsako vojsko kot sveto, sveto vsaj '/• ene strani. Tudi svetovna vojna je bila sveta in državniki velike antante in njihovi časnikarji so znali z neverjetno spretnostjo leta in leta Mamiti zlasti male narode, da so res verovali v svetost dolgoletne vojne in v zmago svetlih človečanskih idej bratstva, enakopravnosti in svobode. Mali in zatirani so zrli pred seboj v megleni daljavi neko svetlo luč in so krvaveli dolga leta po trnjevi poti vojnega trplje: nja, da pridejo do luči. Ko pa so izvojevali sijajno zmago in v nepopisnem navdušenju pričakovali, da jih bodo pustili veliki državniki na mirovni konferenci res gledati in uživati blagodejno luč Pravičnosti in večnega miru, so spoznali da so zabredli v neprodirno — meglo. Zavest je rekla zaveznikom, da so zmagali. Pamet jim je narekovala, naj bodo pravični. Poslušali pa niso niti svoje zavesti niti svoje Pameti. Enkrat so imeli zopet prav oni naravoslovci, ki pravijo, da je podzavest močnejša kakor zavest. Nad podzavestjo pa je vladal feinen strah pred še temnejšo bodočnostjo. Kaj bo, če si premagani opomorejo? Kaj bo, °e se zvežejo z nepremagljivo Rusijo? In podzavestni strah pred bodočnostjo je narekoval ogromno vojno odškodnino, narekoval je zasedbo najbogatejšega nemškega ozemlja in narekoval celo vrsto političnih ukrepov, ki so se morali izkazati prej ali slej "evzdržnim. Toda strah je zahteval svoje. In samo strah je bil, ki je razdrl veliko ?ntanto, ki je razdražil Anglijo in Francijo 'n pritisnil Angleže na premagano nemško stran. Zmagovita Francija je široko razpela sv°ja krila v kolonijah. V Angoro je franco- j s«a vlada poslala enega svojih najboljših di- j Ptomatov, Franklin-Bouillona, sošolca Kemal- | da utrdi francosko-turško prijateljstvo, i ^nesijivih ruskih poročilih se je angleš- j kim diplomatom sicer posrečilo zanetiti upor Druzov proti Franciji, toda najnovejša poročila javljajo, da se je senatorju Jouvenelu zopet posrečilo v Angori spraviti zadevo v pra- vi tir. Tudi v Afriki se zmagovito francosko orožje počasi bliža okolici Cevta, in če bo Cev ta francoska, postane Gibraltar brezpomembna pečina, severna Afrika pa sestaven del Francije. Na daljnem vzhodu pa ruje mogočni ruski kolos z vso svojo idejno silo o samoodločbi vseh narodov, tudi azijskih, proti angleškemu imperiju. In strah pred posledicami ruske agitacije je narekoval Angliji zbližanje z Nemčijo makar na stroške Francije, ki jo davi na drugi strani neizprosni angleški funt. Tudi pogodbo v Locarnu je rodil strah, in ona sama je zopet rodila celo vrsto malih strahov. Čisto naravno je, da se je najprej rodil italijanski strah. Označuje ga le ena sama beseda: Brenner! Mussolini je sicer mogočno zaklical v svet, da bo nesel italijansko trobojnic® preko Brennerja, toda hladni Streseman ju Mussolinijevo vročekrvnost očividno nekoliko iztreznil. Mussolini pa se je zavedel, da Brennerja ne brani noben Locarno. Zato se je moral ozreti po zaveznikih. Ugrizni! je v kislo jabolko in povabil je v Rim — ministra kraljevine SHS, dr. Ninčiča. Povabil ga ni iz ljubezni ali vsaj iz spoštovanja, ampak povabilo je diktiral strah, kakor narekuje strah že vso evropsko politiko od 1. 1918. naprej. In Italija dobro ve, kaj pomeni današnja Nemčija v računih Anglije ali pa Rusija, mogoče celo v računih obeli. Ze golo dejstvo, da ni dr. Ninčič prosil Mussolinija pomoči, ampak da je Mussolini povabil dr. Ninčiča v Rim, daje zastopniku naše države silno moč v roke. Tudi okolnost, da Nemčija nima pri nas nobenih teritorijal-nih interesov, je za dr. Ninčiča znaten političen plus. Vprašanje je sedaj le, če bo znal dr. Ninčič svojo moralno premoč sedaj tudi primerno izkoristiti. Za pametnega diplomata odločitev ni posebno težka, če je v srečnem položaju, da lahko dela politiko — brez strahu. Šikaniranje in izmozgavanje. sLUžBENI LISTI. — VSILJEVANJE SRBSKIH PUBLIKACIJ. I letiian birokratizem ni samo neroden, temveč tudi drag. t0 je stara stvar, ki pa v Beogradu menda še ni dovolj poznana. Drugače si ne moremo razlagati neverjetnih odredb, ki prihajajo iz Beograda. Ne 'zadosti pa, da so te odredbe vzorno nezmiiselne, pomenijo tudi nezaslišano izmozgavanje uradnikov, katere se sili, da na-ločajo srbfke publikacije, tudi če so čisto brez vsake vrednosti. Tej praksi pa je tre-_ ba narediti konec in mislimo, da bi tudi ^»diiiake organizacije same mogle to storiti, -T h bi energično nastopile. Sicer pa je treba, da podpre uradnike pri tem vsa javnost, ker dejansko gre za nov davek, ki gre na račun vse Slovenije. Evo par takih klasično nerodnih in za uradnike skrajno krivičnih novotarij. 1. Za sestavo službenega lista, ki ga je naročilo ministrstvo pravde izdelati z vsemi mogočimi birokratskimi težavami, si morajo "rudniki oskrbeti najrazličnejše izkaze, n. pr. domovnico, poročni list, krstni list. Nabava 'eh izkazov bo požrla mnogo denarja, kakor sploh cela zadeva službenega lista olajšala jugoslovenske uradnike za lepe denarje. Da pa ne bodo uradniki plačevali vsaj nepotrebnih taks v kolkih ki bi normalno bili polireib-"V‘w KOri omenjene izkaze, naj se uradniki uLT !6!1 krstnih listov zase in za otroke. I n i "1/1 lstov» domovnic in drugih za sesta-irt • nega lista potrebnih izkazov sklicu-na clen 128. Uradn. zakona, po katerem 'V » .izkazi vsake takse prosti. fcna'jj “*?* beograjski avtorji in založniki se vati odre(iviJrferentil1 v ministrstvih izposlo-skim uradom s katerimi se upravnim in soljo naročiti in Ii®*11 državi ukazuje, da mora-in druge institucij1 *“ urade> društva, šole revije, ki so bile nr™ne knjige, brošure m ski fitalski publiki. ?aineuiene le srb' časom došel srednješolk p,red aedavmm ukaz. da morajo vsi katou^^^^! dijaki rabiti molitvenik nekega avtorja, ki ga v Sloveniji menda nihče ne pozna". Navadno se v takem slučaju naredi iz ministrskega priporočila, naročilo, katero morajo podrejeni organi izvrševati. Pred kratkim so dobila šolska vodstva ukaz naročiti in plačati neki »Poljoprivredni glasnike, ki izhaja v Novem Sadu; izdajatelj in urednik je neki Popovič. Pregledali smo nekaj številk tega >Poljoprivrednega glasnika«, ki stane 160 Din na leto, a ne da bi kritiko-vali, moramo reči, da so naši slovenski organi kakor: »Kmetovalec«, Čebelar«, »Sad-jar« v primeri s tem glasilom naravnost visoko strokovnjaške revije. Pričakujemo zato, da razni referenti v ministrstvu prosvete, notranjih del in poljeprivrede ne bodo dotičniin izdajateljem na ljubo ukazovali, da bi Slovenija težkelOO-tisočake izdajala za ta glasila, ki niso za naše razmere, pri tem ne dovolj strokovnjaško spisane in razen tega tudi jezikovno širši publiki ne dovolj umevna. Kdor hoče pri nas citati hrvatsko ali srbsko knjigo, ta že ve kje jo dobi. Te literarne in trgovske vsiljivosti pa ne rabimo. Še manj pa se more trpeti, da bi morala Slovenija plačevati dela avtorjev, ki svojih del ne morejo prodati niti Srbom. Da bi mi poleg vseh drugih davkov, plačevali še davek za malo ali celo ničvredne srbske publikacije, pa je v resnici že od sile! Kr&tke vesti. Princ Karel je v sipreonstvu gospe Lupeiscn odpotoval v Pariz, kjer se sestane z njim njegova malti, da doseže sporazum s princem. Bojkot proti Italiji je uspešen kakor poroča »Deutsche Zaitumg«. V januarju je padel tovorni promet za dve tretjini. Pomaranč ; so prodali Italijani za 4 milijone zl. mark. ; Tudi število potnikov je zelo padlo. I Angleški komunisti so vložili na angleškega kralja prošnjo za pomilostitev obsojenih komunistov. 300.000 komunistov je podpisalo to prošnjo ter tako manifestiralo za 'komunistično idejo. ŠKANDAL ZA VSO EVROPO. Madjarska parlamentarna komisija je končala svoje delo in predložila parlamentu poročilo, v katerem ugotavlja, da je madjarska vlada v falzifikatorsiki aferi ihrez krivde. Bilo bi škoda vsake besede, če bi dokazovali, da je to poročilo škandal, ki je tudi za ma-djarske razmere gorostaisan. Svoje posebno mišljenje pa je oddala tudi manjšina in dokazala v njem, da je sokrivda Betklenove vlade izven vsakega dvoma, pa čeprav se je skušalo, da na vse načine to krivdo utajiti in prikriti. Poročilo mam|j-šine, katero je podpisal tudi bivši minister Varszoii), ki nikakor ne pripada nobeni skrajni stranki, je dokument, ki kriči da je grof Bethlen kriv, da je od 1. 1922 vedel za ponarejanje bankovcev, da je to ponarejanje trpel in da namenoma ni ničesar ukrenil proti falzifikatorjem. In ta Bethlen ima drznost, da gire v Ženevo kot delegat Madjarske in da zastopa na Zvezi narodov deželo falzifikatorjev. Če Evropa dopusti, da nastopa na zasedanju Zveze narodov tudi protektor falzifikatorjev, potem je pač ugled Zveze narodov za večno pokopan. Povej mi s kom občuješ in povem ti, kdo si, pravi pregovor, ki ne velja samo za zasebno, temveč tudi za javuio življenje. V hipu, ko vidijo narodi, da se smejo falzifikatorji gibati v krogu Zveze narodov, morajo dobiti narodi tudi utiis, da Zveza falzificiranja ne obsoja. Kakšno veljavo pa bi potem imeli odloki Zveze, pa si tudi vsak lahko sam miieli. Pri tem pa bi silno trpela ideja miru, ker je Zveza narodov glavna opora mirovne misli. In to je vzrok, da smo vsi interes ir ani na tem, da Bethlen ne bo madjarski sramoti dodal še evropski škandal. Upajmo in nadejamo se, da se bo grožnja »Maitina« uresničila in da Briand, Beneš in drugi ne bodo hoteli sesti za eno mizo s človekom, ki ni mogel selbe oprati pred očitkom, da je protektor falzififeatoaijev. Če pa se to ne bi zgodilo, poltem imamo poleg madjarske afere še evropski škandal, samo s to razliko, da je ta škandal tem težji in tem usodnejši. LASTNA HVALA SE POD MIZO VALA. Ljubljana ije dobila nov sanitetni in pogrebni avtomobil. Čuijte sedaj, kak slavospev na gerenltiski trosvat je z ozirom na to drago dajanje zapisalo glasilo mladinskih inteligentov, ko piše: »Pod sedanjim gersntskim svetom so se izpopolnile rame panoge ljubljanskega občinskega gospodarstva. Bavz mnogo hrupa in govoričenja izvršuje gereniski svet program svoje komunalne politike im Ljubljančani la lik o z zadovoljisltvam opazujejo razivoj svojih mestnih ustanov in zavodov. Velik napredek za Ljubljano pomeni tudi nabava novega sanitetnega avtomobila, ki se bo porabljal tudi za pogrebe in ki bo dodeljen mestnemu pogrebnemu zaivodu .. .< Res, velik napredek za Ljubljano, kea- se-datj imamo avtomobil tudi za mrtve. Zato pa imamo tudi še vedno ona predpotopna vozila, ki služijo za razmetavanje smeti po vsej Ljubljani. In zato imamo stalno blatne ulice in nikdar oče jen e prehode. In zato imamo stanovanjsko krizo, ki je dnevno večja in za kaitero se nihče ne mani. In zato imamo aprovizaeijo talko neurejeno, kakor smo jo imeli pred leti. Res, vidi se, da je sedaj na magistratu čisto nova komunalna politika. Samo zato menda tudii 5e ni razložen mestni proračun. Ampak kaj vse to. Samo da imamo nov avitomobii, kea' danes Ljubljana rels nama druge potrebe, ko da kupuje v Gradcu gotovo silno cen avtomobil. Naj se gospodje fazonirana po razpoložljivem materijalu ne gre da bi se z nakazovanjem izigravala iluzija kakor bi se daI? St0nt' Ce bi bil<> na razpolago še to ‘n .oni?' Mater.jal si je prireditelj san. iz-bral m je govorni za učinek. Izigravanje iluzije drugih možnosti leži v tem ker je hotel režiser prireditelja prekositi. V našem slučaju bi bilo to mogoče le s podebfditvijo premice, po kateri se giblje povest in katera ne more na stranpota funkcij, ki zraven nimajo ničesar opraviti. I ravo nesoglasje med Go-lijevim prirejenim konceptom in Golijevo uprizoritvijo nam je z odra podtikalo občutek, da manjka režiserju izrazitega izhodišča za interpretacijo lastnega dela. Jurčičeva zgodba je po snovi, dejanju m času stabilna celota. Celoto je prireditev razkrojila v vzporedne odlomke, ki so nihali iz časa v čas in so eliminirali vsako obiležje Jurčičevega romana z revijo odrskih tehnik zadnjih 80 let. Od poletnega, popolnoma notranje snovnega srečanja desetega brata s Piškavom smo bili takoj vpeljani v kulturuo-historično notranjščino slemeniškega gradu z znanstveno utemeljitvijo ljudi ie predmetov in odtod v krč- mo, ki je današnja, brez znakov histerije; iz te smo. prešli v absolutno nečasoven in še potenciranejši privid, nego je v prvi sliki. Peta slika z naslovom pri Krivčevih je podčrtana, otipljiva realnost s pridatkom ekspresivnega ekstrata; tej sledi Prva ljubezen, ki je eksemplarična »živa podoba« in ne potro-buje nobenega teksta. V takih bistveno različnih oblikovnih nazorih se' gibljejo ostale scene ter naprtavajo Jurčičevemu delu vsebine, ki jih tam ni in so ludi praktično nemogoče. Mogoče so le na odru, pa dokazujejo pomanjkanje smisla za stilno enoto. Brez ozira na celoto, so posamezne slike dobro učinkovale, zlasti svadbeni prizor. Ob menjajoči se prostorninski in ekspresivni sceni je bil zelo slab iluzionistični prospekt sobe na Slemenicah. Tudi časovna opredelitev kostumov je bila ohlapna. Igralci so gru-pacije absolvirali neopazno, tudi posamične akcije so gladko potekle; le v trinajsti in štirinajsti sliki (Očetova skrivnost in Odpoved 'n sprava) sta gospod Benjamin (g. Lipah) in Marijan (g. Drenovec) temeljito odpovedala. Jubilant g. Danilo je bil dober Dolef; g. Levar je desetemu bratu rešil centralno težišče, oziroma boljše zvezo desetih slik; s svojo impulzivnostjo je prireditvi vsilil lasten motiv, ki je edini izzvenel preko večera. Odličen tip je vstvaril g. Cesar s Krjavljem in ž njim obvladal vsako situacijo; s tako popolno zaokroženostjo bi zabaval tudi homerske junake pred Trojo. Če se g. Cesar svojega uspeha zaveda, naj ga čini skrbnejše analizira in ceni vrednost njegovih sestavin. I. Z. MmmmmmmmmmAsmMmmmumamamHmnmmtKJKmmJvu-sBTtttctB Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota 27. februarja: Obrt gospe Warrenove. Red F. Nedelja 28. februarja: ob 15. uri pop. Naša kri. Ljudska predstava po znižauin cenah. — Izven. — Ob 20. uri zvečer Deseti brat. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ponedeljek 1. marca: Henrik IV. Red C. Torek 2. marca: zaprto. Sreda 3. marca: Ana Christie. Red A. Četrtek 4. marca: Zapeljivka. Red F. Petek 5. marca: Naša kri. Red B. Sobota 0. marca:.ob 15. uri popoldne Pegica mojega srca. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sobota 27. februarja: zaprto. Nedelja 28. februarja: ob 15. uri pop. Zvedave ženske. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven. Ponedeljek 1. marca: zaprto. Torek 2. marca: Večni mornar. Red B. Sreda B. marca: Orfej v podzemlju. Red E. Četrtek 4. marca: Joungleur de Notre Dame. Red D. Petek 5. marca: zaprto. Sobota C. marca: Večni mornar. Red F. Uprava Narodnega gledališča obvešča p, n. abonente in drugo gledališko občinstvo da se je moral že objavljeni repertoar vsled obolelosti večjih članov spremeniti in velja za danes v soboto in naslednje dni repeirtoair, kakor je zgoraj objavljen. Prihodnji teden prideta na vrsto dve premijeri v operi in sicer v četrtek in nedeljo zvečer. Wolf Ferarrijeva opera »Zvedave žene« se v nedeljo popoldne ob treh poje zadnjikrat v letošnji sezoni. Opera se odlikuje po gracijozni glasbi, lepih melodijah in svoji zabavni vsebini. Pri prvi popoldanski vprizo-ritvi dne 14. t. m. je žela naravnost velikanski uspeh. Predstava se začne ob 15. uri, konec je pred 18. uro, tako da je mogoč vsem zunanjim udeležencem pravočasen odhod z večernimi vlaki. Na klavirskem koncertu, katerega priredi najodličnejši naš pianist prof Anton Trost v j pondeljek, dne 1. marca ob 20. uri zvečer v dvorani Filharmonične družbe so zastopani tudi trije ruski skladatelji in sicer Balakirev, Rahmaninov in Skrjabin. Bakikirev je bil rojen leta 1837 v Nižjem Novgorodu ter umrl v Peterburgu 1910. leta. Najprvo je študiral naravoslovje, potem se je pa popolnoma posvetil glasbi ter je nastopil leta 1855. z največjim uspehom kot pianist v Petrogradu. Njegov pokrovitelj je bil slavni ruski skladatelj Glinka, ki ga je določil tudi svojim naslednikom. V hiši Balakireva so se shajali vsi takratni mladi glasbeniki: Cuj, Musorgski. Rimski-Kozakov, Borodin. Ti so reformirali rusko glasbo in tvorili v tistem času nekako rusko moderno. Balakirev je zložil več velikih orkestralnih del, izmed klavirskih skladb ixi je najbolj znana njegova >Orijentalska fantazija »lslamey«, katero igra Trost tudi na našem koncertu. Drugi Rus je Sergij Rahmaninov, rojen 1873. lelta in živi sedaj v Newyor-ku. Rahmininov je izvrsten klavirski virtuoz in svetovnoznan, kakor skladatelj najrazličnejših del. Nekaj časa je bil tudi kapelnik carske opere v Petrogradu. Poleg teh dveh bo zastopan na koncertu tudi Skrjabin, rojen 1872. v Moskvi, umrl 1915. leta. Od leta 1890 do 1903 je bil profesor klavirja na konservatoriju v Moskvi. Sicer pa je večinoma živel izven ruske zemlje. Njegove kompozicije so brez dvoma pod velikim vplivom slavnega Chopina, so zelo duhovite, vendar kažejo včasih nekako prisilno originalnost in pa bolna umetnikova čustva. Po skrbni izbiri koncertnega sporeda pomeni Trostov koncert pravi umetniški dogodek v letošnji koncertni sezoni. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Simfonični koncert »Glasbene Matice« > Ljubljani. V petek, 5 marca priredi orkestralno društvo Glasbene Matice simfonični koncert katerega bi prav za prav lahko nazvali »suitni koncert«, saj je na koncertu več suit za godalni odnosno veliki orkester. Koncertni spored ima dva dela. V prvem delu se nahajajo izvirne skladbe domačih komponistov in sicer Mihevčeva overtura »Planeti«, Šant-lova »Mala suita« za veliki orkester, pa Adamičeva Suita za godalni orkester: >Ljubljan-ski akvareli«. — V drugem delu pa se izvajajo Čajkovskega »Karakteristični plesi« in pa Borodimove plesi iz »Kneza Igorja«. Spored izvaja orkestralno društvo Glasbene Matice, pomnoženo s člani Dravske divizijske godbe in opernega orkestra pod vodstvom skladatelja Emila Adamiča. — Predprodaja vstopnic je od danes naprej v Matični knjigarni. Slovensko marijonetno gledališče »Atena« t Narodnem domu. V soboto 27. in v nedeljo 28. februarja: Pocci: »Gozdni kralj Lavrin«. Začetek vsake predstave ob 5. uri popoldne. Predprodaja vstopnic pred malo dvorano v Nar. domu eno uro pred začetkom predstave. ■■■IIIIIBRBKIllllBiaBl Najstarejša graverska tvrdka Anton Černe se je z današnjim dnem preselila i* Dvornega trga v isto liišo na Kongresni trg št. 10. •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Stran 4. i agaiaitiiMi Štev. 46. —m——m— Dnevne vesti. ZNIŽANJE CEN. Sedet sem v prijateljski družbi in pogovor se je lepo po domače sukal okoli draginje, davkov, stanovanjske mizerije in podobnih življenjskih prijetnosti. Pa se je oglasil eden in rekel: »Obrtniki so krivi, da je vse tako drago! Le poglejte n. pr. krojače. Ali veste, [ koliko računa dandanes mojster prvega raz- i reda samo za delo? Celili 570 dinarjev! To j ie okroglo 50 zlatih predvojnih kron. Za ta denar pa se je dobila nekdaj že lepa in dobra 'ibteka. Ali pa poglejte brivce. Da ti odreže na gladko par brk in las, moraš plačati 10 dinarjev. To je po švicarskem kurzu skoro en zlati frank. Pred vojno je veljalo tako delo kvečjemu polovico toliko!« — Nato pa je povzel besedo drug gospod in rekel: -Nočem izdati imena svojega prijatelja, ki mi je to povedal, ampak enkrat se je zgodilo tako: Na sejo davčne cenilne komisije je prišel vpliven gospod in ves obupan začel pripovedovati, kako mokre noge ima, in to vzlic temu, da je moral za popravilo čevljev plačati komaj pred enim tednom skoro 400 kron. Ali zaslužijo čevljarji«, je rekel gospod, in vsi navzoči, ki so čutili bržkone tudi kakšno mokroto v nogah, so gospodu navdušeno pritrjevali z besedami: » Ti pa res zaslužijo — dajmo jih!« Pa so jih. Tako in podobno se je /godilo tudi z brivci in drugimi obrtniki. Sedaj pa vprašam: Kdo je kriv draginje: Ali tisti, ki ljudi uradno silijo da morajo zvišati svoje dohodke na škodo konzumentov, da morajo plačati naložene jim svote, ali pa tisti, Id zvišuje svoje dohodke na pritisk od zgoraj? Če bi kmetu naložili na vsak kvadratni meter zemlje tisoč dinarjev davka, ali bi mogel kmet prodajati krompir po 4 ali 5 kron kilo? No, vidite!« In pokazalo se je.tudi pri tem pomenku kakor vedno in povsod, da je največji navijalec cen slaba in nepreudarna državna uprava. — Volitve v okrajne cestne odbore. Po več kot desetletnem odmoru je gradbena direkcija končno razpisala volitve v cestne odbore. Proti večini dosedanjih cestnih odborov so_ se: vršili pritožbe in to gotovo upravičene, zlasti v Crnomeljskem okraju, ljubljanski okolici itd. Že 21. februarja so bile razpisane volitve v okrajih Škofja Loka, Ljubljana-okolica in Bled. Med tem je nastal kompetenčni spor med Gradbeno direkcijo i,i vel. županom, ki se je pretekli teden rešil v tem smislu, da ima pravico razpisati volitve veliki župan. Veliki župan je že razpisane volitve zadnji dan telegrafično preklical ter jih bo ponovno razpisal v vseh krajih prihodnje mesece. — Protestni shod prodi davčni obremenitvi Stavenije se vrši za občino Moste v nedeljo, dne 28. t. m. ob 10. uri dopoldne v salonu restavracije g. Jakoba Novaka »Pod Lipo- v Mostah. Na shodu bo izročal predsednik g. Ivan Frelih ,o novi davčni reformi in davčnih razmerah v naši državi, zlasti v Sloveniji. Na shod so vabljeni vsi hišni in zemljiški posestniki iz občine Moste in okolice. K obilni udeležbi vabi odbor. — Županski tečaj v Ribnici priredi Županska zveza prihodnjo nedeljo, dne 7. marca 1926. Predavanja se prično ob pol 8. uri zjutraj po rani maši. Ob desetih se tečaj pre- . kine ter nadaljuje po dopoldanskem cerkvenem opravilu. — Vsi občinski zastopniki, (župani, odborniki, namestniki) so vabljeni, da se udeleže predavanj v čim najobilnejšem številu. — Pomladansko porotno zasede nje v N;>-vem mestu. Dosedaj so razpisani ti-le slučaji: 1. Janez Škoflanc in Draga Murovič, umor za 1. marc, predseduje g. predsednik okrožni ^ idilik dr. Polenšek; 2. Ignacij Flajs, uboj za 2. marc, preds. g. sodni svetnik Kuder; J. Martin Dežman, ' roparski umor, predseduje g. deželnosodni svetnik dr. Josip Fischinger. Ta razprava bo trajala dva do tri dni in bo zelo zanimiva. — Strokovni izpiti učiteljic na strokovnih šolah. Te dni se vrše v Beogradu strokovni izpiti učiteljic na strokovnih šolah. Priglasilo se je vsega skupaj 45 kandidatinj. — Učiteljski izpiti. Meseca novembra t. 1. se vrše posebni učiteljski izpiti za^ učitelje, niso absolvirali svojih študij v naši državi. Rok za, prijavo poteče z 20. marcem. — Nedeljski počitek. Beograjski veliki župan je sklical za (i. marca zastopnike novosadske in velikobečkerečke trgovske in obrtniške zbornice na konferenco v Beograd. Konferenca bo pretresala vprašanje nedeljskega počitka. Trgovski krogi se namreč pro-tivijo uvedbi popolnega nedeljskega počitka, dočim ga udruženja nameščencev in privatnih uradnikov zahtevajo. Udruženje privatnih uradnikov je naročilo vsem svojim organizacijam, da prirede zoper odredbe nekaterih velikih županov, glasom katerih naj bi bile trgovine ob nedeljah po dve uri odprte, protestne shode. — Posledica nove železniške tarife na Su-šaku. Od pristaniške tarife je bil Suša k hudo prizadet. Naj govore številke: Meseca januarja 1925 je znašal celokupni pristaniški promet 42.000 ton, meseca januarja 1926 pa sa- ' mo 21.000 ton. V prvi četrtini leta je znašal blagovni promet 92.500 ton, v dvugi 101.900 ton, v tretji 86.000, v četrti (ko je že stopila v veljavo nova tarifa) pa samo 50.900. — Natakarski dom v Sarajevu V krogih sarajevskih hotelirjev in gostilničarjev se je porodila ideja zgradbe doma za natakarski naraščaj. — Mednarodni dijaški kongres se vrši v dneh od 20. do 30. junija v Beogradu. — Kongres brzojavnih agentur. V Luzernu zboruje te dni kougres zastopnikov mednarodnih brzojavnih agentur. Kot se čuje, bo obravnaval kongres med drugim^ tudi vprašanje zaščite vesti proti neupravičenemu pri-l;>ščevanju. Kongres ruskih emigrantov v Parizu. Dne 4. aprila se otvori v Parizu I. vseruski ltaug.es emigrantov. Pripravljalni odbor .se je moral boriti z velikimi težkočami, prodno je uspel. Šele s tem, da je izjavil, da bo temeljil kongres na federativni podlagi ter se ne bo zahtevalo od -nikogar, da zastopa monarhistično idejo, temveč, da se garantira vsakomur popolna svoboda mnenja in besede, se je posrečilo pridobiti Ruse za udeležbo. Vabila se že razpošiljajo. Kljub vsemu pa so doživeli sklicatelji že sedaj razočaranje. V zadnjem trenutku so odpovedali udeležbo Ke-renski in socialni revolucionarji. Socialnore-volucionarno rusko časopisje zastopa namreč mnenje, da v inozemstvu živeči Rusi niso upravičeni sklepati o bodočnosti Rusije, temveč da more pasti odločitev samo v Rusiji sami. Kljub vsemu se sme pričakovati z zanimanjem, kaj bo sklenil ta velikanski kongres, ki se ga udeleži, kot se računa, okrog 1 milijon emigrantov. — Naknadno žrebanje obligacij vojne odškodnine. Pri naknadnem žrebanju obligacij državne rente za vojno odškodnino so bile izžrebane sledeče obligacije: Serija 2747 št. 973 (20.000 Din), serija 2747 št. 153 (20.000 Din), serija 3798 št. 606 (10.000 Din), serija 85 št. 57 (10.000 Din). — Kulturna sličica iz Madjarske. Znani nemški socialist Viljem Liebknecht je imel pred 50 leti na nekem zborovanju v Dres-denu govor, ki je bil pozneje natisnjen. Govor je izšel na Madjarskem zadnjič leta 1914. Kraljevsko madjarsko državno pravdništvo pa se je spomnilo šele sedaj, da involvira ta govor »ščuvanje k razrednem sovraštvu . Izvedlo je postopanje ter izreklo konfiskacijo leta 1924 tiskanega govora. Uradno postavljeni kurator je zoper ta sklep protestiral. Vrhovno sodišče je razpisalo te dni obravnavo ter povabilo Liebknechta potoni javnega razglasa, da se je udeleži. Tega pa Liebknechtu ni bilo mogoče storiti, zakaj mož je že 25 let mrtev. Vsled tega ni preostajalo sodišču drugega, kot da je konfiskacijo potrdilo. — Ločitve zakonov in razporoke na Celio-slovaškem. Glasom uradne statistike je bilo v letu 1924 na Čehoslovaškem vsega skupaj 3143 zakonov sporazumno, 1284 nesporazum-no ločenih; dalje je bilo 5355 razporok, 80 zakonov pa je bilo proglašeno neveljavnim. Največje število odpade seveda na Prago, kjer je bilo 1337 ločitev in 1445 razporok. V splošnem so ločitve in razporoke v krajih s pretežno nemškim prebivalstvom bolj pogoste kot v čeških krajih. V vsej Slovaški je bilo samo 20 ločitev, 540 razporok, 4 poroke pa so bile proglašene za neveljavne. Od teh jih odpade na Bratislavo 136. V Podkarpatsk. Rusiji je bilo 12 ločitev, 109 razporok, 1 zakon pa je bil proglašen neveljavnim. — Protestni štrajk zoper previsoke davke v Parizu. Načelstvo udruženja pariških trgovcev z živili in zveza gostilničarjev, ki štejeta okrog 600.000 članov, sta sklenila, da ostanejo lokali njihovih članov dne 3. t. m. v znak protesta zoper zvišanje davkov zaprti. — Bcrlinci zoper liiksusni davek. Iz Berlina poročajo: Mednarodna zveza ravnateljev varietejev je imela te dni protestno zborovanje, ki so se ga udeležili tudi zastopniki gostilničarjev, kavarnarjev in sorodnih obrti ter nekaj občinskih svetnikov. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, s katero se protestira zoper visoki luksusni davek. Načelstva organizacij so dobila nalog, da podvzamejo potrebne korake, da se davek čim najhitreje zniža. — Izseljevanje zidov v Palestino. Glasom uradnih poročil iz Londona se je izselilo tekom zadnjih 12 mesecev v Palestino 32.000 Židov — vštevši ženske' in otroke. Istočasno se je izselilo iz Palestine v Ameriko 2140 Židov, tako, da znaša prirastek židovskega prebivalstva v Palestini v minulem letu 31.660 oseb. . . Kriza produkcije premaga v Zedinjenih državah. Nevvvorški listi poročajo o težki krizi, v kateri se nahaja produkcija premoga v Zedinjenih državah. Producenti imajo sedaj, ko je 'končana stavka rudarjev, v zalogi nad 70.000 ton antracita, ki ga ne morejo prodati. — Izpremembc pri tiskovnem uradu. Kol poročajo se izvrše v kratkem pri tiskovnem uradu zunanjega ministrstva v Beogradu važne izpremembe. Sedanji šef tiskovnega urada Ivkovič bo imenovan na lastno prošnjo za generalnega konzula v Carigradu ali pa v Helsingforsu. Kot kandidati za njegovo mesto se imenujejo: Sedanji generalni konzul v Newyorku Karovič, sekcijski šef zunanjega ministrstva Jovan Jovanovič-Marambo, sekcijski šef Aleksander Body, nekdanji šef tiskovnega urada Pera Taletov in sedanji namestnik šefa dr. Erhatič. — Imenovanje. Akad. slikar Franc Tratnik je imenovan za umetniškega konzulenta s pravicami uradnika t. skupine II. kategorije pri velikem županu ljubljanske oblasti. — Nase poročilo o dr. Ehrlichovem predavanju v »Soči« o pariški mirovni konferenci in koroškem vprašanju je prinesel -'Deu-tsches Volksblatt« v celotnem prevodu. — Proces zoper beograjske komuniste. — Rezultat zadnjega preganjanja komunistov v Beogradu je tu, da je dvignjena proti 12 osebam’ obtožba. Obtoženci so bili pridržani v zaporu. i — Izgon grola Ludvika Nalma iz Ncwyor-ka Kot poročajo iz Newyorka, je predlagal te dni neki član kongresa Zedinjenih držav, da se v športniških krogih po vsem svetu znanega igralca tenisa, grofa Ludvika Salma iz Zedinjenih držav, ker noče plačevati zia svojega otroka, kot nadležnega tujca izžene. — Krdelo volkov napadlo vas. Kot poročajo iz Prizrena, je napadel te dni vas Rapčo in-i Brani št u trop volkov. Poškodovanih je bilo 1.0 kmtUov. Neki ženski je odgriznil volk nos in gorenjo ustnico. Prihod volkov in njihovo hitenje je povzročilo v vasi veliko_ paniko in zmešnjavo;. Ljudje, ki so bili zunaj hiš so iskali zavetja na drevju in po strehah, drugi so se zaprli v hiše. Samo par kmetov je imelo toliko poguma, da so pograbili puške ter jeli na volkove streljati. Pri tem je bil en volk ubit, nakar so ostali pobegnili. Drugi dan so priredili lovci na volkove gonjo ter so jih 30 ubili. — Aretacija številne tolpe brigantov v Palermu. Rimska »Tribuna« jioroča, da je bila izsledena,v provinci Palermo tolpa brigantov, ki šteje 164 glav. Razven 45 so že vsi pod ključem. Tolpa ima na vesti nad 100 zločinov, med temi nad 30 umorov. Ostali zločini obstoje iz izsiljevanj, tatvin, poizkusen ih umorov itd. Zločince so transportirali v mesto Palermo v 12 avtomobilih. — Dve rafinirani pustolovki. Berlinski policiji se je posrečilo aretirati dve pustolovki, ki imata na vesti nič manj kot 800 goljufij. 31-letna delavka Marija Ludvvig se je vozila v spremstvu svoje dozdevne privatne tajnice v elegantni ekvipaži, ki sta ja vlekla dva belca, k v zadregi se nahajajočim ljudem. Ženski sta se izdajali za uradnici urada za socialno skrbstvo ter obljubovali siromakom takojšnjo podporo v živilih in obleki. Vsak siromak je moral plačati tatooj večjo vsoto kot prispevek k transportnim stroškom. V par sto slučajih sta obiskali učiteljice ter jim izvabili- pod pretvezo, da je bila zvišana njihova zavarovalnina, odpadajoče premije. S prigoljufanim denarjem sta živeli pustolovki veselo in razkošno. Stanovali sta v najdražjih hotelih ter si privoščili vse, kar jima je srce poželelo. — Buren konec Njegošove proslave. Te dni se je vršila v Cetinju seja odbora za Njegoševo proslavo, šlo je za računski zaključek Več članov odbora je trdilo; da se računi ne ujemajo. Vsled tega je prišlo do burnih nastopov. Metropolit Gavrilo Dožič je oklofutal mestnega poglavarja Toma Miloševiča, ki mu j je vrnil milo za drago. V rencontre so se ; vmešali drugi člani odbora in prišlo je do | splošnega pretepa, tako da je morala biti se- j ja prekinjena, ne da bi bili računi odobreni. ■ Javnost čaka z zanimanjem na nadaljnji raz- ; voj afere. j — Sreča v nesreči. Te dni je bilo žrebanje prusko-južnonemške loterije. Polovica glavnega dobitka, ki je znašal 1,000.000 Din pripada 8 brezposelnim delavskim rodbinam. Neki trgovec, ki je prejšnje jutro bankrotiral je zadel 50.000 mark. — Letalska nesreča v Parizu. Francoski vojaški letalec Collot je stavil te dni, da poleti skozi obok Eifflovega stolpa. To se mu je tudi posrečilo. Toda, ko se je hotel izogniti anteni radiotelefona, je izgubil ravontežje ter padel na zemljo. Aparat se je popolnoma razbil, drznega letalca pa so potegnili izpod ruševin zogljenelega. — Karol in njegova ljubica v Parizu. Bivši romunski prestolonaslednik Karol je prispel te dni s svojo ljubico, gospo Lupescu v Pariz. Na kolodvoru ga sicer ni pričakovala nobena oficielna. oseba, pač pa vse polno novinarjev in fotografov. Zdi se, da je bilo Karlu to zelo neprijetno, zakaj precej nervozno je odklanjal francosko, angleško, italijansko in nemško vsak razgovor in sedel s svojo spremljevalko hitro v neki avtomobil, ki ju je peljal v neki hotel c Champs Elysees-jih. — Kontlikt med konduUterjsm in potniki. Vsakomur, ki je študiral na Dunaju, je dobro znan zadnji vlak, ki se odpelje vsak dan 5 minut pred polnočjo iz Dunaja proti Dunajskemu Novemu mestu in ki se vstavi na vsaki postaji med Dunajem in Dunajskim Novim mestom, takozvani »Lumpensammler .. Na tem vlaku, ki vozi, kot že ime pove, veliko število zakasnelih pijančkov, je prišlo že do neštetih kravalov. Sprevodniki poznajo navade svojih potnikov in so potrpežljivi. Te dni pa je imel v nekem vozu službo sprevodnik bolj občutljivih živcev. Ko je zahteval od nekega pasažirja vozni listek je prišlo do prepira. Pasažir je namreč trdil, da mu je vozni listek že pokazal. Beseda je dala besedo in ko je prišel vlak na prihodnjo postajo je zahteval sprevodnik, mesto da bi bil poklical na pomoč oblast ter zahteval, da se pasažir legitimira — da mož izstopi. Ker vinjeni pasažir, ki bi bil moral v tem slučaju čakati do 5. zjutraj na prihodnji vlak, tega ni hotel storiti, je zagrozil sprevodnik, da bo vlak toliko časa stal, dokler potnik ne izstopi. Vlak je stal res cel četrt ure. To je pa druge potnike tako razburilo, da je nastal tak kraval, da je moralo intervenirali orožništvo, ki je napravilo red. — Idijot, sloviti roman svetovnoznanega ruskega pisatelja Dostojevskega v slovenskem prevodu dr. VI. Borštnika, katerega I. del je pravkar izšel v okvirju »Splošne knjižnice«, založba Zvezne knjigarne, Ljubljana, Marijin trg 8, se dobi za ceno ;5- in, za broširan in za vezan izvod 40 mn. — Zlatnike so našli v Zlatorog-terpentnio-vem milu: g. Adolf Gotz, nadgeometer, Ljubljana, Ivan Nagode, Dobrova pri Podnartu, Cilka Deželak, Maribor Mlinska ul. 14, 1 avla Korbar. Bled, Pavel Lipec, Radeče, Mici Ivanuša, Ljubljana Krakovski nasip, Antonija Drakulič, Zagreb na Kanalu. način pobiranja smeti obnesel, bo mestni magistrat nabavil take vozove za celo mesto.- 1— Rimske grobove so odkrili pri gradbi ceste na stavbišču kolonije »Stan in doni« ob Tržaški cesti. Kaj posebnega se doslej v grobovih ni našlo. 1— Marijonetno gledališče »Atena« v Narodnem domu vprizori v soboto 27. in ne-1 deljo 28. februarja ob 5. uri popoldne Pocci-jevo pravljično igro »Gozdni kralj Lavrin«. Na to uprizoritev posebno opozarjamo ljubitelje lutkovnih iger in občinstvo sploh, saj je ta igra dosegla prvič.že neobičajen Apeli. Tu je prikazan praljični svet tako živo kot v malokateri Poccijevi igri, v mračnem gozdu se odigrava dvoboj med dobrim in zlim svetom in kot jutranja zora priplove skozi bodeče se gaje duh dobrote in plemenitosti -kralj Lavrin. Tudi Gašperja ne manjka. Ta mali burkež je tudi tu končni razpletalec vseh zadreg in zanjk in vzdaje celoti živahnost in razgibanost. Poleg umetniške inscenacije pa močno vplivajo vpletene glasbene točke kot na primer godbena spremljava Lavrinovih besed i. dr. Griegovi akordi se sozvočno zgrinjajo na poetična dejanja, v katere poslušalca uvede prav taka godba. Za to predstavo je gledališče pridobilo godalni kvartet. Kadiofomja. XVIII. Čeza 200.000 abonentov že ima dunajsika Ravvag (Radio Wien A. G.) 'in torej so na-, čeli že tretji sto-fisočak. Tolik napredek v necelem poldrugem letu obstanka! To število nam je poučen dokaz o kulturni višini prebivalstva. Znak te kulture je tudi pro- , gram, ki ga Ravvag nudi svojini naraSnJikom v Avstriji iin brezplačno ostalemu sveiiu, ki je deležen takih novodobnih dobrot iz eierjti. Poleg tega so posttavili že drugo pošiljalno postajo z veliko energijo (20 KW), ki bo nosila dunajsko glasbo v neizmerne daljaive. Že se oglašajo amaterji iz vseh delov sveta, ki -vsak dan poslušajo dunaijsko poatajo. S tem pošiljalcem pa ni vse v redu; doslej menda še neznane naravne sile so vzrolk, da v nekaterih 'krajih Dunaja samega slišimo starega poailjalea bolje. Enaki glasovi prihajajo tudi iz sosednjih dežel. Kako je v Ljubljana? Ali ni nihče še imel prilike, da bi kaj poročal o svojih amaterskih ui.ipenih?! Poleg preko 200.000 abonentov dunajske Ravvag pa je gotovo še mnogo tisoč kontra-banderjev, ki brezplačno poslušajo, da si prihranijo tista borna 2 šilinga mesečmkie. Ker bogatejši ljuidje plačujejo po 5 šil. in so mesečni prispevki tovaren in trgovcev z radio-Magom precej visoki, ima družba preko 5 milijard mesečnih dohodkov (čeiz 4 miiliijone dinarjev!). Toliki dohodki" so družbi pripomogli do dalj njega že dolgo težko pričakovanega napredka, namreč: da bo Ravvag pošiljala v eter tudi predstave iz — državne opere, tega pnvega uimc-imšlkega zavoda v srednji Kviroipa. Za zdaj sta pogojeni dve uperi na mesec, za kar bo plačevala Ravvag po 'Irn milj. kron mesečno, poleg tega še nekaj priboljška umeitnikoni istih predstav. Za prenose oiper iz Volksopere plačuje družba po — 25 milj. kron za vsako predstavo. Tehniški so že toliko napredovali, da so prenosi prav dobri. Izkušnje v Volksoperd zdaj uporabljajo pri pripravah v državni apeli. Opravičena je nada, da bomo z libretom v roki izborno sledili dejanjem, a slišali bomo bolje nego če sedimo kjerkoli v gledališču samem. V nedeljo smo poslušali Shatkeis-pea-rejevo »Sem kresne noči«; tako čisto in i glasno kakor smo culi vsako besediop (na I detektorski aparatek z ojačevalcem!),.ni mo-j goče slišati v prvi vrsti panterja, lolik je i napredek v tako kratkem času! V Ljubljanskem listu sem čAtal, da cenijo število naročniilkiov v področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva nekako — 1000, toda prijavljenih in tihotapskih! Primerjajte: v polovico manjši Avstriji je aparatov gotovo Čez — 500.000! Zakaj tako žalostna primeri v prvi sosedi Jugoslaviji? V istem listu se-n Šiita 1, da so velike sitnarije pri zglaševanju, t. j. 'vložena finora biti pravilna prošnja (ko-1 okovana), takse so visoke (za kaj te taikise? Samo za pravico, nahaiviiti s:i aparat?! Kako policajtsko!!); pa na rešitev je treba čdkmti po cele mesece! Ni čuda, ako ni nikalkega napredlka! V Avstriji naznaniš lahko uifltino samo svojemu pismonoši, pa si aiparat že lahlko nabaviš. Drugi dan ti pismonoša prinese pristopnico in pobotnico za isto niesei, pa je vise v redu. Domačim ali mozeane ■, ort enako! To je demokratske države dostojno! 1 Ljudska visoka šola v Ljubljani nadaljuje redno svoja predavanja, ki se vrše v pevski dvorani Glasbene Matice. V nedeljo 28. t. m. predava g. Srečko Kosovel o terni Razpad družbe in propad umetnosti . Začetek točno ob 10. uri. Vstop prost, prosto-, voljni: prispevki se hvaležno sprejemajo. I— Pobiranje smeti. V prihodnjih dneh bo začel v notranjem mestnem okraju pobirati smeti nov voz, s katerim bo kar največ mogoče preprečeno razpraševanje smeti pri nalaganju. Mestni magistrat opozarja občinstvo, da smeti oddaja le v že opetovano predpisanih zabojih, ki imajo dolžino 60 cm, širino in višino pa do 30 cm. Drugih večjih zabojev ali posod smetar ni bo izpraznil, ker jih v novem vozu tudi izprazniti ne more. — Ob tej priliki nujno priporoča mestni magistrat vsem gospodinjam, da vse^ smeti in druge odpadke, tudi kuhinjske, sezgo v peci ati štedilniku in da končno oddado le ostati pepe in negorljive snovi v svojem zabojčku smetarju. Na ta način se izdatno zmanjša množina smeti in se tudi doseže nekaka razkužba odpadkov iz stanovanja ter se s tem zmanjša nevarne,! okužbe po smeteh. - O se bo la Ljubljanski list pravi tudi. da se ze dela « r,i,prave za pošiljalno postajo v Ljubljanu , nadeja potem večjega niavoja radiofonije. pr Točno! Načelnik v niinistrotivu poSte in brzo java g- Djordijevič je že pred letom naznanil v svoijem mesečniku (»Telegraf i -teletom«); da je vlada naročila pri Telefunken to Prj Lorenzu v Berlinu 6 pošiljaInih pos^ od kaiterih je »ena namenjena za Ljubljano (po ena še za Zagreb, Split, Podgorico, Ao \ i.,ad in Niš). Ali je vise to zasipalo?- Kadarkoli po dokončanem dunaji-sikem pro-antau Obračam koleščke kondenx:itorijev m lovim evropske jioatajci *e 1111 pogosto dogaja, da mi zadoni ‘J11 l™°, znana stara avstrijska himna. Cul sem jo ze po večkra-i« Berlina, Hannovra, trankfuria, Bresta^- V radioklubu so mi povedali, da je to 1« Alles, alles Ubar Deuisch and . k' na melodijo stare avstrijske hi- e-ip >viIji t« okolnost meni 'biti tudi jugoslovanskim sem omenil to -- zanimivo-1. o-vedal-i so ‘tudi, da s to pesmijo vsi nemški posi-Jatei zaključujejo svoj dnevm program. D -10 SO vsi Nemci enega duha, ko gre za mov ostale vse stare države ko ■ na zunaj, dasi so 1 enako neodvisne druga od druge, kaikoi so I bile v cesarstvu m so skoro vse enako so- ! v 1-17n— Prusiji' 'n pruskim metodam v4a- bili Meden narod močan na zunaj kljub naj -Ir /nemu federalizmu, kakršen je v Ncničvj to Mariji, tla ne govorimo o Ameriki, ,mn» v misli celo seriljo člankov. Morda ne bo škodovalo, a'ko nanizam nekaj resnice o takih vprašajih budi Slovencem, ki radi čitajo moje Slainke in dopise. Naj končam današnje poročilo s praktičnim nasvetom. — Omenil sem že v nelkam dopisu, da vprašanje glasnikov (Lautspre-«her) še ni povsem rešeno. —. Prav veliko je na trgu fabrikatov z vseli krajev in koncev, ki j ih priporočajo in slavijo njihovo popolnost. Danes je napredek k popolnosti že jako razveseljiv. Toda eno je, kar mojim amaterjem moti veselje do teh glaisnikav — in to je viisoka cena, posebno pri angleških izdelkih, ki so prišli v — modo. Ali Pametni amaterji se ne dajo motiti od kričave reklame ter si dobro ogledajo blago in ceno, predmo si nabavijo še glasnik (Laut-spreCher). — Imel seim priliko, preskušati preceijšnje število fabrikatov iz Cele Evrope, a odločil sem se po dolgem obotavljanju za majheia, ličen izdelek znane velike tovarne: Oesterreiehische Telephon-Fabrik A. G., vorm. J. Berliner, \Vien XIII. Missindorfcr strasse 21. — Svoječasno je Jugoslavija kupila pri njej razne telefonske izdelke. Veaicrat sem hikratu preskušal znan angleški fabriikat in ta mali dunajski »Dar-ling« (tako se imenuje ta glasnik), ali prednost sem mu dal pred trikrat dražjim angleškim tekmecem. »Darings stane na Dunaju saano 39 šilingov. — Ljubljančainje ste ga mogli že videti pri g. Gorcu (v poslopju Kreditne banke). — Membrana, ki je glavni del, je iitak angleškega izvora — Staloy. — In tako nam naš »Darliaig« poje, sivira, govori jaisno in razločno, da ga čujemo po celem stanovanju, med obedom ali večerjo nam oskrbuje »Tafelmusik« itd. — Sinoči med prenosom iz Konzerthausa smo imeli občutek, kakor da sedimo tam v prvih vrstah. Razlegalo se je tudi ploskanje, pa ono vrvemje med pavzami. Nekdo izmed občinstva s; je dovolil dovtip in je pozdravil svojo 'irago »auf Welle 530 ;; čuli so stotisoči nje-pozdrav in morda tudi ona! — Tako daleč smo z radiofanijo na Dunaju! — A G. Gospodarstvo novega DAVČfECA ZAKONA. • ^r^kem bo predložen Narodni skupšči-~ a J; n°veg:a davčnega zakona za vso dr-memb 3 '>0 najbrže sprejet brez izjpre- Davčni objekti. Zakonski načrt razlikuje sledeče davčne objekte: donos od zemljišč, donos od zgradb, donos od podjetij, donos od obrti, donos od poklicev, donos od ren.t, donos od podjetij, ki morajo polagati javne račune ter celokupni dohodek. Zemljiški davek. Zemljišča so razdeljena po načinu obdelo- ■ vanja na njive, vrtove, Sadovnike, vinograde, travnike, pašnike in planine, gozdove, trstike, močvirja, ribnike in jezera. Stavbi-»ča v mestih spadajo v najvišji razred najboljših lemljišč v dotienem mestu. Davčna podlaga je katastrski čisti donos, preraču-njeai na en hektar. V krajih, kjer ni katastra, se zemljišča začasno izmerijo, v 10 letih pa se mora izvršiti povsodi kataster. Plačuje se pa davka 20% od čistega donosa. Od daivika so oproščena v glavneim ona zemljišča, ki tudi po dosedanjem zakonu niso plačeval davka. Davek na zgradbe. Davek na zgradbe se plačuje od viseh objektov, ki se oddajajo v najem ali pa bo namenjeni za stanovanja ali drugo uporabo. Davčna osnova je faktično plačama najemnina ali najemnina, ki bi se mogla ddbiti, če bi se dala zgradba v najem. Odbijajo se sa-Ir»o stroški za vzdrževanje ali amortizacijo in s'c&r v glavnih mestih 20%, v manjših me-25%, v vaseh pa 30%. Davčni postavek j® 20% (’Ki 5iste najemnine, po deželi, v in-austrijaifih in tovarniških podjetjih se plača (|avek p0 številu sob in sicer po 25 Din za visako odelenje. Od davka so oproščene v glavnem one zgradbe, ki tudi po dosedanjih zakonih niso plačevale davka. Davek na podjetja, obrti in poklice. Davek na podjetja, obrti in poklice se plačuje od vseh pridobitvenih poslovanj ali samostojnih poklicev, kaferm cilj je pridobitev. Sem se ne štejejo podjetja, obviecana javnemu polaganju računov, ker so ta podjetja posebej obdačema. Vsa podjetja in po-klici se dele na tri skupine: 1. vsa trgovska, obrtna in druga podjetja ter posli, ki se opravljajo s kapitalom; 2. vsi samostojni poklici, ki se izvršujejo za odškodnino (svobodni poklici) vlagajoč v ta posel duševno delo; 8. vsi ostali svobodni poklici, večinoma telesno delo. Tu je davčna osnova čisti letni dohodek, v stroške pa se vračunajo vsi oni izdatki, ki so zvezani s poklicem, kar je v zakonu precizno označeno. Davčni postavek je za prvo skupino 12% od čistega dohodka, za drugo 8%, za tretjo pa 'i*yo. Od davka oproščeni so vsi oni posli, ki tudi po siarem zakonu ne plačujejo davka, izvzemši poljedelske, obrtae in uradniške nabavltjalne zadruge, ki plačujejo po novem zakonu davek kot druga podjetja, obvezana javnemu polaganju računov, samo, da plačajo manjšo vsoto. BORZE. Zagreb, dne 26. feibruairja. Devize: New-york ček 56.625—56.925, London iaplačilo 276.13—277.33, ček 295.90—277.10, Praga 168.10—169.10, ček 168—169, Ourih 1092.275 do 1096.575. ček 1092.50—1096J|0, Dunaj 799.50—803.50, ček 799—803, Miffn izplačilo 227.65—228.85, ček 227.65—228.80, Berlin 1352.10—1356.10. Curih, dne 26. februarja. Beograd 9.13, Ne\vyork 519.75, London 25.2675, Pariz 18.87, Praga 15.3775, Miilan 30.87, Berlin 123.75, Bukarešta 2.20, Sofija 3.75, Varšava 75.50, Dunaj 73.20, Budimpešta 0.007282. To in ono. GLEDALIŠKE ANEKDOTE. Operetni komponist Heuberger je nekoč čakal Giirardija, da pride na skušnjo, ki je bila določena na 10. uro. Četrt za četrtjo je minevala, Girardija ni bilo od nikoder. Ko se je pojavil ob 12. brez zadrege pred razdraženim dirigentom, ga ga je pozdravil s poanti-ranimi besedami: »Jaz bi na Vašem mestu sploh ne prišel!« »Vi že,« odvrne Girardi, »jaz imam pa vest!« Mojster besede je hodil z mojstrom glasbe v Karlovih Varih skupaj na izprehod; da bi jih ne motili ljudje v razgovorih, sta šla globlje v dolino. A povsod, kamor sta se prikazala, so se jima na levo 'in desno umikali gostje in ju spoštljivo pozdravljali. Goetheja je to motilo in zlovoljen je vzkliknil: »To je zoperno, tukaj se komplimentov kar ubraniti ne morem.« Beethoven je odvrnil s tihim nasmeškom: »Ekscelenca naj se radi tega ne razburja, morda veljajo komplimenti meni!« * Pri doktorskem izpitu vpraša profesor pred sliko starega mojstra: »Ali mi morete povedati, kdo je to slikal?« »Ne, gospod profesor.« »Ali veste, v katero šolo spada?« »Ne, gospod profesor.« »Ali veste iz katerega stoletja je?« »Ne, gospod profesor.« »ALi vsaj veste, katerega svetnika predstavlja?« »Jaz sem izraelit, gospod profesor.« Psevdonim. Neki mecen slikarja Rudolfa Levyja je zelo hvalil umetnikove slike, pristavil pa je, da je njegov priimek vseeno fatalna zadeva, ki je njegovemu uspehu v napotje in zakaj si ne izbere kakega psevdonima. Umetnik je odgovoril: »Kdo pa pravi, da Levy ni psevdonim?« | Vsi časopisi so polni hvale o Rozi Valetti, ki je igrala »Femme X.« Posebno hvalijo kritiki njeno nemo igro v zadnjem aktu, kjer skoraj nima besede. Tudi Adela Sandrock bi bila rada igrala isto ulogo. Ko jo vprašajo: »Kaj pravite o velikem uspehu Roze Valetti?« odgovori: »Da, čitala sem. Najboljša je bila, ko je molčala.« * Pri Adalbertu zvoni telefon. Znani komik Pallenberg kliče: »Tukaj Pallenberg, kdo tam?« Adalbert: »Tu je največji komik sveta.« Pallenberg: »Potem so me napačno zvezali.« * Carpcaui. Francoski kipar Carpeaux je stal na odru in dokončava! svojo skupino na paviljonu Flore. Cesar je prišel mimo, popustil spremstvo in zlezel na oder k Carpeauxu, da ga pozdravi. Mojster je bil Židane volje in je med pogovorom metal ilovico v kroglicah na ljudi pod odrom. »Za božjo voljo, mojster Carpeaux!« se je zgražal cesar. »Sire, kaj bi si vi ne dovolili take šale, če bi vas ravno veselila?« »Kaj pa mislite, mojster!« »Potem,« pravi umetnik in se prikloni —, »se res ne izplača biti cesar.« •: Misteriozei atentator. Vse mesto Omaha v državi Nebraska trepeta že par tednov pred nekim dozdevno umobolnim zločincem. Prva žrtev misterioznega atentatorja je bil zdravnik dr. Searles. Zdravnik je sedel zvečer v razsvetljeni ordinacijski sobi. Nenadoma je bil ustreljen skozi okno. Atentator, ki strelja iz pištole, ki ne poči, je izginil brez sledu, na cesti so našli samo prazno stročnico naboja. Par dni nato je bil na isti način trgovec Devitt. Od tedaj ne mine noben dan, da bi se ne pripetil kak atentat. Razven omenjenih dveh smrtnih žrtev je ranjena že cela vrsta moških in žensk. Nikdo v Omahi si ne upa imeti zvečer v pritličju več luči. Policija je mobilizirala vse svoje detektive, ne da bi se ji posrečilo dosedaj najti o atentatorju najmanjšo sled. J : Ogrožena nravnost. Županstvo vzhodno-štajerskega trga Weiz je priobčilo v tamkajšnjem tedniku razglas, ki je spričo originalnosti vreden, da ga omenimo. Glasi se: »Razglas. Lastniki psic se poživljajo, da drže te živali dokler se gonijo, strogo doma, ker se ne more dalje trpeti, da bi se odigravale med zastopniki te štirinožne rase javno na ulici nsjpikantnejše scene. Folicija je dobila nalog, da take psice polovi ter jih vrne lastnikom samo proti plačilu denarne globe 10 šilingov. Županstvo trške občine Weiz, dne. 28. januarja 1826. Zupan Moritz Mosdorfer. : Pet let brez liranc. Iz Bordeauxa poročajo: Medicinski institut v Bordeauxu se bavi z nenavadnim fenomenom, Gre za neko Španko, ki živi že 5 let btez vsake hrane. Tabo vsaj zatrjujejo vsi njeni sorodniki in znanci. Medicinski institut v Bordeauxu je povabil več inozemskih univerzitetnih profesorjev v Bordeaux, da se bodo udeležili preiskave zagonetne semorite. — če le ne bo senorita končno razkrinkana kot sleparica. Važne arheološke najdbe pri Moskvi. 110 km južno od Moskve, ob reki Oki so izkopali te dni važne starine, ostanke ruske kulture iz 4. ih 5. stoletja pred Kristom kot: steklene zapestnice, železne pušice, česala iz kosti in podzemske jame s kamenitimi ognjišči. Razven tega so razkrili razvaline trdnjave čečikov, nekdanje rivalinje Moskve, 'ki je izginila v 12. stoletju. Poravnajte naročnino! OBVESTILO. Družabniki javne trgovske družbe »Smreka« Franc Hrovat & Co. v Vavti vasi: Ivan N ose in Franc Drobnič iz Rumanje vasi, Matija Kren iz Vavte vasi in tranc Hrovat st. iz Vavte vasi sporočajo, da nima Franc Hrovat ml. iz Rumanje vasi pravico zastopati družbo in sklepati v njenem imenu nikakih kupčij in da ne prevzamejo za od njega sklenjene kupčije nikakih obveznosti. Vavta vas, 25. februarja 1926. Ivan Nose, s. r., Franc Drobnič, s. r., Matija Kren, s. r., Franc Hrovat, s. r. k»jc ks j$k. Ljubljani. Jriginaine (prave) pit sbšnre fixet in preservat 28 CpHogreph dobite !e tri L. BARAGA, Šelerburgov* ul 6. Telefon St. Q80. London: 23 Morski vrag. »Kaj je nemogoče!« je odvmii hitro kot blisek. >»aj nisem rekel prav nič Gluh sem pa kakor m«raš biti tudi ti, £e ti je tvoJa mati ljuba. Niti ust ni-Sem odprl, samo dobro^ sem govoril o njih in starem. zavrzi njegovo dušo, da se bo desettišoč let pokorila v vicah, potem pa odšla \ najzadnji in najglobo-kejši pekel.« Johnson, mornar, ki me je bil do krvi drgnil, ko «o me prinesli na krov, je bil po vsej priliki še najmanj dvomljiv človek med vsemi mornarji. Na njem ni bilo nič dvomljivega, nezanesljivega. Njegova °^riiosrčnost in možatost je bila očita ob prvem po--i(-S vendar je te lastnosti omilila neka skromnost, bj j() flovek zmotno lahko tolmačil kot boječnost. ‘■^nipak boječ ni bil, pač. pa je bil pogumen v prepri-^nju, gotov v svoji možatosti. To ga je ravno nagnilo, 8va se spoznala, da je ugovarjal, ko sem mu rekel l0ltef>n. in sedaj je Louis še njega vzel v misel in !>ovt al svoje mneuje o njem. ^*ra^ čedeai človek je, ta Johnson s štirioglato glavo, lu je .mornar Qa sprednjem delu ladije, je dejal. Najboljši mornar spredaj. Moj veslač je. Ampak enkrat bo imel sitnosti z w»lfom Larsenom. Iskre že švigajo. Dobro vem, Kar jasno vidinli kako se nekaj kuha in pripravlja kakor vihar na nebu. Govoril sem z njim kot brat, ampak njega m volja, da bi skril svoje luči ali pokazal napačne signale. Vedno izblekne, če mu ne- kaj ni prav, ampak se bo našla kaka klepetulja, ki ponese pošto o tem Larsenu. Wolf je močan; ampak v volčji naravi je, da sovraži moč, in v Johnsonu bo videl močan značaj, ki se ne kloni in ne odgovori na kletvico ali udarec: »Da, gospod, lepa hvala, gospod.« Ej, ta vihar že prihaja! Prihaja, dobro vidim! Sam Bog ve, kje dobim potem drugega veslača. Mar ni bedak ta človek, če pravi, kadar inu stari reče Inson: »Johnson mi je ime, gospod,« in črkuje potem ime črko za črko? Ti bi moral videti obraz starega! Mislil sem, da se bo na licu mesta zagnal vanj. Takrat se še ni, ampak nekoč se bo in potem bo konec tega trdoglavja ~ ali pa ne poznam ljudi na ladijah in na morju. Tom Mugridge postaja neznosen. Primoran sem ga vikati in nazivati gospod pri vsaki besedici. En vzrok za to je, ker ga je Wolf Larsen vzljubil kot vse kaže. Po mojih mislih kaj takega še ni bilo, da bi bil kapitan tako domače prijazen s kuharjem; toda Wolf Larsen je v resnici tak. Dva, trikrat že je danes pokukal v kuhinjo in dobrodušno podražil Mugridga, popoldne pa je celih petnajst minut govoril ž njim. Ko se je Mugridge po tem razgovoru vrnil v kuhinjo, je bil Židane volje, veselo opravljal svoje delo in je brenčal razne pesmi z nepravim glasom, tako da mi je šlo to brenčanje pošteno na živce. S častniki sem vedno na dobrem, mu je dejal zaupljivo. »Vem tudi, kako se je treba narediti priljubljenega. Ko sem se zadnjikrat vozil, sem tudi imel dobrega kapitana; ampak še na misel mi ni prišlo, da bi ■stopil k njemu v kabino na prijazen pogovorček in majhen kozarček žganja. Pa mi pravi nekoč: -Mugrid-ge«, pravi, »Muridge, zgrešil si svoj poklic.« »Kako to?-odvrnem. »Ti si rojen gospod; nikdar ti ne bi bilo treba delati.« Strela me naj ubije, Klada, če mi ni tega rekel, no, in potem sem dostikrat sedel v njegovi kabini se dobro imel, kadil njegove smotke in pil njegov rum.« To brbljanje me je naredilo prav razmišljenega. Se nikdar nisem čul glasu, ki bi mi bil tako zopern. Njegovo tečno, priliznjeno govorjenje, omledno smehljanje in njegova strašanska domišljavost mi je šla na živce, da sem se včasih tresel po vsem životu. V resnici je bil najbolj oduren in mrzel človek, kar sem jih poznal. Nesnažnost njegove kuhe je bila nepopisna, in ker je kuhal vse, kar se je na ladiji zavžilo, sem moral z veliko spretnostjo izbirati tisto malo, kar sem jedel, in sem si vedno vzel iz njegovih kuhanj one, ki so bile najmanj nečedne. Moje roke so mi delale obilo preglavice, ker niso bile vajene dela. Nohti so izgubili naravno barvo in postali črni, kožo pa je pokrila nesnaga, ki je niti z debelo ščetinasto krtačo ni bilo mogoče odpraviti. Delali so se mi mozolji in mehrčki brez konca in kraja, ki so me močno boleli; na sprednjem laktu sem imel veliko opeklino, ki sem si jo pridobil s tem, da sem ob zibanju ladije izgubil ravnovesje in zadel ob železno peč v kuhinji. Koleno se mi ni izboljšalo, oteklina ni bila izginila. Seveda s tem, da sem od ranega jutra do poznega večera krevsal s&mpatja, si ga nisem megel ozdraviti. Da bi sploh kdaj okreval, sem potreboval počitka. V ZLATOROG TER-PEKTIN milu n se nahajajo zlatniki po j 10 irankov. iCiatorog tcrpentinovo milo I je boljše kot navadno milo, je ,! s terpentinom kemično vezano § milo v najbolj učinkoviti top-| ljivi obliki. Dve mogočni či-| stilni moči sodelujeta in se < izpopolnjujeta: terpentin razkroji, milo jo izpere. i Učinek Zlatorog terpentinc- i vega mila je zato neprekos-i ljiv! m V najkrajšem času se J« i Zlatorog tcrpentinovo nulo j prikupilo yscm gospodinjam in vsaka, ki je enkrat prala z I istim, ne uporablja več dru- '' gega mila. Da se seznanijo z Zlatorog ; i terpentinovim milom tudi naj-f širši krogi, se od 1. avgusta fc; 1925 v vsak tisoči komad Zla-> torog terpentinovega mila Ki vpreša zlatnik za 10 Irankov, 1i ki med uporabo bliskajo po-\ zdravi ju presenečeno gospo-i zdravlja presenečeno gospo-1 dinj*. Veliko zlatnikov se je J do sedaj že našlo. Kupite še ■vi danes zlata vredno milo m ;.;:V i iščite VSAKDO Ta tukamo »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever T*taiatel1 ta odfovonii oredulk ALBKSASDRR 28LBZNIKAB 'isma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Brzojavke: Zadruga Kropa. Telefon inicrurban: Podnart 2. Žeblji za normalne in ozkotirne železnice. Žeblji za ladje, črni ali pocinkani. Žeblji za zgradbe, les itd. , Žeblji za čevlje. Spojke za odre in prage. Spojke za ladje in splave. Železne brane. Zobje za brane. ; Izdeluje lahke transmisije, popravlja strokovnjaško gospodarske stroje in opreme za vodne žage in mline. Kljuke za podobe, zid,,cevi, žlebove itd. Vijaki z maticami. Podložne pločice. Matice. Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi. Verige. Vsi v našo stroko spadajoči železni Izdelld po vzorcih in risbah najceneje. Ilustrovani ceniki na razpolago, Prodaja se samo na debelo trgovcem, Srajce, promenadne bele^in barvaste, ovratnike ■V* vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. Nizke cene. - — Velika izbera semo pri JOSIP PETELINC-U - LlUBLlflNA gBMnaBnUMUHBBHHHHaHHMBanBBnHa bilzu Prešernovega spomenika ob vodil VINOCET * tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nud! S najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo I S Tehnično in higijenično najmoderneje S urejena kisarna v Jugoslaviji. | Pisarn: Ljubljana, Dunajska usti ite*. 1 a, H. nadstropje. si lahko izboljša svojo eksistenco s pravilno uporabo najboljših šivalnih strojev „GritsEner## in „Adler# ter x nedosežnimi DUBIED##. pletilnimi stroji Te si nabavi pod ugodnimi pogoji edino pri tvrdki JOSIP PETELIKC, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi levo. Poglejte cekine k TRG. IN®* Tisica knitoe. pravila. cenlke> račune, letalce, časo-S sc. broSuie, posetnice in m^lednlce. tevršuje vsakovrstne trBovsfce l:akor tudi vse ctruge SneTkovlne tasta« Rnjlaoveasnlca. tJUBUANA - SIMON ORKCiORCIČBVA ME. 13. - TELEFON 558