Primorski dnevnik PETEK, 11. MARCA 2016 št. 59 (21.599) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane sp.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , Ko bom »velika«, želim biti kot. šepet ulice Montecchi dežela - Na 3. strani Cenejši bencin do konca tega leta Prizadevanja FJK v Bruslju trst - Na 5. strani Razpis za delovno mesto vzgojiteljev Občina Trst bo zaposlila 80 oseb tržič - Na 12. strani Zasegli»dišeče« ponarejeno blago Iz Madžarske uvozila 2200 stekleničk parfuma trst - Junija morda začetek 440 tisoč evrov vrednih del na Stadionu 1. maja Obnova pred novo sezono TRST - Junija se bodo morda začela dela za obnovo svetoivanskega Stadiona 1. maja, za katerega je Dežela FJK decembra lani namenila 440 tisoč evrov iz sklada za vzdrževanje in obnavljanje nepremičnin. Objekt, v katere domujejo športniki, dijaki naših višjih srednjih šol in mnogi drugi uporabniki je potreben celovite obnove. Streha v veliki dvorani gnije, zamenjali pa bodo tudi vse glavne cevi za ogrevanje, ki so danes prav tako gnile, in namestili novo električno napeljavo ter zamenjali osvetljavo (led svetilke), da bo bolj učinkovita. Zamenjali pa bodo tudi okna, tako da bo v dvorano še dalje pronicala prijetna naravna svetloba. Delno bodo obnovili tudi staro stavbo. Izvajalce sicer še iščejo, pravi Pučnik, ki ocenjuje, da bo to lepa tekma. Na 4. strani prebežniki Združeni narodi kritični do Turčije in EU ŽENEVA - Združeni narodi so zelo kritični do dogovora med EU in Ankaro o migrantih. »Omejitve na meji, ki ne omogočajo ugotovitve okoliščin vsakega posameznika, kršijo mednarodno in evropsko pravo,« je dejal visoki komisar za človekove pravice Zeid Raad al Husein. Obžaloval je, da se danes, ob kršenju temeljnih načel solidarnosti, človeškega dostojanstva in pravic, pospešuje dirka za odbijanje migrantov. Na 2. strani prostorski načrt - Prvi sestanek z občani Devin-Nabrežina načrtuje »urbanistično« revolucijo / 11 jubilej Miroslav Košuta: 80 let in tudi nova knjiga LJUBLJANA - Miroslav Košuta praznuje danes 80 let. Založba Mladinska Knjige je ob jubileju tržaškega pesnika, dramatika in prevajalca izdala knjigo njegovih spominov Mornar na kozi. Knjigo so včeraj dopoldne predstavili v ljubljanski knjigarni Konzorcij, zvečer pa so Košuto počastili tudi na li-terarno-glasbenem večeru v Kopru. V 264 strani obsežni knjigi je Košuta obudil svoje spomine na otroštvo in odraščanje v rojstnem Križu. V njej so opisani prizori, ki so se Košuti očitno močno vtisni v dušo. Na 10. strani Obama o svetu brez dlak na jeziku Obrestna mera na 0 odstotkov Na 2. strani Na 3. strani Digitalni maraton za pogumne inovatorje Na 9. strani Kritično stanje nosilnih slovenskih ustanov Na 13. strani V Gorici se začenja seminar ZSŠDI Na 18. strani dol - Zavrnjena zahteva po 15-milijonski odškodnini Prošnje ni vložil kot lastnik Zadovoljstvo doberdobskih občinskih upraviteljev - Pravdanje zaradi kamnoloma pri Ferletih je trajalo preko dvajset let DOBERDOB - Pravdanje zaradi nekdanjega kamnoloma pri Ferletih je trajalo preko dvajset let. Na koncu so na Deželnem upravnem sodišču v Trstu ugotovili, da je podjetje Isidora Prevedella vložilo zahtevo za ponovno odprtje kamnoloma leta 1989, ko formalno še ni bilo njegov lastnik. Zaradi tega nima pravice do 15-milijonske odškodnine, ki jo je zahtevalo od doberdobske občine. V kamnolomu pri Ferletih je pred zaprtjem leta 1983 delalo 15 domačinov. V njem so kopali dve vrsti kamna. Prvi je bi-tuminozni apnenec, ki je na gosto posejan z obrisi polžastih fosilov; drugi je enakomerno črn, na italijanskem trgu je bil poznan z imenom Nero Vallone. Na 14. strani í c frvT- l■ ml •■.kij■ v -v-1»; ^ I'M Wít^VJVVJIÍ lir*- díl ■"tU iL J. 6<' t ^ ■■ öS gorica - Družba ENI odgovarja odjemalcem Priznavajo težave, zavračajo »norost« 9771124666007 2 Petek, 11. marca 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji prebežniki - Združeni narodi svarijo EU pred kršenjem človekovih pravic »Kolektivni in arbitrarni izgoni so nezakoniti« ŽENEVA - Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Zeid Raad al Husein je zaskrbljen nad načelnim dogovorom med EU in Ankaro o vračanju migrantov. Ta zastavlja več resnih vprašanj, tudi zaradi morebitnih kolektivnih in arbitrarnih izgonov, ki so nezakoniti, je v Ženevi poudaril Husein. »Omejitve na meji, ki ne omogočajo ugotovitve okoliščin vsakega posameznika, kršijo mednarodno in evropsko pravo,« je dodal. Napovedal je, da bo svoje pomisleke izrazil med obiskom v Bruslju v začetku prihodnjega tedna, pred vrhom EU, na katerem naj bi sporni dogovor sprejeli dokončno. Dogovor predvideva, da Turčija sprejme vse nezakonite migrante, ki bi pristali v Grčiji. EU bi poleg tega za vsakega Sirca, ki bi ga Turčija sprejela iz Grčije, prevzela sirskega begunca iz begunskih taborišč v Turčiji. Husein je sicer spričo begunskega vala pohvalil velikodušnost držav, kot sta Nemčija in Grčija. Hkrati pa je obžaloval, da se danes, ob kršenju temeljnih načel solidarnosti, človeškega dostojanstva in človekovih pravic, pospešuje dirka za odbijanje migrantov. »Prav tako moram ponoviti globoko zaskrbljenost zaradi restriktivnih ukrepov, kot so postavljanje ograj, odrekanje dostopa do individualnih postopkov in arbitrarno zavračanje vstopa ljudem določene narodnosti,« je še poudaril Husein. Zaskrbljen pa je tudi zaradi ukrepov, ki predvidevajo zaseg premoženja ljudem, ki so že tako veliko pretrpeli, in omejevanje možnosti, da k sebi pripeljejo svojce. Prizor iz zloglasnega centra Idomeni v Grčiji ansa Notranji ministri EU so bili sicer na včerajšnjem zasedanju v Bruslju zadržani glede nedavnega migracijskega dogovora s Turčijo, saj zadnje postavljene zahteve pomenijo bistven odstop od dosedanjih razprav in tistega, kar je bila unija doslej pripravljena ponuditi, je v Bruslju povedala slovenska notranja ministrica Vesna Gyorkos Znidar. Razprava o dogovoru EU in Turčije potrjuje dejstvo, da imata Evropa in strasbourg - Tragična smrt Giulia Regenija Tudi evropski parlament zahteva resnico o umoru STRASBOURG - Evropski parlament je včeraj z veliko večino glasov zahteval resnico o umoru mladega italijanskega raziskovalca Giulia Regenija. Stališče je podprlo 588 ev-roposlancev, proti jih je bilo deset, 59 pa se jih je vzdržalo. Dokument so vložile vse parlamentarne skupine, z izjemo poslancev EFN, ki med drugim združuje Severno ligo Mattea Salvinija in francosko skrajno desnico Front National. Evroskupščina zahteva od egiptovskih oblasti, da v najkrajšem času izročijo italijanskim preiskovalcem vso potrebno dokumentacijo o tej tragediji. Stališče vsebuje tudi poziv evropski zunanji ministrici Federici Mogherini, naj pobliže spremlja to preiskavo ter naj se na vseh ravneh zavzame za spoštovanje človekovih pravic. V razpravi se je oglasila tudi evropska poslanka iz Furlanije-Julijske krajine Isabella De Monte, ki je izrazila solidarnost Regenijevi družini in hudo prizadeti krajevni skupnosti Fiu-micella pri Vidmu. Parlamentarka Demokratske stranke iz Karnije je poudarila, da družina, italijanska država in javno mnenje ne bodo sprejeli, da bo ta umor ostal nekaznovan in nerazčiščen. Bila je kritična do oblasti v Kairu, ki jim je očitala prikrivanje ozadja in morebiti tudi Regenijevih morilcev. Podobno kritično stališče do Egipta sta pred kratkim zavzela tudi italijanska poslanska zbornica in senat. V zbornici je o tem poročal podtajnik na zunanjem ministrstvu Benedetto Della Vedova, v senatu pa sam vodja itali- Pokojni Giulio Regeni ansa janske diplomacije Paolo Gentiloni. Egiptovske oblasti so medtem uradno povabile italijanske preiskovalce v Kairo, da bi jih obvestile o poteku preiskave. Novico je sporočil vodja rimskega tožilstva Giuseppe Pi-gnatone, povabilo je sodstvu in policiji posredoval egiptovski veleposlanik v Italiji Amr Helmy. Diplomatski predstavnik je Pignatoneju tudi izročil pismo egiptovskega generalnega tožilca Nabila Ahmeda Sadeka. V odnosih med italijanskimi in egiptovskimi preiskovalci je očitno prišlo do otoplitve, ki morda odpira pot sodelovanju. Več kot mesec dni po odkritju izmaličenega trupla vsekakor še ni jasno kdo je ubil in kdo stoji za umorom Re-genija. Egipt je doslej na razne načine skušal prekriti ozadje in vzroke uboja, za katerim skoraj gotovo stojijo tamkajšnje tajne službe ali paravojaške organizacije. Turčija drugačen pristop. Turčija namreč povezuje migracijski problem z pospešitvijo širitvenega procesa. Glavni cilji tega dogovora pa vsekakor so sporočiti prebežnikom, da se nezakonite poti v Evropo ne splačajo in uničiti poslovni model tihotapcev, ki izkorišča najbolj ranljive skupine ljudi, je še poudarila Gyorkos Znidarjeva. Ministri so sicer veliko govorili tudi o nevarnosti alternativnih migracijskih poti po zaprtju balkanske in soglasno poudarili, da si EU ne more privoščiti, da bi zaprtje ene poti povzročilo odprtje številnih drugih poti. Italijanski minister Angelino Alfano je na primer opozoril na nujnost sodelovanja z Albanijo in Libijo. Kot potencialno nevarnost pa so omenili tudi severno migracijsko pot iz Rusije na Finsko. Slovenska ministrica je izpostavila razmere na makedonsko-grški meji in pozvala k iskanju hitre rešitve, preden se položaj zaostri in preden se migranti nenadzorovano razpršijo po državah Zahodnega Balkana, kar lahko nevarno ogrozi stabilnost regije. Poleg tega so se ministri seznanili z napredkom v pogajanjih o vzpostavitvi evropske mejne in obalne straže, ki naj bi začela delovati najpozneje septembra. Štela naj bi 1500 policistov, ki naj bi jih bilo mogoče namestiti v treh dneh. Avstrija vztraja Avstrija bo za zdaj vztrajala pri nadzoru na svojih mejah, je povedala avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner. Temeljni pogoj za odpravo nadzora na notranjih mejah je ustrezno zavarovati zunanjo mejo. Ali se bo to res zgodilo, pa bomo še videli, je pojasnila. Avstrijska ministrica dvomi o načrtu Evropske komisije, po katerem naj bi do konca leta odpravili začasni nadzor na vseh notranjih mejah v schengenskem prostoru, kjer v normalnih razmerah ni sistematičnega preverjanja potnih listin. Mikl-Leitnerjeva ne verjame, da je to mogoče. Čeprav meni, da je načrt dober pristop, se Avstrija po njenih besedah ne bo zanašala nanj, temveč na lastne ukrepe. To pomeni nadaljevanje začasnega nadzora na mejah in pripravljenost na vse mogoče scenarije. V tem pogledu so policisti in vojaki v bližini Borovelj na avstrijskem Koroškem uprizorili včeraj vajo za obvladovanje begunske krize. Scenarij za vajo je bil preboj več beguncev na zeleni meji s Slovenijo ... slovenija Sprejeli bodo 567 beguncev iz Italije in Grčije LJUBLJANA - V Slovenijo bo letos in v prihodnjem letu premeščenih 567 beguncev. 218 beguncev bodo premestili iz Italije, ostalih 349 pa iz Grčije. Prihode bodo razdelili na manjše skupine, prva skupina 40 beguncev bo prišla aprila letos, zadnja pa septembra prihodnje leto, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Po Šefičevih besedah gre za begunce iz okolij, kot so Sirija, Eritreja, Irak, Srednjeafriška republika, Svazi, Jemen in Bahrain. Slovenija je med ciljno populacijo kot prioriteto opredelila družine. Postopek premestitve bo vodilo ministrstvo za notranje zadeve. To bo tudi imenovalo uradnika, ki bo v Italiji in Grčiji skupaj z organi obeh držav opravil varnostno preverjanje kandidatov. Slovenija ima namreč po besedah Šefica možnost za pridržek do premestitve posamezne osebe. O strukturi beguncev, ki jih bodo premeščali v posamezne države, bosta odločali Italija in Grčija, a pomembno je da najdemo ljudi, ki bodo želeli priti v Slovenijo, saj je integracija ljudi, ki ne želijo priti k nam, težavnejša, je dodal Šefic. Gre torej za premeščanje prosilcev za mednarodno zaščito, ki so začeli postopek zaščite v Italiji ali Grčiji, nadaljevali pa ga bodo v Sloveniji. Tako ni nujno, da bodo dejansko dobili status begunca, vsakega prosilca pa bodo obravnavali individualno. Vsi bodo nastanjeni v azilnem domu in njegovih izpostavah, torej v Ljubljani na Viču, Kotnikovi, poleg tega je na voljo 50 mest v Logatcu, pri čemer je Šefic prepričan, da bi se tam lahko dogovorili še za nekaj mest več. Neaktivirana je še izpostava na Debelem rtiču. Za oskrbo teh beguncev namenja EU 6000 evrov na osebo. Sredstva pa država dobi naknadno, tako da bodo sredstva v začetku zagotovljena v okviru proračuna. new york Obama: »Jaz sem idealist« NEW YORK - Ameriški predsednik Barack Obama je lastno podporo posredovanju zveze Nato v Libiji označil za napako, v vrsti pogovorov za revijo Atlantic pa je med drugim izrazil razočaranje nad Savdsko Arabijo ter drugimi zavezniki na Bližnjem vzhodu in Evropi. Iz pogovorov je nastal oris zunanjepolitične filozofije predsednika, ki želi ZDA izvleči iz starih neproduktivnih bojišč, kot sta Bližnji vzhod in Evropa ter usmeriti pozornost države v bolj gospodarsko obetajoči regiji Azije in Latinske Amerike. Priznanje, da je bilo posredovanje v Libiji v času odstranitve režima Moamerja Gadafija napaka, bo odmevalo tudi med predsedniško kampanjo, kjer se demokratka Hillary Clinton otepa obtožb prav na ta račun.Obama je dejal, da je napako s podporo Natu v Libiji naredil deloma zaradi zmotnega prepričanja, da bosta Velika Britanija in Francija lahko nosili veliko večje breme, kot sta ga potem dejansko. Sebe je glede zunanje politike ocenil kot realista, ki ve, da ZDA ne morejo vsak trenutek odpraviti vsake svetovne nesreče. Obenem pa je tudi internacionalist in idealist, čeprav utrujen od nenehnih zahtev in pričakovanj, ki se polagajo na ZDA. »Zastonjkarji me jezijo,« je dejal Obama s čimer je mislil na zaveznike, ki ne storijo dovolj za skupno obrambo. V to kategorijo glede Libije šteje Veliko Britanijo in Francijo. Prva je svojo pozornost prehitro usmerila stran, druga pa se je hvalila s svojim letalstvom, ko so ZDA odpravile vso nevarnost protiletalske obrambe v Libiji. Obama je bil neverjetno odkrit glede Ukrajine in je namignil, da Kijev ne more računati na odločilno pomoč J ZDA. Washington zaradi Ukrajine ne bo šel v vojno z Rusijo. »Ukrajina bo za Rusijo vedno pomembnejša kot za ZDA. Ukrajina bo ranljiva za rusko vojaško dominacijo, ne glede na to, kaj bo storil Washington in tu moramo biti zelo jasni, kaj so naši nacionalni interesi in zaradi česar smo pripravljeni iti v vojno,« je dejal Obama. Ameriški predsednik pa se je branil pred obtožbami, da je naredil hudo napako, ko je režimu sirskega predsednika Bašarja Asada grozil z intervencijo, če bo prestopil rdečo črto in uporabil kemično orožje. Zanikal je, da bi to in njegov odpor do uporabe vojaške sile opogumilo Rusijo. Spomnil je, da je Putin napadel Gruzijo leta 2008, čeprav je predsednik George Bush mlajši napadel Irak, torej pokazal pripravljenost na vojne. Oster je bil do Savdske Arabije in Riadu je poslal sporočilo, da naj se nauči deliti regijo z Iranom in drugimi državami ter naj ne pričakuje, da bodo ZDA pobirale vroč kostanj v nasprotju z njihovimi interesi in interesi Bližnjega vzhoda. Tako Iran kot Savd-sko Arabijo je obtožil, da vzpodbujata posredne vojne v soseščini. Tudi zavezniki v ZDA se po mnenju Obame "vozijo zastonj" in vlačijo ZDA v sek-taške spopade, ki nimajo nobenega opravka z interesi ZDA. / Primorshi AKTUALNO Petek, 11. marca 2016 3 furlanija-julijska krajina - Znižana cena bencina in dizelskega goriva Za »drogirano tržišče« nista krivi Slovenija in Avstrija Družinski dohodki za popuste ne pridejo v poštev TRST - Evropska unija je, kot kaže, znova pristala na podaljšanje roka za prodajo naftnih derivatov po znižani ceni v Furlaniji-Julijski krajini. Sodeč po poročanju deželnega sedeža RAI je Bruselj pristal na popuste vse do konca tega leta, kaj bo potem pa še ni znano. Deželna vlada vztraja pri oceni, da popusti za bencin in za dizelsko gorivo spričo nižjih cen v Sloveniji in Avstriji niso v nasprotju z evropsko zakonodajo, pristojne bruseljske oblasti pa niso tega mnenja, čeprav odlašajo z odločitvami. Deželne oblasti skušajo prepričati Bruselj, da v Furlaniji-Julijski krajini ne gre za nelojalno konkurenco v odnosu do Slovenije in Avstrije. Nadomestilo za izpad trošarin »krije« Dežela s svojimi proračunskimi sredstvi, dejansko naj bi šlo za pomoč lastnikom in upraviteljem bencinskih črpalk, ki se soočajo s hudo krizo, zaprtja obratov pa se vrstijo kot na tekočem traku. Odbornica Sara Vito je zanikala, da namerava Dežela popuste bencina in dizla vezati na dohodke lastnikov avtomobilov. Že sama kontrola takšne ureditve bi povzročila hude težave in zapletene birokratske postopke, zato po mnenju odbornice to pravilo ne pride v poštev. Popuste za bencin in dizelsko gorivo so v FJK uvedli pred dvajsetimi leti, pravila so nato nekajkrat spremenili ter prilagodili zahtevam ter opozorilom bruseljskih nadzornih organov. V obmejnih občinah od Trbiža do Milj danes znašata popusta 21 centov za liter bencina in 14 centov za dizelsko gorivo, drugod po deželi pa popusta znašata 14 oziroma 9 centov. Predsednica Dežele Debora Serracchiani pravi, da se bo treba prej ali slej sprijazniti z ukinitvijo teh popustov, ki že nekaj časa »prečno« razdvajajo politične sile v deželnem svetu. Med nasprotniki prodaje goriv Popuste za bencin in dizelsko gorivo so v FJK uvedli pred dvajsetimi leti. Bruselj jih je večkrat postavil pod vprašaj, ni pa jih še ukinil po znižani ceni so npr. sindikati, ki pravijo, da bi morala Dežela okoli 56 milijonov evrov nadomestil za izpad trošarin nameniti sociali in zdravstvu, hkrati pa bi morala pomagati bencinskim črpalkam, ki ne morejo več vztrajati na tržišču. Pri cenah naftnih derivatov ne gre vsekakor le za konkurenco Slovenije in Avstrije. V nekaterih občinah v Venetu (npr. v San Michele al Tagliamento in Gruaro), ki mejijo s pordenonsko in videmsko pokrajino, sta bencin in dizelsko gorivo cenejša kot v FJK ne glede na popuste. Dnevnik Messaggero Veneto je zaradi tega tržišče naftnih derivatov v FJK označil za »drogirano tržišče«, za kar res nista krivi Avstrija in Slovenija. (st) V Furlaniji-Julijski krajini so v zadnjih letih zaprli veliko število bencinskih črpalk foto bumbaca ronke - Letališče FJK Od 23. marca 4-krat na teden v Neapelj Španska družba Volotea se vrača v našo deželo RONKE - Čez slaba dva tedna, natančneje, 23. marca, bo španski nizko cenovni letalski prevoznik Volotea po dveh letih spet pristal na letališču Furlanije Julijske krajine v Ronkah. Štirikrat na teden, to je ob ponedeljkih, četrtkih, petkih in nedeljah, bo našo deželo povezoval z Neapljem. Z letali tipa boeing 717, ki premorejo 125 potniških mest, lahko do 22. novembra, ko bodo na vrsti zadnji poleti, pripeljejo v mesto pod Vezuvom do 26.000 potnikov. »Naš cilj je 75-odstotna zasedenost poletov, v resnici bi se želeli na tem letališču utrditi, mogoče tudi z drugimi linijami. Z upravo letališča smo vzpostavili zelo dober odnos in obstaja več različnih možnosti sodelovanja. A več za zdaj ne morem povedati,« je izjavila vodja komercialnega oddelka Volotee za Italijo Valeria Rebasti. Španska družba bo v FJK neposredno konkurirala Ali-talii, njena prednost so zlasti cene. »Neapeljska skupnost je v vaši deželi zelo močna, zato je možno promet še povečati, mi pa ponujamo vabljive cene od 19,99 evrov navzgor,« je še povedala Rebastijeva. Pri Volotei menijo, da je naša dežela turistično in ekonomsko dovolj atraktivna za deželo Kampanijo, zato bo maja organizirala tudi obisk delegacije kampanijskih novinarjev s ciljem, da se seznanijo z lepotami in s priložnostmi, ki jih nudi FJK. Potem ko je Volotea, ki je v Italiji aktivna od leta 2012, imela lani kar 2 milijona 570 tisoč potnikov, je letos še okrepila svojo floto. Devetnajstim boeingom 717 so namreč dodali še tri airbuse A-319 za 150 potniških mest. Nizko cenovna družba je lani opravila 27 tisoč poletov (30 odstotkov več kot leta 2014) in obrnila 210 milijonov evrov, kar je 60 milijonov evrov več kot leta 2014. Svojo bazo ima v francoskem Nantesu. frankfurt - Nepričakovan ukrep Evropske centralne banke Obrestna mera na 0 odstotkov Obresti za deponiranje presežne likvidnosti pa so znižali na -0,40 odstotka - Poslabšali gospodarsko napoved za letos FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) je včeraj sprejel več pomembnih ukrepov v boju proti zelo nizki inflaciji in šibki gospodarski rasti. Ključno obrestno mero so z 0,05 odstotka presenetljivo znižali na 0 odstotkov, mesečni obseg odkupovanja obveznic pa bodo z aprilom povečali na 80 milijard evrov. Poleg tega so po pričakovanjih še globlje v negativno območje potisnili obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti bank; z -0,30 odstotka so jo znižali na -0,40 odstotka. Znižali so tudi obrestno mero za mejno posojanje, in sicer za 0,05 odstotne točke na 0,25 odstotka. Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je prepričan, da bodo ukrepi pripomogli h krepitvi kreditiranja, pospešitvi okrevanja gospodarstva in dvigu inflacije v območju evra. »Pokazali smo, da nam ne manjka 'streliva',« je dejal. ECB je v skladu s pričakovanji poslabšala gospodarsko napoved za letos in prihodnje leto. V marčni napovedi pričakujejo, da se bo bruto domači proizvod v območju evra letos zvišal za 1,4 odstotka, prihodnje leto za 1,7 odstotka, leta 2018 pa za 1,8 odstotka. Kot razlog za slabšo gospodarsko napoved je Draghi v Frankfurtu izpostavil šibkejše obete za globalno rast, pozorni pa so tudi na širša geopolitična tveganja. Poslabšali so tudi napoved gibanja inflacije, predvsem zaradi padca cen nafte v minulih mesecih. Draghi pričakuje, da se bodo cene življenjskih potrebščin v prihodnjih mesecih zniževale, proti koncu leta pa naj bi začele spet rasti. Letos naj bi inflacija v območju evra dosegla 0,1 odstotka, prihodnje leto 1,3 odstotka, leta 2018 pa 1,6 odstotka. Draghi je poudaril je tudi, da »bodo obresti na obstoječih ali nižjih ravneh ostale podaljšano obdobje« in precej dlje od časa izvajanja programa kvantitativnega sproščanja. Slednjega bodo izvajali do konca marca 2017 ali dlje, če bo treba, v vsakem primeru pa do takrat, dokler ne bodo videli vzdržne prilagoditve inflacije v skladu s srednjeročnim ciljem. Da bi obresti dejansko šle še nižje, Draghi sicer ne pričakuje. »Iz današnje perspektive in upoštevaje pomoč naših ukrepov ne pričakujemo, da jih bo treba znižati še globlje. Seveda pa lahko nova dejstva spremenijo situacijo in obete,« je povedal. Poudaril je tudi, da območje evra ni v deflaciji. Čeprav se bodo cene še nekaj mesecev zniževale, je prepričan, da se bo inflacija zaradi ukrepov ECB do konca leta spet zvišala. «Čas, ki bo za to potreben, je res daljši, a to ne pomeni, da imamo deflaci-jo,» je dejal in zavrnil morebitne primerjave z Japonsko. Sedež ECB v Frankfurtu IZPOSOJENI KOMENTAR Na preži z donosi Denar je poceni. Super. Če jemljete posojilo in če se zavedate, da bo čez čas lahko Euribor zrasel, s tem pa tudi vaš obrok (če nimate fiksne obrestne mere). Manj super pa je to, da na banki za svoj denar ne boste dobili skoraj nič oziroma boste za stroške vodenja računa plačali celo več, kot boste dobili z vezavo. Kam torej dati nekaj «odve-čnih» tisočakov, ki jih hranite za težke čase? Z njimi ne morete kupiti nepremičnine, ne umetnine, niti ne morete na delniških in obvezni-ških trgih bistveno razpršiti svojega tveganja. Analitiki priporočajo predvsem bolj varne, obvezniške sklade. Tudi mešane. Seveda lahko v obveznice vlagate tudi sami. A vedeti morate, da tudi pri teh, še tako konservativnih naložbah tudi tvegate. Časi, ko najbolj varne naložbe niso niti približno mikavne, ko v njih celo izgubljate, pa so lahko tu- di «dobri» časi za lovilce naivnih z obljubami o dobrih donosih. Vam je logično, da bi dobili 15-odstotni dnevni donos? Ste prepričani, da ne gre za piramido ali kakšen (podoben) nateg? Sicer pa tudi pri varnih, legalnih naložbah preračunajte, kaj na koncu dobite. Preverite, kakšni bodo na koncu, ko boste naložbo unovčili, davki. Potem imate tu naložbe za varno starost - preverite, kam boste vlagali, v kakšne pokojninske sklade. Torej, vsako novo naložbo pretehtajte, predvsem pa razumite vse podrobnosti, zanke in preverite alternative. Ne nazadnje - pet tisočakov ni tako malo, ko gre za težke čase. Tanja Smrekar/Finance FJK - Zveze občin Panontin: »Nova preložitev ne pride v poštev« TRST-»Rok za ustanovitev medobčinskih zvez smo že preložili z 31. oktobra 2015 na 15. april 2016, zato vnovična preložitev ne pride v poštev, saj bi škodovala celotni reformi.« S tem argumentom je deželni odbornik za lokalno samoupravo in reforme Paolo Pa-nontin (na sliki) zavrnil skupno zahtevo vseh načelnikov svetniških skupin na včerajšnjem sestanku, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Združenja občin in Združenja gorskih skupnosti. Pa-nontin je zagotovil, da je deželni odbor pripravljen vzeti v pretres nekatere predloge, s katerimi bi se izvajanje reforme prilagodilo željam občin. »Toda doslej sem slišal samo predlog, da bi zakasnili termin za ustanovitev medobčinskih zvez,« je pristavil odbornik. Panontin je poudaril, da osnov reforme ne bo spremenil, zato pa ne izključuje možnosti, da bi deželna uprava lahko spremenila nekatera prehodna določila, kot so na primer pravila za financiranje prenosa pristojnosti. Priziv, ki so ga nekatere občine sprožile zoper reformo lokalne samouprave, bo Deželno upravno sodišče proučilo 23. marca. (arc/pv) PrimorskiD * facefaook m 1 4 Četrtek, 10. marca 2016 APrimorski r dnevnik sv. ivan - Kako bo potekala obnova Stadiona 1. maj? Cevi puščajo in strehe gnijejo Že na prvi pogled je vsakomur, ki se mudi na območju objekta Stadiona 1. maja, jasno, da je marsikaj v današnjem športnem hramu dotrajano in torej potrebno popravila ali zamenjave in posodobitve. Omet na zunanji fasadi se vidno kruši, rja je že dodobra načela železne elemente, barva na notranjih stenah se lupi, vodovodne cevi puščajo in na stenah ustvarjajo madeže različnih velikosti, če se zaustavimo samo pri najvidnejših. »Tam je nekaj narobe, tam spet nekaj ne gre. Kar nabere se težav, tako da te včasih potre, saj ne vidiš ustrezne rešitve. Računi se nikakor ne izidejo in lahko samo sanjaš,« nam med obiskom Stadiona zaupa predsednik športnega združenja Bor Gorazd Pučnik. No, kaže, da se bodo njegove sanje tokrat vsaj delno lahko uresničile, saj je Dežela FJK decembra lani prepotrebni obnovi svetoivan-skega objekta namenila 440 tisoč evrov (vključno z davki in tehničnimi stroški) iz sklada za vzdrževanje in obnavljanje nepremičnin. Streha na balonu gnije Med obiskom Stadiona smo Go-razda Pučnika povprašali, naj nam pojasni, kako bodo konkretno uporabili deželno denarno pomoč. Obnovitvena dela bodo razdeljena v dva sklopa: ena bodo zadevala balon, druga pa staro stavbo. Balon, ki je bil prvotno mišljen kot začasna struktura, to svojo začasnost ohranja že več desetletij in jo bo najbrž ohranil še dolgo, ugotavlja Pučnik: »To pa še ne pomeni, da bi lahko bil prijetnejši.« Vzdrževanje pa je, tako kot povsod, neobhodno potrebno. Telovadnica v balonu je dobra, ampak kovinska streha nad njo je povsem dotrajana in pušča, izvemo med obiskom objekta. »Njen centralni del je popolnoma gnil, na njej so se ustvarile luknje, ki smo jih začasno zakrpali kar z lepilnim trakom, da ne bi voda poškodovala kakovostnega lesenega parketa. Del strehe smo začasno že prekrili in izolirali, vendar je treba sedaj poseči celovito: zunanjost bomo prekrili, tako da bo streha dvojna in izolirana,« pojasni Pučnik. Polovica prispevka bo torej namenjena ravno temu, zamenjali pa bodo tudi vse glavne cevi za ogrevanje, ki so danes prav tako gnile, in namestili novo električno napeljavo ter zamenjali osvetljavo (led svetilke), da bo bolj učinkovita. Zamenjali pa bodo tudi okna, tako da bo v dvorano še dalje pronicala prijetna naravna svetloba. Najnujnejše so slačilnice »Kar se tiče stare stavbe nam ne bo uspelo urediti vsega. Žal ne bo lepo in urejeno, kakor si vsi želimo, bo pa vsaj uporabno in ohranilo se bo vsaj za nekaj časa.« Pučnik nam pojasni, da streha - 600/700 kvadratnih metrov -pušča tudi na tem delu in da jo je treba čim prej sanirati; dosedanje krpanje je skorajda odvečno. K strehi gre prišteti tudi potrebo po zamenjavi vseh starih cevi vodovodne napeljave, ki puščajo, tako da voda steka po zidovih in prodira v notranjost - najbolj oškodovane so slačilnice, kjer se ustvarja celo črna plesen. Pučnik potoži tudi nad telovadnico, v kateri bi bilo treba Gnile cevi za ogrevanje v balonu (levo) in kritičen primer plesni v slačilnicah (desno) fotodamj@n zamenjali parket, ki se dviga ... A je to žal že druga zgodba. »Ker pa tudi oko potrebuje svoje, bomo poskrbeli tudi za zunanji del poslopja, zlasti tam, kjer se omet dejansko drobi in odpada,« nam Pučnik pokaže znake prodiranja vlage iz sten. Stadion je strateški prostor »Razlika med to strukturo in ostalimi je med drugim ta, da je slednja v lasti naše skupnosti, medtem ko so ostale v lasti javnih uprav, ki seveda z večjo lahkoto nekaj postorijo za njihovo obnovo. Ko je nekaj formalno zasebnega pa je tako,« pove predsednik Bora. Lastnik Stadiona 1. maj so tri društva - ŠZ Bor, KD Škamperle (ki imata večinski delež) in Tržaška matica, vendar gre za »našo ustanovo, ki jo lahko vsi uporabljamo, lahko pa bi jo v prihodnje še veliko več.« Borov predsednik namreč ugotavlja, da je lokacija Stadiona strateška: ker je dejansko sredi mesta, blizu svetoivanskih šol, ob zelenem bošketu in razpolaga z ogromno površino - skupno kot za dve nogometni igrišči - ki bi lahko bila zelo uporabna. Gre za prostor, kamor zahaja redno veliko otrok, športnikov in dijakov višjih srednjih šol, ki ne premorejo s šolsko telovadnico, tako da je lahko resurz za naše mesto. Kaj pa bo v prihodnje? Na to vprašanje mi Pučnik odgovori, da bi morali najprej vsi imeti jasne pojme in jasne ideje o tem, kar si želimo, »kar je najbolj pomembno pa, se ne smemo kregati še preden se o tem, sploh začnemo pogovarjati.« Naposled potrebujemo le soglasje vseh naših entitet - krovnih organizacij, ZSŠDI in seveda ostalih. Po Pučnikovi oceni Stadion naj ne bi gostil izključno športno dogajanje. »Leta 1955 je bil na primer tu teater, ker ga je skupnost potrebovala, potem je bilo razvidno, da potrebujemo objekt za šport in se je torej vanj vselil šport. Danes se dogaja, da se prostor razvija glede na to, kar potrebujemo: to pa ni le šport, pač pa širši objekt za mladino, na primer.« Bor je in bo, tako kakor Dijaški dom, struktura, ki je prvenstveno namenjena slovenski narodni skupnosti in skrbi za naš jezik, meni Pučnik, ki hkrati dodaja, da je treba vseeno upo- Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Centralni del strehe v balonu je gnil, tako da bo streho treba na novo prekriti fotodamj@n Okrušen omet na zunanji fasadi stare stavbe (levo) in odpadli omet v notranji telovadnici (desno), spodaj Gorazd Pučnik fotodamj@n Tudi strop nad barom se kruši števati neko računico, ki se mora na koncu iziti, saj ni realistično sanjati o vsakoletnih »škafih« denarja. »Smo pomembni, nismo pa edini. Ta struktura mora stati pokonci, zato se je treba odločiti, kaj bomo tukaj delali.« Dela naj bi se začela junija Predsednik Bora je Deželi že pred meseci predložil podroben obnovitveni načrt s seznamom del in natančnim predračunom. Denar - avans naj bi jim Dežela nakazala, ko bodo za- fotodamj@n čeli z deli: to naj bi bilo že junija, pove Pučnik, ki upa, da bodo večino obnovitvenih del uredili v poletnih mesecih, da bi v novo sezono stopili v lepši probleki. Do takrat si bodo morali pri bankah zagotoviti posojilo za izvedbo del, ki ga bodo povrnili, ko bodo na koncu Deželi predali obračun in jim bo slednja nakazala obljubljeni prispevek. Izvajalce sicer še iščejo, pravi Pučnik, ki ocenjuje, da bo to lepa tekma. Sara Sternad / Primorshi TRŽAŠKA Petek, 11. marca 2016 5 devin-nabrežina - Občina pripravlja nov splošni prostorski načrt Manj stanovanjskih gradenj, več kmetijskih in zelenih površin Uprava načrtuje kolesarski stezi od Devina do Nabrežine in od Praprota do Gorjanskega Levo nabrežinski trg, ki so ga urbanistično prenovili, desno odbornik Massimo Veronese predstavlja prostorski načrt fotodamj@n Občinska uprava Devina-Na-brežine pripravlja nov splošni prostorski (ali regulacijski) načrt, ki naj bi ga odobrili spomladi prihodnje leto. Torej pred rednimi občinskimi volitvami, ki bodo maja ali junija 2017. Uprava, ki jo vodi župan Vladimir Kukanja, je že pripravila temeljne smernice prostorskega načrta. Pristojni odbornik Massimo Veronese računa, da bo občinski svet aprila ali najpozneje maja prižgal zeleno luč za te smernice, ki jih je upravitelj sinoči predstavil v Kamnarski hiši v Nabrežini. V naslednjih dneh in tednih bodo podobna informativna srečanja tudi v drugih vaseh. Občina Devin-Nabrežina je zadnji splošni prostorski načrt sprejela leta 2000 (župan Marino Vocci), nato se je novim urbanističnim razmeram šestnajst let sproti prilagajala z delnimi spremembami ali t.i. variantami. »Sedaj je napočil čas, da podrobno preverimo stanje in da se odločimo za urbanistični razvoj, ki bo v sozvočju z našo stvarnostjo,« nam je povedal Veronese, ki je tudi podžupan. Tudi tokrat se je Občina odločila za dialog in za soočenje z občani in s krajevnimi skupnostmi. Nov prostorski načrt bo temeljil na poenostavitvi postopkov za gradbene in sanacijske posege v starih vaških jedrih ter na odpravi neizkoriščenih gradbenih območij. »Glede va- Ljudje se odpovedujejo gradnjam iz takšnih ali drugačnih osebnih in družinskih razlogov, predvsem pa zaradi gospodarske krize ških jeder bomo kar se da poskušali odpraviti odvečne birokratske postopke, ki ustvarjajo težave občanom in istočasno zavirajo delo in odločanje občinskih služb. »Ljudi je treba spodbuditi, da ostanejo v vaseh oziroma, da se tja preselijo, medtem ko jih sedanja birokracija večkrat spodbuja, da od tam zbežijo,« podčrtuje Veronese. Pomemben je tudi drugi »nosilni ukrep« novega prostorskega načrta, ki bo stopil v veljavo po objavi v deželnem uradnem listu. Na območju Devina-Nabrežine je ostalo neizkoriščenih 35 zazidljivih površin, ki so bile leta 2000 namenjene stanovanjskim in gospodarskim gradnjam. »Šestnajst let je dolgo obdobje. Kdor je imel namen graditi, je lahko to storil, občinska uprava pa sedaj ne more več čakati,« pojasnjuje odbornik. Razlogov, zakaj lastniki zemljišči niso izkoristili možnosti pozidave, je precej. Nekateri so opustili možnost gradenj zaradi osebnih in družinskih razlogov, začenši z razhajanji med de- trst - Občina Trst V kratkem razpis za 80 vzgojiteljev Aktivna občinska politika zaposlovanja na področju vzgoje in izobraževanja se nadaljuje. Medtem ko je lansko leto tržaška Občina redno zaposlila 229 prekarnih vzgojiteljev in učiteljev, se v tem sektorju obetajo nove zaposlitve. V kratkem bodo objavili razpis za približno 80 delovnih mest za nedoločen čas, za katera se lahko potegujejo vzgojitelji v jaslih, vrtcih in rekreacijskih središčih, ki so v zadnjih petih letih vsaj 36 mesecev opravljali ta poklic (do 31. decembra 2015). Spodbudno novico je na včerajšnji novinarski konferenci napovedal občinski odbornik za kadrovsko politiko in organizacijo Roberto Treu, ki je spomnil, da je aktivna politika zaposlovanja mogoča zaradi člena v zakonu za uravnoteženje javnih financ za leto 2016, ob tem pa je izpostavil tudi odlično sodelovanje z deželno upravo. Boljši časi se tako obetajo približno 20 prekarnim vzgojiteljem v občinskih jaslih in 20 prekarnim vzgojiteljem v vrtcih, redno nameravajo zaposliti 10 vzgojiteljev v rekreatorijih in od 35 do 40 različnih sodelavcev oz. pomočnikov. Izbrani kandidati bodo delovno razmerje za nedoločen čas sklenili že v začetku novega šolskega leta 2016/2017. »Ključni cilj naše politike je zmanjšati število dolgotrajno prekarnih delavcev, ki jim bo redna zaposlitev med drugim nudila več stabilnosti,« je včeraj izjavil odbornik Treu, ki nam je zaupal, da je po zadnjem zaposlitvenem valu zunaj redne sfere dela ostalo malo več kot 250 vzgojiteljev. Na vprašanje, ali lahko izbirajo tudi med kandidati, ki imajo 36 mesecev delovnih izkušenj v daljšem časovnem obdobju od predvidenih petih let, je Treu odgovoril, da to ni mogoče, ker zakon pač določa zgornjo mejo petih let. »Res je, da nekateri na zaposlitev čakajo že več let, a verjamemo, da so za delo z otroki primerni tisti, ki se s tem delom intenzivno ukvarjajo v zadnjem obdobju in ne tisti, ki so se z vzgojo ukvarjali nekoč, nato po sili razmer prekinili to delo, zdaj pa bi spet začeli,« je pojasnil odbornik. Na obzorju so še nekatere druge zaposlitve. Kot smo slišali na včerajšnji novinarski konferenci, se Občina Trst z Deželo FJK aktivno pogaja tudi o tem, da bi uredili status 15 prekarnih farmacevtov v občinskih lekarnah, zaposliti nameravajo dve osebi za pomoč osebam s posebnimi potrebami, delajo pa tudi na tem, da bi uredili kadrovski manko na socialnem področju, še posebej na področju dela s prosilci za politični azil. Pozitivne zaposlitvene politike pa žal ne beležijo v javni upravi, kjer naj bi bilo zaposlovanje zamrznjeno že od leta 2002. Odbornik Treu je spomnil, da se je lani upokojilo sto zaposlenih, letos naj bi se upokojilo 40 zaposlenih, kar je, kot je ocenil Treu, nesprejemljivo in nevzdržno. (sč) diči, na odločanje pa močno vpliva tudi gospodarska kriza. Ljudje imajo manj denarja oziroma se zaradi splošne finančne negotovosti težje odločajo za gradbene investicije. Nekdanje zazidljive površine bo občinska uprava skušala, kjer se bo le dalo, pretvoriti v zelena in kmetijska območja. V prostorski načrt bo občina prvič vključila tudi dve kolesarski stezi. Prva bo povezovala Devin, Sesljan in Nabrežino, druga pa bo čezmejna na relaciji Praprot-Gorjansko. To bo po Veronesejevi oceni tudi utrdilo sodelovanje z Občino Komen. Sandor Tence Antonella Grim ■ o občinskih »Nove delovne pogodbe za nedoločen čas na področju vzgoje in izobraževanja so dokaz učinkovite občinske uprave, ki stremi k večji kakovosti in stabilnosti,« je napoved o zaposlitvi 80 vzgojiteljev komentirala občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim. Kako dejaven je njen resor, kažejo prizadevanja za spremembo pravilnika o vzgojno-izobraževalnih storitvah Občine Trst. Predlagatelji so sicer še sredi postopka, ki ga predstavljajo v rajonskih svetih, nato pa jih čaka še obravnava v občinskem svetu. Sinoči so na sedežu sedmega rajonskega sveta govorili prav o predlogih spremembe dotičnega pravilnika in občinskih jaslih s podaljšanim delovnim časom, s katerim predlagatelji želijo priti na roko staršem, ki delajo v popoldanskem in večernem času. Govorilo se je tudi o subvencijah za družine, ki imajo otroke v jaslih. To temo bodo obravnavali tudi na redni seji občinskega sveta v ponedeljek, 14. marca, ki se bo začela ob 20. uri. trst - Karabinjerji Aretirali trojico, ki je uprizarjala »tatinske pohode« Karabinjerji so prišli na sled tatinski trojici, ki jo dolžijo, da je v raznih trgovinah in veleblagovnicah v Trstu ukradla več kosov blaga. Trojico so sestavljali dva srbska in en črnogorski državljan, ki so v Trst prispeli pred nekaj dnevi z avtobusom, v mestu pa so se nastanili v nekem hotelu, ki je postal njihova »logistična baza«, od koder so odhajali na svoje tatinske pohode, da bi se po nekaj dneh s plenom vrnili domov v svojo državo. To se je dogajalo vse do srede, ko so karabinjerji zasačili dva člana tolpe, ki sta bila malo prej dejavna v trgovini Coin na Korzu. Može postave so obvestili varnostniki omenjene trgovine, ki so opazili, kako sta moška z nekaterih oblačil odstranjevala varnostne ploščice. Šlo je za 24-letnega srbskega in 27-letnega črnogorskega državljana, ki so ju kara-binjerji prijeli, ko sta se skušala oddaljiti z ukradenim blagom. Pri sebi sta imela kose oblek in parfume, ki sta jih ukradla tako v trgovini Coin kot v bližnji trgovini Upim, zato so ju aretirali zaradi kraje, zatem pa so karabinjerji odšli še v hotel, kjer je trojica bivala med »tatinsko turnejo« po Trstu. Tam so našli še tretjega člana tolpe, 27-letnega srbskega državljana, ki je pajdaša čakal s kovčki, ki so bili polni blaga, ki ga je trojica v prejšnjih dneh odnesla iz drugih tržaških trgovin (poleg Coina in Upima se v poročilu karabinjerjev omenja tudi trgovina obutev Bata). Pri sebi je imel tudi tri vozovnice za avtobus, s katerim bi bili morali še isti večer odpotovati proti Beogradu, a jim to seveda ni uspelo. Tudi tretjega zlikovca so aretirali pod obtožbo zbiranja ukradenega blaga, katerega skupna vrednost znaša okoli 3200 evrov. »Mega patrulje« na delu Pretekli konec tedna so bile na tržaških cestah ponovno na delu »mega patrulje« (»pattuglioni«) tržaške lokalne policije, ki so poskrbele za okrepljen nadzor prometa. Slednjega so policisti opravljali v ulicah Salata in Frau-sin ter v Istrski ulici in na Trgu sv. Jakoba, kjer so pregledali 71 vozil, od katerih 49 avtomobilov in 22 motorjev, ki jih je vozilo 41 moških in 30 žensk. Pri tem so ugotovili 14 kršitev prometnega zakonika, pri čemer je treba omeniti štiri voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola. Od le-teh sta 54-letni G. G. za krmilom avta in 43-letni M. A., ki je vozil motor, imela v krvi trikrat večjo količino alkohola od dovoljenega, zato ju čakajo sodni proces, odvzem vozniškega dovoljenja in odbitje desetih točk z le-tega ter zaseg vozila. Redarji so tudi izrekli kazen osebi, ki je vozila precej hitreje od dovoljenega (86 km/h tam, kjer omejitev znaša 50 km/h), medtem ko sta bila dva voznika kaznovana, ker nista poskrbela za tehnični pregled vozila, dva pa zaradi neprimernosti vozila. trst »Super globa« za slovenskega avtomobilista Manjkali vozniška, prometna, tehnični pregled in zavarovanje Slovenski državljan L. M. bo moral plačati skoraj štiri tisoč evrov kazni (in to še brez ostalih dodatnih kazni) zaradi vrste kršitev prometnega zakonika, ki so jih ugotovili pripadniki tržaške lokalne policije. Ti so pred nekaj dnevi moškega ustavili v Ul. Slataper, medtem ko je vozil avtomobil Fiat Marea z italijansko registracijo, pri čemer so pri pregledu ugotovili presenetljivo dolgo vrsto kršitev. Moški je namreč zaradi številnih preteklih »grehov« izgubil vse točke na vozniškem dovoljenju, zaradi česar mu je bilo svoj čas naloženo, da mora ponovno opraviti izpit, kar pa ni naredil. Poleg tega pri sebi ni imel niti prometnega dovoljenja, pri preverjanju podatkov pa so redarji ugotovili, da je bil avtomobil brez opravljenega tehničnega pregleda in obveznega zavarovanja, prav tako ni bilo nobene prošnje za posodobitev podatkov o prenosu lastništva. To pa ni še vse, saj je L.M. poskrbel še za dodaten prekršek: vozilo so policisti namreč zasegli in bi ga moral voznik držati doma na lastne stroške, čemur pa se je uprl. Od tod zelo slana kazen, saj je brez veljavnega vozniškega dovoljenja vozil avtomobil, ki je bil potencialno nevaren, v slučaju nesreče pa žrtve ne bi bile dobile nobene odškodnine. e Petek, 11. marca 2016 TRŽAŠKA Primorski poezija - Ahmed Buric v kavarni San Marco Vrata raja HSL fi Sarajevski pesnik in kolumnist Ahmed Buric saso dimoski Sarajevčan Ahmed Buric je eden najvidnejših novinarjev, kolumnistov in angažiranih intelektualcev na področju bivše Jugoslavije, znan po duhovitih, pronicljivih interpretacijah svojega mesta in sveta, ki jih lahko redno berete na portalu Radia Sarajevo. Po koncu vojne, ki jo je deloma preživel tudi v Sloveniji, je zaslovel kot pesnik, najprej z zbirko Bog tranzicije (2004), kateri so sledile Solze nafte in krvi (2009) ter Materin jezik ( 2013). Buric piše lapidarne pesmi z asketskim jezikom, kajti le tako lahko spregovori o velikih, včasih strašnih zgodbah, o najbolj intimnih in zato najbolj univerzalnih vprašanjih. Bosansko-hercegovski pesnik, novinar in kolumnist bo jutri gost kavarne San Marco (Ul. Battisti 18), kjer bo predstavil slovenski prevod pesniške zbirke Vrata raja, ki je izšla pri Založba Goga. Literarni večer se bo pričel ob 18. uri. Pesnika bodo predstavili in se z njim pogovarjali novinarka Azra Nuhe-fendic, literarna kritičarka Marija Mitrovic in pisatelj Marko Sosič. trst - Drevi v gledališču La Contrada ob 20.30 Na sporedu plesna predstava »Odyssey« V gledališču La Contrada bo drevi ob 20.30 na sporedu predstava plesne skupine Mvule Sunganija z naslovom »Odyssey - Una storia mediterra-nea« (Odyssey - Mediteranska zgodba), ki se navezuje na Homerjevo Odisejo z vidika nekaterih modernih filologov, po katerih naj bi bila avtorica pravzaprav ženska, protagonistke pesnitve pa njen alter ego ter prispodoba ženskega doživljanja različnih stanj: Kalipso ponazarja zakon, Navzikaa zaljubljenost, Kirka transgresijo, Penelopa zvestobo. Tako je italijanski koreograf, ki ima mamo s Sardinije, očeta pa iz Malawija in Z delom »Odyssey« se zaključuje niz Contradinih plesnih predstav je otroška leta preživel v Rimu, na oder postavil mlado sicilsko pesnico Adele (ki predstavlja Homerja) in njenega partnerja Antonia (Odiseja): par preživlja krizo in jo skuša prebroditi s pomočjo simbolov iz znane pesnitve. Skupina Mvule Sunganija goji žanr »Physical dance«, ki združuje prvine klasičnega in sodobnega baleta z etničnimi in cirkuškimi elementi ter gibi borilnih športov. S Sunganije-vo skupino nastopa plesalka Emanue-la Bianchini, s predstavo »Odissey« pa se zaključuje Contradin niz plesnih predstav. (bov) Na openskem tramvaju bodo snemali nadaljevanko V Trstu od 29. februarja do 9. julija poteka snemanje detektivske nadaljevanke »La verita di Anna«, za katero je zgodbo napisal znani italijanski pisatelj, novinar, režiser, scenarist in televizijski voditelj Carlo Lucarelli, režira pa jo Carmine Elia. V tem okviru bo prizorišče snemanja tudi sloviti openski tramvaj, kjer bodo pomembne prizore snemali jutri med 8. in 15. uro na odseku med trgoma Oberdan in Casali. Zato v tem času končna postaja tramvaja ne bo na Trgu Oberdan, ampak na Trgu Casali (tam bo mogoče vkrcati tudi kolesa), kamor bo iz Ul. Galatti vozil nadomestni avtobus št. 2/. V Novinarskem krožku danes srečanje o azbestu V Novinarskem krožku na Korzu Italia 13 bo danes ob 16. uri srečanje na temo »Azbest: kakšno izboljšanje?«, posvečeno zamudam pri izvajanju zakona št. 257/1992. Govorili bodo evropski poslanec Marco Zullo, Claudio in Tomma-so Bianchi iz bolnišnice San Polo v Tržiču, izvedenec Marino Valle in deželna svetnica Ilaria Dal Zo-vo, srečanje pa bo vodil Lorenzo Lorusso. Srečanje o Camilu Torresu V Ljudskem domu v Ul. Ponziana 14 bo danes ob 18. uri srečanje o kolumbijskem duhovniku in revolucionarju Camilu Torresu Restre-pu ob 50-letnici njegove smrti. Govorili bodo Alma Masé iz Združenja Italija-Kuba, Gianluca Pa-ciucci iz Združenja Tina Modotti in član iniciativnega odbora Sergio Facchini. Uvodoma bo spregovoril predstavnik VZPI-ANPI Dario Vi-sintini, na srečanju pa bodo brali besedila Pabla Nerude, Camila Torresa in Ernesta Che Guevare. Vstop je prost. Film v bivši ribarnici V okviru razstave De fronti, eno mesto bodo danes v avditoriju bivše ribarnice na nabrežju ob 16. in 18. uri vrteli film Franca Giraldija »Un anno di scuola«. Včeraj danes Danes, PETEK, 11. marca 2016 KRIŠTOF Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 18.06 - Dolžina dneva 11.42 - Luna vzide ob 7.47 in zatone ob 21.18. Jutri, SOBOTA, 12. marca 2016 GREGOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1006,8 mb ustaljen, vlaga 57-odstotna, veter 25/47 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 10,5 stopinje C. M Izleti Ujf ke, ogled zabavnih spustov z Višarij, večerja v Zabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Zabnic ob 21.53. Info in vpisi na tel. 328-4754182 (Aljoša -Ts) , 329-4015568 (Manuel - Go), 3888408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini. SPDT vabi na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na avtobusni izlet na Še-breljsko planoto in k jami Divje babe. Predvidene 3 do 4 ure hoje, nujna po-hodniška obutev in pohodniške palice. Odhod avtobusa ob 7.30 iz Trsta (Trg Oberdan) in ob 7.45 s trga v Se-sljanu. Vpisovanje do sobote, 19. marca. Vpis in info na tel. št. 040-413025. Nabralo se je 80 let,ustvarjalnih in burnih. Miroslavu Košuti vse najboljše! Vsi v SSG PETČLANSKA DRUŽINA, zaradi obnovitvenih del na lastnem domu, išče v Nabrežini ali neposredni okolici, manjšo opremljeno in vseljivo hišo (ali večje stanovanje) v najem, za obdobje od aprila do junija-julija. Tel. 339-8682139 PRODAM v centru Opčin (blizu spomenika) stanovanje (87 kv.m.) v prvem nadstropju: dve sobi, kuhinja z balkonom, kopalnica, garaža in mala kašča. Tel.: 320-4664784. V NEDELJO, 6. marca, smo ob zaključku prireditve Vsi smo prijatelji dobili jakno in žensko kapo. Tel. št.: 380-3584580. Bi Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 13.3. vsak dan od 10. do 22. ure. Ul. Ventura 31/1. Tel. 040-391790. Danes slavi življenjski jubilej Miroslav Košuta Še veliko zdravih in ustvarjalnih let mu voščita SKD Vesna in sekcija VZPI-ANPI iz Križa AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 20. marca. Tel. 040-229439 Mornar slovenske poezije Miroslav Košuta praznuje danes osemdeset let. Še veliko ustvarjalnih in življenjskih podvigov mu želita Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Založništvo tržaškega tiska OSMICA VRBAN Šmihelj 28, Šempas je odprta do 20. marca. Tel. 00B86-40-511074. Id Osmice Čestitke Draga MARČELA, vse najboljše za rojstni dan ti želijo vsi iz Roja-na, Padrič in Kontovela. Nona bis BRUNA spet praznuješ svoj dogodek leta, tokrat »osmo desetico«. Še mnogo zdravja in prijetnih dni voščijo Saša, Nina ter vsi ostali, ki te imajo radi. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. OSMICO je odprl Andrej Antonič, Ce-rovlje 34. Vabljeni! Tel.: 040-299800. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št. 040208451. Vabljeni! V REPNU na Rovniku, so odprli osmico Batkovi. Vljudno vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. 5 Poslovni oglasi Loterija 10. marca 201 e TPK SIRENA ter nova upravitelja Andrej in Monica vabijo člane in prijatelje na otvoritev društvenega bara, ki bo v soboto, 12. marca, na sedežu, Miramarski drevored 32, od 17. ure dalje. PRODAJAM HIŠO z dvoriščem in vrtom v Boljuncu ter kmetijsko zemljišče v Dolini. Pokličite 3455207740. Bari 34 2l S2 S 11 Cagliari 1S 2 S e1 4l Firence 1S 11 l9 S S0 Genova S2 19 39 2e 34 Milan 44 l9 2S 33 l2 Neapelj 1S e0 1S Se 2l Palermo 44 3S Se S9 4l Rim 49 9 l 4e 40 Turin S Se SS S4 eS Benetke S0 1 4S 13 40 Nazionale 4l 42 S0 e3 Sl Super Enalotto Št. 30 SPDT se bo udeležilo v soboto, 19. marca, 41. zimskega pohoda na Porezen. Zbirališče ob 6.30 pri spomeniku v Križu. Obvezna je zimska oprema, zaradi na novo zapadlega snega je izlet zelo naporen. Prijava je nujna, tel. št. 338-4913458 (Franc). GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na Višarje in v Zabnice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Palkišče (cesta za Gorico), smučanje na Višarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Višarjih, po 16.30 zaključek smu- H Mali oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125. GOSPA z dolgoletno delovno izkušnjo kot negovalka starejših in bolnih, išče delo v dnevnih urah. Tel.: 3452420325. PRODAM električno žago za drva in stojalo. Tel. št.: 040-214218. NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE 4.000 kv.m., med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 14.500,00 evrov. Tel. 380-3017723. 9 16 18 22 65 71 jolly 84 Nagradni sklad SS.S23.121,3S€ Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 4 dobitniki s 5 točkami 38.942,4l € 671 dobitnikov s 4 točkami 234,0l € 23.160 dobitnikov s 3 točkami 20,SS € 333.460 dobitnikov z 2 točkama S,00€ Superstar S0 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 1 dobitnik s 4 točkami 23.40l,00 € 100 dobitnikov s 3 točkami 2.0SS,00 € 1.444 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 9.193 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 18.204 dobitnikov z 0 točkami S,00€ / Primorshi TRŽAŠKA Petek, 11. marca 2016 7 KD & Mlvs ANAKROUSIS prirejata PLESNI RITMI na DAN ŽENA v živo s triom 'PICCOLO ORCHESTRA' v soboto, 12. marca 2016, ob 20.uri v dvorani KD Skala Gropada 82 Privoščite ženam, mamam, prijateljicam, babicam, puncam in hčerkam najlepše darilo!!! TOPLO VABLJENI! [IK Lekarne skim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: sporočamo, da so se začeli vpisi za š.l. 2016/17. Info in vpisi v tajništvu Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00. Tel. št. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da prošnje za vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Seslja-nu za š.l. 2016/17, morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25, najkasneje do četrtka, 31. marca, do 12. ure. Obrazci za vpis v Uradu za šolstvo v Nabrežini št. 102 in na spletni strani. Info na tel. 040-2017375 (Urad za šolstvo). U Kino Od ponedeljka, 7., do nedelje, 13. marca 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dellOro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Sette-fontane 39 - 040 390898, Oširek Osop-po 1 - 040 410515, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.0019.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Trg S. Giovanni 5 - 040 631304. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. H Šolske vesti SLOVIK: program pol/enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Info na www.slovik.org; dodatna pojasnila na info@slovik.org. Pred-prijave do 15. marca. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol s sloven- AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »The divergent series: Allegiant«. ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »Weekend«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00 »Cinema Komunisto«; 18.00, 20.30 »Frida«. FELLINI - 18.00 »Fuocoammare«; 16.00, 20.00, 22.00 »The Danish girl«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »Il caso Spotlight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Room«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Suffragette«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.40, 20.00, 21.50 »(Ne) Profesionalec«; 16.15, 17.15 »Alvin in veverički: Velika Al-vintura«; 20.40 »Bogovi Egipta«; 18.10, 20.20, 22.30 »Deadpool«; 19.10, 21.15 »Dedek uide z vajeti«; 16.00, 18.00, 19.00, 20.30, 21.20 »Trilogija Razcepljeni: Povezani«; 16.50, 18.30 »Zootropolis«; 15.50, 17.45 »Zoo-tropolis 3D«. NAZIONALE - 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »Zootropolis«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Attacco al potere 2«; 16.30, 18.10, 20.00, 22.00 »Perfetti sconosciuti«; 16.15, 18.00, 20.15, 22.10 »Ave, Cesare!«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Forever young«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.40, 17.15, 19.00 »Zootropolis«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Attacco al potere 2«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Ave Cesare!«; 19.30, 21.45 »Deadpool«; 16.10, 18.10, 20.10, 21.15, 22.10 »Forever young«; 16.30, 18.35 »Perfetti scono-sciuti«; 16.30, 19.05, 20.40, 21.40 »The divergent series: Allegiant«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Ave, Cesare!«; Dvorana 2: 17.15, 20.00 »Room«; 22.15 »At-tacco al potere 2«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.15 »The divergent series: Al-legiant«; Dvorana 4: 17.15, 19.50, 22.10 »Il caso spotlight«; Dvorana 5: 18.10, 20.15, 22.10 »Forever young«. IÜ3 Obvestila JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na redni občni zbor, ki bo danes, 11. marca, v dvorani ZKB na Opčinah, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD, prireja ob Dnevu žena pomladanski razstavni sejem. Urnik: petek 15.00-19.00, sobota in nedelja 10.00-13.00. SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabi na ustvarjalno literarno delavnico s priznano ustvarjalko Vilmo Purič. Srečanje bo danes, 11. marca, ob 14. uri v prostorih v Ul. Donizetti 3/1. SPDT sklicuje 62. redni občni zbor, ki bo danes, 11. marca, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu. SKD DRAGO BOJAN sporoča, da se v domu Briščiki vršita tečaja zumbe in piloxinga. Za poskusno brezplačno lekcijo in vse ostale info na tel.: 3480633569 (Katja). DOLINČANKE bomo praznovale mednarodni dan žena v nedeljo, 13. marca, ob 17. uri v prostorih SKD V. Vod- nik v Dolini. V gosteh bo Marjetka Po-povski, ki bo s pesmijo obogatila pester program, ki ga pripravljajo domačinke. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da v nedeljo, 13. marca, odhod avtobusa za nastop v Žalcu je predviden ob 11.00 s Padrič; v torek, 15. marca, na sedežu na Padričah, ob 20.45 redna pevska vaja. KRU.T vabi v sklopu Vseživljenjskih aktivnosti na srečanje iz ciklusa »Naravna zelišča v našem vsakdanu« z ze-liščarko Christel Garassich v ponedeljek, 14. marca, ob 17. uri na sedežu Kru.ta (Ul. Cicerone 8, II. nad). Predhodne prijave in info na tel. št.040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR SKGZ prireja večer »Samo svoja - Pravice žensk od zakona 194/78« v ponedeljek, 14. marca, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II). Sodelovale bodo Tamara Blažina, Gerdi Schojer in Martina Flego. FOTOVIDEO TS 80 vabi člane in prijatelje v torek, 15. marca, na sedež v Ul. S. Giorgio: ob 19.30 bodo odborniki na razpolago za obnovitev članarine; ob 20.00 večer »Spoznamo moj foto aparat Canon in Nikon«, posvečen samo članom, ki so poravnali članarino 2016. Vsak naj prinese aparat. Info na tel. 329-4128363. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za subvencijo za gorivo za stanovanjsko gretje na goratih področjih, med katera spada območje občine Repenta-bor, za leto 2012. Vlogo lahko predložijo stalni prebivalci občine Repen-tabor, katerih skupni dohodek za leto 2012 (prijava dohodkov iz leta 2013) ne presega 28.000 evrov. Rok za predstavitev vloge zapade 15. marca. Info na www.provincia.trieste.it, Agri-coltura, Flora e fauna / Sostegni alle zone Montane/Riscaldamento domestico. SDGZ prireja v mesecu marcu 16-ur-ni tečaj Usposabljanja delodajalcev, odgovornih za zaščito in varnost pri delu - Nizko tveganje (RSPP): 4 srečanja po 4 ure ob torkih in četrtkih, na sedežu SDGZ (TS), pričetek 15. marca. Info in prijave info@sdgz.it, tel.: 040-6724824. SKD VIGRED vabi v sredo, 16. marca, ob 18.30 na otvoritev pomladne razstave slik Neve Pertot, izdelkov krožka klekljanja SKD Tabor in običajev ob Veliki noči ter sejma pirhov in ročnih del. Sodeluje OPS Vigred. OBČINA ZGONIK vabi svoje občane, da se v nedeljo, 27. marca, udeležijo 16. Malega kraškega maratona (začetek ob 11.00). Prvim trem prijavljenim, ki bodo predstavljali Občino Zgonik, bo organizator kril stroške startnine. Prijave sprejema Občina Zgonik na segreteria@com-sgonico.regione.fvg.it do 17. marca. Info na www.kraskimaraton.si. PRAVLJIČNI GOSTJE OD SV. IVANA - Oddelek za mlade bralce NŠK obvešča, da bodo knjižnične prostore v Narodnem domu v četrtek, 17. marca, ob 16.30 obiskali pravljični gostje, tokrat zelo mladi dijaki 1.a NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana, ki se bodo preizkusili v vlogi pripovedovalcev. Vabljeni! TRŽAŠKI POMORSKI KLUB SIRENA sklicuje 40. redni občni zbor v petek, 18. marca, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, na navti-čnem sedežu v Trstu, Miramarski drevored 32. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje v torek, 22. marca, ob 20. uri v drugem sklicanju, redni občni zbor, ki je letos informativnega značaja. SKD IGO GRUDEN obvešča, da še vedno poteka vpis na tečaja somatskih gibov, ki se bosta pričela v torek, 22. marca in v četrtek, 24. marca v društvenih prostorih v Nabrežini. Urnik vadbe bo od 17. do 18. ure. Za vpis in pojasnila: 349-6483822. OMPZ F. BARAGA vabi otroke in dijake k pevskim vajam, ki bodo ob torkih, ob 16.30 v župnijskih prostorih na Kontovelu. Skupaj z animatorji lan- skega oratorija bomo ponovili staro in se učili novo. ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635626. Prireditve SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave »Blagor ženskam« v Bambičevo galerijo na Opčinah. Martin Marche-sich - Brušeni dragi in okrasni kamni, v sodelovanju z zlatarji in oblikovalci nakita; Tjaša Škapin - modna oblikovalka; Marko Civardi - umetniške fotografije. Urnik razstave do danes, 11. marca: 10.00-12.00; v soboto, 19. in nedeljo, 20. marca, 10.0012.00 ter 14.00-18.00. V MARIJANIŠČU NA OPČINAH bo dr. prof. Jože Bajzek danes, 11. marca, ob 20. uri predaval na temo »Prvo no-vozavezno besedilo (Pismo Tesaloni-čanom)«, šesto iz sklopa 7 predavanj »Po Pavlovih poteh«. Vabljeni vsi, ki želijo poglobiti svoje znanje o Sv. Pismu. Člani pastoralnih svetov bodo nato volili svojega predstavnika v škofijski pastoralni svet. ZBORI ZSKD NA REVIJI PRIMORSKA POJE: MePZ Jacobus Gallus -Trst danes, 11. marca, ob 20.30 v cerkvi Sv. Andreja v Štandrežu; MePZ Igor Gruden - Nabrežina v nedeljo, 13. marca, ob 14.30 v Občinskem kulturnem centru na Trbižu; MoPZ Kraški dom - Repentabor v nedeljo, 13. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gračišču. KD IN MLVS ANAKROUSIS prirejata v soboto, 12. marca, v dvorani Kulturnega društva Skala v Gropadi, s pri-četkom ob 20. uri plesni večer posvečen Dnevu žena za vse plesalce in ljubitelje plesa s triom Piccolo Orchestra. Info na tel.: 331-1711096 ali 335-6387134. SKD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v soboto, 12. marca, ob 18. uri na odprtje razstave Sophie Vinci »Sine-stesia«. Umetnico, ki jo navdihuje glasba, bo predstavil Deziderij Švara. Glasbeni utrinek: kitarist Manuel Bon, gojenec GM - razred prof. Janoša Jurinčiča. SKD LIPA iz Bazovice vabi na srečanje ob Dnevu žena. Sodelujejo učenci osnovne šole Trubar-Kajuh, modna oblikovalka Ivana Arduini z razstavo ANIMUS ter Anica in Loredana. Sobota, 12. marca, ob 20. uri v Bazov-skem domu. SKD LONJER-KATINARA prireja, v sodelovanju z zborom Tončka Čok iz Lo-njerja, OŠ Fran Milčinski s Katinare in PO Ricmanje, večer ob Dnevu žena v soboto, 12. marca, ob 20. uri v prostorih ŠKC v Lonjerju. Toplo vabljene! SKD RDEČA ZVEZDA vabi v soboto, 12. marca, ob 20. uri v društvene prostore v Salež, ob priliki praznovanja Dneva žena, na ogled veseloigre »Svakinja da te kap«, v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom in Razvojnega društva Repentabor. SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na »Ricmanjski teden 2016« v Kulturnem domu: 12. marca, ob 20.00 otvoritev fotografske razstave Jasne Košuta -predstavitev Danilo Pahor, koncert MePZ F. Venturini Domjo; 13. marca, ob 10.30 koncert Pihalnega orkestra Ricmanje po vaških ulicah; 16. marca, ob 20.30 nastop dramske skupine Proposte teatrali z veseloigro v tržaškem narečju Sesso, Bugie e... pa-pagai; 19. marca, ob 20.00 koncert Zdr. MePZ Slavec - Slovenec in nastop dramske skupine KD Kraški dom in Razvojnega združenja Re-pentabor z veseloigro Dobra letina. GLEDALIŠKI VRTILJAK vabi v nedeljo, 13. marca, na zadnjo predstavo v tej sezoni. Lutkovno-igrano predstavo »Picko in Packo« bo odigralo Gleda-lišce Makarenko. Prva predstava bo na sporedu ob 16.00, druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. L'ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek Kontovel vabita na ogled komedije v tržaškem narečju »Zio Ciano (El Re de Sidney)«, ki bo v nedeljo, 13. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne: gledališka predstava v nedeljo, 13. marca, ob 18.00: Družinske štorje od Zmagota in Vitorje. Gostuje KD gledališka skupina Dekani. DSI vabi v ponedeljek, 14. marca, na predstavitev knjige Alija Zerdina o Francetu Bučarju. Pogovor z avtorjem v Peterlinovi dvorani bo vodil Bojan Brezigar. Začetek ob 20.30. NŠK vabi v torek, 15. marca, ob 18.00 v knjižnico v Ul. S. Francesco 20, na predstavitev zgoščenke Kajuh glasbene skupine Ovce in odprtje fotografske razstave Tanje Zidarič. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Prešeren - kultura srca«: Borut Mežan -Vrba ter fotografije iz društvenega arhiva. ZVOKI ISTRE - Glasbena matica, SKD Barkovlje in Istrski odbor društva Hrvaških glasbenih umetnikov vabijo na koncert, ki bo v torek, 15. marca, ob 20. uri v dvorani SKD Barko-vlje, Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom SKGZ in Italijanske unije, bodo oblikovali sodobni skladatelji iz Istre. Vstop prost. ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA ter Tržaško knjižno središče TS360 vabijo v sredo, 16. marca, na kavo s knjigo s pesnikom in pisateljem Miroslavom Košuto ob njegovi osemdesetletnici in izidu njegove knjige spominov na otroštvo »Mornar na kozi«. V Tržaškem knjižnem središču na Ober-dankovem trgu 7 v Trstu ob 10. uri. KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA DIVAČA prirejata Občina Dolina in SKD F. Prešeren, v sklopu »Odprte meje«, v soboto, 19. marca, ob 20. uri v občinskem gledališču v Boljuncu. SKD RDEČA ZVEZDA vabi starše, da pripeljejo svoje otroke v soboto, 19. marca, ob 14.30 v društvene prostore v Salež na ogled animiranega filma Kosmati zobni mišek (2006, sinhro-niziran v slovenščino). DRUŠTVO RETE D.P.I. vabi na ogled fotografske literarne razstave »Zenske iz našega zornega kota, ki bo na ogled do srede, 23. marca, na Opčinah, Pro-seška ul. 35 (nasproti cerkve). Urnik: 9.00-15.00 in 18.00-22.00. 1915 - ŽENSKE V ZALEDJU SOŠKE FRONTE: Narodna in študijska knjižnica vabi na ogled razstave v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prispevki V spomin na sestrično Olgo Mevlja darujeta Franc in Marija Čufar 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. Ob izgubi drage mame izrekamo kolegici Elisabetti Crismancich in sinu Amerigu občuteno sožalje Gorenje Korting Italia Srl Ob izgubi dragega očeta Piera Valassija izrekamo iskreno sožalje Giulii in družini. Harmonikarski orkester Synthesis 4 Ob izgubi dragega očeta izrekamo kolegici Francesci Criti občuteno sožalje. Vsi sodelavci Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu 8 Petek, 11. marca 2016 TRŽAŠKA briščiki, križ, šempolaj - Ob mednarodnem prazniku žensk Poezija, glasba, govori in kabaret Nadia Roncelli in Marij Čuk na srečanju v Briščikih fotodamj@n Irene Pahor v Šempolaju fotodamj@n V Križu so slavljenke počastili mladi, zgoraj smeh v Šempolaju fotodamj@n Ob 8. marcu, mednarodnem prazniku žensk, so se tudi po naših krajih zvrstile številna praznovanja, kulturne prireditve in družabna srečanja. Poglejmo, kako je bilo pri Briščikih, v Križu in Šem-polaju. V Briščikih poezija in glasba Poezija Marija Čuka in melodije harmonike Igorja Zobina so bile prota-gonistke torkovega prisrčnega večera, ki ga je ob mednarodnem prazniku žena v društvenih prostorih priredilo KRD Dom Briščiki v sodelovanju z Občino Zgonik in je imel pomenljiv naslov Melodije poezije. Ob tej priložnosti se je društvena dvorana spremenila v preprosto, a prisrčno jedilnico, kjer so se gostje posedli za mize in uživali ne samo v dobri družbi ob okusnih jedeh in pijači, ampak predvsem v poslušanju pesniških stvaritev Marija Čuka iz njegove zbirke Ko na jeziku kopni sneg, ki je izšla pri založbi Mladika in ki jih je avtor podal v dvogovoru z urednico založbe Nadio Roncelli. Literarno branje pa se je prepletalo z glasbo, za katero je poskrbel tankočuten interpret harmonike Igor Zobin, medtem ko je prisotne počastila tudi zgoniška županja Mo- 6Ä& slovensko jtfîlV4 stalno tfV gledališče »R^ NOVA UPRIZORITEV! Jean Baptiste Poquelin Molière AMFITRION režiserka Renata Vidič DANES, 11. marec, ob 20.30 abonmajska premiera sobota, 12. marec, ob 20.30 nedelja, 13. marec, ob 16.00 S® ponovitve se nadaljujejo do 30. aprila v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi Cenjene abonente prosimo, da obvestijo blagajno v primeru odsotnosti! Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com nica Hrovatin, ki se je večera udeležila skupaj s še nekaterimi drugi predstavniki občinske uprave. Občina Zgonik je namreč prepričano podprla pobudo KRD Dom Briščiki, ki je z večerom ob 8. marcu želelo ponovno poudariti vrednote in vlogo, ki jo imajo ne samo ženske, ampak vsi ljudje v sodobni družbi. V Križu sodelovanje med Vesno in VZPI-ANPI Mednarodni praznik žensk so v Križu praznovali na pobudo SKD Vesna in domače sekcije VZPI-ANPI Evald An-tončič. V Sirkovem domu je odbor kulturnega društva ženske sprejel z aperiti-vom in priložnostno zakusko, prireditev, ki sta ji sledila srečolov in družabnost, je popestrila vokalna skupina Vikra pod taktirko Petre Grassi. Gre za odličen pevski sestav, ki je navdušil poslušalke. Udeleženke sta nagovorila predsednica SKD Vesna Ivana Sullini in predsednik sekcije VZPI-ANPI Juri Zeriali. Sullinijeva je obnovila boj žensk za enakopravnost, medtem ko je zastopnik partizanskega združenja izpostavil zelo pomembno in dragoceno vlogo žensk v osvobodilnem gibanju. SKD Vesna in VZPI-ANPI že dolgo uspešno sodelujeta. Sad njunega sodelovanja bo tudi letos prireditev na predvečer prvega maja. V Šempolaju petje in smeh Ženske (pa tudi nekaj predstavnikov moškega spola je bilo med občinstvom) so prišle na svoj račun tudi v Šempolaju, kjer je domače društvo SKD Vigred v ponedeljek priredilo kulturno-zabavni večer ob 8. marcu. Predstavnica društva Elena Legiša je uvodoma na kratko predstavila zgodovino in pomen tega praznika, se zaustavila pri situaciji žensk v sodobni družbi in opozorila na dramatičen porast nasilja nad ženskami posebno za domačimi stenami. Oder je nato prepustila Ženski vokalni skupini Barkovlje pod vodstvom Aleksandre Pertot, ki je v Štalci po uvodni Prešernovi Zdravljici, občinstvu postregla z venčkom narodnih in partizanskih pesmi. Za smeh in dobro voljo sta poskrbeli kabaretistki dua Pupeskrasa, se pravi Tatiana Malalan in Irene Pahor, ki sta predstavili več likov oz. razne aspekte ženskega vsakdana, vključno s trudom in žrtvovanji za lepoto. Večer se je zaključil s petjem, tokrat energične domačinke Laure Budal, ki je nastopila ob spremljavi glasbenika Ljubota-Račkota in zapela nekaj zimzelenih melodij, pri katerih se ji je na koncu pridružila tudi publika. Kriško prireditev je obogatil nastop Vokalne skupine Vikra fotodamj@n križ - Poseben dan na Osnovni šoli Alberta Sirka V gosteh Bruno Volpi Lisjak in njegova knjiga Ribič Sardon Kriški šolarji so se skupaj z Brunom Volpijem Lisjakom in Francom Cossutto tudi nastavili fotografskemu objektivu 3. marec je bil na Osnovni šoli Alberta Sirka poseben dan. Na obisk je prišel sovaščan gospod Bruno Volpi Lisjak, ki je napisal knjigo za otroke Ribič Sardon. Na začetku smo učenci zapeli pesem Otroci pesniku Prešernu in našo šolsko himno. Sledila sta dva zabavna ske-ča iz Sirkovega življenja, ki so ju uprizorili petošolci. Zapeli smo tudi priljubljeno kriško himno. Gospod Franco Cossutta, predsednik društva Ribiški muzej, nam je predstavil gospoda Lisjaka in njegovo knji- go, nato smo prisluhnili trem zgodbam, ki so bile zelo zabavne in zanimive. Nekateri smo knjigo že kupili in jo prinesli s seboj, da bi jo avtor podpisal. Po predstavitvi pravljic smo še praznovali s prvošolčki, ki so prejeli diplomo, saj so se naučili vse tiskanke, velike in male. Veseli in obogateni z novimi informacijami o našem Križu in Križanih, smo pozdravili goste in nadaljevali s poukom. Učenci in učiteljice / Primorshi TRŽAŠKA Petek, 11. marca 2016 9 trst - Danes ob 17. uri odprtje stalne razstave Zgodba Narodnega doma V atriju stavbe, v kateri danes domuje univerza, so postavili osem večjezičnih panojev V Narodnem domu bodo danes odprli stalno razstavo o zgodovini stavbe, ki so jo tržaški Slovenci zgradili na začetku 20. stoletja po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. Včeraj so na granitna stebra v atriju namestili osem panojev, ki bodo odslej v slovenščini, italijanščini in angleščini nagovarjali mimoidoče in jih opozarjali na zgodbo Narodnega doma: od odprtja sredi poletja 1904 do požiga, ki je uničil njegovo notranjost tistega 13. julija 1920. Na panojih so reprodukcije zgodovinskih fotografij, letakov, vabil in tudi tridimenzionalne vizua-lizacije notranjosti Narodnega doma. Stalno razstavo je postavil Slovenski klub v sklopu širšega projekta ND110, pri katerem sta sodelovali še Narodna in študijska knjižnica ter kulturno društvo Cizerouno. Financirala ga je Pokrajina Trst v sklopu razpisa za ovrednotenje zgodovinskih zgradb, podprla pa sta ga tudi Sklad Libero in Zora Polojaz ter sklad Fondazione benefica Kathleen Foreman Casali. Odprtje razstave bo ob 17. uri. Na razstavnih panojih so trijezični napisi, fotografije, načrti ... fotodamj@n trst - Predstavitev v knjigarni Lovat Knjiga o možeh, ki poznajo umetnost pridelave dobrega vina Pisati o vinu ni preprosto. Tega se dobro zaveda Federico Alessio, avtor knjige Cuore di pietra, ki ni želel pisati le o pitju vina, ampak tudi o možeh, ki vedo, kako izjemna in svojevrstna umetnost je pridelava dobrega vina. Kultura pitja namreč pomeni tudi, da tisti, ki pokusi vino, pred tem vidi vinograd, klet in produkcijo vsakega posameznega vinogradnika. V ponedeljek popoldne se je v knjigarni Lovat z avtorjem knjige pogovarjal dober poznavalec lokalnih vin Robi Jakomin, ki je uvodoma opisal svoje prvo srečanje z avtorjem. »Njegova zamisel, da v knjigi opiše preteklost, tradicijo in značilnosti kraških vin, se mi je zdela vredna pozornosti,« je razložil Jakomin, ki je na srečanju z avtorjem odprl mnogo zanimivih tem. Jakomin je poudaril, da knjiga ne želi biti vodič po kraških vinskih kleteh, ampak zbornik, v katerem so glavni protagonist ljudje. Pohvalil je tudi jezik publikacije, ki je tako tekoč, da je branje izredno zanimivo. O tem, kako je nastala zamisel za knjigo, pa je spregovoril avtor Federico Alessio. »V fokus nisem želel postaviti naših vin, temveč kmete, ki se ukvarjajo z vinogradništvom,« je svojo izbiro utemeljil avtor, ki se je pogovoril z večino krajevnih vinogradnikov. Naštel je skoraj vse tržaške vinarje in za vsakega našel samo lepe besede. »Med zbiranjem informacij in klepetom sem ugotovil, da mit o kraških vinogradnikih kot ljudeh zaprtega značaja nikakor ne drži,« je pripomnil Alessio. Po njegovem mnenju so vsi zelo zgovorni in dobre volje ter izredno ponosni na tradicijo in rodno zemljo. Izpostavil je, da so naša vina izvrstna in da se lahko kosajo z najboljšimi italijanskimi vini. Le bolje bi jih morali ovrednotiti. Po avtorjevem mnenju bi si nedvomno večjo pozornost zaslužil teran. Na vprašanje, ali je zadovoljen s končnim izdelkom, je Alessio odgovoril, da je s knjigo zadovoljen, ker je zapolnila vrzel, ki je obstajala na tem področju, obžaluje pa, da ni bil vztraj-nejši pri prepričevanju vinogradnika Edija Kanteja, da bi podal svoje pri- Avtor knjige Cuore di pietra Federico Alessio (levo) in Robi Jakomin fotodamj@n čevanje. Kante je namreč avtorja knjige zelo vljudno zavrnil z argumentom, da je pač njegova marketinška politika takšna, da ne daje izjav. »Če se ozrem nazaj, mi je izredno žal, da ni- sem vložil več truda v prepričevanje Kanteja, ki je, kar se vinogradništva tiče, velik inovator,« je povedal avtor knjige Cuore di pietra, ki je na prodaj tudi v TKS. (sč) trst - Nocoj predstavitev novega albuma Scott Matthew spet v gledališču Miel a V gledališče Miela se vrača znan avstralski kantavtor Scott Matthew. Glasbenik bo Trst obiskal v sklopu evropske turneje, med katero predstavlja komade svojega novega ploščka »This Here Defeat«. Scott Matthew velja za enega izmed najbolj »intimnih« glasbenih kantavtorjev. Svojo glasbeno kariero je začel na začetku novega tisočletja, ko je v New Yorku ustanovil pop alternativno skupino Elva Snow. Leta 2008 se je odločil za samostojno glasbeno kariero in izdal istoimenski prvenec. Matthew igra kitaro in ukulele, zaslovel pa je predvsem zaradi svojega toplega in melanholičnega glasu. Na glasbeni turneji z njim nastopata še kitarist Juergen Stark ter pianist in violončelist Sam Taylor. Avstralski kantavtor bo nocoj ob 21.30 tržaškemu občinstvu predstavil skladbe svojega novega albuma »This Here Defeat«, ki ga je lani izdala nemška neodvisna glasbena založba Glitterhouse Records. Gre za Matthewjevo peto ploščo, ki jo sestavlja deset komadov. Vstopnice so še na voljo, stanejo pa 12 evrov. (rd) trst - V Skladišče 26 vabi Hacathon Digitalni maraton za pogumne kreativce Prihodnji konec tedna se v Trstu obeta nepozabni dogodek, na katerem se bo delalo, zabavalo, kodiralo in ustvarjalo. 19. in 20. marca bodo v Skladišču 26 v starem pristanišču organizirali prvi maraton, 27-urno tekmovanje posameznikov, razporejenih v skupine, v reševanju ino-vativnih in tehnoloških izzivov v urbanem okolju. Hackathon Trst prireja Občina Trst v sodelovanju z inštitutom ISIA Firenze, Pristaniško oblastjo, Znanstvenim parkom Area, tržaško univerzo, Centrom za teoretsko fiziko (ICTP) in pospeševalnikom Impact Hub Trst. Več o tem projektu so na včerajšnji odlično obiskani novinarski konferenci v Mestni hiši povedali njegovi nosilci. Župan Roberto Cosolini je izpostavil pomen pametnih mest, ki so lahko centri ustvarjalnosti novih kreativnih idej in motor gospodarskega razvoja. Slišali smo, da bo o tem, kako inteligentna in razmišljajoča bodo mesta prihodnosti, na dvodnevnem maratonu odločalo sto pogumnih inovatorjev, programerjev, startuperjev in oblikovalcev z idejami. Vsebinske podrobnosti maratona je predstavil Christian Tosolin, odgovorni za družbena omrežja Občine Trst, ki je poudaril, da je udeležba na maratonu brezplačna, število mest pa je omejeno. Do zdaj so prejeli okrog 50 prijav, kar pomeni, da je na razpolago še enkrat toliko mest. Dvodnevni hackathon se bo začel v soboto, 19. marca, ob 9. uri, končal pa v nedeljo, 20. marca, ob 18. uri. V 27 urah bodo inovatorji in kreativci, ki bodo v Skladišču 26 tudi prespali in se razvedrili ob koncertu skupine Over, poskusili rešiti različne izzive. V skupinah bodo razvijali nove digitalne inštrumente (aplikacije ali spletne strani), ki bi lahko izboljšali kakovost urbanega okolja. Rešitev za prihodnost Trsta ali prototip bodo tekmovalne skupine morale oddati v nedeljo ob 12. uri, ko bosta dve strokovni žiriji začeli z ocenjevanjem elaboratov. Točno ob 18. uri bo žirija razglasila tri najboljše projekte, za katere bodo zmagovalci prejeli mikavne nagrade. Prva nagrada predvideva šestmesečno delo in mentorstvo v inkubatorju Znanstvenega parka Area in predstavitev projekta na tržaškem tehnološkem sejmu Mini Maker Faire. Dobitnika druge in tretje nagrade bosta svojo idejo šest mesecev razvijala v prostorih Impact Huba, s končnim izdelkom pa bosta sodelovala na sejmu Mini Maker Faire. K sodelovanju so vabljeni vsi tisti, ki jih zanimajo podjetništvo, inovacija in tehnologija. Edini pogoj za prijavo je, da mora kandidat imeti vsaj 18 let. Vse dodatne informacije so dostopne na družbenih omrežjih Občine Trst in na spletni strani www.hackathontrieste.it. (sč) milje - Preteklo soboto v muzeju Cara Iskren in duhovit večer z Jolko Milič Za srečanje z Jolko Milič je vladalo precejšnje zanimanje V okviru razstave solkanskega slikarja Aleksandra Pece Vloga podob, ki je na ogled v občinskem muzeju Cara v Miljah, je preteklo soboto potekala predstavitev dvojezične antologije slovenske poezije »Poezija - bla, bla, bla od A do ...?«. Izbor pesmi, prevode in uredniško delo je opravila Jolka Milič, s katero se je v soboto pogovarjal odgovorni urednik Novega glasa Jurij Paljk. Dogodek je priredilo Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Fer-luga v sodelovanju z Občino Milje. Prireditev je potekala v znamenju ženske ustvarjalnosti. Ženske so imele tu- di glavno vlogo: od energične urednice in prevajalke Jolke Milič do petnajstih pesnic, katerih pesmi so objavljene v antologiji, vse do Miriane Antoni, urednice založbe Antony, ki je sooblikovala pogovor. Ob zaključku so organizatorji poklonili vsem prisotnim ženskam tudi vejico mimoz. Dogodek je bil namenjen še zlasti italijanskemu občinstvu in je zato potekal povečini v italijanščini. Dolgoletna prijatelja Jurij Paljk in Jolka Milič sta k iskrenemu in hkrati duhovitemu pogovoru pritegnila več kot štirideset ljudi. Razstava Vloga podob bo na ogled še do nedelje. (mlis) 10 Petek, 11. marca 2016 KULTURA Primorski spomini - Ob jubileju Miroslava Košute izšla knjiga Mornar na kozi Knjiga optimizma LJUBLJANA - Miroslav Košuta praznuje danes 80 let. Založba Mladinska Knjige je ob jubileju tržaškega pesnika, dramatika in prevajalca izdala knjigo njegovih spominov Mornar na kozi. Knjigo so včeraj dopoldne predstavili v ljubljanski knjigarni Konzorcij, zvečer pa so Košuto počastili tudi na lite-rarno-glasbenem večeru v Kopru (o koprskem dogodku bomo še poročali). V 264 strani obsežni knjigi je Košuta obudil svoje spomine na otroštvo in odraščanje v rojstnem Križu. Kot je na včerajšnji ljubljanski predstavitvi izpostavila urednica Nela Malečkar, se knjiga bere kot zaporedje filmskih sekvenc. V njej so opisani prizori, ki so se Košuti očitno močno vtisnili v dušo. Ti prizori, kot je dejal Košuta, v njem živijo kot neki fleši, zato jih je lahko zapisal samo na ta način. Knjigo po besedah Male-čkarjeve prevevata optimizem in veselje do življenja, iz nje je razvidno, da je avtor odraščal v zelo topli družini. Njegova družina je, kot je povedal Košuta, živela na borjaču, odrezana od vasi, a tudi zaščitena. In kar je najpomembneje, vsi na domačem dvorišču so ga imeli radi. V knjigi bralec spozna celo družino, katere življenje je bilo vpeto v življenje vaške skupnosti. V začetku stoletja je bi Križ, kot je povedal Košuta, velika vas in to proletarska. In ljudje v vasi so morali po svetu, ko pa so se vračali, so v vas prinašali najrazličnejše ideje. Za vas je bilo poleg tega značilna svojska govorica (ne le besede ampak tudi način konverzacije, nekoliko zajedljiv in piker), ki je zaznamovala tudi njegovo literaturo. Tega se je, kot je povedal Košuta, zavedel takoj, ko je prišel v Ljubljano. Tedaj je tudi spoznal, da si lahko svoje mesto v literaturi najde le, če se bo ločil od drugih avtorjev, ki so tedaj pisali v Ljubljani. Zametki knjige Mornar na kozi, kot je povedal, sicer segajo v konec 90. let minulega stoletja, ko je zapustil mesto ravnatelja in umetniškega vodje Slovenske- Miroslav Košuta in urednica Nela Malečkar na včerajšnji predstavitvi v Ljubljani mladinska knjiga ga stalnega gledališča v Trstu. Ker je moral počakati na odločitev glede pokojnine, je 17 mesecev, namesto da bi le sedel in čakal, spravil na papir nekaj zametkov teh spominov. Del tega je pozneje uporabil v knjigi Spomini Angela Katice, ki se je razvila iz zvezka nedokončanih spominov njegovega očeta. Sčasoma pa se mu ob zavedanju, kako se je svet, ki ga je poznal iz otroštva, spremenil, zdelo prav, da svoje spomine zapiše tudi kot dokument nekega časa, da dokumentira, »da so na tej obali, med izlivom Soče in Istro živeli Slovenci, da so bili tam slovenski ribiči in da je tam živel tudi fant, ki je bil zaverovan v lepo slovensko besedo«. Nadaljevanja, kot pravi, ne namerava napisati. Sledila so namreč ljubljanska leta, o katerih obstaja že dovolj literature. Mornar na kozi je predvsem glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS When We Are Death Hexvessel r Folk rok, psihedelični rok Century Media, 2016 Ocena: Danes se bomo odpravili na sever, točneje na Finsko, od koder so doma člani zanimivega glasbenega eksperimenta Hexvessel. Gre za šestčlansko zasedbo, ki igra posebno mešanico folk roka in psihedeličnega roka, ki pa pogosto spominja na glasbo iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega tisočletja. Skupino Hexvessel je leta 2009 ustanovil angleški glasbenik Mat McNerney, ki se je bil malo prej preselil na Finsko. McNerney je svojevrsten »potujoči« glasbenik, izhaja pa iz bolj metal glasbene scene: na Nizozemskem in Norveškem je igral v avantgard metal zasedbah, ko pa se je preselil na Finsko, se je z glasbenega gledišča nekoliko »umiril«. Posvetil se je folk roku in psihedeliji ter se ob tem tudi zaljubil v finsko naravo. Ustanovil je nov bend Hexvessel, s katerim je kmalu nato izdal prvenec Dawnbearer. Poleg McNerneya sestavljajo skupino še kitarist Simo Kuosmanen, basist Niini Rossi, pianist in violinist Kimmo Helen, bobnar Jukka Ramanen in tolkalist ter pevec Marja Konttinen. Fantje so leta 2012 izdali svojo drugo ploščo No Holier Temple, nato pa kar tri krajše ploščke. Januarja letos je zagledal luč tretji album When We Are Death; sestavlja ga deset komadov, traja pa skoraj petinštirideset minut. Krajši bobnarski uvod se kmalu spremeni v prvo skladbo Transparent Eyeball, pet-minutni rokerski komad, poln klaviatur. Ljubezen do psihedelije iz šestdesetih in sedemdesetih let pride do izraza v naslednji skladbi Earth Over Us; očitno spadajo med McNerneyeve vzornike bendi, kot sta na primer The Doors in King Crimson. Sledi počasnejša balada Cosmic Truth, nato pa ena izmed boljših pesmi ploš-čka - When I'm Dead, čeprav morda preveč spominja na Doorsove komade. Mirror Boy je še posebno psihedelična pesem, v kateri pride do izraza topli McNer-neyev vokal, zanimiva pa je tudi druga balada Teeth Of The Mountain. Hexvessel so, kot sami pravijo, rok, ampak nikakor ne roll bend. dokument njegove rasti in ljubezni do slovenskega jezika, ki ga je spoznal skozi nonine knjige, katere so bile v času njegovega otroštva, v letih fašizma, prepovedane. Miroslav Košuta je leta 1962 diplomiral iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Sprva je bil urednik na RTV Ljubljana, nato dramaturg v Slovenskem stalnem gledališču, urednik pri Založništvu tržaškega tiska ter od leta 1978 ravnatelj in umetniški vodja tržaškega teatra. Leta 2011 je prejel Prešernovo nagrado, lani ga je predsednik republike Borut Pahor odlikoval z zlatim redom za zasluge za prispevek h gledališkemu življenju na Tržaškem in bogat ustvarjalni opus. Ta obsega poezijo in prozo za otroke in odrasle, dramatiko, spominsko literaturo, prevode. (sta, pd) kino šiška - Koncert Potujoči Up in Smoke Roadfestival LJUBLJANA - Potujoči glasbeni festival Up in Smoke Roadfestival, ki ga vsako leto organizira nemška glasbena agencija Sound Of Liberation, bo danes obiskal Slovenijo. Letošnji sedmi festival ponuja tri bende in sicer Francoze Mars Red Sky, Poljake Belzebong ter Ukrajince Stoned Jesus, ki bodo nocoj ob 20. uri nastopili v prostorih ljubljanskega Kino Šiška. Bende uvrščamo v širši pojem stoner glasbe, vsak izmed njih pa ima seveda svoje značilnosti. Poljska zasedba Belzebong je na primer instrumentalna skupina, ki igra stoner glasbo, obarvano s težkimi in počasnimi doom ritmi; gre za najmlajši glasbeni projekt, ampak iz glasbenega vidika verjetno »najtežji«. Nekoliko starejši so člani francoskega benda Mars Red Sky, pri katerih igra glavno vlogo izrazito psihedelični stoner rock. Kdor je že prisostvoval kakemu nastopu francoskega tria pravi, da je to pravo vesoljsko popotovanje. Za glasbeno poslastico pa veljajo Ukrajinci Stoned Jesus. Glasbeni projekt je sicer nastal pred sedmimi leti, danes pa so se fantje dokončno uveljavili na svetovni stoner sceni. Njihove komade zaznamujejo tako akustične, nežne melodije kot tudi močnejši »železni« ritmi, končni rezultat pa je res imeniten. Organizatorji nocojšnjega ljubljanskega večera, Škuc - Buba in Kiborg-spužva Buking, so sporočili, da je trojni koncert skoraj razprodan. Preostale vstopnice bodo na voljo na blagajni Kina Šiška po 18€. (rd) V popku vesolja Nič se ne spominjam, da bi bil izbral planet, na katerem naj se rodim. Tudi nimam v zavesti, da bi se odločal za kraj, kjer naj se to zgodi. Ali sem to opravil površno, brez globljega razmisleka, ali je zame to storil kdo drug. Zgodilo pa se je, da sem se komaj rojen znašel prav na sredi sveta, kaj sveta, natanko v popku vesolja. In še zdaj, ko z leti obremenjen gledam svojo pot, vidim, da me otroške oči niso varale. Izbrani ali naključno namenjeni kraj je bil čudovit: ravno pravšnje raz-potegnjen, da se mi je zdel neizmerno velik, saj ga kot otrok nisem mogel obhoditi, obenem tako zelo majhen, da je stal ves v mojem srcu. Poleg tega pa mu je bilo dano nekaj redkega in neprecenljivega: imel je dva obraza. Bil je ka]