SMETI SO SPET DRAŽJE
str. 4
DOBILI BOMO NOVO CESTO
str. 3
VREMENSKI ŠARM MEDITERANA
(Mef) Pust ni bil ravno uspešen, saj zime sploh ni odgnal, prej jo je prignal v naše mediteransko mesto, ki je za nekaj uric dobilo pravi prednovoletni videz. Pravimo za nekaj uric, saj je mediteran poskrbel za red in mir v vremenski hiši in slabih šest ur po ponedeljkovem sneženju je Izola že dobila svoj spomladanski obraz. Približno v takšnem časovnem intervalu sta tudi nastali fotografiji iz tokratne naslovnice, vsaka od njiju pa govori svojo zgodbo. Tista z leve, polna snežink, ne preveč hladnega južnega vetra in brozge po cestah pripoveduje, kako se ne znajdemo v takšnih, nemediteranskih razmerah. Cesta za Korte je bila dolgo neposuta in nesplužena, kar je nekaterim voznikom povzročalo veliko preglavic, na klancu za Belvedere pa je celo obstal lokalni avtobus, tako da so morali policisti cesto za nekaj časa enostavno zapreti. Nekatere strme ulice so postale prava drsališča, ki so jih bili veseli otroci, manj pa starejši občani, ribičem pa niti na pamet ni padlo, da bi lazili na svoje čolne in barke. Skratka, dober centimeter snega je skoraj paraliziral življenje v naši občini. Nekaj ur kasneje od snega ni ostalo skoraj nič, celo ulice so se magično posušile.
f< Banka Koper
24. februar 2005
Od vsepovsod so na piano prihiteli popoldanski sprehajalci. Hotelski turisti, ki so se zjutraj še čudili tej vremenski obmorski posebnosti so popoldne že ubirali korake proti Simonovemu zalivu, Belvederju ali svetilniku in že pozabili, da smo bili za nekaj trenutkov podobni Rimu, Siciliji in celo Tuniziji, kjer so letos že tretjič doživeli snežno ujmo.
Vreme zagotovo ni več tisto od nekoč. Včasih se je vedelo: sneg je na hribih, sonce pa v dolinah. Dandanes sneži na jugu Italije in v Turčiji, pri nas pa sije sonce in mizice na Sončnem nabrežju se polnijo že od januarja naprej. Prepričan sem, da se Izola, v primerjavi z nekaterimi sosednjimi turističnimi kraji, lahko zares pohvali z mediteransko klimo starega tipa in analiza temperatur ter števila deževnih dni bi gotovo pokazala, da imamo zadnja leta res izjemno srečo. Nevihte divjajo vse okoli nas, tukaj pa vlada nekakšen vremenski mir in se sprašuje, kako to, da ga turistični delavci ne znajo izkoristiti. Ali ne bi bilo lepo, če bi Izolo propagirali kot kraj z največ lepimi dnevi v Sloveniji. Nekateri to že vedo. Med njimi so gotovo avstrijski jadralci, ki jih bo za velikonočne praznike spet prišlo toliko, da bodo zapolnili vse izolske hotele. In če jih vprašate zakaj ravno v Izolo bodo rekli: Zaradi vremena.
OBALA V MALEM
nepremičnine immobili
.	BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
šifra	080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
ENI ZA VRH DRUGI ZA DNO1 str. 9
[»CA
Ma kaj me ne spoznate?
Ma kaj ste šli u remengo?
To sem jest, Mirando, tisti ki skrbi za izolsko bando.
Tam sem ene vrste prokurist v bandi bošteranski pa sem navaden trombonist. In sploh ni krivo to, da nas niste poznali in zaradi tega nismo pusta pregnali. Tisti, ki je delal kolendar je vse zagrešil, ko je pusta postavil tako, sredi zime. Zato kar lepo tiho, da me jeza ne prime, zasrali so šenejati, pust ni nič kriv.
AVTO C C N T C K
Avto Center Jereb. Izola www.o-jcieb.sl
Izdelki
za zdravo življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča)
URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30 -12.00
PTTs NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
MEDIJSKE SVETE KRAVE IN PISMA BRALCEV NA KLJUČ
V Sloveniji še zdaleč ni rešeno vprašanje t.i. svobodnega in raziskovalnega novinarstva, začuda pa niti rubrike pod imenom "pisma bralcev" v večini osrednjih časnikov in časopisov, niso imune pred subjektivnim uredniškim ignoriranjem oziroma cenzuriranjem.
Pred leti je ameriška agenda ''Irex" zadolžena za "demokratizacijo medijev" v Beogradu odprla svojo izpostavo z namenom, da bi tamkajšnje novinarje poučila kako se resnicoljubno streže demokraciji. Slučajno je v omenjeni agenciji zaposlen tudi moj bratranec (rojen leta 1962 v Trstu), ki si je pred leti, kot diplomatski uslužbenec nekdanje Jugoslavije in vojni begunec nabiral izkušnje o stranpoteh demokracije na zelo različnih koncih sveta (Jugoslavija, Tanzanija, Afganistan, Švica, ZDA). Glede na to, da je ničkolikokrat dobesedno nosil "glavo v torbi", čudežno preživel afganistanski prevrat v 80-tih letih prejšnjega stoletja tik pred talibansko usmrtitvijo predsednika Nadjibulaha, ter se srečno izognil likvidaciji Miloševičevih krvnikov v Beogradu in se pozneje kot politični azilant znašel v demokratični Švici in ZDA, izjemno cenim njegove življenjske oziroma osebne izkušnje in poglede na aktualna dogajanja Zanimiv, simbolično obarvan srbski dovtip o demokratizaciji Slovenije pravi, da se je naša dežela "uspešno izvalila iz hiravega jugoslovanskega jajčnega inkubatorja v postavno podalpsko kokoško, vendar jo njeni skrbniki hranijo neusklajeno in z neprimerno prehrano ovirajo njen pubertetniški demokratični razvoj". Ne glede na to ali se s takim razmišljanjem strinjamo ali ne, moramo vendarle priznati, da je bilo v dosedanji relativno nedorečeni praksi slovenske demokratizacije medijev premalo objektivnosti. Vprašanje pa je tudi, ali sploh obstaja prava volja za resnično spremembo obstoječega stanja, z drugimi besedami za večji korak preseganja subjektivnega enozvočja, ki ga pri življenju ohranjajo (večinoma) samovšečni in samozaverovani uredniški komentatorji, ne nazadnje tudi svobodni in raziskovalni novinarji, ki so bili in ostali še najbolj podobni členom verige "strogo nadzorovanih vlakov" oziroma podrejene brezhrbtenične komponente v primežu vodstva medijskih hiš in kapitalskih interesov.
Sintagma "v službi ljudstva" se je pač spremenila v sintagmo "v službi kapitala", ki se v skladu z dnevno-pragmatičnimi potrebami spreobrača po vetru in je torej nujno subjektivizirana. V tem kontekstu je poučen prispevek "Se bo morala Evropa spet podati v boj za razsvetljenstvo?" (Delo, 7. 2. 2005) pisatelja Salmana Rushdieja, v katerem je avtor poleg drugega zapisal: "Ideja, da je mogoče ustvariti svobodno družbo, v kateri ljudje ne bodo nikoli žalili ali zmerjali drug drugega in jih bo pred žalitvami in sramotenjem branil zakon, je absurdna. Na koncu je treba sprejeti temeljno odločitev: Ali hočemo živeti v svobodni družbi? Demokracija ni čajanka na kateri ljudje posedajo in se vljudno pogovarjajo, V demokracijah ljudje drug drugega skrajno razburjajo. Divje se prepirajo o stališčih drug drugega (vendar se ne streljajo). Na Cambridgeu sem se naučil hvalevredne metode za prepir: nikoli ne smeš osebno napadati, vendar ti ni treba imeti absolutno nikakršnega spoštovanja do mnenja drugih. Nikoli ne smeš biti surov s človekom, lahko pa si divje surov do tistega, kar ta človek misli ... če ne moremo odkrito razpravljati o idejah, po katerih živimo, sami sebe tlačimo v prisilni jopič" (prevedla Alenka Zgonik).
In prav v takem "prisilnem jopiču" demokratizacije medijev žal še vedno živimo tudi v današnjih časih, ko dozo svobode govora oziroma pisanja odmerjajo zlasti dušebrižniki medijske demokracije v vodilnih slovenskih dnevnikih (npr. Delo, Dnevnik, Primorske novice). Svoje trditve lahko podkrepim z lastnimi izkušnjami, saj sem pred slabim letom dni napisal nekaj kritičnih "pisem bralcev" na temo nedoslednega sponzoriranja kulturnih dejavnosti nekaterih primorskih gospodarskih mnogotcev (Istrabenz, Vlnakoper, Droga), vendar ta kritično utemeljena "pisma", razen v primeru mariborskega Večera (uredništvu sc zahvaljujem za korektnost!), nikoli niso ugledala luči dneva v ustreznih rubrikah slovenskega dnevnega tiska. Posebej sem razočaran z uredniško prakso (!?) urednikov "pisem bralcev" Dela, Dnevnika in Primorskih novic, ki mi niso dali "možnosti ugovora" na prenapihnjene hvalospeve o "vsestranski donatorski dejavnosti" koprskega vinskega oziroma naftno-turistično prehrambenega mogotca.
OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA
VABILO IN OBVESTILO
Javno je razgrnjen predlog sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta Simonov zaliv v Izoli do 10.3.2005
Predlog ureditvenega načrta bo predstavljen na drugi javni obravnavi, ki bo
v sredo, 2. marca 2005 ob 18.00 uri
v prostorih Krajevne skupnosti Jagodje-Dobrava, Dobrava 24a, Jagodje. Predlog ureditvenega načrta je na vpogled
-	v prostorih občinske uprave Občine Izola, Verdijeva 1, Izola: v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 17. ure;
-	v prostorih Krajevne skupnosti Jagodje - Dobrava: ob torkih od 8 do 12. in od 14. do 17. ure in v petek od 8. do 12. ure
V času javne razgrnitve se na razgrnjen predlog prostorskega akta lahko poda pripombe in predloge. Te se vpiše v knjigo pripomb na mestih razgrnitve oz. se jih pisno posreduje na naslov Občine Izola, Sončno nabrežje 8, Izola ali na elektronski naslov: posta. oi:ola@i:ola. si.
INVITO - AVVISO
La proposta di modifiche e integrazioni al Piano regolatore San Simon a Isola rimarra’ esposta al pubblico fino a 10.03.2005.
La proposta del piano regolatore šara’ presentata nel corso del secondo dibattito pubblico che si terra’ il giorno di
mercoledi’ 2 maržo 2005 alle ore 18.00
presso la sede della Comunita’ locale Jagodje-Dobrava, Dobrava n.24 a, Jagodje.
La proposta del piano regolatore e’ esposta alla libera visione del pubblico
-	nei locali delFamrninistrazione del Comune di Isola, Via G. Verdi n. 1, Isola, ogni lunedi’, mercoledi’ e venerdi’ dalle ore 8 alle 12, il mercoledi’ anche dalle 14 alle 17;
-	nei locali della Comunita’ locale Jagodje-Dobrava, il martedi’ dalle ore 8 alle 12 e dalle 14 alle 17, e il venerdi’ dalle 8 alle 12.
Per tutta la durata delPesposizione e’ possibile avanzare osservazioni e proposte in merito alPesposta proposta delTatto urbanistico, annotandole nelPapposito libro disponibile nei luoghi di esposizione, spedendole alfindirizzo del Comune di Isola, Riva del Sole n. 8, Isola, oppure inviando una e-mail a: posta.oizola@isola.si.
Seveda ni moj namen pogrevati stare juhe, vendar je jasno, da tovrstno (ne)komuniciranje z bralci in drugačemislečimi predstavniki civilne družbe ni v prid uspešne zgodbe o demokratizaciji slovenskih medijev. Kot rečeno, je še bolj problematično, da nekateri "raziskovalni novinarji" pogosto padajo na tanek led subjektivne odslikave resničnosti oziroma drugače povedano: prikazujejo le eno -virtualno - stran medalje. Vse tisto, kar je na drugi, manj svetli strani iste medalje pa preprosto ignorirajo in drugačemisleče odpravijo kot nerazgledane (nepoučene) loleke. To sc običajno dogaja pri poročanju oziroma komentiranju t.i. velikih tem (npr. urbanizacija obmorskih mest in obalnega pasu, nove ceste, drugi tir in tretji pomol, dejavnost gospodarskih subjektov itd.), ki niso zgolj nacionalnega pomena, temveč navsezadnje bistveno posegajo tudi v lokalne interese.
Kljub temu, da večina obalnega prebivalstva zahvaljujoč pogostim časopisnim člankom vsaj okvirno pozna finančno problematiko izolske Splošne bolnice, torej eno plat medalje, pa o vsem drugem lahko zgolj ugiba. "Vox populi" denimo pravi, da je kar nekaj zdravnikov v bolnici na hribu "podkupljivih" oziroma domnevno "koruptivnih". Ker je področje zdravstva izjemno občutljiva tema bi človek pričakoval, da se bo cela četa "raziskovalnih novinarjev odpravila v raziskovalno ofenzivo proti domnevni korupciji na izolskem hribu. Pa se nič takega ne zgodi!
Podobno je tudi v mnogih drugih spornih primerih, ko se akterji domnevno nečednih poslov namesto pod objektivnim drobnogledom raziskovalnih novinarjev pogosteje znajdejo na "jet-set" straneh rumenega tiska. Morda se bo tudi v srenji naših raziskovalnih novinarjev zgodil pričakovani evolucijski demokratično mentalni premik, ko bosta na najvišjem stolčku "novinarskega parlamenta" sedela Sašo Hribar in Marjan Jerman in svqjim kolegom s pisnim dekretom v branje zapovedala naslednje besede Salmana Rushdieja: "Tisti hip, ko trdite, da je katerikoli sistem idej svet, pa naj bo to versko prepričanje ali posvetna ideologija, kakor hitro razglasite, da je neka vrsta idej nedotakljiva za kritiko, satiro, posmeh ali prezir, tisti hip svoboda misli ni več mogoča." (Slavko Gabcrc, Izola)
Izolski turizem v letu 2004 v
v v
NOČITEV |E NEKAI MANI A TURISTI 0STAIAI0 VEC ČASA
V	Turističnem informacijskem centru Izola (TIC) so pripravil kratek pregled turističnega obiska Izole in TlC-a v letu 2004. Pri tem so se ravnali po podatkih inšpekcijske službe Občine Izola, ki je pooblaščena tudi za prijavljanje nočitev in plačevanje turistične takse. Za razliko od statističnega urada, ki nam je namenil bistveno manj gostov kot leto poprej so inšpektorji v letu 2004 zabeležili 412.961 turističnih nočitev, kar je le malo manj kot leto pred tem.
V	poročilu so zaposleni v TIC-u zapisali:
Na podlagi podatkov, ki smo jih zbrali v TIC-u ugotavljamo, da so tuji turisti predvsem iz naslednjih držav: Nemčije, Italije, Avstrije, Makedonije, Nizozemske, Belgije, Madžarske, Francije, Češke republike, ki so ustvarili tudi največ tujih turističnih nočitev. Pri tem pa gre poudariti prihod številnih enodnevnih obiskovalcev. Med njimi so npr. turisti, ki prenočujejo v Kopru, Portorožu ali Piranu in si med drugim želijo ogledati tudi Izolo. Ali pa so to tranzitni obiskovalci, ki spoznavajo Slovenijo oziroma obiskovalci, ki so na poti na Hrvaško ali Italijo in se radi ustavijo na sprehodu, na kosilu, na kavici. Da je vedno več enodnevnih obiskovalcev opažamo tudi na podlagi obiskanosti našega TlC-a, ko stopimo z gosti v neposreden kontakt.
Na podlagi evidence in na podlagi lastnih opažanj ocenjujemo, da je TIC Izola v letu 2004 obiskalo okoli 10.000 obiskovalcev. Obiskovalci se ne zanimajo le za možnosti prenočevanja, temveč si želijo spoznati kraj, želijo si ogledati mesto, podeželje (kolesarske poti, sprehodi). Veliko jih povprašuje po dobrih restavracijah, gostilnah, kjer bi lahko poskusili dobre lokalne jedi. Vedno bolj se zanimajo za informativni material s kakovostnimi informacijami o lokalnih dogodkih, prireditvah, izletih v okolico ter si želijo ogledati tudi ostale dele Slovenije.
Ne glede	na	številne
enodnevne obiskovalce, ugotavljamo	na	podlagi
zbranih podatkov, da je povprečna doba bivanja turistov v Izoli 4,7 dni, ki je višja v primerjavi s Slovenskim povprečjem (3,3 v letu 2003).
Ocenjujemo,	da	je to
vezano predvsem na strukturo turistov, pri čemer je velik delež agencijskih turistov.
Pripravili:
Petra Andrijašič,
Beti Reisman,
Maksim Vergan
Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju z
www.izolanka.com
I
fHM
JAGODJE POSTAJA MESTO
V	krajevni skupnosti Jagodje res ne poznajo počitka. Takorekoč
iz dneva v dan se lotevajo posameznih projektov in danes se že čpahko pohvalijo, da imajo v večjem delu te mešane, mestno podeželske	krajevne	skupnosti, urejene	večino sodobne
infrastrukture.
Tako so pred dnevi dokončali asfaltiranje približno 350 metrov dolgega cestnega odseka, ki povezuje staro rimsko cesto z novejšo in rekreativcem bolj znano Parencano. Ta pot je nekdaj služila za dostop lastnikov do zemljišč v dolini, danes pa bo, ob tej, zagotovo imela tudi pomembno vlogo pri privabljanju turistov, posebej rekreativcev, na naše podeželje. Za ureditev cestišča z asfaltiranjem vred so porabili 3 milijone 400 tisoč tolarjev, dela pa s tem še niso končana.
V	neposredni bližini gostišča Jasna namreč urejajo prireditveno ploščad, ki jo bodo zavarovali s kamnitim zidom, hkrati so uredili nov dostop do balinišča in tja pripeljali tudi vse potrebne priključke.
Ob tem velja povedati še, da bodo v nekaj dneh podpisali pogodbo o postavitvi javne razsvetlave v Dobravi, ki jo krajani čakajo že skoraj desetletje. V ta namen so že postavili novo trafo postajo, prižigališče, zdaj pa se dogovarjajo še o številu luči, tako da bo ta del krajevne skupnosti primerno osvetljen.
Kot je povedal predsednik sveta KS, Maks Filipčič, so pravkar končali tudi dela v prostorih, ki jih KS oddaja izolskim radioamaterjem V prostorih so zdaj uredili zračenje, vgradili nova okna in sploh izboljšali pogoje dela te pomembne organizacije. (DM)
KDO JE BOLJ V KRIZI?
Kako trda prede izolskim ribičem ni treba posebej pojasnjevati, a to še ni nič v primerjavi z izolsko ladjedelnico, kjer so že nekaj časa brez pravega dela in tudi njihov dok prazen sameva in čaka obiskovalca, ki bi mu ponudil nekaj dela.
v ■ r
šifra

■■
Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 64011 10, fax: 05/ 64011 11
N
OBALA V MALEM
BREZPLAČNA
TELEFONSKA
ŠTEVILKA
080 18 33
nepremičnine
www.sifra-nepremicnine-sp.si
immobili
S.p. Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon.
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
—

Odporništvo danes
ODPORNIŠTVO NAS |E VEDNO LE POVEZOVALO!
Kako si predstavljamo odporništvo danes in kakšne so možne povezave med mladim pesnikom in nekdanjim partizanskim komandantom. To je bila ena od uvodnih dilem, ki so jih zapisali organizatorji nedeljske javne tribune v Shoto klubu pod Belvederjem. Udeleženci med katerimi je bilo največ mladih a so bili ob njih tudi tisti iz generacije druge svetovne vojne, so razzmišljali o uporništvu kot stanju stalnega odzivanja na težave, ki se porajajo v okolju, v nadaljevanju pa tudi o nastajanju Centrov za začasno bivanje, ki so pravzaprav koncentracijska taborišča, namenjena novodobnim migrantom.
UGLEDNA PRISOTNOST NEKDANJIH BORCEV
Udeležence je kar presenetila prisotnost treh nekdanjih borcev in vidnih predstavnikov odporniškega gibanja tega območja, Riccarda Jacuzza, Srečka Čebrona in Nerina Gobba, ki so v nadaljevanju javne tribune tudi povedali kako je mogoče vrednote takratnega odporništva uveljavljati v današnjem času. O tem, na kakšen način je dojemanje odpora povezano z bojem migrantov za dostojanstvo in pravice, z ustvarjanjem kulturnih in civilnih pobud, ki bodo presegli rasizme in nacionalizme pa so na javni tribuni pod organizacijo mednarodne skupine Ca-raula az mapu govorili: Roberto Pignoni, novinar Primorskih novic Tomo Šajn, aktivistka Genni Fabrizio in antropologinja Uršula Lipovec Cebron.
Zgodovinar in Novinar Tomo Šajn je barvito opisal čas nastajanja odporniškega gibanja na Primorskem in v Furlaniji, ki ga je opisoval tudi polurni video film Pogovori s Cidom, ki ga je izdelala omenjena ekipa mladih furlanskih aktivistov, film, ki govori o upomjištvu in partizanstvu v Furlaniji pa je opremljen tudi s slovenskimi podnapisi. "Partizanstvo je danes pisano skozi prizmo
zgodovine	in
ideologije, je bodisi romantizirano bodisi demonizirano. Naloga civilne družbe pa je varovanje spomina, zato skušamo skozi zgodbe posameznikov povedati še nekaj več tern zapletenem času," je ob ogledu filma povedala	Uršula
Lipovec Čebron.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV IZOLA
vabi vse, ki si želijo ogledati sejem »Orto-gardino« v Pordenonu, da se nam dne 5.02.2005 pridružijo. Spotoma si bomo ogledali še Villo Manin v Passarianu in spomenik v Gonarsu.Na pot se bomo odpravili ob 7.00 uri zjutraj. Prijavite se v Društvu upokojencev Izola, Plenčičeva 3, ob ponedeljkih od 9.00 do 11.00 in sredah od 15.00 do 17.00.
Društvo prijateljev in društvo upokojencev prirejajta dne 14. 04.2005 štiridnevni izlet na Češko. Vse informacije dobite v Društvu
STAREJŠI O NOVEM ČASU
Če so mlajši udeleženci posebej pozorno spremljali razprave o časih pred in med drugo svetovno vojno pa so starejši udeleženci največ govorili o odporništvu kot obliki ohranjanja samozavesti posameznih narodov v novi Evropi. Brez poslušanja drugih, brez dialoga in brez sodelovanja nam Evropa ne bo veliko primesla, je dejal Ginno Gobbo in pozval mlade naj bodo aktivni in pozorni na vse kar se dogaja okoli njih.
Ena takšnih je tudi reakcija ob	zadnjih
pripravah na	izgradnjo
Centra za začasno bivanje, ki ga oblasti želijo odpreti v kompleksu	nekdanje
kasarne v Gradišču ob fi^Soči. Ob tek priložnosti so prikazali tudi dokumentarni film Soba za nas, ki kaže drugačne	oblike
vključevanja migrantov v
italijansko ali akterokoli družbo.
Odporništvo je univerzalna stvar, ki Italijanov in Slovencev ni delila, ampak povezovala v skupnem boju proti fašizmu, so se strinjali udeleženci te zanimive javne tribune, ki je bila gotovo ena primernejših oblik reakcij na potvarjanje zgodovine, ki se dogaja v sosednji Italiji.
DA mislijo resno v vseh pogledih je pokazalo tudi nadaljevanje s kulturnim programom v katerem so nastopili Furlanski in domači glasbeniki. (DM)
Komunalije niso poceni
5,5 MILI1ARD ZA ČISTILNE NAPRAVE
Na račun cen komunalnih storitev v Izoli je bilo doslej že veliko povedanega, mnogi občani pa so prepričani, da je ponovni dvig cen vprašljiv, saj menda plačujemo višje cene teh storitev kot nekateri drugi kraji v Sloveniji.
Res pa je tudi, da čakajo vse tri občine kar velike investicije povezane s komunalnimi storitvami med katerimi je zagotovo najpomembnejša investicija v centralni čistilni napravi v Kopru in Piranu ter v povezovalni vod med Izolo in Koprom. Vsebinski del tega celovitega projekta je gotovo tudi odlok o ravnanju z odpadki v občini Izola, ki so ga občinski svetniki sprejeli na zadnji redni seji izolskega občinskega sveta.
V	odloku je zapisano, da ravnanje z odpadki zajema zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov. Pri tem je potrebno vzpostaviti tak sistem ravnanja z odpadki, da ni ogroženo človeško zdravje ali moteno njegovo počutje, pri tem pa tudi ni ogroženo naravno in bivalno okolje, higiena ter javni red in mir. Novost v odloku so nekateri novi pojmi, ki jih doslej nismo poznali. Eden takih so ostanki komunalnih odpadkov. To so odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije in se jih zaradi sestave ali načina nastajanja ne more razvrstiti v eno od skupin ločeno zbranih odpadkov Zanimivo je tudi, da se spreminja terminologija za nekatere aktivnosti in ukrepe. Tako se namesto izrazaekološki otok zdaj uporablja izraz zbiralnica ločenih frakcij.
Opredeljeno je, da vrsto in število posod za odpadke pri uporabnikih določi izvajalec na terenu, določeno je tudi, da je v posode za ločeno zbiranje odpadkov prepovedano odlagati vse druge vrste odpadkov, ki v posode ne sodijo in na posodah niso označeni.
V	odloku so, poleg ravnanja s komunalnimi odpadki, navedeni tudi osnovni koraki ravnanja z nevarnimi odpadki, ki nastanejo v gospodinjstvih, gradbenimi odpadki, ki so nelegalno odloženi v naravi ali javnih površinah, kosovnimi odpadki in gospodinjskimi aparati ter izrabljenimi motornimi vozili.
In kaj zares novega prinaša ta odlok? Nova je vzpostavitev sistema ločenega zbiranja odpadkov na celotnem območju občine S tem odlokom postanejo uporabniki ravnanja z odpadki vse osebe takoj, ko pričnejo z gradnjo objektov. Takrat so dolžni zagotoviti tudi posode za zbiranje odpadkov. Nadalje se ureja odgovornost organizatorja javnih prireditev na javnem kraju za čiščenje po prireditvi, ureja se način zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov, ureja se odvoz izrabljenih odpadnih vozil z javnih površin, zaostrujejo se pogoji obratovanja in odgovornost upravljavca odlagališča odpadkov, ureja saniranje neurejenih odlagališč, opredeljuje se izvajanje nadzora nad izvajanjem sistema ravnanja z odpadki in seveda so predpisane visoke kazni za kršitev odloka.
27,52 MILIJONA EVROV ZA CISTEJSE MORJE
Seveda pa je to le okvir znotraj katerega bo treba postoriti še marsikaj, zajvečji zalogaj pa je gotovo gradnja skupnih čistilnih naprav za vse tri občine. Župani Kopra, Izole in Pirana so prejšnji teden na redni mesečni koordinaciji podrobno predstavili projekt odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v obalnih občinah. Izgradnja dveh čistilnih naprav - ena bo v Piranu, drugo pa si bosta delila Izola in Koper - bo stala kar 27,52 milijona evrov.
Občine so za njuno izgradnjo iz kohezijskega sklada skupaj prejele 15,23 milijona evrov, 8,13 milijona evrov so za projekt predvideli iz naslova taks za obremenjevanje voda, 4,16 milijona evrov pa iz občinskih proračunov. Zdaj imajo občine še več kot leto in pol časa do podpisa pogodbe in uvajanja izvajalcev v dela, pogodba pa naj bi bila podpisana že avgusta letos, kar je dobro leto pred končnim rokom.
Prvi obrok pomoči iz kohezijskega sklada, nekaj več kot 12 milijonov evrov, bodo dobili po podpisu pogodbe, ostanek pa glede na napredovanje projekta. Pri tem sta županji in župan omenili, da spričo hkratne gradnje čistilne naprave in obalne hitre ceste pričakujejo na obalni cesti, ki povezuje občini Koper in Izola, prihodnje leto pravi prometni kaos. (MF)
DRUŽABNO SREČANJE OB DNEVU ŽENA
Društvo upokojencev Jagodje Dobrava, društvo Invalidov Izola in Združenje borcev in udeležencev NOB Izola, organiziramo družabno srečanje, ki bo dne 4. marca 2005, ob 19.uri v hotelu Delfin Izola.
Cena večerje ob glasbi v živo jel.900 sit na osebo.
Prijave sprejema ga. Carli Tonica,
vsako sredo od 15.ure do 17.ure osebno v prostorih društva Invalidov Ul.OF 15 (Vrtec Livade) in na tel. 641-57-63 Prisrčno vabljeni!
•	— .Avn*-
mM
Ureditveni načrt Simonov zaliv
ALI NASTAJA CIVILNA POBUDA ZA OHRANITEV DOLINE POD BELVEDERJEM?
Če je soditi po zapisanih pripombah na obeh lokacijah, kjer je razgrnjen predlog sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta Simonov zaliv, potem Izolani nimamo posebnih pripomb na omenjeni dokument in tako je bilo tudi na prvi javni obravnavi v Kulturnem domu, kjer je bilo pripomb in razprave razmeroma malo.
Pa je možnosti za razpravo kar nekaj, saj gre vendarle za še zadnji nepozidan košček izolskega obmorskega pasu in veliko je tistih, ki jim ni do tega, da izgubijo še zadnji del neokrnjene narave, ki je priljubljeno sprehajališče številnih Izolanov. Očitno je ta, načelna pripomba tudi najbolj izražena v dosedanjem poteku podajanja pripomb in predlogov (kar je tudi zapisano v knjigi pripomb), izvedeli pa smo tudi, da mladi zbirajo podpise s katerimi želijo podpreti svojo zahtevo za sprejem moratorija na pozidavo doline pod Belvederjem. V nekaj dneh so menda že zbrali blizu 400 podpisov, pravijo pa, da jih bo še veliko več, saj so z zbiranjem šele začeli. Pripombe imajo predvsem na predvideno gradnjo novega hotela pod Belvederjem, ki bo seveda bistveno vplival na podobo cele doline, nimajo pa pripomb na pozidave
v območju Simonovega zaliva,	'
saj je tisto območje tako ali tako že zapisano turistični infrastrukturi.
Glede na to, da javnost doslej ni. bila temeljiteje obveščena ol predvidenih posegih na tem območju naj nekatere:
povzamemo
Sakss;
Revita vam podarja enkratno brezplačno bioresonančno terapijo.
Zberite račune iz Revite v skupni vrednosti 15.000 in podarili vam bomo terapijo na aparatu Bicom.
Akcija poteka do konca marca 2005.
Kaj je "BICOM" terapija?
V tujini že 20 let priznana metoda pri lajšanju in odpravljanju akutnih in kroničnih težav pri alergijah, nevrodermitisu, astmi, migrenah, težavah s črevesjem s pomočjo aparata, ki deluje na osnovi biomagnetnih valovanj. Terapije izvaja Mojca Pavčič-Bukovšek s.p., Jagodje 36a.
U60T0VITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Tel.: 64 - 040 - 64
BO HAUAETUM SPET ZAŽIVEL?
V	območju A je predvideno nadaljevanje arheoloških raziskav, prezentacija arheološkega najdišča z gradnjo muzejskega objekta in parkovna ureditev, ob tem pa še rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih objektov, postavitev kamnitega zidu ali žive meje, višine do 2,0 m, ki bo ločevala hiše od arheološkega najdišča, rekonstrukcija dostopne poti z ureditvijo novega parkirišča in vodnogospodarske ureditve hudournika
Obsežnejši so posegi v območju B, kjer je predvideno nadaljevanje arheoloških raziskav, rekonstrukcija antičnega pristanišča s pomolom, prezentacija in zaščita naravne apnenčaste obale in ureditev obstoječe javne peš poti. Pomembni so posegi na obali, saj je predvidena ureditev kopališča med sedanjimi pomoli Simonov zaliv in plažo pod Belvederjem z dograditvijo pomola pod Belvedeijem in gradnjo novih kopaliških pomolov vzdolž obstoječe javne peš poti, prav tako je načrtovana rekonstrukcija antične obale kot razširitev kopališke ploščadi, rekonstrukcija v območju klifa in dograditev obstoječe javne peš poti v območjih kopališča Simonov zaliv in plaže pod Belvederjem. Na območju plaže v Simonovem zalivu je predvidena ureditev zelenih in parkovnih rekreacijskih površin, z dograditvijo in rekonstrukcijo sprehajalnih poti, gradnja in rekonstrukcija odprtih športnih igrišč, rekonstrukcija vodnega tobogana in dograditev dveh otroških bazenov ter rekonstrukcija javne peš poti na zahodni strani arheološkega najdišča.
DVA NOVA HOTELA V SIMONOVEM ZALIVU
Na območju hotelov Simonov zaliv je predvidena rekonstrukcija in nadzidava sedanjih depandans, gradnja nadomestne depandanse Mirta, rekonstrukcija hotela Halietum, gradnja veznih traktov med hotelom Hallietum in depandansami, odstranitev paviljonskega prizidka z notranjim bazenom hotela Halietum, ureditev parkovnih površin z rekonstrukcijo in dograditvijo sprehajalnih poti, predvsem pa gradnja novega hotela višje kategorije s spremljajočimi programi, notranjim in zunanjim bazenom in podzemnim parkiriščem. Na območju restavracije in nad njo pa je predvidena rekonstrukcija objekta restavracije, vključno z dograditvijo zunanjih opornih zidov, odstranitev sedanjih bungalovov in gradnja hotelskih apartmajev višje kategorije z dostopno cesto s Prešernove ceste in podzemnim parkiriščem. Poleg urejanja zelenih površin je predvidena še gradnja penzionskega nastanitvenega objekta višje kategorije z dostopno cesto in podzemnim parkiriščem. Tu je še rekonstrukcija Morove ulice, ureditev priključka Morove ulice na Prešernovo cesto in rekonstrukcija Prešernove ceste (sanacija in dopolnitev drevoreda pinij, ureditev vozišča s hitrostnimi ovirami, prehodi za pešce, z obojestransko zelenico in pločnikom
POZIDAVA DOLINE POD BELVEDERJEM
V	območju, ki mu neuradno pravimo Podbelvedere je predvidena gradnja novega hotela višje kategorije s spremljajočimi programi, notranjim bazenom in podzemnim parkiriščem V razgrnitvi sta 2 varianti. V obeh je masa hotela razdeljena na 6 objektov s skupnimi programi v osrednjem stopničasto oblikovanem delu, ki je povezan s podzemno (hotelsko) garažo. Varianti se razlikujeta v razporeditvi teh 6 objektov. Na zemljišču sedanjega parkirišča nad plažo je predlagana gradnja javne prireditvene ploščadi z zabaviščno - rekreacijskimi objekti in gradnja javnega (dvonivojskega podzemnega) parkirišča. Nad parkiriščem in hotelom je predvidena ureditev javnih parkovnih površin, posebna novost pa je gradnja priključka nove napajalne ceste do plaže pod Belvederjem na Prešernovo cesto (v višini ovinka na cesti za Belvedere). Posebno notranje ureditveno območje je tisto, kjer zdaj deluje Shoto klub. Tam je načrtovana ureditev javnih parkovnih površin ter rekonstrukcija ali nadomestna gradnja obstoječega gostinskega objekta v sedanjih gabaritih.
KJE BODO PARKIRIŠČA?
Kar nekako zakrit je problem javnih parkirišč na omenjenem območju. Predlog namreč določa vsega dve lokaciji javnih parkirišč in sicer: parkirišče ob vhodu v arheološki park (20 prostorov) in dvonivojsko podzemno parkirišče nad plažo pod Belvederjem (200 prostorov) To seveda postaja resen problem ob spoznanju, da bodo sedanje parkirišče nad plažo v Simonovem zalivu preuredili v tenis igrišča, ki jih bodo morali umakniti iz sedanje lokacije zaradi gradnje novega hotela. Ob tem pa je treba vedeti, da plažo v Simonovem zalivu obiskuje tudi veliko enodnevnih gostov, ki seveda nimajo pravice do hotelskega parkirišča, tako da ni čisto jasno, kje bo zanje dovolj urejenih javnih parkirišč.
Če tej dilemi dodamo še tisto v zvezi s preurejanjem same plaže Simonovega zaliva pa tudi načrtovano gradnjo oziroma rekonstrukcijo nekdanjega rimskega pomola, potem se zdi, kot da si predlagatelji in naravovarstveniki oziroma spomeniškovarstveniki vsak po svoje predstavljajo bodočo podobo tega dela izolske občine. (DM)
Izola bo mesto
DOBILI BOMO
Izolski občinski svetniki so na zadnji redni seji sprejeli predlog zazidalnega načrta Prešernova - Drevored 1. maja, ki je zagotovo eden pomembnejših za Izolo, saj zajema območje, ki sega vse od Trga republike do Prešernove ulice, kar pomeni kar dve sedanji večji križišči, objekt starega in novega zdravstvenega doma, vrtca, osnovne šole, kulturnega doma, aleje vil ob drevoredu, italijanske osnovne šole in poslovnih ter stanovanjskih stavb v Postojnski in sosednjih ulicah. V razpravi o tem zazidalnem načrtu je bilo daleč največ pozornosti namenjene gradnji novega objekta na parkirišču ob starem zdravstvenem domu, ob tem pa so kar malo potiho »šli skozi« takšni posegi kot je gradnja novega kulturnega doma, nove prometne povezave, dograjevanje vrtca in še kaj. Tokrat beseda dve o enem zanesljivem in še enem dopustnem krožišču v tem delu mesta.
Krožišča so najnovejši hit izolskih urbanistov in tistih, ki se za take imajo. Dvajset let po Evropi in po vrsti let zavračanja takšnih prometnih ureditev so zdaj nenadoma ugotovili, da so krožišča (krožna križišča) idealna rešitev prometnih zagat in tako so zarisali prvi dve krožišči na začetku in na koncu drevoreda 1. maja. Zelo zanesljivo bomo dobili krožišče na sedanjem ovinku in križišču pred starim zdravstvenim domom, ki je zagotovo prometno nevarno in nepregledno, tako da je urejanje prejkoslej potrebno. Ali je, v primerjavi s prvotnim projektom pomanjšano krožišče, res prava rešitev pa se bomo šele prepričali.
KROŽIŠČE TUDI NA TRGU REPUBLIKE?
Precej bolj vprašljiv pa je tisti del zazidalnega načrta, ki na območju Trga republike, oziroma osrednjega izolskega križišča, omogoča ureditev prometnega trga s krožiščem in z avtobusnimi postajališči, ter ureditev drugih prometnih in zunanjih površin. Vztrajanje pri takšnem urejanju križišča pred staro lekarno so predlagatelji spretno skrili pod poglavje dopustnih oziroma možnih rešitev, novinarjem pa je znano, da si v razpravah niso pustili dopovedati, da je treba takšen poseg temeljito premisliti, še posebej zato, ker gre za tipičen mediteranski trg in ker to križišče zagotovo ne sodi med prometno nevarne točke v Izoli. Ker je križišče takšno kot je se pač vozniki previdno dogovorijo kdaj bo kdo zapeljal v križišče in nesreč tam takorekoč ni.

Na skici prometne ureditve je že vrisano tudi krožišče na Trgu republike, čeprav je v tekstovnem delu omenjeno zgolj kot dopusten oziroma možen poseg v prostor.
Izola bo mesto
V V "V
PRVO (IN DRUGO) IZOLSKO KROŽIŠČE ?
NEKA) NOVIH PROMETNIH REŠITEV
Po zazidalnem načrtu se Prešernovo cesto postopoma uredi v mestno ulico; od Bazoviške do Leninove ulice se ureditev obcestnega prostora namenja koridorju za pešce, kolesarski stezi, drevoredni ozelenitvi in, kjer so možnosti, tudi parkiranju. Med Kosovo in Leninovo Ulico se uredi nov priključek za napajanje parkirišč, uvoz v kletne garažne etaže ter dovoz do objektov v Leninovi ulici.
Drevored 1. maja, Bazoviška ulica od Prešernove ceste do Pittonijeve ulice in Ulica oktobrske revolucije od Bazoviške ulice do vrtca so predvidene za dvosmerni promet. Pittonijeva, Postojnska ulica in preostala dela Bazoviške ulice in Ulice oktobrske revolucije so enosmerne. Kosova ulica je namenjena peš prometu, kolesarjem in intervenciji. Za servisni dostop do kulturnega doma se izvede prometna navezava iz Bazoviške ulice. Na vzhodni strani osnovne šole je predvidena peš in kolesarska pot, ki povezuje Ulico oktobrske revolucije in Prešernovo cesto.
Pri frekventnih prehodih za pešce in tistih na šolskih poteh se predvidi in izvede hitrostne ovire in druge rešitve za zagotavljanje primerne (upočasnjene) hitrosti vozil. Preko Prešernove ceste pa se izvede izven-nivojski peš prehod. Lokacija in oblika prehoda se določi s posebno projektno dokumentacijo.
y'

11 ® KI OE
f: r1
Odhajate na službeno potovanje? Morate plačati račun v trgovini ali restavraciji? Potrebujete gotovino z bankomata za poslovne namene? Bi radi mimogrede kupili nekaj, kar potrebujete pri delu v delavnici ali pisarni?
tetevna Ictiva-Visa Elsctron
Prva debetna poslovna plačilna kartica v Sloveniji.
Banka Koper
ritem vašega uspeha
Poslovna enota Izola, Drevored I. maja S, 6310 Izola
Banka Koper d.d„ Pristaniška 14, 6000 Koper http://www.banka-koper.si
Nogomet
ENI ZA VRH
Kot vse kaže ne bo obveljala nobena od navedenih trditev. Tistio, ki so oslabljeni in pomlajeni Izoli napovedovali krčevit boj za obstanek so po nekaj pripravljalnih tekmah spet v dvomih, saj Izolani presenetljivo dobro igrajo v tem pripravljalnem obdobju, Kortežani pa so še kar neznanka, čeprav je zanje bolj ali manj jasno, da so v klubu želje po drugoligaškem tekmovanju zaenkrat spravili na hladno. Koliko sta vredni obe ekipi pa bomo videli že v soboto na pokalni tekmi.
Izolani tretji v kopru
Na turnirju v Kopru so Izolani najprej izgubili s Koprom z rezultatom 4:0, zato pa so v tekmi za 3. mesto premagali šestouvrščeno ekipo prvenstva BiH, Slobodo s 3:2 (2:0J. Strelci so bili: Čauševič, Viler iaSabanovič.
POKALNI ORCINSKIDERRI
V nedeljo ob 15.00 uri bo v Izoli pokalna nogometna tekma, na kateri se bodo udarili sami domači: Izolani in Kortežani. Pridite, zanimivo bo.
Odbojka
DRAVOGRAD - HITACHI 0:3 (17:25,24:26,20:25)
Hitachi: Stanič, JVI. Pešič, J. Pešič, Dobrinja, Kolar, Bandelj, Čeklič. Trener: Tihomir Pešič. Izolske odbojkarice so po porazu proti Šentvidu pred dvema krogoma z drugim zaporednim uspehom znova ujele zmagovalni ritem. Glede na kakovost dravograjskega moštva skladno s pričakovanji niso imele težkega dela. V vsakem nizu so vselej imele prepričljivo prednost. V končnici drugega niza so sicer nekoliko popustile in gostiteljicam dopustile izenačenje, a so ga z zbrano igro vendarle zaključile v svojo korist. V tretjem se niso pustile presenetiti in si z rutinirano igro priigrale nove pomembne točke, s katerimi so še bolj okrepile svoje mesto na vrhu lestvice.
Ker je ekipa Mladi Jesenice oddala točko, ima tako Izola dve točki prednosti pred Jeseničankami in Šentvidom. V soboto se bodo naša dekleta ob 19.00 pomerile s Solkanom. Ta je sicer pri dnu lestvice, a je v preteklem krogu vendarle odvzel točko dobri ekipi Kočevja, tako da ga ne gre podcenjevati. (BV)
n^mi7ni tpniK________________________
KAPUČINO

Tekmovalni tarok V PRIČAKOVANJU PRVENSTVA V IZOLI
Prejšnji teden je potekal prvi krog tekmovanja v taroku za pokal Tarok zveze Slovenije, ki je organizirano prvič v Sloveniji. V Izoli sta tekmovali ekipa EPIC a iz Postojne in vsled odsotnosti I. ekipe le II. ekipa Tarok sekcije Društva upokojencev Izola.
Tretja ekipa našega društva pa je tekmovala v Novi Gorici. Izmed naših ekip se je v nadalnje tekmovanje (tekmuje še 27 ekip) uvrstila II. ekipa ( Srečko Godec, Anton Kosič in Magda Dovč).
Prvenstvo posameznikov pod okriljem Tarok zveze Slovenije - TARZS pa bo v organizaciji Društva upokojencev Izola, potekalo v soboto 5. marca 2oo5 v prostorih Srednje gostinske in turistične šole.
Prvenstvo organizirajo prvič v Izoli, pričakujejo pa preko 120 tarokistov. V letošnjem letu je na prvih treh tekmovanjih tekmovalo preko 140 tarokistov.
1.SNTL članice
NTK Kajuh Slovan : NTS
Arrigoni5:5
V soboto so članice igrale v gosteh proti ekipi Kajuha iz Ljubljane. Tako kot v jesenskem delu je bila tekma vseskozi izenačena. Izolanke so pričele dobro in po prvem krogu vodile 2:1, do igre dvojic je bil nato rezltat izenačen 3:3. V igri dvojic sta bili Rahotin in Jauševac Marika po igri povsem enakovredni, žal pa sta izgubili 1:3. Do konca dvoboja so domačinke zmagale še eno tekmo. Pri Arrigoniju je še eno tekmo zmagala Marika Jauševac, eno pa Kristina Rahotin. tako je Arrigoniju uspelo osvojiti pomembno točko. Igralka dvoboja je bila Kristin Rahotin, ki je premegala vse tri nasprotnice. Po nekaj letih je uspela pomembna zmaga nad Špelo Polončič prvo igralko Kajuha. Po eno zmago sta za ekipo prispevali še Marika Jauševac in Nika Marušič.
Maja Grizelj, tretja na odprtem Državnem prvenstu
v nedeljo jev Vrtojbi potekal 2.odprti turnir RS za mlajše kadetinje. Najboljše se je od Izolank uvrstila Maja Grizelj, ki je klonila šele v polfinalu. Tam jo je s 3:0 premagala kasnejša zmagovalka Šapek iz Fužinarja Interdiskonta. Ostalim tekmovalkam Arrigonija se iz predskupin ni uspelo uvrstiti na glavni del turnirja.
Jadranje
h)>: Sliki
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt
Tista, »kdor ne skače« (in to daleč) je spet aktualna. Očitno je »zadnja doza« zelo pomembna, končno glazuro vse reprezentance dobijo pri nas. Mozaik medalj je takop bogatejši , ponavljajo pa se vprašanja, kako nam sploh vse uspeva.
Ne bom trdil, da poznam razmere v belem cirkusu, toda , kaj vse in kako izgleda zibelka smučarskih skokov, vemo. Srečno naključje, po tem razpletu bodo stvari gotovo stekle v pravo smer. Zato, razumem sredine , ki se držijo sredine. Malenkostna nihanja je vsekakor lažje preživeti kot pa tiste silovite padce. Primerov je veliko, pot povratka je težavna, stroški pa visoki. Kako pomembne je baza (domača), seveda se danes lahko vse kupi, toda »igrati s srcem« nima prave dimenzije. Začetek rokometnega prvenstva ni prinesel nič novega. Pozicije ekip ostajajo iste, morda je za presenečenja še nekoliko prezgodaj. Zanimivo je pokalno tekmovanje, Koprčani in Hrpeljci bodo stvari rešili med seboj, zaključni turnir namreč že zagotavlja evropske nastope. Izolani so se po dveh bledih
predstavah le prebudili. Zmaga v gosteh, v soboto proti Krimu pa zadnje kolo rednega dela prvenstva prislužene točke bodo še kako potrebne v razigravanju. Po mnenju poznavalcev, večjih problemov ne bi smelo biti, toda nekaj adrenalina nam ne bo ušlo. Dekleta so sobotno tekmo odigrale včeraj (Polje), toda vse je bolj v znaku trenutne viroze. Mesto, ki ga zasedajo zagotavlja obstanek, toda vse je premalo. Že nekaj časa so prvoligaške stopnice previsoke, mlajši naslovi pa niso tako odmevni za sponzorje. Narava se spreminja in pošilja čudne signale, začnimo razmišljati o smučarki skakalnici.
www.goldenindex.com
Jadralski podmladek izvrsten v Opatiji
V	nedeljo 20. februarja seje v Opatiji zaključila tridnevna mednarodna regata Camival cup, namenjena najmanjšemu jadralskemu razredu optimist. Med 110-imi tekmovalci so bili tudi predstavniki štirih obalnih jadralnih klubov, ki so se izkazali v vseh kategorijah.
Mešani vetrovi in sobotno brezvetrje so organizatorjem omogočili izpeljavo šestih plovov, od tega tri v petek in tri v nedeljo, ko je bil jadralski podmladek skupaj s trenerji na vodi že ob sedmi uri zjutraj. Finalni obračuni so se tako začeli z jutranjo tramontano, ki se je okoli poldneva razvila v srednjemočno burjo in favorizirala močnejše in izkušenejše jadralce. Vetrovne razmere, ki so pisane na kožo Piratovemu asu Niku Pletikosu, kot je to v nedeljo še enkrat potrdil s tretjim mestom v skupni razvrstitvi. Od izolskih jadralcev je Jakob Božič (Burja) osvojil 9., Simon Laganis (Olimpic) pa 11. mesto. Vito Batistič (Burja) je bil 26. Ren Kaligarič (Olimpic) 36., Jakob Perne (Burja) 56., mesto za njim pa Katia Bačko (Olimpic). GA1 Švare j bil 63., Jan Dolšak pa 68. med 116 tekmovalci. Vsi drugi izolski tekmovalci so se uvrstili od 70. do 80. mesta.
V	konkurenci mladink starih do 12 let je slavila Nikova mlajša sestra Kirn Pletikos, na tretjem mestu pa se je znašla še njena soimenjakinja Kirn Molinari, članica ŠD Piran. Za Izolo je srebrni pokal v konkurenci mladincev osvojil Gal Švare iz JK Olimpic, medtem ko sta izolska Burja in koprski JK Jadro kljub nekaj dobrim uvrstitvam ostali praznih rok. (www.jadralna-zveza.si)
Vcslsnic
ANDRAŽ KREK NAJBOUŠI MLADINEC
V	soboto so se v telovadnici pomorske šole v Piranu na ergometrih pomerili najboljši slovenski veslači. Pot je tekel v potokih, saj so športniki želeli trenerjem in selektorju dokazati kar najboljšo pripravljenost pred prvimi skupnimi treningi na vodi. Pri članih je zmagal Davor Mizerit (Nautilus) pri mladincih pa Andraž Krek (Argo).
Žal je veslače zdesetkala gripa, tako daje manjkala skoraj tretjina najboljših, med njimi tudi Izolan Bine Pišlar ter Blejec Luka Špik. Iztok Čop se bo veslaški reprezentanci pridružil 4. marca na desetdnevnih pripravah v Kotorju, mladinci so na priprave v Skradin odpotovali včeraj.
20-minutni test na simulatorjih veslanja spada med težje te vrste, čeprav njegovi rezultati seveda niso usodni. Je pa za trenerje dober pokazatelj pripravljenosti športnikov na koncu zimskega pripravljalnega obdobja. Sedem članov je 6000 m "preveslalo" v manj kot 20 minutah, med njimi štirje Primorci. S precejšnjo prednostjo je zmagal Koprčan Davor Mizerit (18:50), drugi je bil Mariborčan Matej Prelog (19:37), tretji pa Blejec Miha Pirih (19:40). Drugi najboljši Primorec je bil Matej Rodela (Nautilus, 19:43,8) na četrtem mestu, za njim pa sta se uvrstila Gregor Novak (Nautilus, 19:52,2) in Boštjan Božič (Argo, 19:53). Sedmi je bil Blejec Jani Klemenčič (19:58)... (A.T.)
f
N
f <’ i <’ i -• ‘ o n
VHS filmov
DVD filmov ________
VHS - VHS HIS - VHS 8mm - VHS DVD - VHS
reklamnih spotov video spotov porok
raznih priložnosti
ex STEKLO IZOLA, Okt. revolucije2
NON STOP 9-21 NEDELJA ZAPRTO
Avtomobilizem
0MV z Andrejem Jerebom
Družba OMV Istrabenz se je pridružila tekmovalnemu projektu izolskega mojstra volana Andreja Jereba in skupaj z dosedanjo pokroviteljico, družbo Sava Tires, postala sopokrovitelj ekipe Jereb Racing. Z novo sponzorsko okrepitvijo in po seriji vrhunskih rezultatov v evropskem merilu bo uspešni slovenski avtomobilski športnik odslej bolj prisoten tudi na domačih tekmovalnih prograh, saj se vrača v slovensko državno prvenstvo.
Koprska naftna družba OMV Istrabenz je kot sopokrovitelj združila moči v Jereb Racingu z družbo Sava Tires. Družbi si bosta delili ime moštva in večinski del javne podobe. Moštvo bo tako v tekmovalni sezoni 2005 nastopalo pod imenom Dunlop OMV Racing.
Skupina OMV je v rally športu prisotna že od leta 1990. Vrhunski rally vozniki iz Avstrije, Češke in Madžarske pod pokroviteljstvom družbe OMV dosegajo vrhunske rezultate na vseh ravneh, vključno s tekmovanji svetovnega prvenstva. Družba OMV Istrabenz se tako s podporo Jerebu pridružuje skupni sponzorski politiki korporacije in hkrati poglablja sodelovanje z lokalnim okoljem, v katerem deluje. Od soprokroviteljstva primorskega šampiona Andreja Jereba si obeta uspešno sodelovanje ter potrditev vrhunskosti lastne blagovne znamke za motoma olja OMV Motor Oil v Sloveniji in širše.
Dimitrij Zadel, direktor OMV Istrabenza: »OMV Istrabenz podpira vrhunske športnike, še posebej pa smo ponosni, če lahko omogočimo uresničitev potencialov domačih tekmovalcev. Veseli nas, daje Jereb v vrhunski formi in da ga bomo od zdaj naprej pogosteje spremljali tudi na slovenskih cestah.« Andrej Jereb velja trenutno za najuspešnejšega in najbolj prepoznavnega slovenskega avtomobilskega športnika doma in v tujini. Od skupno osmih rallyjev, ki se jih je udeležil v lanskem letu, je zabeležil osem zmag. Kar tri zmage je dosegel na rallyjih v okviru evropskega regijskega pokalnega tekmovanja in z zmago na rallyju s koeficientom 10 v okvim evropskega prvenstva, celo enega naj večjih uspehov slovenskega avtomobilizma vseh časov. Sezono je kronal s tretjim mestom v vzhodnoevropskem rally pokalu v okviru evropskega rally prvenstva FIA in se tako potrdil kot eden vodilnih voznikov rallyja v regiji in širše.
Andrej Jereb: »Zadovoljen sem, da se vračam v slovensko državno prvenstvo. Podpora OMV Istrabenza mi bo nedvomno v pomoč pri mojem delu in dosežkih v rallyju, zato je tako sodelovanje zame zelo pomembno. Prepričan sem, da bomo dobro in dolgo sodelovali.«
Z vrnitvijo v boj za naslov slovenskega državnega prvaka bosta Jereb in OMV v sezoni 2005 nedvomno pripomogla k večanju konkurenčnosti in dvigu zanimivosti rallyjev v Sloveniji.
Tajski boks
V	soboto 12. februarja je v Novem Mestu potekalo dobrodelno tekmovanje v Tajskem boksu (Muay Thai) za podporo Aziji pod geslom 'moč za pomoč’ (šport for support). Tajska, ena izmed prizadetih držav v lanskoletnem katastrofalnem tsunamiju je domovina borilne veščine Muay Thai, zato se je slovenska zveza tajskega boksa (S.Z.T.B.) odločila finančno pomagati državi -natančneje osnovni šoli na otoku Phuket, ki spada med območja, ki jih je tsunami najbolj prizadel.
In kako smo to storili? Najprej tako, da so se profesionalni tekmovalci odpovedali svojim honorarjem. Sredstva smo skupaj z denarjem od vstopnic nakazali na bančni račun osnovne šole.
V	športni dvorani Marof si je tekmovanje ogledalo približno 700 gledalcev. Ki so ob atraktivnih borbah gotovo prišli na svoj račun. Tekmovanja so se sicer udeležili tekmovalci iz Hrvaške, Litve, Češke, Slovaške in Slovenije. Vsega skupaj so gledalci lahko videli 13 bojev, od tega so bili 4 profesionalni. Med profesionalci seje, v kategoriji do 82,5kg, boril tudi 24 letni Izolan Peter Pupovac. Njegov nasprotnik je bil eden od boljših Čeških borcev, Miroslav Telisek, po treh zanimivih rundah pa je Peter zmagal po sodniški odločitvi s 3:0.
Prireditev je bila za slovenske tekmovalce izredno uspešna, saj so od trinajstih bojev izgubili le enega, kar kaže na vse večjo popularnost in kvaliteto dela Tajskega boksa v Sloveniji.
MOGOČE SUMITE ALI VESTE,
DA IMA VAŠ OTROK ALI SORODNIK TEŽAVE Z DROGOP SE VAM ZDI, DA STE VTEI STISKI OSAMUENIP NEVESTE,KAMP0P0M0čP
Društvo DREVO ŽIVLJENJA v Izoli odpira največji terapevtski center za zdravljenje zasvojencev v Sloveniji. Hkrati ustanavljamo tudi Skupino staršev za samopomoč, ki poteka vsak torek ob 19. uri v prostorih Rdečega Križa, Ob starem zidovju 15, v Izoli.
Vabljeni!
Kontaktna tel. št.: 05/640 00 02 ali 0317 659 444 (Peter Sere)
Sneg v Izoli
SLAB CENTIMETER SNECA JE USTAVIL PROMET
Vremenoslovci so obljubljali in zgodilo se je. Tudi naše kraje je v ponedeljek in v noči na torek pobelil sneg. Letos smo ga lahko le opazovali od daleč, zato so se ga, posebej otroci, zelo razveselili in v ponedeljek zvečer je bilo kepanje najpopularnejši izolski šport.
Seveda pa vsi niso bili tako zadovoljni zaradi nekaj centimetrov debele snežne odeje, ki se je na cestah počasi spreminjala v brozgo, vendar so bile temperature dovolj nizke, da je cestišče postajalo spolzko in nevarno. Tisti, ki hodijo na delo in v šolo s hriba so že vajeni takih razmer in so se po polžje spuščali v dolino, tako da ni prišlo do kakšnih večjih zastojev, zato pa jo je "zakuhal" avtobus mestnega prometa, ki enostavno ni zvozil klanca proti Belvederju in je obstal malo nad ovinkom, tako da so morali policisti cesto na kratko zapreti za ves promet.
Sneženje je bilo zanimivo za številne fotografe, ki so nam poslali celo vrsto izolsko neobičajnih fotografij, ki vam jih dajemo na ogled.
Nekatere Izolane je skrbelo, kako bodo sneg prenesle palme, ki so, seveda, drevo južnih krajev. Vendar je bil strah odveč, saj temperatura le ni šla pod ničlo in tudi sneg se je hitro stalil, tako da ni obremenil palmovih vej in drevesa bodo zagotovo preživela ta nemediteranski šok.
Res pa je, da ponekod palme zaščitijo pred možnim zmrzovanjem, vendar so naše Izolske očitno že vsega vajene in jim tudi sneg ne more do živega.
Tako kot prebivalcem Kort, Malije, Cetor, Baredov in Šareda, ki so zasneženih cest že vajeni.
Vi V šavrinskem gričevju namreč sneg ni . - V posebej redek, čeprav je res, da se tudi Nfr ^ tam ne zadrži posebej dolgo. Vendar pa imajo izkušenj dovolj, da jih na poti v dolino nekaj centimetrov snega pač ne more ustaviti, čeprav morajo na posipanje ceste čakati vse do srede dopoldneva.
Nekateri lastniki avtomobilov na štirikolesni pogon pa so se snega kar razveselili, saj so končno tudi domačim dokazali, da niso brez veze šli v tak strošek ob nakupu avtomobila. Še zanimivost: policisti mendaniso posebej preverjali ali so avtomobili opremljeni z zimskimi gumami ali verigam
Policisti so imeli v ponedeljek zjutraj in tudi v večernih urah kar nekaj dela z urejanjem prometa, k sreči pa je vse minilo brez pomembnejših prometnih nesreč, saj so se mnogi vozniki odločili, da raje ne gredo na pot dokler se vreme vsaj malo ne umiri. Težave medmestnega avtobusa pa belvederskem klancu pa je najprej povzročil kombi, ki je obstal sredi ovinka, ko pa je za njim pripeljal avtobus je moral ustaviti in tam je tudi obstal. Rešili so ga šele cestni delavci, ki so cesto posuli in sneg, ki se je kmalu odtajal.
Nedeljski večer, ki je posregel z dodatnim sneženjem je bil še posebej "romantičen" in veliko število Izolanov se je odpravilo na piano. Eni so se odločili za kepanje, mnogi pa le za sprehajanje, ki je bilo, ob razmeroma toplem večru, zares prijetno. Tako-lc pa je sneg v Livadah videl naš sodelavec in olimpijec Lucijan Kleva.
Za konec pa še fotografija, ki najbolj nazorno kaže, kakšna usoda je doletela verjetno zadnji letošnji sneg. Mož na fotografiji Boštjana Mejaka ni preživel torkovega dne, z našo pomočjo pa bo živel skoraj večno.
Matevž Lenarčič
razstavlja v Piranu
Izkušen letalec in odličen fotograf Matevž Lenarčič na Tartinijevem trgu v Piranu razstavlja fotografije zemlje, kot jo videl s svojega letala. Zelo drugačna razstava na prostem bo na ogled do 6. marca.
Območna izpostava JSKD Izola organizira
IVIjllO SOlO dramaturgije namenjena je igralcem,
režiserjem, mentorjem, koreografom, scenaristom, učiteljem in vsem, ki želijo spoznati osnove dramaturgije in pridobljeno znanje uporabiti pri svojem delu. Info:OI JSKD Izola (Oktob.rev.l), tel. 05/ 66 31 390, e-pošta: oi.izola@jskd.si do 4. marca 2005
Območna izpostava JSKD Koper organizira
Tečaj oblikovanja vizualnih komunikacij
1. stopnja: Grafično oblikovanje.
Delavnica (8 terminov) je namenjena vsem, ki imajo željo po kreativnem pristopu v grafičnemu oblikovanju, se z oblikovanjem srečujejo poklicno oz. študijsko ali pa vzporedno s svojim delom. Info:OI JSKD Koper (Vergerijev trg 3), tel. 05/ 66 31 380, e-pošta: oi.koper@jskd.si do 4. marca 2005
Rodoslovci!
Naslednji sestanek Obalne sekcije rodoslovnega društva bo v četrtek, dne 3.marca 2005 ob 16.uri v Mestni knjižnici Izola
Vabljeni	D.Slekovec
Prijetno vabljeni v deželo knjig v izolsko knjigarno,
liIbrIis
kjer si knjige lahko v miru pogledate, ob knjigah^ posedite in se o njih pogovorite. Vašim željam bomo toplo prisluhnili in vam želene knjige tudi naročili.
V mesecu marcu začenjamo s tedenskimi pravljičnimi uricami za najmlajše. Prva bo že 3. marca 2005 ob 17. uri.
Obiščite nas od ponedeljka do petka od 10. do 17. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure ali na spletni strani
www.libris.si.
Izola / Manziolijev trg 6, Izola / (05) 64 00 135
NAPOVEDNIK
nedelja 27.2. ob 22.00
ROCKNROLL 21. STOLETJA
THE FLASH EXPRE$$(,a,
Flash Express predstavljajo esenco modernega rockVrolla.
Mešanica različnih stilov, od, jasno, rock'n'rolla, do soula, r&b-ja, garažnega punka in še bi lahko naštevali je posledica devetletnega prodajanja plošč v specializirani trgovini vodje skupine, Briana Waltersa, med drugim tudi koncertnega člana žal prehitro Jfk preminulega legendarnega Dee Dee Ramonea.	\
V Izoli bodo imeli edini slovenski nastop in ftr j seveda promocijo prvenca, zato vsem prekaljenim rockerjem toplo priporočimo obisk. Čaka nas neverjeten rock'n'roll spektakel, kakršnega že dolgo nismo videli na teh koncih.
Prispevek: 1000 sit. info o skupini:
http://www.theflashexpress.com/
Priporočamo poslušanje njihove glasbe na:
http://www.theflashexpress.com/thebeatthatkills.mp3
Mestna
galerija
Piran
razstava slik
"Casenje"
Joni Zakonjšek
galerija ALGA
razstava slik avtorice
VANDE VLAČIČ
Galerija je odprta: v ponedeljek od 17.00 do 19.00, od torka do petka od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00, ob sobotah je galerija odprta od 10.00 do 12.00 Info: 05/641 84 39
Vabimo vas na ogled razstave založbe umetniških izdaj
II Laboratorio
v palači Gravisi in galeriji SQART v Kopru.
Del razstave je postavljen v galeriji INSULA v Izoli
Galerij a Krka - Zdravilišče Strunjan
razstava umetniških del
JANKA KASTELICA
KINO ODEON
Art kino
!l-!IUitM3lEDUKATORJIltigi:l»slltliginni
24.-28.2. Ob 18.30
POLARNI VLAKEeliserJobertZemeckis
27.-28.2.ob20.30 tor lin2.3.ob 18.30
SUPER VELIKI JAZ Belila In scenaril: NorgaoSpurlock
13. ob 20.30
VRNITEV
RefHa: Andrej Zvjaglnce v

2.	-4 3. ob 20.30 ter 5.3. ob 18.30
MOTORISTOV DNEVNIKumui«
3.	-4.3. ob 18.30 in 5.3. ob 20.30 ter j.-7.3.ob18.30
ELVIS JE ODŠELOeži|a:Jo8lZwlck
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
ODDELEK ZA OTROKE IN MLADINO
vabi vse otroke na počitniške pravljične, gledališke in likovne delavnice, ki bodo v stekleni pravljični sobi v Mestni knjižnici v Livadah vsak dan od 21. do 25. februarja od 13. do 15. ure, v soboto 26. februarja pa od 10. do 12. ure.
Prisluhnili bomo pravljicam v slovenskem, hrvaškem, italijanskem, angleškem, francoskem, španskem in portugalskem jeziku.
Vaše izdelke boste lahko razstavili v knjižnici, jih odnesli domov ali jih podarili prijateljem. V torek (22. 2.) in v sredo (23. 2.) pa bodo od 17h do 18h ure pravljic ter likovne in gledališke delavnice v slovenskem in italijanskem jeziku.
Pa na copatke ne pozabite!
Veselimo se srečanja z vami!
Informacijska pisarna Skupnost Srečanje Portorož
Pomoč odvisnikom in njihovim staršem
tel.: 67 46 700 vsak dan od 8. do 16.ure
Misli na sprehodu
NAŠI BROPETOVCI SO IZDALI KNJIGO
Začelo se je zgolj tako, kot slučajen eksperiment oziroma kot ena od ustvarjalnosti varstveno delovnega centra iz Kopra, posebej enote iz Izole. Najprej so svoja razmišljanja zapisali v interno glasilo, potem so prišli v uredništvo Mandrača in rekli, da bi radi te svoje zapise predstavili še komu drugemu, vsaj vsem Izolanom. In tako je nastal občasnik Brodet, ki izhaja kot posebna priloga Mandrača, vsak teden pa dodajo še majhno žličko tega brodeta, tako za pokušino.
Nam so pri srcu zato, ker so ta razmišljanja skrajno iskrena in poštena, tako kot njihovi avtorji, ki jih Izolani dobro poznamo, saj so naši sosedje, prijatelji in znanci.
Seveda vsega tega ne bi bilo brez njihovih vzgojiteljev in prijateljev, zaposlenih v varstveno delovnem centru, ki se je pred časom iz starega mesta preselil v obrtno cono, kjer zdaj domujejo in delajo ter ustvarjajo. Seveda je na prvem mestu delo s katerim nekaj malega zaslužijo, v trenutkih ustvarjalnosti pa si privoščijo sodelovanje v gledališki skupini, pišejo članke za brodet, se ukvarjajo s športom in še marsikaj drugega počnejo.
POČITNICE SO LEPE TUDI DOMA
Tudi letos šolarjem med počitnicami ni dolgčas. Društvo prijateljev mladine in posvetovalnica za mlade in starše sta namreč skupaj pripravila bogat program, kjer je največ zanimanja seveda za varstvo, ki je organizirano vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure v prostorih DPM Izola (nekdanji Košaki). Tam je tudi računalniška delavnica, pripravili pa so tudi lutkovne in dramske delavnice, malo šolo čaranja, organizirali družabne igre in se odpeljali na plavanje v Žusterno. Danes dopoldne bodo imeli na Birbi turnir v igri Med dvema ognjema, malo kasneje pa se bodo odpravili na orientacijski pohod po okolici Izole Jutri jih čaka še kuharska delavnica v OŠ Vojke Smuč ter popoldne še zaključna prireditev na Birbi. Tam bo ob 13. uri bolšji sejem rabljenih knjig, stripov,....! VSE, KI IMATE DOMA KNJIGE, REVIJE, STRIPE, KI BI JIH RADI PRODALI ALI ZAMENJALI, VABIJO K SODELOVANJU NA BOLŠJEM SEJMU. BREZ VAS GA NE BO.
ZDRAVLJICA ZA Dr. Zeia in Ksenijo Benedetti
v Hramu kleti Vinakoper že drugo leto zapored na Zdravljici zbrala pisana druščina Primorcev od vsepovsod. Letošnjo Zdravljico, priznanje za pogum pri premagovanju meja in zbliževanju ljudi, sta prejela dr. Miroslav Zei, biolog, raziskovalec in publicist in Ksenija Benedetti, šefinja slovenskega državnega protokola.
Dr. Miroslav Zei je kot mednarodno priznan strokovnjak za področje biologije, zoologije, oceanografije, ihtografije in morske biologije s svojim raziskovalnim in pedagoškim delom dosegel vrh v znanstvenih in akademskih vodah. Ksenija Benedetti pa je kot šefinja protokola Republike Slovenije orala ledino pri uveljavljanju pravil protokola mlade države na državniških srečanjih in dogodkih najvišjega pomena.
Letošnji program Zdravljice je izpostavil temo morja in življenja z morjem in ob njem. Povsem morski priokus je prireditev dobila s projekcijo fotografij vsestranskega ustvarjalca in nagrajenca Prešernovega sklada Iztoka Geistra, ki je eden tistih, ki so Istro vzeli za svojo, in interpretacijo morsko obarvanega besedila Vanje Pegana, v izvedbi igralca Janka Petrovca. Za glasbeno dogajanje z istrskim priokusom sta poskrbela Rudi Bučar s svojo skupino in pevski zbor Bmistra.
Častno pokroviteljstvo nad dogodkom so prevzeli koprski župan in županji Izole in Pirana.
Knjiga z naslovom Misli na sprehodu je pravzaprav zbirka zapisov, ki so jih objavili v Brodetu ali Žlici brodeta, nekatere pa so povsem nove, vsem pa je lastna izredna iskrivost, neposrednost in čistost misli. Knjiga je lepo oblikovala in popestrila z avtorskimi fotografijami Nataša Simčič, brezplačno pa jo je natisnila tiskarna Vek iz Kopra Ob varstveno delovnem centru je izdajo knjige finančno podprl tudi skladSilva.
Knjiga ima 80 strani, v njej pa je zbranih prav toliko zapisov avtorjev: Anje Marjanovič, Alena Ulčnika, Aleša Mezgeca, Damijane Marijon, Dimitrija Trobca, Franke Ivančič, Iztoka Humarja, Jadrana Preglava, Jerice Polančec, Marjance Grlj, Mateje Grižon, Nives Stančič, Sandija Stančiča in Vlada Stepančiča Knjigo je uredila Nina Gregorič, predstavili pa jo bodo danes zvečer,ob 19. uri v prostorih Pretorske palače v Kopru.
MISLI NA SPREHODU
Predstavitev knjige gojencev VDC Koper bo v četrtek, 24. februatja ob 19.00 v prostorih Pretorske palače v Kopru.
POČITNICE S SNEGOM
MOJE POČITNICE S SNEGOM DOČAKAM VSAKO LETO IN VEDNO SO DRUGJE. SAMO SNEG JE BOLJ ALI MANJ ISTI.
KO SEM BILA MAJHNA, SEM MISLILA, DA SO HRIBI, DREVESA, HIŠE IN AVTI POSUTI Z MOKO. TUDI KASNEJE, KO SEM ŽE VEDELA KAKO NASTANE SNEG, PA MI JE BIL SNEG POSEBEN.
JAZ IN ON SE VSAKO LETO SREČAVA NA SMUČANJU. NIKOLI ME NI RAZOČARAL, VEDNO JE BIL, KO SEM GA PRIČAKOVALA. NARAVA JE NAREDILA SNEG ZA NAŠO ZABAVO. MOJA ZABAVA S SNEGOM JE SMUČANJE. NEKATERI SMUČANJA NE MARAJO, KER SE BOJIJO VLEČNICE. JAZ PA RADA SMUČAM, KER SEM POGUMNA. NAJLEPŠI OBČUTEK MED SMUČANJEM MI JE, KO SNEG MJil lM n fT P0D MOJIMI SMUČMI. LEP OBČUTEK MI JE, KO SE POČASI ^ ULEŽEM V SVEŽ SNEG.
DOKLER GA NISEM POSKUSILA, SEM MISLILA, DA JE SLADEK KOT ~ ' LEŠNIKOV SLADOLED. TUDI LETOS, KOT VEDNO, SEM GA MOGLA POTIPATI TAKOJ KO SEM ™PRIŠLA DO NJEGA. TO JE MOJ
POZDRAV SNEGU. (ANJA)
Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper.
r
II 2005 /
E se vi foste permessi?...
Secondo i soliti calendari che non dimenticano mai le ricorrenze da por tar e in campo, domenica prossima, 27 febbraio, dovremmo ricordarci tutti che e la giornata mondiale dedicata alla lingua materna! Una giornata con la quale portare alla coscienza degli uomini, che la lingua materna ed il suo libero uso rappresentano unodei valorifondamentali deidiritti umani e civili del mondo contemporaneo.
Ma vi siete mai chiesti in questi ultimi giorni di isterismo polemico generale, che hapreceduto e succeduto la proiezione del film “II cuore nel pozzo”, quante volte avreste preferito non farvi riconoscere in quanto appartenente ad una comunitd nazionale diversa e quindi con diritto d 'uso di una lingua diversa rispetto alla maggioranza? Perche per molti saremmo stati logicamente identificati con le malefatte delfascismo, con leprovocazionidei ministri Fini e Tremaglia, con i ritardi del governo Berlusconi nelFattuare la Legge di tutela della minoranza slovena, con tutto il mondo politico italiano che non perde occasione per offendere e tentar di allungare le mani sul Paese vidno del quale siamo cittadini e, naturalmente, con alcuni degli esponenti della nostra minoranza che continuano a non voler riconoscere che la nostra Comunitd e la meglio tu te lata al mondo. Quante volte avreste preferito non dover rispondere a domande deli e quali poco sapevate e delle quali, infondo, anche poco avrebbe dovuto importarvi se chi ve le rivolgevanon viavesse ritenuto comunque corresponsabile di unaparte delle vicende storiche che lo sceneggiato aveva portato maldestramente in luce. Come avrebbero reagito se vi foste permesso di rispondere che del fascismo ne sapevate quello che avevate letto o vi avevano insegnato, che dellefoibe ne sapevate ancora meno perche fino a unadecinad 'annifa era tabuparlarne, che deli 'esodo ne sapevate qualcosa, perche la vostra famiglia era nel la lista di col or o che avrebbero voluto andarsene e poi, per ragioni di povertd estrema, aveva preferito rimanere.
Ma, soprattutto, come avrebbero reagito se infine aveste risposto che del passato ne sapevate abbastanza, per dir e t ta esperienza, del cosiddetto potere popolare e del cinquantennio legato alFedificazione del socialismo. E che-almeno per i primi dieci anni - eravate convinto che fossero stati commessi anche dei crimini, non sempre giustificabili con le malefatte delfascismo? Tutto questo, soltanto perche volete continuare a parlare la vostra lingua materna?
Silvano Sau

Cosa centra “Lonka” con Isola e con gli isolani?
II Club dei consiglieri della nazionalitš italiana, airultima riunione ordinaria del Consiglio del Comune di Isola ha avanzato due mozioni in materia di toponomastica. La prima prepone il ripristino del nome della Via Besenghi che nel lontano 1957, con ordinanza del Comitato Popolare del Comune di Isola, era stata ribattezzata in Via Simon Gregorčič, snobbando Timportanza letteraria, anche a livello internazionale, di Pasguale Besenghi degli Ughi, nato a Isola nel 1797 nella piu importante opera architettonica che Isola conservi, il settecentesco Palazzo Besenghi. Poeta che viene considerato il piu grande romantico deH’Alpe Adria.
La seconda mozione si riferisce alTassurda denominazione dello spazio che gli isolani ricordano come “Čampo de balon” trasformato in “Lonka" in tutti i documenti, anche ufficiali. Un nome, guesto, che non ha nulla' da suddividere con la nostra čara Isola. L’area in capitolo, vogliamo ricordarlo, era conosciuta come “Campo alle Porte", perche vicina alla “Piazza alle Porte”, oggi “Piazza della Repubblica”. Piazza che stava a indicare 1’area che fino a gualehe secolo fa portava al cuore di Isola, che come testimonia il suo nome di Insula prima e di Isola oggi, era completamente circondata dal mare e, appunto, era collegata alla terraferma soltanto da un ponte nelle prossimita delle sue porte. Desideriamo sottolineare che entrambe le proposte sono State gia discusse e valutate positivamente dal Consiglio della Comunita Autogestita della Nazionallta Italiana di Isola, come pure, in un ormai lontano passato, da una Commissione paritetica delfallora Assemblea del Comune di Isola.
G.S.
Concerto dei “Dagda” a Palazzo Manzioli
Un’arma preziosa per addolcire, comunicare e divertire... Cosi himno definito la toro mušica i Dagda, il complesso che si e esibito venerdi scorso al Palazzo Manzioli di Isola. E il numeroso puhblico presente e s ta to letteralmente inebriato dalla semplicitd con cui ilgruppo ha espresso con la sna mušica un palpabile spirito di gioia, di rilassamento e di meditazione.
Patrick IVright (violino e voce),
Massimiliano Fabianelli (fisarmo-nica), Jessica Lombardi (flauti, bodhran, cornamusa e voce),
Michele Stella (chitarra e voce) e Francesco Speziali (percussioni): sono i cinque affermati artisti che hanno animato la serafa. Si tratta di musicisti italiani (eccetto il Wright) di formazione classica (evidenziata dalla padronanza degli strumenti), provenienti da diverse esperienze a livello internazionale (fino alla Nuova Zelanda) e con alle spalle un 'interessante discografta (12 Cd) e importanti esibizioni.
L 'intento della formazione e quello di plasmare un sound originale ed innovativo nel rispetto, seppur marginale, di canoni tradizionali, come ovviamente impone la ricca strumentazione, un arsenale assai consistente di pipes, whistles, flauti, violini, chitarre e percussioni. Il gruppo ha partecipato ad importanti festivals internazionali di mušica celtica e vanta un’intensa attivitd concertistica in teatri, clubs e pubs, dove ha maturato una notevole esperienza raggiungendo una considerevole notorietd nel circuito folk internazionale. Sono stati a/tresi supporter, tra gli altri, di Bob Geldof The Chieftains e Amazing Blondel. Sono inoltre usciti due brani inediti del gruppo nel compact disc allegato alla rivista Celtica.
Al concerto di Isola, organizzato dalla Comunitd Autogestita della Nazionalitd Italiana di Isola, i Dagda hanno proposto sia brani della tradizione irlandese (jigs, reels, ballate e songs da pub) sia composizioni originali ispirate al sound celtico. Hanno cosi offerto uno spettacolo dinamico, divertente epieno di carica, tanto da rigenerare e contagiare con Fenergia di Dagda (“Dio buono ”, una delle maggiori divinitd celtiche) chi ha voluto e saputo ascoltare qualcosa di nuovo.
Testo e foto: C. Chicco
Neve a Isola
Non c'e piti religione
SCUOLA SCUOLA SCUOLA SCUOLA
Vacanze invernali. GU alunni se le stanno godendo, restando a časa o frequentando t/ualche localild di lurismo invernale. Gli insegnati invece sono impegnati in vari aggiornamenli, come Useminario in Sicilia destinato a una ventina dipartecipanti delte nostre scuole in Slovenia assieme ai colleghi delta Croazia, o usufruiscono di una merit alapausa di riflessione. E tempo anche difareil puntosull 'anno scolastico che tra t/ualche giorno raggiungerd i due terzi del percorso. Infatti sta per fmire il secondo tri mest re e verranno tirate ancora una volta le somme per quanto riguarda il projitto. Profttto che, a nostro avviso, assume sempre maggior importanza nel percorso di scolarizzazione deigiovani. In altreparole, la scuola e troppo impegnata a sviluppare competenze, danih eccessiva importanza all’aspetto cognitivo, e spesso trascura altri aspetti detlapersonalitd deU’individuo. Un tanto perche Ut societd moderna e tutta concentrata sullo sviluppo delsaperfareedel! 'efftcienza. E a causa deldoverdimostrare di saper fare gli alunni sono spesso pressati da interrogazioni e verifiche scritte.
Alla scuola elementare Dante Alighieri la ripresa detle lezioni dopo le vacanzeporterd nuoviimpegni legati allegaredimatematica e ai variprogettidi studio messi in cantiere. Da ricordare, apremiazioni avvenute, la buonapartecipazione detla scuola materna e detla scuola elementare al concorso letterurio e di artifigurative indetto dalla C.A. N. Numerosissimi sono stati i disegnipervenuti e buona la presenza di temi epoesie.
Da lodare il risultato conseguito dada st/uadra muschTle di pallavolo al torneo per le scuole elementari organizzato da Unione Italiana a Rovigno. // secondo pošto sta a testimoniare una buonapreparazione algioco di squadra.
Marino Maurel
La mia fiaba preferita: Peter Pan, di Marca Bohinec della pinta classe, pri mo premi o nella categoria.
Foto: C. Chicco
ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT
Vela e kick boxing il contrasto e stridente, in quanto Uprimo e uno šport di tradizioni antiche e profondamente radicate dalle nostre parti mentre I’ altro rappresenta il nuovo che emerge a testimonianza delFevoluzione dei tempi, eppure dalle due discipline estremamente distanti discendono i premi ati isolani, proposti dalla C. L Besenghi, ali’ ultima cerimonia delto Sportivo deli’anno 2004 della CNI allestita a Parenzo nel Teatrino detla locale C. L I riconoscimenti sono mulati nella categoria seniores alla velista Vesna Dekleva, che non ha certo bisogno di particolari presentazioni, tra I 'altro habitue di simili kermesseper Ut longevitd di una brillante carriera di cui pub fare sfoggio, e nella juniores al “pugilecalciatore”, strampalata traduzione del kick boxer, Matevž Radin che rappresenta I 'assoluta novitet. Nonostante i riconoscimenti lo scorso anno ha riservato alternefortuneperi nostri campioni: la Dekleva ha maticah di un soffto, edeproprio il caso di dirh nel vero senso della paroh trattandosi di vela, ilpodio alle Olimpiudi di Atene nella classe 4 70, mentre il 19enne Radin si e laureato campione mondiale nelh categoria fino a 79 kg.
Roberto Siljan
Con la prohferazione dei super e iper mercati in regione ci troviamo guasi guotidianamente bombardah da un mucchio di materiale pubblicitario. Materiale che ilpiu delle volte ci stuzzica a visitare i vari centri d’acquisto. E liberamente possiamo dire che sono convenienti. Una cosa pero non la possiamo capire, cioe guando passiamo alla cassa per saldare la nostra spesa e chiediamo un sacchettino per raccogliere i vari articoli aeguistati vediamo che detto sacchettino c’ha un costo che viene sommato a guello della spesa. Merce š merce, si potrebbe dire. Si, fino a guando il sacchettino fosse anonimo. Pero non guando porta stampati sopra contenutipropagandistici per il negozio stesso. Insomma, loro si fanno pubblicitš e noi aeguirenti gliela dobbiamo pagare. In altre parole, š come se andassimo al consueto nostro barsotto le feste di Capodanno a prendere il solito caffe e dopo aver ricevuto dal gestore il classico accendino, che š segno di gratitudine per la nostra duratura presenza in guel locale, ci vedessimo sommare al costo del caffe pure guello delhaccendino pubblicitario. Una cosa per niente igienica.
Gianfranco Siljan
Si dice e non si dice
Eortodossodire:eunprezzocalmierato?Diciamosubitoche“calmierato” e un neologismo talora inevitabile. Pero si potra ancor sempre dire: vendite a prezzi controllati; vendite controllate, invece di vendite calmierate. Ricordatevicheemoltoimportantefareacquisticontrollati.
G.S.
ATTIVITA COMUNITARIE
BIBLIOTECA E SALA Dl LETTURA
Sede: pianoterra di Palazzo Manzioli (entrata in Piazza Manzioli)
Orario: dal lunedi al venerdi, dalle ore 16 alle 19
MANIFESTAZIONI
Sabato 26 febbraio, ore 18 Isola, Palazzo Manzioli
MOSTRA Dl CERAMICA ARTISTICA
Esporranno i loro lavori i partecipanti al corso di Ceramica artistica organizzato dalla Comunita degli Italiani “Pasguale Besenghi degli Ughi” di Isola.
GRUPRI CULTURALI IN TOURNEE
Gli ‘Vlivi’’ in Istria II 5 e l’8 maržo prossimi, il Gruppo letterario-musicale della Comunita degli Italiani “Pasguale Besenghi degli Ughi" di Isola presentera il recital “Oltre la siepe vedo il tormento degli ulivi” rispettivamente a Buie ed a Gallesano. Ricorderemo che allo spettacolo, ideato da
Franca Chersicla e Marino Maurel, partecipano i dicitori Alessandra Božič, Ondina Matijašič Pucer e Gianni Miglioranza nonche la soprano Eleonora Matijašič e la pianista Eleonora Buffulini. L’alles-timento musicale e tecnico e di Claudio Chicco, la regia e di Marino Maurel.
ŠPORT
Campionato invernale di Bocce
Continuano gli incontri valevoli per il Campionato regionale invernale di Bocce. La sguadra della Comunita degli Italiani “Pasguale Besenghi degli Ughi” di Isola effettuera al Palazzetto delle Bocce di Capodistria i seguenti incontri: domenica 27 febbraio alle ore 15 contro la “Oljka” di Škofije e domenica 6 maržo alle ore 11 contro la “Modri val” di Capodistria.
IIMandracchlo, fogliodcllaComunitA
italiana di Isola
Rala ttore respottsabile:
Anclrea Šumenj ak Redazione: C. Chicco, M. Maurel,
S. Sau, O. Siljan, R. Siljan, A. Šumcnjak Sede: Palazzo Manzioli Isola, Slovenia
tel., fax: (+386 5) 616 21 30, 616 21 32
vvww.can-is.si
can.isola@can-is.si
KRIMINALNE
LJUBEZEN DO DELA
Zadnje čase opažamo zelo povečano število kraj orodja. Kot vse kaže se nekdo pripravlja na odprtje obrtne delavnice s širokim področjem dela, saj izginjajo vse vrste orodja, od zidarskega do mizarskega, skratka vse kar mu pride pod roke.
Tako je na policijsko postajo prišel možakar in povedal, da so mu vlomili v hišo v Kosovelovi ulici, ki jo prenavlja. Neznani storilci so iz hiše odnesli različno orodje.
Drugi občan pa je prijavil vlom v pomožni objekt iz katerega mu je neznani storilec ukradel motorno žajo in dve kanti z gorivom.
Kmalu zatem so dečki dobili še prijavo, da so vlomili v pomožni objekt na Belvederju od koder so prav tako odnesli različno orodje.
LJUBEZEN DO ŽURKE
Eni kradejo zato, da bi delali, drugi pa zato, da bi se zabavali. Tako so policisti iz restavracije na Belvederju prejeli prijavo, da so jim iz skladišča ukradli tri 20 litrske rosfrai sode (semprepicn) z vinom, dodali pa so še nekaj kartonov piva (za tiste ki jim vino ne gre). Vsega očitno niso zmogli, saj so policisti našli nekaj pijače nedaleč stran od mesta tatvine. Policisti so po širši raziskavi ugotovili, da so si tatiči privoščili brezplačno žurko. Seveda jih bodo kazensko ovadili.
PROJECIRALI SE BODO
Iz tajništva gostinske šole so sporočili, da so jim neznanci ukradli LCD projektor vreden v vrednosti dobrega pol milijona. Seveda bodo storilca vneto iskali.
ŠE MARINŠKI TATOVI
Neznani storilec je ponoči vlomil v jahto v izolski marini. Na silo je vdrl skozi vrata, iz notranjosti pa odnesel glasbeni stolp in televizor. Tudi v tem primeru je lastnika oškodoval za pol milijona tolarjev.
ZBIRATELJ REGISTRSKIH TABLIC?
Pred dnevi je nekdo iz avtomobila Fiat Uno, ki je bil parkiran na ulici Proletarskih brigad v Izoli ukradel obe reg. tablici št. KP L2-465. Policisti prosijo, da V kolikor je kdo ukradeni tablici videl naj pokliče tel. št. 113.
NA KOGA JE BIL JEZEN?
Neznanec je bil hudo jezen, ko je izkoristil odsotnost lastnice Fiata Punto in ji ga namerno poškodoval. Po celotnem avtomobilu ji je z ostrim predmetom oškodoval avtomobilski lak, prerezal pnevmatiko in odtrgal registrsko tablico, kode je za 150.000 SIT, kdo je bil tako nesramen pa policisti še ugotavljajo.
OBRANIMO DOLINO PIVOLA
Ni čisto jasno kaj je bil razlog za sosedski spor v dolini Pivola. Kakorkoli že, ženska je prišla na policijsko postajo in povedala, da ji je na parceli na Pivolu grozil sosed, grožnjo pa je podkrepil tudi s pestmi. Zato ga je ovadila za ogrožanje varnosti.
NOVOPEČENI JEZNI OČE
Policiste so obvestili, da kršijo javni red in mir v enem od lokalov pod stadionom, sodeluje pa menda kar lepo število ljudi. Dečki so ugotovili, da je možakar praznoval rojstvo otroka in ob tem prišel v spor z natakarico, ki jo je seveda tudi žalil, zato bodo policisti zanj podali obdolžilni predlog.
JEZNI FANT
Na policijsko postajo je prišlo dekle in povedala, da sta se sprla s fantom, ta pa se je tako razjezil, da jo je tudi udaril in ji mimogrede še poškodoval vozilo. Dečki so zanj napisali obdolžilni predlog.
ZGODBE NA PIHALA
Patrulja je pri nadzoru ustavila voznico, ki je kazala znake pijanosti, zato so ji odredili preizkus alkoholiziranosti, rezultat pa je bil čista ničla. Zato so ji odredili še strokovni pregled, ki pa gaje odločno odklonila.
V	drugem primeru so dečki ustavili voznika, ki pa je na preizkusu alkoholiziranosti napihal za 1.03 g/kg. Odredili so mu tudi strokovni pregled na mamila, ki pa gaje odločno odklonil.
V	tretjem primeru pa je voznik na Prešernovi cesti napihal zelo solidnih 2.00 g/kg. Seveda se z rezultatom ni strinjal in je odšel še na strokovni pregled.
SNEG JE, ZUNAJ SNEG JE, SE ŠE SPOMNIŠ...
Ponedeljkov sneg in vremenske razmere nasploh so imele za posledico nekaj prometnih nesreč, vendar brez hujših posledic. Veliko občanov je poklicalo kar na interventno št. 113 in se želelo informirati o trenutnih prometnih razmerah. Policisti opozarjajo, da ta številka ni namenjena temu. V kolikor želite biti informirani o trenutnih prometnih razmerah svetujemo, da si ogledate spletne strani AMZS ali jih pokličete na telefonsko številko 031 646464. Kot zanimivost so na 113 še povedali, da jih je med drugim poklicala gospa iz Obale in sredi dopoldneva povprašala, če lahko pride z letnimi gumami v Senožeče, predstavnik enega izmed prevozniških podjetij pa je zaprosil, da njihovih šoferjev ne bi kaznovali, ker nimajo zimske opreme oziroma verig saj jih je vreme presenetilo. Tudi večerno sneženje je na naših cestah povzročilo veliko težav, k sreči manjših.
V Izoli so mladi vozniki takoj izkoristili ugodne pogoje in se na parkirišču nakupovalnega centra pomerili v spretnostni vožnji. Z avtomobili so izvajali razne točke, dokler jim policisti tega niso preprečili. Saj res, da je sneg tu redkost, vendar zna bit tako početje nevarno. Mladeniči so se žalostni razšli.
MALI IZOLSKI OGLASI
Stanovanja, poslovni prostori
-	ZAMENJAM trosobno stanovanje v centru Izole, 80m2, terasa 23m2 - pogled na moije, mansardno, letnik 2001. Zamenjan z doplačilom za enosobno ali apartma, enako novejše v Izoli ali drugje na obali, tel 05/ 641 31 86 ali 031 343 803
-	Oddam počitniško prikolico za 4 osebe v avtokampu Jadranka za najemnino 30.000 sit mesečno, v ceno je vključena voda in elektrika) 040 887 005
-	Prodam dvosobno stanovanje v Mariboru pod Pohorjem ali menjam za enako v Izoli z doplačilom. Obvezen pogled na morje, gsm 040 887 005-
-	Oddam preprosto opremljeno sobo za eno osebo v strogem centru Izole.Pritličje gsm 041 559 991
-	Štiričlanska družine kupi eno ali dvosobno stanovanje v Izoli gsm 041 608 765
Motorna vozila
-	- Prodam malo rabljen gliser Elan 420 z motorjem Johnson 25 km in prikolico. Cena po dogovoru. Info 031 285 278
-Prodam avto opel Astra 2.0 diesel srebrne barve, letnik 2001, drugi lastnik, lahko tudi
na obroke (41.ooo sit mesečno) gsm 040 887 005
PRODAM KOMBI FORDt ransit letnik 92. Cena po dogovoru, tel. 041 280 852
-	Renault 19,1.8 RTI, letnik 93, prevoženih 191.000 km, kovinsko zelene barve, redno vzdrževan, servo volan, meglenke, daljinsko centralno zaklepanje, spojler, pomična streha Cena: 340.000 SIT oz. najboljša ponujena cena Ponudbe na tel. 041 633 987
-	Prodam Megane coupe šport 1,4 16V , 1.200, prva Istnica, temno modre kovinske barve, 60.000 km, vsa oprema, cena po dogovoru, tel. 641 4832
-	Ugodno prodam avtomobil Xantia 1,8 ISX letnik 95 tel 031 858 826
Delo
-	Medicinska sestra nudi pomoč na domu starejšim osebam na lokaciji Izola, Koper, Semedela gsm 040 887 005
-	Kava bar SONČEK išče natakarico, tel 040 888 518
-	Samostojna, zanesljiva, resna, imam veselje do dela, iščem delo samostojne čistilke v Izoli. GSM: 031/598-633
-	Moški srednjih let iščem delo v Izoli: čiščenje okolice, vrtnarjenje, pomoč na domu, v gospodinjstvu in oskrbi starih ljudi. GSM: 041/279-754
-	INŠTRUIRAM matematiko za osnovne šole po zelo ugodni ceni. tel: 040 632621 ali 6416603
-	POMOČ pri hišnih opravilih (likanje, pospravljanje,...) nudim. tel 031 471 566
-	Slikopleskarska dela izvajam. Tel.: 031 862 579
Razno
-	Vrtičkarji! Na razpolago še nekaj vreč po cca. 40kg kompostiranega kozjega gnoja. Tel.: 040 342200
-	PODARIM rabljeno Termoakumulacijsko peč 3kw in francosko ležišče, dvojno vzmetenje, tel 040 54 87 54
-	Obdelan vinograd, 250 trt, levo pred tablo konec Nožeda dam v najem, tel 040 894466
-	Prodam nov dvosed in trosed v baročnem stilu s pripadajočimi zavesami, cena po dogovoru, tel 041 312940
-BIO KOMPOST 040342 200
-	Naročila za kozji bio kompost na telefon 05/ 68013 90 po 20.00 uri zvečer
je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika® mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Tako so porekli trije znani izolski rokometaši in zdaj športni pedagogi, Peter Mičovič, Borut Sovdat in Mitja Muha (z desne proti levi) ter poklicali v rokometno dvorano tiste učence naižjih razredov vseh treh izolskih osnovnih šol, ki jih zanima rokomet. Prišlo ji je kar veliko in preživeli so zanimivo sobotno dopoldne, kot je povedal Peter Mičovič, ki je tudi trener izolskih kadetov, pa je treba osnovnih prvin in motorike nasploh naučiti mlade v zgodnjih letih, sicer je kasneje težko iz njih narediti vrhunske športnike.
VSI BI BILI UPORNIKI PRED TV
Tudi to misel smo lahko razbrali na nedeljskem srečanju v Shoto klubu, kjer so se predvsem mladi pa tudi nekateri vojni veterani pogovarjali o odporništvu in o migracijah, pa tudi o človekovih pravicah, o toleranci in sožitju ter predvsem o tem, da brez neposrednega angažiranji ni mogoče doseči ničesar. Nobene revolucije ali kontrarevolucije, niti navadne družbene spremembe ni mogoče doseči zgolj s pasivnim spremljanjem dogajanja. Za lepši svet je treba zavihati rokave in se podati tudi na ulico.
Konec prejšnjega tedna se je v Hramu kleti Vinakoper že drugo leto zapored na Zdravljici zbrala pisana druščina Primorcev od vsepovsod. Gre za srečanje vseh, ki s svojim delovanjem in dosežki prispevajo k širjenju dobrega glasu o Slovenski Istri doma in po svetu. Letošnjo Zdravljico, priznanje za pogum pri premagovanju meja in zbliževanju ljudi, sta prejela dr. Miroslav Zei, biolog, raziskovalec in publicist in Ksenija Benedetti, šefinja slovenskega državnega protokola. Na fotografiji so (z leve): Iztok Klenar, glavni enolog kleti Vinakoper, nagrajenca dr. Miroslav Zei in Ksenija Benedetti ter Nevio Pucer, direktor Vinakopra.
M0T0H0V KOT
...SEM SLI5AL...CA moramo... V PRIMERU 3IEŽENJA... TUN NA OBALI IMETI ZIMSKO OPREMO...
JA KAJ PA JE 5 TEKO.
..V/A 11AAU	~ _ 7 ,. . .
A 5E Tl NE Zbl-BA MALO PRETIKAVA^-	___^
NOVA CESTA ZA DELAMARIS IN MESTO
Staro mesto ne dobi nove ceste ravno vsak dan, zato je seveda zanimiva vest, da so začeli graditi cesto, takoimenovano obvoznico, ki bo povezala Cankarjev drevored in Kosovelovo ulico ter tako omogočila, da bodo tovornjaki, ki vozijo ribo v Delamaris odslej peljali naravnost v tovarno in se ne bodo tlačili skozi ozke ulice tega dela mesta. Tudi ureditev enosmernega prometa bo s to gradnjo postala veliko bolj smotrna in logična, saj se bo po tej cesti napajal celoten severni del starega mesta.
VESLAŠKI PUST BREZ MAŠKAR
Izolski veslači so bili vseskozi eno najaktivnejših športnih društev, poleg športnih tekmovanj pa so se znali tudi dobro zabavati. Takšnilc so bili na pustovanju, ki so ga pripravili v telovadnici Arrigoni v začetku 50-tih let.