118. številka. Ljubljana, sredo 26. maja. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Ishaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ojrerske dežele za celo leto 16 gL za pol leta 8*1. M četrt leta 4 g\d. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 phl., za četrt leta 3 fftL 30 kr., za en mesec 1 tfld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. ca mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele tolik« več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šol ih in U dijake veh> znižana cena in iicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 jrld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 K«>ld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne peti t-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., će so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluianovej hiši št. 8 gledališka stolna". Opravniš tvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. 0 Kopitarjevej stoletnici. Vse kaže, da se bode dostojno praznovala stoletnica jednega naj odličnejših sinov slovenskih, velikega slavista Jarneja Kopitarja, učenjaka evropske Blave, ki je se svojimi čudovito učenimi in imenitnimi spisi poleg Dobro vskega največ pripomogel, da se je začela znanstveno raziskavati stara slovenščina in ž njo stara slovanska zgodovina, ki ima za probujenje in slovstveno delovanje slovanskih narodov neumrjoče zasluge za tega delj, ker je bil prvi slovanski učenjak, ki je poleg Do-brovskega in Šafafika osnoval in krepil lite rami panslavizem t. j. spoznavanje in slovstveno zbliževanje vseh slovanskih narodov. „Matica Slovenska" izdala bode Kopitarju na slu v o posebno knjigo o njegovem življenji in delovanji. Miklošič največji učenec njegov in največji slavio t sedanjega časa, ima uže za tisek pripravljeno zbirko drobnejših, a silo imenitnih spisov svojega učitelja, katere hoče dati na svitlo v nemškem jeziku pod naslovom »Kopitarjevi manjši spisi, II. del". A to še nij dovolj! Ta imenitni rojak mora se slaviti tudi doma, v svojem rojstvenem kraji, v Repnjah, s posebnim narodnim praznikom. Ako ne drugače, vsaj tako, da se na njegovem rodnem domu svečano vzida in odkrije kamenit spomenik, ki bode domačim in tujim s primernim napisom oznanjal ime slavnega moža. Slovenski narod postavil je take male spomenike uže Vodniku, Preširnu in Janežiču. Zakaj bi ga tudi Kopitarju ne, ki je po svoje in v svojej stroki gotovo toliko lepega, imenitnega in koristnega storil za svoj narol, a Pisma iz Italije. XIII. Gospa! V Žejah poleg Kamnika živel je so do nedavnega časa mož, katerega so bili leta 1848. kmetje tamošnjega okraja volili v državni zbor, češ, „naše reve in nadloge pozna, pri vojakih se je pa tudi nemškega naučil, torej bo z gospodo najložje „v eaker" hodil4'. Ta mož, — ki so je pa, kakor hudobni jeziki pravijo, v državnem zboru samo enkrat oglasil, a ne spodobi se, povedati Vam kako — imel je navado, da je pri vsakej priliki in nepri-liki razkazoval svojo učenost in veljavo. Jaz sem bil ravno dovršil drugo šolo, v katerej sem se bil navzel uže toliko tistega preklicanega slovenskega duha, da sem se na pismih katere sem pošiljal domov, podpisaval „dijak", — da si materi nij moglo nikakor v glavo, zakaj se sedaj, ko vendar uže latinskega za vse Slovanstvo še veliko več, nego ome-| njeni trije pisatelji. Tak spomenik malo stane, a mnogo koristi. In kar je največ: narod je dolžan take može slaviti, njegova sveta dolžnost je, da se jih dostojno spomina in da to tudi dejanjski vsemu svetu kaže. In ta mali spomenik bi se Kopitarju prav lahko postavil. Uže 1. 1878. meseca septembra šel je pisalec teh vrstic v družbi nekaterih ljubljanskih gospodov obiskat Kopitarjev rojstni dom v Repnjah. Ocepkova hiša (tako se pravi Kopitarjevemu domu) stoji ob cesti sredi vasi, s koncem gleda na cesto tako, da bi se prav lehko ondi spominska ploča vzidala. Govorili smo uže tudi se. sedanjim gospodarjem, Kopitarjevim sorodnikom, o tej stvari. Ta se ve da dovolil bi z največjim veseljem vzidati spomenik na konci hiše. Tudi čas Kopitarjevega rojstnega dne 23. avgusta je ugoden. Ta dan je letos ponedeljek. V nedeljo 22. avgusta osnoval bi se lehko velik narodni praznik v Repnjah, osobito ker imajo naši profesorji in vseučilišfniki počitnice in ker ta čas sploh omikani ljudje najrajši potujejo. Repnje so blizu Ljubljane, samo 3 ure hoda je do njih; od Vižmarjev na Rudolfovej železnici pa lehko prideš tija v dveh pičlih urah. To je ugodno, ker bi vožnja in razne priprave za svečanost ne stale toliko novcev, kakor so pri Freširnovej slavnosti Za tega delj pisatelj teh vrstic kar najtop-leje priporoča nasvet prečestitega g. župnika R. B., ki nam je oni dan v „Slovenskem Narodu" tako lepo v kratkem opisal Kopitarjevega delovanja iinenitnost in važnost — oni nasvet namreč, da naj se v Ljubljani kar naj- znam toliko in še več, ko tisti Onegavi Matevž, ki gospodu župniku k maši streže — podpisujem za divjaka — in moral sem po želji matere nesti kazat spričevalo gori omenjenemu možu, češ, Lovrenčev boter je, morebiti ti vrže kako šestico. VzemŠi mož spičevalo v roko, gledal je tako nekako Čudno vanj, da sem takoj vedel, da visocih šol študiral nij; a njegov ogovor podučil me je bil tudi, da niti nizkih. Ko je namreč nekaj časa zrl v ta za njegove oči ne-prezorni kitajski zid, obrne se k meni, ter me važno vpraša: „Kannst deutsch, fant?" Jaz, ki sem, kakor sem uže rekel, navzel se bil slovenskega jezika, odkimam z glavo, da ne. „Neanche parlai italiano?" To so bile pa ze me same španjske vasi; odmajem torej zopet z glavo. „Vidiš fant," pravi mož, „tište latinske flavze vas v šolah uče, druzega pa nič. Jaz sem bil samo pri soldatih, pa znam več, kakor boš ti kedaj znal; in pa — pravi bahato —| J hitreje osnuje osnovalni odbor za Kopi tarjevo slavnost. Ta odbor imel bi najprej nalog nabrati (ne ravno mnogo) potrebnih novcev za mal kamenit spomenik, ki bi se vzidal na konci Kopitarjeve rojstvene hiše v Repnjah ter potem svečano odkril 22. avgusta t. 1.; a drugič moral bi ta osnovalni odbor vse storiti, kar treba, da bi se Kopitarjeva slavnost v Repnjah vršila z dostojnim udeleževanjem pri-prostega naroda in omikanih rodoljubov, z lepim petjem in primernimi govori — s kratka: da bi bila slavnost taka, kakeršna je dostojna Kopitarja, — „velikana učenosti". L. Politični razgled« NotrtmJ«* pridobiti. Sekcijski šef Sacken motivira potem vladno naredbo o jezikovej enakopravnosti na Češkem in Moravskem. — Poročevalec gospodske zbornice \Vinterstein polemizira zoper Thuna, Sapieho in ministra Taaffeja, kateremu očita, da nij denes „skrbi" ustavovercev mogel razpihati. Končno priporoča, naj se preide v specijalno debato. Pomniti je, da so dunajske nemške no vine začele ščuvati uradnike sodnijske, naj bi se ti uprli zoper Taaffejevo Jezikovno naredbo. Pri tem se sklicujejo na člen VII. državnih osnovnih zakonov od 21. decembra 18G7 in na § 13 obč. sodnijskega reda. Po tem takem Nemci oznanujejo zdaj pravi upor zoper vlado, smejo zabavljati kakor hočejo. Kakor „Nar. Listytt poročajo, se je v Egru našel uradnik, ki je češko vlogo odbil, rekoč, da je le nemški jezik uradni v tem okraji. Hrvatski sabor je sklican na 31. maja. Precej pride na vrsto postava o reviziji oger-sko-hrvatske nagodbe, zato predsednik poslance kliče, naj se takoj polnoštevilno zberć. Viiuiijc države. Minolo soboto je riimmiskl knez slavil 14. leto, odkar je zasedel prestol rumun-ski. Iz vseh krajev kneževine so prihajale deputacije čestitat. Dan 22. majnika bodo odslej Rumunci vsako leto proslavljali, ker je na ta dan bila proglašena tudi njih neodvisnost. Na Italijanskem so se dne 23. t. m. vršile dopolnilne volitve. Izmej 132 znanih teh volitev je bilo: 73 ministerijaleev, 39 konstitu-cijonalcev, 20 disidentov. Dvajset vol'tev še nij znanih. Iz poročil angleške vlade se vidi, da je afganistanska vojska Angleže veljala do-zdaj črez 70 milijonov gold. in stoji 60.000 angleške vojske v tej deželi. Kakor brž vlada najde veljavnega gospodarja v Kabulu, bode vojsko končala. moral, dovolite mi, da o njem spregovorim nekoliko obširneje. V poslednjem svojem pismu sem rekel, da seje potem, ko seje Matteo de Visconti polastil gospodstva nad Milanom in Lombardijo, bojni hrup nekoliko polegel. A kakor se more reči, da t,inter arma Musae silent", isto tako resnično je. da se umetnost in poezija pod ugodnimi okoliščinami in urejenimi razmerami, katere so pa le v dalje trajajočem mirnem času mogoče, z večjo intenzivnostjo razvijati začno. Spregovoril bodem sicer še pozneje o tem, kakošen upljiv je imelo specijalno v Milanu gospodstvo ro-dovin Visconti in Sforza na razvoj umetnosti; tu naj mi bode dovoljeno samo na kratko konstatirati, da si je kot ljubitelj in spošto-vatelj umetnosti postavil vojevoda Ivan Ga-leazzo de Visconti najsijajnejši spomenik z ustanovljenjem cerkve „Mariae nascenti" posvečene, za katere dogotovljenje je daroval Dopisi, Iz LJubljane 23. maja. [Izv. dopis.] Te dni smo brali v dunajskih listih telegram iz Ljubljane, kjer je bilo rečeno, da je prišel na deželni šolski svet ukaz, da se bo krščanski nauk odslej podučeval v slovenskem jeziku. Zraven je še stalo, da se v drugih predmetih za sedaj še ne more podučevati v slovenščini, ker manjka za to potrebnih močij in knj i g. Kar se tiče pomanjkanja potrebnih močij, moramo ponavljaje reči, da tudi temu nij tako, kakor se je telegrafiralo. Imamo dovolj slovenskih profesorjev, ki bi lahko podučevali različne predmete v slovenskem jeziku, samo razkropljeni so po raznih krajih široke Avstrije. Pregledali smo le bolj po vrhu imenik uže nastavljenih profesorjev in našli mej njimi kakih 110 profesorjev, ki bi bili vsi zmožni in večjidel tudi pripravljeni podučevati v slovenskem učnem jeziku. One, ki so sicer slovenskega rodu, ki po bi rajši videli, da ostane vse pri starem, nijsmo niti vSteli. Zraven teh je še kakih 20 uže vprašanih kandidatov pra-fesure, če ne še več — vsaj toliko jih je nam znanih — ki čakajo, kedaj se jim bo posrečilo, da bodo nastavljeni. Potem je več takih, ki so svoje izpite napravili samo za spodnjo gimnazijo. Ako vse te vkup seštejemo, dobimo jih več kot 150. To število je prej pre-majheno, kot preveliko. Ako bi nam kdo ne hotel verjeti, kar tu pišemo, mu lahko postrežemo z imeni. To število menda pač jasno priča, da se je neresnica poročala v dunajske liste. Kar se učnih knjig tiče, moramo reči, da jih nekaj uže imamo, kar jih pa še manjka, spravile se bodo pa tudi kmalu na svitlo, ako vlada le resno voljo pokaže, vpeljati slovenski jezik v srednje šole. Marsikaka šolska knjiga je uže v rokopisu dovršena, vendar na svitlo še nij prišla, ker se nam še vedno vriva sama nemščina v šolah, in ne vemo, kedaj bode iz teoretičnih sklepov resnica postala. Iz Leskovca pri Ptuji 23. maja. [Izv. dopis.] Te dni se je vršila pri nas volitev v občinski zastop. Iz Ptuja je prišel kot komisar mlad gospod, kateri pa našega slovenskega jezika niti ne ume. Cela volitev imela je nekako čuden značaj kajti g. komisarja volilci v njegovej švabščini nijso umeli on pa njih ne. Potem se pa Nemci čudijo, da se mi pritožujemo! Mi bi le radi videli, kako bi Nemci pogledali komisarja, ko bi prišel mej nje njegovega jezika nevešče. Potem si pa graška „Tages- tudi goro „Gandoglia" pri „lago Maggiore", iz katere se lomi krasni beli marmor — razen peska, apna in železa jedini materijal, kateri se je pri zidanji in dogotovljevanji te cerkve rabil. Gotovo ste uže o velikosti mihtnske stolne cerkve čuli ali Čitali; a predstaviti si je prav za prav vendar ne boste mogli, ker doslej še večje cerkve, ko je ona sv. Štefana na Dunaji, nijste videli. Ako Vam torej samo povem, da je za cerkvijo sv. Petra v Rimu in katedralo sevilsko največja cerkev sveta, nijsem Vam njene velikosti še precizno označil; pač pa si boste mogli napraviti pojem o njej, ako omenim, da je v njej prostora za 3G 000 ljudij, in bi torej vse ljubljansko prebivalstvo ter po vrhu tega do malega še vse prebivalstvo ostalih kranjskih mest v njej prostora najti moglo, ali da bi bil vižmarski tabor prav pripravno V njej zborovati mogel. post" predrzne pisati, da se Slovencem v narodnem oziru nij nikoli krivica godila! Z Dunaja 23. maja. [Izv. dop.] Letos meseca junija bode, kakor je „Slovenski Narod" uže poročal, tisoč let, odkar sta sv. apostola Ciril in Metod slovanski jezik upeljala v katoliško bogoslužje; meseca junija leta 880 je papež Janez VIII. dovolil, da se sme tudi v slovim'rini služiti sv. maša. Kako je bilo se slovanščino pred tisoč leti, kako je ž njo denes? Kaki so bili nje boritelji takrat, kaki so dan denes? Koliko dobrote sta učinila sv. blagovestnika Ciril in Metod Slovanstvu se svojo pogumnostjo, ne-ustrašljivo zgovornostjo, železno doslednostjo? Nijsta li le ona zaslužila, da Slavjanstvo v evropskem zapadu še živi? Taka in jednaka vprašanja vrivajo se vsacemu za Slovanstvo gorečemu rodoljubu! Na gornja vprašanja odgovarja si vsak naobražen Slovan sam. Vseh Slovanov sveta dolžnost je, oslaviti to zmago Slovanstva pred tisoč leti! Pokazati moramo vsi Slovani, kako visoko cenimo neizmerno zaslugo sv. mož Cirila in Metoda. V tej oslavi naj ne dela ni vera ni narečje razločka. Na vsem Slovenskem nij kraja, v katerem bi brata Cirila in Metoda ne čestilo pobožno slovensko ljudstvo, ker sta svetnika; zavedno in hvaležno Slovanstvo vsake vere, vseh nazorov pa ju mora čestiti in slaviti kot bo-ritelja za Slovanstvo pred tisoč leti. Na Dunaji uže pripravljajo zastopniki slovanskih akademičnih društev tisočletnico. Sklenilo se je, da bode jedno nedeljo v juniji božja služba in petje v cerkvenem slovanskem jeziku; na večer istega dne ima se prirediti koncert. Kakor je slavni naš slovenski učenjak dr. vitez Miklošič dokazal, je cerkveni jezik, ki je služil sv. apostoloma, slovenščina takratnih panonskih Slovencev. Zarad tega je tem večja dolžnost slovenskega naroda, da dostojno slavi tisočletnico slovanskega bogoslužja. Narodna naša duhovščina, učitelji, vsa slovenska inteligenca naj se združuje v odbore za pripravo takovih slavnostij. Čitalnice, pevski zbori, narodna društva naj stopijo na noge! Slovenski narod naj pokaže, da je zaveden ter da ve" oceniti tisočletnico slovanske zmage! Iz Prairc 22. maja. [Izv. dopis.] Naj vam podam tu kratko črtico, katero sami valjda ne boste opazili, pa se mi vendar karakteristična zdi: „Češki „Narodni Listyu so prinesli sledeče poročilo: Uže nekolikokrat smo imeli priložnost svoje bralce opozorjevati na delo Češkoslovanskih knj igo tržni h knjigo-vodjev, katero bode obsezalo biblijogniheni se-znamek vseh slovanskih narodov (razen ruskega in bolgarskega) in je najjasnejše zrcalo kulturnega delovanja vsega Slovanstva. O tej zanimivej knjigi je prinesel organ nemškega knjigotržnega društva v Lipsku „Iiorsenldatt" uvodni Članek, kar se dozdaj nij dogodilo o nobenem niti češkem niti drugem slovanskem delu. Spisovatelj Petzhold, znani bibliograf, gorko hvali društvo češkoslovanskih knjigo-tržkih knjigovodjev radi njenih zmožnosti in eneržije, s katero so začeli to težko literarno podvzetje. Pravi, da so to kar drugodi pod-vzemljajo šefi celih knjigotržkih društev, pod-vzeli v mnogo širjej meri knjigovodji v Tragi. — Ali precej zraven pa svetuje društvu naj svojih močij nikar ne prenapenja in ostane naj samo pri češkej bibliografiji. Kaj je neki Hrvatom na polskej in zopet kaj Umom na s 1 o-venskej literaturi ležečega? In pa hočejo li imeti Slovenci, Hrvatje svoje bibliografije, naj si jih preskrbe sami. Tendenca tega nemškega spisa je očividna. Nemci bi ne mogli prenašati, ko bi bila slovanska literatura vsaj v bibliografiji ena celost, kajti seznanki vseh publikacij slovanskih literatur bi bilo mnogo večji, nego li nemški bibiiografični katalogi Hinrichsovi. Upajmo torej, da se društvo knji-gotržkih knjigovodjev s tem spisom ne bode dalo na krivi pot speljati . ." Tako „Nar. Listyu. Mi pa voščimo pridnim delavcem dobrega vspeha in čestitamo jim k dobrej misli. Nemci naj spoznajo, da smo če ravno nekoliko geografičuo deljeni, en narod veliki slovanski narod, čegar združenje našim sosedom nij všeč, ali ravno le združeni smo močni, in močnim Nemcem nasproti nam je sloge in vzajemnosti pač zelo treba. Iz žel. Kapljo na Koroškem 22. maja. [Izv. dop.] (Italijansk slepar.) Čestitim čitateljem „Slovenskega Naroda" je znan ne-nasitljivi želodec „Italije irredente", ki bi se rad napolnil s kosovi naših dežel. Ker so Italijani junaški samo v begu ali pa k večjemu v zavratnem napadu z bodalom, treba se nam nij posebno bati nevarnosti, ki nam preti od te strani. Tem bolje pa se moramo varovati Cerkev je sezidana v gotičnem slogu in notranje na Človeka nekako omamljiv vtis napravi ne sicer toliko po svojej odličnej umet-niškej vrednosti, ko po velikanskih razmerah, v katerih je vse izvedeno. 52 po poltretji meter debelih stebrov podpira oboke. Ti stebri stoje po dolgem v štirih vrstah, tako, da je notranje cerkve razdeljeno v štiri glavne hramove, katerim se pa vsled tega — ker je cerkev sezidana v podobi rimskega križa — pridružujeta še dva postranska. Stebri, na katerih slone obloki, nemajo posebne umetniške vrednosti in videti je takoj, da so tu le zato, da drže velikansko na njih slonečo težo; omeniti vredno je samo to, da je na vsacem stebru v kapiteli uvrštenih nekoliko kipov, predstavljajočih različne svetnike. Število teh kipov je različno: mej tem ko jih je namreč na obojestranskih postranskih stebrih le po osem, ima jih srednja vrsta stebrov po 16, štirje, nad katerimi je sezidan glavni stolp, ki so torej vsled tega tudi debeleji od ostalih, pa po 22. — Altarji in spovednice zgubljajo se tako rekoč popolnem v tem velikem prostranstvu; isto tako tudi raznovrstni spomeniki, katerih je tu nekoliko, ki jih pa zavoljo pomanjkanja časa in prostora in vsled tega, ker bi Vas ne utegnili zanimati, ne bodem tu posebno navajal. Lepe so tudi slike, katere so novejši čas v oknih na steklo naslikane bile. Predno pa notranje zapustim, dovoljujem si še opozoriti Vas, da je ravno za glavnim vhodom v tla vzidan meden obroč, kateri jako natančno naznanja potezo meridijana, kajti skoz odprtijo, ki je v ta namen ravno nad tem obročem v oboku narejena, padejo nanj po zimi in po leti opoludne solnčni žarki in ker me moj želodec opominja, da se je to brž ko ne tudi denes ravnokar zgodilo, končujem to pismo z obljubo, da Vam popoludne spišem in pošljem nadaljevanje. V Italiji, dne 8. februarja 1880. one „Italije irredente", ki nas hoče rešiti novcev po raznih sleparjih, katere mej nas pošilja. Tak prebrisan Italijan se je pred nekim časom vlačil po Kranjskem; dne 14. t. m. pa je prišel sem se svojim vozom in konji in neko žensko, baje svojo ženo. Razglasil se je kot zdravnik za zobe, ki hodi za kratek čas po svetu, ki se tukaj samo par dni odpočije, da se bode mogel prepeljati naravnost na Saksonsko. H rž v nedeljo pa je prav podobno it. šarlatanom z voza razlagal kako izvrstne električne in druge pomade ima, ki so jedina pomoč proti toliko in toliko boleznim, da je v dveh dnevih samo za take skleničice potegnil blizu 500 gld. Ako bi bil samo zobe izdiral onim, ki jih ne morejo trpeti v čeljustih, bi ostal človek lehko miren, da sije bil tudi v tem kljubu svojej spretnosti pravi mojster skaza*), pa tudi vse druge bolezni je zdravil, kakor da bi bil doktor vsega zdravilstva. Svoje bolnike, ki so od vseh krajev k njemu vreli, ker so ga imeli za „čudodelnega" zdravnika, je strašno soli'. V šestih dneh je izpulil ljudem okolo 2000 gld., ker vse je hitelo k njemu, vozili so mu tudi neozdravljive ljudi in celo take, ki bodo v par dnevih najbrž uže v grobu počivali. Ali nij ljudstvo res še preneumno, da se da takim sleparjem za nos voditi ? Pa kaj se bodemo neomikanemu ljudstvu čudili, ker naše učeno županstvo je molče gledalo, kako se pritepenec našej neumnosti v obraz smeje? Potem nij Čuda, da so ljudje trdili, da je od samega cesarja sem poslan zdravit, da mu zato županstvo ne more tega prepovedati. Morebiti bi kedo vprašal, zakaj nij vsaj naš okr. zdravnik preskrbel, da bi onega šarlatana izgnali ? Pa Italijan je imel samo nekaj zdravil, za katere je računil po 1 gld. 50 novč. do 4 gld., da si nijso toliko novcev vredna, po druga pa je pošiljel ljudi k tuknjšnemu zdravniku, ki je dobil za naj navadne j ša kakor n. pr. ,,per pur-gazione**, „per t>oppo corrente di sangue" 1 gl. 50 nov. in še več. — Ker se bode oni slepar najbrž še dalje potepal po naših krajih, ako mu vis. c. kr. deželna vlada ne pokaže, kje pelje cesta v blaženo Italijo, opozorujem vsa si. obč. predstojni-štva, da ga zaženejo, ako bi hotel pri njih svojo srečo poskusiti. Od vis. c. kr. vlade pa pričakujemo, da nas vendar enkrat za vedno reši takih pijavk, ki ne samo da ljudstvu lehko na zdravji škodijo, temveč tudi zadnje trdo zaslužene novce se svojim sleparstvom iz-pijejo. Iz Sarajeva 20. maja. [Izv. dopis.] Pretečeni teden uže se je razglasilo, da nadvojvoda Viljem naše mesto s svojim pohodom počasti. Torej so se takoj pričele velikanske priprave za slavnostni sprejem prevzviSenega gosta. In res bil je sprejem prav veličasten. Vtorek 11. t. m. popoludne o 5. uri dospe Nj. c. kr. visost nadvojvoda Viljem v Sarajevo, spremljan od več kot 150 najodličnejih meščanov, ki so pred njim jezdarili in nad 100 kočij, v katerih so se za njim pripeljali velikaši sarajevski različnih narodnostij in vero-zakonov, kateri so mu v Ilidže in Blažuj nasproti šli. Pred mestom bil je črez cesto, po katerej se je pripeljal, velikansk in lep sla- jvolok z napisom: „Bog živi Franjo Josipa!" I okinčan z zelenjem in mnogo zastavami; in od tu dalje v mesto bile so vse ulice prav praz- 1 nične. Nij bilo hiše, na katerej bi ne vihralo *) Tako jo nekej žen.ski čeljust z mesta spravil in se potem celo uro zastonj trudil jo zopet na mesto pripraviti. Peljal jo je k našemu zdravniku, k i jo to, so ve, v hipu uredil. več zastav, posebno lepo pa se je izmej vseh izvzemala srbska cerkev, in od tu do ko-naka so vatrogasci naredili Špalir. Da je bilo po ulicah netUevilne množice ljudstva, se samo razume, katere so ga z gromovitimi „živio klici pozdravljale. Črez Konak-ulico bil je zopet krasen slavolok z napisom- „Dobro nam došo prejasni nadvojvodo Viljem!" Dospevši v dvor pred konakom bil je pozdravljen od več ko 100 belo oblečenih deklic, katere so ga v svoje kolo sprejele in ena izmej njih v kratkem in temeljitem nagovoru pozdravila kot prvega avstrijskega princa v Sarajevu. Na večer istega dne bilo je vse mesto razsvitjjeno, a tako razsvitljeno, da je dajalo prav čaroben pogled. Ne le po oknih boga-tejih hiš mrgolelo je nebrojno lučic, ampak vsaka hiša zase bila je posebno okinčana. Mlajev, zastav, podob Nj. Veličanstva cesarja in cesarice bilo je povsod videti. Itazsvitljene so bile tudi turške mošeje, kar je vsemu lep obraz dajalo, a najlepše bilo je videti grad, kateri je bil ob obeh straneh daleč po hribu tako razsvitljen, da se oko nij moglo nasititi. K vsemu temu pa še na več krajih bengalični Ognji in raketi! Sarajevo bilo je res lepo. Drugi dan predstavile bo se mu mestni starešine, predstojniki vseh uradov in oblastij itd., na večer bil je banket. V četrtek 13. t. m. pa je bila velikanska bakljada Nj. kr. in ces. visokosti na čast. Udeležili so se je naj odličnejši meščani in velikaši na konjih; v jednej roki zastavo in v drugej drog, na katerem je po 5 — 15 lampijončkov viselo. Vatrogasci z bakljami in velikanska množica z lamprjoni. Na dvoru pred konakom se vstavi, godba cesarsko himno zaigra in gromoviti „živio"-klici odmevajo od vseh stranij. Mej tem nadvojvoda doli pride ter se ljudstvu predstavi in vsestransko zahvaljuje; in ako-ravno sem prav v bližini bil, nijsem mogel čuti, kaj je posameznemu rekel, ker „živio"-in „slava"-klici so sluh jemali. Od tu se z burnim „živio" poda bakljada spremljana z godbo dalje po mestu, katero je bilo zopet po večem vse razsvitljeno. — V petek 14. t. m. ob 5. uri zjutraj je nadvojvoda zapustil Sarajevo in veliko odličnejih meščanov ga je 2 uri daleč spremilo. Omeniti hočem le še, da slavnosti so se udeležili vsi prebivalci mesta, brez razločka vere in narodnosti. Telegram »Slovenskemu Narodu". Ptuj 25. maja. V okrajni zastop je denes voljen bil od narodne stranke postavljeni ltaisl za načelnika, dr. Gregorič za podnačelnika. Domače stvari. — (Volitev v kranjskem velikem posestvu.) Včeraj so nemško - ustavoverni kranjski veliki posestniki volili znanega zagri-zenca litijskega g. Vesteneka v kranjski deželni zbor. Ker se je bil ta lani poslanstvu odpovedal, letos pa se zdaj spet voliti dal, menda je to poseben dokaz, kako zelo je „nem-štvo v nevarnosti" in kako oponentno je kranjsko ustavoverno veliko posestvo, zlasti ker ministerstvo Taaffe, kakor je znano, ne želi kandidatur političnih uradnikov. In nalašč zato, ker vlada teh kandidatur ne želi in ker je Vestenek ravno političen uradnik, in tudi ker je V. zarad njegovega nekdanjega gaženja in teptanja vse pozitivne postave iz časov famoznih volitev v trgovinsko zbornico pod Wid- manom pri slovenskem ljudstvu sovražena osoba, — nalašč zato so ga Apfaltrernovci volili. Celo „značajni" Schvvegel (Žvegelj), rojeni Slovenec in kmetski sin,- nekdanji slovenski pisatelj Radonijevič, („Vaterland" mu je dal tudi še drugo ime) prišel je bil nalašč iz Dunaja v Ljubljano, da je Vesteneka volil! — (Občine in deželna vlada.) Mi smo slišali, da so županje ljubljanske okolice sklenili iti v deputaciji k novemu deželnemu predsedniku, in v odgovor na njegovo nazna nilo o nastopu svojega vladnega mesta ter na njegovo prijazno obljubo o sodelovanji upravne gospodske z občinami povedati mu svoje proš nje in pritožbe. Mi moremo ti sklep županov le hvaliti, svetujemo, naj se precej izvrši in menimo, da dobra beseda ali dobro mesto najde (in pri tem predsedniku da bode menda našla) ali pa možje morejo vsaj reči: mi smo svojo dolžnost storili. — (V Gorici) je umrl prost baron Co- delli. — (Himen.) Tukaj v Ljubljani dobro znani oberst Hranilovič se je 24. t. m. v Zagrebu poročil z grofico Albino Gorcev. — (Dezerter.) Od tukaj je dezertiral vojak 17. polka Kuhnovega Adelchi conte Pa-nigai, Primorec, Italijan, 20 let star. Laški grofic jo je utegnil v „Italijo reden to" potegniti. — (V Mariboru) bodo junija meseca tudi napravili veliko javno tombolo na korist šolskim otrokom. — (Slana.) Iz št. Jurja, iz št. Lenarta v slov. Goricah in iz Konjic se piše, da je slana 21. maja poškodovala fižol, krompir in vinograde. — (Požar.) Dne 20. t. m. okolo polu-dne je pričelo goreti v Lužah v župniji Vele-sovskej blizu Kranja; v kratkem je do tal pogorelo 5 hiš in dotikajoča se gospodarska poslopja. Neka žena je namreč možu in poslom nesla na polje južine, doma pa je otroke same pustila. Ti so se z ognjem igrali in užgali, majheno dete v zibeli je zgorelo. Pogorelci so bili za nekoliko zavarovani. IX. Izkaz darov, ki jih je v podporo hodnim Istranom nahralo opravništvo „Slovenskoga Naroda14. Prenos . . . 535 gld. 81 kr. ({. Anton Foerster v Ljubljani . . 1 „ — „ G. Fran Pajgelj, sanitetni desetnik — „ 40 „ Skupaj . . . 537 gld. 21 kr. I mrli no v l.Jiil>IJuni: 22. maja: Marija Skopee, strežnica, 65 let, v soteski št. ti, za otrpuenjein uiožjan. 23. maja: Apolonija Delničar, strežnica, 68 let, karlovska cesta št. 9, m kronično artritis. — Marija Itizovičar, hišnega posestnika žena, 56 let, v kolegijskih ulica h št. 3»', za vodenico. — Janez Zelnik, zasebnik, 42 let, na mestnem trgu št. 9, za mož j unskim inrtudom. — Vencelj Mozetič, zidarjev sin, 8 raes., na poljanskej cesti št. 68, za božjastjo. V deželnej bolnici: 22. maja: Josip ltavuahrib, delavčev sin, 3 mes., za pij lir Iliru. Tujci« 25 maja: Pri Momi: Dr. Gnal iz Trsta. — "VVittman iz Dunaja. — Ungvak iz Siska. — Rabil iz Dunaja. — Kluetisch iz Gradca Pri Maalloli Fihi.eneger, Goldman iz Dunaja. — Baron Herg iz Mokronoga. — Grof Thurn iz Radovljice. — Kavadek iz Dunaja. — Neugebauea iz Gradca. — Blumreieh iz Dunaja. Proda se imKoHtvo im Igu blizu Ljubljano: malin na 5 kamnov se stopami, pila (žaga), goNjiotlur-Nkn |m»sl<>|»i;i in ilH urulov n>**Iu. (242—1) Natančnejše poroča iz prijaznosti gospod Fran Drenik v Ljubljani, kon resni trjr št. 14. Dunajska borza 25. maja. (Izvirno telegra6čno poročilo.) '..ata renta. . . 1860 drž. posojilo Srebro . . . N' ip.,1. . . . (1 kr. cekini . . 72 gld. 50 . 73 n 20 ■ li 20 . 130 n 50 i* n — n 80 96 ■ n n 40 m . 5 59 58 ft 10 n V najem se letošnja košnja Koreuuiili prut, Bknpaj ali pa v štirih delih. Natančneje izve se pri posestnici na poljanskej cesti št. 26. (236—2) St. 7403. Razglas. (241—2) V ponedeljek dne 31. t. m. ob 9. uri se bo košnja na mestnih senožetih pod Rakovnikom, pri konjaci in pri malinu v „kole-siji" v najem dala. Kdor želi kaj v najem vzeti, je povabljen v ponedeljek ob 9. uri dopoludne na senožet pod Rakovnikom. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 24. maja 1880. Župan: L ase han. Glavni dobitek ev. 400.000 mark. Naznanilo •rece. Sj Dobitke garantira j država. Prvo vzdiganjo 9. i 10. j unija. Vabilo na udeležitev doliltnlli «an* velik«, od hamburgske držav« garati tovano denarne loterije, v katerej se mora nad 8 milijonov 300.000 mark Kotovo dobiti. Dobitki te ugodne denarne loterije, katera ima po načrtu le 87.f)UO lozov, bo sledeči: USTcLJ-večji dobitek jo ev. 400.000 mark. Premija 850.000 mark 68 po 8000 mark 1 dobitek 214 2000 mark po 150.000 mark 10 H 1500 mark 1 100.000 mark 2 n 1200 mark 1 60.000 mark 531 1000 mark 1 n 50.000 mark «73 n 500 mark 2 tt 40.000 mark 950 n 300 mark 2 n 30.000 mark 65 n 200 mark 5 n 25.000 mark 100 n 150 mark 2 tt 20.000 mark 25150 138 mai k 12 n 15.000 mark 2100 n 124 mark 1 12.000 mark 70 n 10O mark 21 10.000 mark 7300 it 94 in 67 4 n 8.000 mark mark 8 i* C.000 mark 7850 n 40 in 20 68 n 5.000 mark mark 6 • 4.000 mark kateri se bodo v malo mosecih v 7 oddelkih gotovo odločili. l*rvo vzdignit)«' dobitkov jo urudluo na 9. in 10. junija t. 1. nastavljeno, ter stane cel originalni loz le 3 gld. 50 kr., pol original, loza lc i gld. 75 kr., četrt original, loza le 88 kr., lor te od državo garantovune originalno loze (no prepovedane promese) proti frankovauej poslatvi svote tudi v nujoddaljenej.ie kraje razpošiljam Vsak udeleženec dobi zraven originalnega loza tudi originalni crtež z državnim grbom zastonj, ter ho mu takoj po uzdigovanji dobitkov nezahtovano pušlje uradui listek tudig-nemti številk. v Izplačevanje in razpošiljanje dobitkov i;rr*ttjvm direktno jaz interesentom točno in z najbolj strogo tajnostjo, Naročita izvršujejo se najlagljepo post-nej nakaznici ali pa z rekoniandiraiiim pismom, jjajT" Naj se ttitaj naročila, zaupno pošljejo na Samuel Heckscher senr., Dantjuier und Wechsel-(Jomptoir in lluuiburg. (179—7) Lzdatelj m urednik Makao Ar mi C. Lastnina m tisk „Narodni* tiskarne".