8. številka
Delavec izhaja vsali drug petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto D 10'—, za pol leta D 5‘~, za četrt leta D 2 50 Posamezna številka 25 p naročnina v inozemstvo sorazmerno več. PoSiljatve na uredništvo in upravniStvo Ljubljana, Šel »nbnrgova ulica štev G. tl. uadstr. Telefon št 225.
IX. leto.
Rokopisi se no vračajo. —>•, [nserali ee zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po 25 para, pri trikratni po 23 para, pri šestkratni po 21 p, pri celoletnih objavah po 20 p za vsakokrat. - Za razne izjave itd. stane min vrstice 25 para. Reklam, so pošta nine proste. — Nofrankira-na pisma so ne sprejemajo.
PaviaSnS	v	drfavS SMS.
V Ljubljani, dne 11. februarja 1922.
Za gladujočo Rusijo.
(Poziv amsterdamske internacionale.)
Sodrugi, iz stradajoče Rusije v zadnjih tednih došla poročila prekažajo vse dosedanje vesti. Pomoč, ki so jo poslale združene delavske zveze iz Evrope lu Amerike za te od lakote obiskane kraje, ne zadostuje niti za polovico gladujočega ljudstva.
Za 10 milijonov odraščenih in otrok ni nobene rešitve, ti se nahajajo že čez pol leta v obupnem stanju in ti gredo v gotovo smrt, če ne bodo evropske države priskočile z vsemi sredstvi takoj na pomoč. Iz Bušuluka v Samari prihajajo grozna poročila. Ljudstvo je tam snedlo že vse mačke in pse in druge živali. Celo mrliče jedo ti reveži, ki jih ponoči izkopljejo iz grobov. Matere morijo svoje dojenčke in otroke, da jim ni treba gledati njih žalostnega pogina po lakoti. Ljudje jedo kruh, ki je narejen iz zemlje, drevesne Skorje in korenin, če jim pa še tega zmanjka, potem jedo slamo s streh in drevesno skorjo.
Da je pa lakota take strašna, je vzrok v temu, da je lanska suša pokončala skoro vso žetev na ozemlju, veliko večjem kot je bila prejšnja država Avstro - ogrska. Na vseh koncih primanjkuje pa prevoznih sredstev. Sovjetska vlada se sicer trudi na vso moč, da bi olajšala bedo, pa njena pomoč je nezadostna. V enem samem okraju je umrlo 90% vseh otrok. Mednarodna delavska zveza je vzela v svojo preskrbo 40.000 otrok. Za 70.000 drugih otrok je prehrana nezadostna. 108.000 otrok je pa-popolnoma predano svoji žalostni usodi. Kje so potem še odrasli ljudje?
Mednarodna delavska zveza je sedaj ustanovila živilska skladišča in javne kuhinje, kjer se bo gladujočim ljudem hrana delila. Zato je dolžnost vsakega delavca, ki ima človeški čut v sebi, da denarno prispeva, da bo to mednarodno delavsko podjetje imelo uspeh.
Na koga se naj obrnejo oči nesrečnikov? Na Vas, delavci! Na Vas gleda 100.000 in še več nedolžnih bitij v tihem upanju, ali se jih boste usmislili in jih tako rešili grozne smrti od lakote!
(Slede podpisi mednarodne delavsko zveze v Amsterdamu.)
♦
Gorenji poziv je poslal Amsterdam ski Strokovni komisiji za Slovenijo s prošnjo, naj gre takoj na delo, da odvrnemo vsaj košček nesreče, dokler je še čas. Rotimo sodruge, naj ne ostanejo kamen nasproti groznemu trpljenju, ki gre nad ruskim proletariatom. Pojdite vsi na delo in nabirajte prispevkov, v denarju, živilih, v zdravilih itd. Osrednja društva in podružnice naj pošljejo prispevke z natanč-
nimi seznami, potrjenimi s štampilijo Strokovni komisiji za Slovenijo, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.
Kongres kovinarjev«
Osrednje društvo kovinarjev sklicuje svojo tretjo izcedno skupščino, ki se bo vjšila 24. marca v Ljubljani.
Organizacija, ki hoče črpali svoje sjle iz zaupanja svojih članov, se mora zavedati, da si njihovega zaupanja nikdar ne pridobi, če člani nimajo nanjo vpliva, čo si potom svobodne volitve pg postavijo tajtega načelstva, ki mu zaupajo.
Načelstvo organizacije ne more zahtevati reda in discipline članov, če vsega tega samo ne upošteva in, če samo ni pripravljeno na pravilno sklicanih kongresih polagati račune.
Kovinarska organizacija je svojo otroško bolezen prestala, da jo je prestala tako izborno se ima zahvaliti izključno le duhu demokracije, in enakopravnosti, ki preveva njene vrste.
Letošnja skupščina bo za kovinarski proletariat Slovenije izredne važnosti. Razdrapano narodno gospodarstvo je rodilo silno krizo v industriji, ki pritiska osobito kovinarsko delavstvo v brezupne razmere.
Eksistenčni minimum znaša mesečno preko 5 tisoč kron, povprečna plača kovinarskega delavca pa ne dosega uiti vsote 2500 K. Torej za polovico manj kakor bi potreboval, da si očuva vsaj golo življenje.
Kongres bo moral pokazati pot, po kateri pridemo do boljših časov.
Jadikovanje, zmerjanje, pridušanjp, vse to gorja ne bo odpravilo. Treba je izdelati dobro premišljen načrt, potem pa ' zbrati vso energijo ter ta načrt do vseh podrobnosti izvesti.
Nikdar pa ne sinemo pozabiti, da nam tudi nailepši načrt, in najboljša volja ne more koristiti, če nimamo moči, da bi vse to izvedli.
Kje si io dobimo?
Moč posameznika ue pomeni ničesar, če pa te posamezne sile združimo v moderni organizaciji, bomo takoj čutil! njen blagodejen vpliv.
Zavest, da bo kongres le s tega vidika sk}epal o bodočih smernicah, navdaja vsakega korvinarja s ponosom.
Preteklo leto je kovinarska organi-zaciia prestala silne boje. Ni še skončala enega, že je zadivjala na drugem kraju nova silna borba, ki je imela le dva konca zmagati ali — poklekniti.
Nismo pokleknili nikoli, čeprav Sirto bili osamljeni,
Skoro večina nekdaj močnih organizacij je porabila vse sile. v borbi —^ bratit proti bratu.
V	divjem veselju je kapitalizem naskočil naše vrste, vedoč, da sipo skoro zadnji jez, ki sc upira kapitalistični poplavi.
Zavedali smo se. da smo zadnja re-. zerva delavske grmade, vedeli smo, da branimo vse delavske pridobitve, to nam ie dalo moč, da nismo skoparili z žrtvami, ki jih imamo mnogo, mnogo.
Tudi pri nas ie sovražnik skušal oslabiti vrste s tem, da nas razdvoji Tudi k nam je pošiljal elemente, ki naj bi napravili razdor.
Branili smo se — pošteno branili, nismo se ustrašili prijeti za nož, ter odre-: zati .gnilo rano iz telesa naše organizacije.
Bolele so take operacije, ali če bi jih ne izvedli bi tega kongresa več ne imeli. Premagani in ponižani bi ležali na tleh' kot zadnja postojanka zatiranega proletariata.
Kongres naš se bo tega dejstva zavedal in bo obračunal z vsemi, ki bi še teptali delavske svetinje.
Kovinarji, pripravite se na svoj kongres! Izvolite trezne in energične delegate! Zavedajte se, da si boste le sami skovali svojo srečo.
Zedinjenje strok, organizacij.
Začasni praviluik Glavnega raduičkega Saveza Jugoslavije.
(Konec.)
Čl. 8. Današnja pokrajinska toTišča’* Glavni radnički savez v Belgradu, Glav-, ni radnički savez v Sarajevu in Strokovna komisija v Ljubljani kakor tudi med * strokovni odbori v Zagrebu ter Novem Sadu, ki se takoj stvorijo iz po enega zastopnika vseh zveznih organizacij dotič * nega mesta, postanejo oblastna tajništva G. R. S. J. Poleg teh, a v skladu s krajevnimi organizacijami in njihovih zveznih uprav, bo uprava G. R. S. J. ustano-vila tudi po drugih gospodarsko močnejših središčih svoja okrožna tajništva.
Vse stalno nameščene tajnike bo na-: siavljala uprava G. R. S. J. sporazumno z odbori tajništev.
čl. 9. V kolikor bi oblastim in okrožna tajništva ne imela svojih sredstev, bo nosil njihove stroške izvrševalni odbor . Saveza radničkih sindikata. Ali izvrševal-* j ni odbor G. R. S. J. ima pravico kakor do 1 odrejevanja tako tudi do nadzorovanja dohodkov in stroškov vseh tajništev. G. R. S. J. bo kril vse svoje stroške in stroške svojih tajništev iz odmerjene vsote, ki , mu jo plačajo Savezne organizacije. V:ši-ne te vsote kakor tudi nje razpodelitev j določi uprava G. R. S. J. za vsakih 6 me-I secev vnaprej.
Čl. 10. Tip strokovnih organijacij, ki vstopijo v sestav G, R. S. J, je centrali-
\
stičnega značaja za vso državo in se de!? do industrijskih ter stročnih Savezih tako. da niti ena stroka in niti eno podjetje ne more imeti dve ali več organizacij. Izjema od tega uravila more biti samo v strokah, k! imajo svoje strokovne organizacije, ali ki ne pripadajo G. R. S. J. Za take stroke, katerih obstoječe strokovne organizacije ne pripadajo ali odbijejo vstop v družbo tega Saveza, so izvrše-valni odbor in njegova tajništva dolžni, organizirati nove organizacije po predpisih tega pravilnika.
Čl. 11. Vse današnje pokrajinske .strokovne organizacije iste stroke, ki so v članstvu GRSJ so dolžne, izvršiti svoje zedinjenje v en osrednji Savez svoje stroke za vso državo. Da bi vse strokovno gibanje odgovarjalo tipu organizacij, ki jih navaja čl. 10. tega pravilnika, se Opči radnički savez. danes s sedežem osrednje uprave v Zagrebu, preuredi v .stročno organizacijo industrijskih polu-kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev in delavk. Vanjo stopijo delavci in delavke tekstilne industrije, grobe lesne industrije (strugarji, žagarji itd.), delavci drugih industrijskih vej, kakor: industrija papirja, celuloida, mila, kemikalij, stekla, cementa in ostalih, ki nimajo svojih posebnih stročnih organizacij. Po tem postane današnji Savez fabričkih radnika 1 radnica, katerega osrednja uprava je v Belgrad.u, sestavni del Opčeg radničkog saveza.
Toda s preuredbo Opčeg radničkog saveza tudi Savez radnika industrijske l.\ mešane male stroke in njegovi današnr! podsavezi, katerih stroke že imajo svoj« strokovne organizacije, izstopajo iz ORS in se priključijo k Savezom svojih strok, če so v sestavi GRSJ. Podsavez OPS katerega široka nima svoje posebne organizacije, ali jo ima. pa ne sprejme tega pravilnika, se proglasi za osrednji Sa^ez svoje stroke za vso državo.
Načelo: ena stroka — ena organizacija, se prenese tudi na: eno podjetje — eno strokovno organizacijo. Po tem: vsako podjetje, v katerem delajo delavci In delavke raznih strok, pripade tisti strokovni organizaciji, katere značaja je do-tično podjetje. Dokler se to tudi praktično ne Izvede, vodi mezdno ip če treba, stavkovno politiko v dotičnem podjetju tista stročna organizacija, katere značaja ie dotično podjetje.
V	vprašanju organizacijske pripadnosti nameščencev, ki so zaposleni v trgovini, industriji, bankarstvu in ostalem zasebnem gospodarstvu, odredi uprava GRSJ z ozirom na posebno naravo zaposlenosti teh nameščencev izjeme od tega in 10. člena.
Zedinjenje pokrajinskih strokovnih organizacij v osredotočene Savezc za vso državo kakor tudi preureditev ORS se izvede najdalje do prvega občnega zbora GRSJ.
Čl. 12. Vsi stročni Savezi sprejnr^io pri vstopu v članstvo GRSJ nase vse obveznosti, ki so navedene v tem pravilniku in zlasti:
a) da redno plačajo predpisano pristojbino; b) da izvrševalni odbor GR^II in njegova pristojna tajništva obveščajo o vsakem nameravanem splošnem ali delnem gibanju svojih članov; c) da izvr Sevalnemu odboru GRSJ pripravljajo m postavljajo na razpolago vse štatističn« podatke iz raznih polj svoje stroke: d) cla po sklepu izvrševalnega odbora GRSJ
Sn -preEo 'fega fer po modnosti svoje bta-eajne gmotno Domagajo vsem od izvr^e-valnega odbora GRSJ odobrenim stavkam, v kolikor bi ne bila sredstva pristojnega Saveza in osrednjega stavkovnega sklada dovolina: in e) da izvršujejo vse sklepe izvrševalnega odbora GRSJ v njegovem državnem in mednarodnem delovanju, kakor so označene v okviru tega pravilnika.
Zaključek.
Ta pravilnik stooa kot začasen v va liavo 7, dnem sprejema na državni strokovni konferenci in objavlienja v javnosti do sklepa novih stalnih pravil.
Načrt stalnih pravil izdela izvrševalni odbor GRSJ. Po izdelavi tega načrta ga odpošlje izvrševalni odbor vsem sa-veznim centralnim organizacijam, tajništvom in krajevnim medstrokovnim odborom v pretres, nakar bo takoj sklical občni zbor radi končne prireditve.
Dan in kraj državnega občnega zbora se objavi tri mesece preje z naznače-njem začasnega dnevnega reda.
Aktivno pravo soudeležbe na državnem občnem zboru imajo:
1. Vsi člani uprave in finančnega nadzorstva GRSJ, in
2. odposlanci vseh osredotočenih zveznih organizacij, kateri se izvolijo po tem pravcu: do 300 članov po eden iri dalje za vsakih 500 članov tudi po eden.
Stroške za odposlance nosijo one ustanove, ki jih odpošljejo.
(Sledijo podpisi članov uprave G. R.
S.	J.).
Tobačno delavstvo.
Svoječasno je moralo delavstvo tobačne tovarne plačevati prispevke za ta-koimenovane tiabavbačke zadruge, katerim pa danes nikdo nič nc zaupa in jih delavstvo povsod odklanja. Drugo delavstvo je že dobilo svoja voiačila nazaj, samo delavstvo tobačne tovarne ni preje’o kliub obljubam do danes še ničesar. -Ml hoče morda gospoda zopet šikanirati in razburjati delavstvo, ali se pri nas res ne da ničesar popraviti mirnim potom?
Menda tudi z delavsko kuhinjo v tobačni tovarni, ki je v klerikalnih rokih, ni vse v najleošem redu. Neka ženska ie voditeljica in blagajničarka te kuhinje ir. irovori se. da bhgaina ni bila v redu in da se je ta voditeljica snloh jako dobro imela. Klobase in piškoti so bili baje vu dnevnem redu. Tudi vina ni primanjkovalo — tako se vsaj trdi. Manipulirala je baje tudi z denarjem izven tovarne — troela pa je vse delavska kuhinja. Ko se teh manipulacij ni moglo več prikrivati, ie neki uradnik, ki ie nadzornik kuhinje, sestavil zapisnik in slediti bi morala disciplinarna preiskava. Toda mož, pristen klerikalec, je noklical delavke iz kuhinje in jim ie rekel: »Blagaina ie sedaj v redu. le potolažite se. Vas bom pa nekaj prestavil drugam, ker se ne razumete dobro.« Torej poštene ženske se prestavljajo. dotična pa. ki ie težko osumljena, pa ostane na svojem mestu. — Vrana vrani ne izkljuje oči.
Imeli smo tudi neki odbor delavska kuhinje, ki na ie bil izvoljen menda tudi v najbolj skritem kotu tovarne. Seje ie imel ta odbor samo dvakrat, pa tudi se* dai niso čutili notrebe za sklicanje odbora ko se ere za tako važno stvar kot le blagajna. Vse se godi no klerikalnem načinu — za zaprtimi vrati. Gospodje od-
| borniki in odbornice klerikalne organlza' cije, poglejte to delo? Ali ne čutite potre-' be po strogi remeduri?
In paragraf 18.. ki pravi: Nezaposlenim vstop prepovedan. Vaša predsednica Je zanoslena samo v enem oddelku, a ne v vseh.
Volitve v obrtno sodišče smo mi izvršili tako. da smo oddali volilni komisiji vsak po eno glasovnico in ne tako kot vi. ko so imele vaše ženske po tri in štlr! glasovnice in vas je volilna komisija zavrnila.
Gospoda okoli klerikalnih organizacij in delavstvo noglej to delo — in sodi!
Kovinarska s»roka.
Centralni odbor »Osrednjega društva kovinarjev In sorodnih strok za Slovenijo v Ljubljani« sklicuje na podlagi § 11—-1 društvenih pravil
III. izredno skupščino,
ki se bo vršila dne 24. marca v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom:
1. Otvoritev in Dozdrav predsednika.
2. Volitev verifikacijskega odbora in predsedstva.
3. Poročilo tajništva, blagajne in kon-Irole.
4. Zedinjenje kovinarjev Jugoslavije.
5. Delavska zbornica.
6. Organizacija in sprememba pravilnika.
7. Volitev delegatov za pokrajinski strokovni kongres.
3.	Volitev novega centr. odbora, nadzorstva in razsodišča.
9. Slučajnosti.
Pravico do zastopstva
ima Klasom pravil § 11., točka 3. vsaka podružnica, ki šteje najmanj 50 članov in sicer na vsakih 200 članov po enega zastopnika.
Predloge In nasvete
naj vpošljejo podružnice najkasneje do 1. marca na centr. tajništvo v Ljubljano,
Podružnice in vplačilnice, ki imajo manj kot 50 članov, imajo pravico odposlati po enega delegata, ki bo imel na skupščini posvetovalen glas.
Zastopstvo masjjšlne.
Na podlagi § 11., točka 6. drž. pravil ima manjšina pravico do zastopstva na kongresu, in sicer:
Ako je pri volitvi delegatov dobila 1/3 oddanih glasov ima pravico do
V	s zastopstva, ako znaša število delegatov podružnice najmanj tri.
Ako ima podružnica pravico le do dveh delegatov, pa nripade večini eden in manjšini eden. ako ie ta dobila vsaj Va oddanih glasov. § 11., točka 7.).
Gostje
bodo imeli pravico prisostvovati kongre* su le tedaj, ako si bodo pravočasno preskrbeli od načelstva potrebno izkazniej. Prijave je vposlati najkasneje do 20. marca t. 1. na tajništvo osrednjega odbora.
Natančna navodila
glede kongresa bodo dobile podružnica potom okrožnic.
Za centr. odbor »Osredniega društva kovinarjev«:
Iv. Kocijan, načelnik. Fr. Svetek, tajnik-
LJUBLJANSKIM KOVINARJEM!
»Delavske Novice« z dne 12. jantf-arla t. I. prinašajo dopis, ki je zelo z«*' Silen,
V	tem dopisu trdijo, da zaupnik! v Strojnih tovarnah ne vršimo prav svoj!h dolžnosti.
Na koncu dopisa pa poživljajo kovinarje. naj zapuste svojo organizacijo ter pristopijo v neko »samostojno organizacijo vseh kovinarjev v Jugoslaviji«.
Torej to je njihov pravi namen. Če b: jim bilo res kaj na tem, da naša strokovna organizacija dobro posluje, bi jim ne bilo treba jo razbijati, temveč bi skušali v njej napraviti red.
Dobro vedo, da se zaupniki nismo sami imenovali, temveč smo b'1i voljeni. Treba bi ne bilo drugega, kakor da nas na občnem zboru obtožijo in če obtožbe ne bomo mogli ovreči, nas bo itak članstvo obsodilo.
Ker pa imajo druge namene, zato nam ne dajo prilike, da niihove laži ovržemo, ne čakajo občnega zbora, temveč lažejo in obrekujeio, da bi napravili zmešnjavo od katere si obetajo uspehov.
Naša organizacija ni dekla nobene politične stranke. Kdor priznava razredn5 boj, načela amsterdamske internacionale ter je v kovinski stroki zaposlen, ta spada k nam.
Komunisti pa hočejo imeti organizacijo, ki bo le do imenu strokovna, v resnici pa le agitacijsko sredstvo za njihovo stranko, zato jim naša ne ugaja.
Ker vedo, da večina kovinarjev politike v strokovni organizaciji ne mara in bt ne šel nihče za njimi, če bi povedali svoi pravi namen, zato lažejo in obrekujejo, da bi lažje v kalnem ribarili.
Ostuden je sovražnik, ki niti strokovnim organizacijam ne prizanaša ter s tem vedoma zmanjšuje že itak majhni košček delavčevega kruha. Zato ie boj prot1 me-mu še bolj Potreben. Kovinarji bomo imeli lahko stališče. Oglejmo si tiste organizacije, ki so šle na komunistične limanice, pa bomo imeli prav lahko izbiro.
članka nisem priobčil v svojo obrambo. temveč zato. da opozorim tovariše na volkove v ovčjih kožah.
Ivan Ropret, predsednik zaupniškega zbora kovinarjev v Strojnih tovarnah.
Podružnica kovinarjev v Ljubljani sklicuje za nedeljo, 19. februarja t. 1. ob 9. uri dopoldne svoj redni občni zbor v restavracijo »Pri Mraku«. Rimska cesta št. 4. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. tajnika, blagajnika in kontrole. 2. Položaj organizacije vbodoče. 3. Volitev oi-bora. 4. Volitev delegata na kongres centrale. 5. Raznoterosti. — Sodrugi kovinarji: Nas vseh stanovska dolžnost je. da se občnega zbora polnoštevilno udeleži-mo! — Odbor.
Rudarska stroka.
Zabukovca. Ni naša navada, da bi odgovarjali na vsako laž, katera pride !z ust raznih lopovskih frazarjev v »Delav skih Novicah«. Pred kratkim je pisal ta list, da se je sodrug Čobal izrazil v Velenju pri zadnji obravnavi sledeče: Faktuip je: aprovizacija se mora ukiniti; kar pa lahko dokažemo, da si je to dopisnik v »Delavskih Novicah« izsesal iz prstov. — Ni resnica, da bi bila kakšna pogajanja v Velenju, temveč bil je le diktat ministra za rude in šume. ki se je delavskim zaupnikom prečital in pojasnil, da se morajo delavske mezde drž. premogokopa v Zabukovci in Velenju ziednačiti in prilagoditi mezdam delavstva Trboveljske premo-gokopne di-užbs. — Tudi ni res, da bi se sodrug čobal izrazil, da se aprovizac'ja
pri državnih rudnikih mora ukiniti, pač Da je bil tistega mnenja, kakor delavski zaupniki, da ss ne bo mogla več vzdržati.
—	Razdiračev proletarske solidarnosti so zabukovški rudarji siti; na vaše limanice ne nasedajo več. Seveda vam verjamemo, da vas boli, ker se je Unija slovenskih rudarjev v Zabukovci tako dobro opomogla. Verjamemo vam tudi radi. da se vam dopade škatljica, katero nos! naš blagajnik ob plačilnih dnevih pod pazduho. Da se ne bo kaj takega zgodilo, za to bodo zabukovški rudarji poskrbeli. — Da so se naši zaupniki s svetilkami tepli, ni res. Informacije so vam na razpolago pri obratnem vodstvu državnega rudnika v Zabukovci. Da udarjate po zaupnikih, je umljivo. Udrihate pa samo zaradi tega. ker ne maramo trobiti v vaš rog. Ali »e še spominjate tistega dopisa, katerega ste nam poslali in v katerem ste nas hvalili kakor volk ovce. A delavski zaupniki so vas prezgodaj spoznali, da ste razdiralci delavske solidarnosti. — Naposled bi še omenili, da nam ni zato, če nam kaki fajmošterski podrepniki odrekajo zaupanje. Znali pa se bomo tudi ravnati, da ne bodo naši nasprotniki študirali na naše stroške in nas potem tlačili.
Zabukovški rudar.
Podružnica Uuije slovenskih rudarjev v Zagorju sklicuje za nedeljo, 19. februarja t. 1. ob 3. uri popoldne na Lokah v prostorih konsumnega društva svoi redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov. 5. Volitev novega odbora. 6. Raznoterosti. —• Članstvo se poživlja, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. — Odbor.
Velenje. V nedeljo, dne 29. januarja 1922 se je vršil redni občni zbor Unije rudarjev, podružnica Velenje. Predsednik Zatesnik je orisal položaj, mezdno gibanie in delo organizacije za leto 1921. Sodrug Krr.šič iz Trbovelj je v dveurnem govoru začrtal pot, po kateri moramo korakati, da se otresemo kapitalističnega jarma in oovdarjal. da le v složnosti najde proletariat boljšo bodočnost in zmago. Izvo ljeni so bili sodrugi: Predsednik: Martin-šek Andrej; namestnik: Rednak Jože; blagajnik: Znoj Franc; namestnik: Pouh Jože: preglednika: Kolar Rafael in Krajnc Jože; knjigovodja: Vrabič Jože in Srebotnik Albert; odborniki: Pevec Friedrich. Pristovšek Alojzij, Mravlak Anton, Toman Jernej.
Lesna stroka.
Podružnica lesnih delavcev v CeUu
vabi svoje člane na člansko zborovanie. ki se vrši dne 26. februarja t. 1. ob 9. uri dopoldne v gostilni »Zeleni travnik«. Dolžnost vsakega člana je, da se zborovanja udeleži. Vabljeni so tudi nečlani. — Odbor.	v
Podružnica lesnih delavcev v Celju sklicuje za nedeljo. 5. marca t. 1. svoj redni letni občni zbor, ki se vrši v gostiln »Zeleni travnik« ob 9. uri dopoldne z naslednjim dnevnim redom:	1.	Poročdo
predsednika. 2. Poročilo blagajnika. 3 Poročilo kontrole. 4. Volitev novega odbora. 5. Raznoterosti. — Odbor.
Podružnica lesnih delavcev v Mariboru. Na občnem zboru podružnice je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Ciril Razboršek, namestnik Alojzij Štrukelj, tajnik Alojzij Trstenjak, namestnik Ivan Kronigg, blagajnik Jakob Peršak, na mestnik Ivan Kronigg, pregledniki Ivan
Ziglar 5n Konrad Gsellman. — Zvišali so se tudi prispevki za I. razred, in sicer od 6 na 10 K. Prispevki za II. razred ostanejo kakor doslej.
Milanov vrh. Dne 29. januarja t 1. se ie vršil občni zbor podružnice lesnega delavstva. Poročala sta ss. Anton Sever iti Alojzij Vesel. Blagajniško poročlo je podal sodr. Franjo Furlan. V podružnični odbor so bili izvoljeni: Predsedn k Anton Sever, podpredsednik Alojzij Vesel,tajnik Peter Turk, blagajnik Božidar Šapic, preglednik Ivan Ozvald, zastopnik hlap-* cev Ivan Strle, odborniki: Iyan Mikolič, Anton Turk, Franjo Furlan. Anton Valčič.
Občni zbor podružnice lesnih delavcev in sorodnik strok v Strnišču se je vršil dne 15. januarja t. 1. Izvoljen je bil na* slednji odbor: predsednik Ivan Baštolc, namestnik Mihael Kojc, blagajnik Ignacij Teršek, zapisnikar Ignacij Starc, nadzor* stvo: Ivan Flak, Ivan Klinc II. in Mihael Pečnik, zaupniki: Franc Padar, Rafael Kolenc, Jakob Jakin. Jožef Medved.
Črna pri Prevaljah. Dne 31. januarja t. 1. se je vršilo pogajanje za lesno delav-i stvo Mežiške doline. Uspeh je bil lep, za-, to naj delavstvo skrbi, da privede zadnjega delavca v svojo organzacijo, ker na ta način bo prihodnji uspeh še lepši in lažje izvedljiv.
Črnomelj. Dne 5. februarja t L se je vršil pri nas dobro obiskan shod lesnega delavstva. Poročal je sodrug Bradeško iz Ljubljane ter poživljal navzoče, da naj se vendar že enkrat zavedajo svojih dolžnosti in sc na ta način čimpreje rešijo kapitalističnega jarma. Zborovalci so vzeli vajanja na znanje in so se izrekli, da hočejo iti na delo ,v boj proti kapitalu.
Bohinjska Bistrica. Dne 28. januarja t. I. so se vršila mezdna pogajanja, s oo-voljnirn uspehom za delavstvo. Dan kas sneje pa se je vršil društven shod. Poročevalec je bil sodrug Bradeško iz Ljuo-liane, ki ie pojasnil pomen strokovnih or* ranizacij in njih naloge v sedanjih časih. Poživljal je navzoče, da se tesno strnejo v organizacijo, ker le v združenju je moč. Boj kapitalu!
Podružnica lesnih delavcev v Loki
pri Žusmu naznanja svojim članom, da se bo odslej vršil članski sestanek dvakrat na teden, in sicer vsak pondeljek in petek v čakalnici pri tovarni od 12. do 13. ure. Obenem opozarjamo člane, da naj poravv najo zaostale prispevke, ker bomo sicer prisiljeni črtati člane, ki ne izvršujejo svojih članskih dolžnosti. — Odbor.
Zahvala. Podpisana se najiskreneje zahvaljujem vsem sodrugom in sodruži-cam, ki so mi v času moje bolezni darovali znesek 714 kron. — Werbančič Te« režija.
 ......... n	m——— ————mmjHmmmmmm.
Živilska stroka.
Podružnica živilskih delavcev e» mlinarji v Celju je mela dne 15. januarja t. 1. svoj redni občni zbor, na katerem ie bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Anton Vrečar, podpredsednik Jožef Faktor, blagajnik Martin Strouhal, tajnik Franc Blaževič, preglednik Stefan Lah in Anton Karvišek, odborniki: Jožef Kapek, Rudolf Mlakar, Alionz Jošt, Alojzij Kegu, Matevž Fais, Ivan Brcnce, Anton Karvi* šek, Ivan Novak, Maks Skamen in Franc Plahuta.
Kemična stroka«
Kranj. Dne 22. Januarja L 1. se je vrši!
dobro obiskan shod delavstva tvrdke
»Vulkan«. Predsedoval je sodrug Mohar. Sodr. Rejc, tajnik Osrednjega društva, oa ie v svojem poročilu obrazložil pomen, namen in cilj naših organizacij. — V skupnosti je moč, dosegli pa jo bomo le i vztrajnim, požrtvovalnim delom. Strokovne organizacije so tiste, ki bodo rešilo proletariat iz kanitalistične sužnosti. zato sodrugi, vsi v bojne vrste naše organizacije.
Hrastnik, Dne 18. januarja t. 1. se ;e vršil ob številni udeležbi shod kemičnih delavcev. Poročal ie sodrng Val. Rejc, tajnik Osrednjega društva o položaju kemičnega delavstva v Sloveniji, Delavstvo bo kupilo novo zastavo, ki bo stala 4000 do 5000 kron. Prmanjkuje še 600—700 kron. — Delavstvo se giblje, sicer počasi
—	a gotovo.______________
Usnjarska stroka.
Podružnica usnjarjev na Vrhniki naznanja svojim članom, da se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu člansko zborovanje. in obenem olačevanie prispevkov, v lokalu društva »Svoboda«.
Podružnica čevljarskih pomočnikov v Ljubljani je Dri zadnjem mezdnem giba-nju dosegla 10% zvišanje, plač.
Občni zbori.
Občni zbor ljubljanske podružnice oblačilnih delavcev se vrši v nedeljo, dne 12. t. m. točno ob 9. uri dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Naš položaj.
3.	Volitev odbora in zaupnikov. 4. Razno. Dolžnost vseh članov je, da se ga sigurno udeleže. — Odbor.
g$azw@.
Dohodki državnih rudnikov. Leta 1918/19 je znašal primanjkljaj državnih rudnikov pol milijona dinarjev, 1. 1919/20 je že znašal pribitek 8 milijonov, a leta 1920/21 23 milijonov dinarjev. Lepi prebitki! Delavstvo pa strada in njegove mezde se celo znižujejo.
Iz kovinarske organizacije.
Brezposelnost v Londonu. Število brezposelnih se je v zadnjem tednu zvišalo v Londonu na 1,832.400.
“gH0D, v pxuju. "
V. soboto, 11. t. m. se bo vršil javen Železničarski shod z dnevnim redom:
1.	Železničarske zahteve in vlada.
2.	Enotna železničarska organizacija.
Shod se bo vršil pri »Belem križu« ob 6. zvečer.
V	nedeljo, 12. t. m. ob 9. predpoldne se bo vršil javen ljudski shod z dnevnim redom:
Kani jadramo?
Tudi ta shod se vrši ori »Belem križu«. — Na obeh shodih poroča poslanec sodrmi Kopač.
Udeležite se shodov v obilnem številu.	_____________________
Zahvale,
Podpisani se najtopleje zahvaljujem vsem sodrugom in sodružicain pivovarne »Union«, kateri so mi v moji bolezni darovali znesek 1188 K. — Ogrin Jože, pivovar brez dela.
Najsrčnejše se zahvaljujem vsem sodrugom in sodružicam nivovarne »Union« za darovani mi znesek 1112 K v času moje bolezni. — Tome Ivan. kovač.
Podpisane se zahvaljujemo najsrčne-je vsem sodrugom in sodružicam za znesek 784 K, katerega so nama darovali v času najine bolezni. — Plskar Ivanka. Stefanovič Aloizija.
Zahvala. Podpisani se najiskrenejše zahvaljujem vsem delavcem in uradnikom državnega premogokopa v Zabukovci, ki so mi pomagali v moji dolgotrajni bolezni in mi zbrali znesek 835 K.
—	Franc Pintar, strojnik.
Zahvala. Podpisana se zahvaljujem delavcem apna v Pečovniku in stavbin-skim delavcem v Celju za nabrano vsoti 225 K, katero so mi darovali ob smrti tno-iejra sina Franca, ki sra je ubilo drevo v občinski hosti. Znesek sem prejela oi Unije stavbinskih delavcev v Celju, in sicer od sledečih: Anneniški delavci Pečovnika: Žerdoner Egidij 20 K, Škerbec F. S K. Teršek F. 6 K. Krajnc R. 8 K. Urm B. 4 I(. Sonemvald K. 10 K. Podgoršek I. 6 K, Novak V. 5 K, Tovornik J. 6 K. Klenovšek Ferd. 8 K. Oblak R. 6 K, Zdojc 1. 4 K, Filipič A. 6 K, Gonja J. 6 K, Šoster J. 4 K, Ornig A. 4 K. Soršak M. 10 K. Novak M. 4 K. Iz Celja: Lebič V. 20 K, Šorn F. 10 K, Vrečar 1. 10 K, Pilih J. 10 K, Kvas I. 10 K, Jelen F. 10 K, Majerič F. 10 K, Kostomaj J. 10 K. Jager Ant. 4 K, Panker J. 4 K. Borštner M. 2 K, skupaj 225 kron. —> Julijana Stopinšek. — (Op. Unije stav-
binških delavcev: Bil le zvest' član in za j upnik. Bodi mu zemlja lahka).
Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem vsem uradnikom, uradnicam, delavcem in delavkam v tovarni, kakor tudi g. Golobu, g. Zapletal in g. dr. Klasincu v Pragerskem za izdatno pomoč in nožrtvovaluost, katero so mi izkazali začasa moje bolezni. — Ivan VVobnick, nočni čuvaj v tovarni drož v Račjem pri Mariboru.
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
■■■■illiifeiaiilifl
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-»ev „Elsaf u»d“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanja, ker je radi svojega antiseptič. in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče in vrlo prijetno sred« »tvo zn di-Kuenic hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoč nego Francosko žganje in najbolje sredstvo le vrste. Tisoče priznanja! Z za-motom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 Spec jalna steklenica.............................48 K
Za prodajalce:
12 dvoja, ali 4 spec. steklenica.......168 K
24	.	„ 8	„	..................'280 K
36	»	„	12	„	„	.......... 394IC
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi So popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 5 K in 7’50K; Elsa mentalni klinčič 12 K; Elsa posi^alni prašek 11 K; Piavo Elsa ribje olje 85 Iv; Eisa voda za ueLa 26 K; Elea kolonska voda 41 K; Elsa Sumskimirsi 41 K; Glycorin G K in SOK; Lysol, Lysoform 30 K; Kineski čaj 3 K; Eisa	nučesni praSek	15 K;	Strup
za podgane in	miši po 8 K	in	12 K.
evgen v.feller, lekarnar, stubica
donja Elsatrg št. 334 Hrvaško.
KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO - LJUBLJANA.
Poštni predal st. 13. — Poštni ček. rač. St. 10.532. — Telefon inter. št. 178. — Brzojavili naslov „Kodes Ljubljana*.
ITD A \TTT ATI OTVniTT	sprejema	hranilne vioge in jih obrestuje od dne vloge
(j0 dne dviga po	večje vloge proti polletni odpovedi po	Hranilne	vloge sprejema osebno ali po položnicah centrala v Ljubljani ali pa
podružnic©: 6 v Ljubljani, dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Koroška Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kranjska Gora, Radeče, Celje, Store, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko,
Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Črna L, Crna II.
Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes
== -	—	nad	3	miHone	kron.	1  	*	.	1	■
Pristopnina K 10’—.	Clan	društva	postano	lahko vsak!	Delež	K 200.—.	%
Pristopati so zamore v vseh gori imenovanih podružnicah.
■—A