25. štev. Po vngotov'n1ana V Ljubljani, dne 25. junija 1927. izvod mn l-so Leto VII. Uredništvo in upravnifitvo v Ljubljani, Narodni dom, 1. nadstropje. Telefon 77. Izhaja vsako soboto. Priloga: „Tedenske slike**. Mesečna naročnina...........6 dinarjev, za inozemstvo...............8 dinarjev. Napredni blok. Veliko se je že potrošilo črnila in papirja za Napredni blok. Ce izvzamemo nekaj neobveznih razgovorov med voditelji slovenskih naprednih strank, se za ustvaritev Naprednega bloka še ni napravilo ničesar pozitivnega. Napredna radikalna stranka smatra najbolj pametno za svojo strankino taktiko, da se veže s klerikalci in Nemci, dočim so slovenski napredni kmetijci na delu za Napredni blok v tern zmislu, da v svojem časopisju venomer zabavljajo čez napredne stranke. Na ta način seveda ne bomo prišli nikdar do Naprednega bloka. Z razpisom volitev v narodno skupščino prihajajo iz vrst naprednih volilce.v tudi na nase uredništvo vprašanja, kako bodo nastopile napredne stranke v volilnem boju. Enodušno se izraža mnenje, naj se vendarle že enkrat preneha s cepljenjem glasov in da je volilni nastop strank kolikor mogoče poenostaviti. Kjerkoli prirejamo delavske shode, prav povsod je slišati isti glas: Vsi v eno fronto, ker je le potem pričakovati, da se stre klerikalna nadvlada v Sloveniji. Ce je prišlo na Hrvatskem lahko do enotnega naprednega bloka proti .vihravim in neresnim radičevcem, zakaj bi no bil mogoč v Sloveniji enoten nastop proti reakcijonarni SLS? V zmoti je oni, ki misli, da je potreba po enotni napredni fronti utemeljena samo iz stališča volilne matematike. Mnenja smo, da so za ustvaritev Napredne fronte predvsem merodajni pro-gramatični cilji. Ne sme se reševati vprašanja o Naprednem bloku samo tako, kot bi se šlo temu ali onemu za mandat, kajti ,v tem primeru je nevarnost, da se Napredni blok razbije že na osebnih vprašanjih, ali pa je, če se ustanovi, muha enodnevnica, ki bo prestala ob prvi prilki, ko se pokažejo najmanjše diference. Stara nasprotstva bi znova bruhnila na dan. Popolnoma druga reč je z naprednim blokom, če se ga ustano,vi v trdni volji, da se hoče na pod* lagi skupnih smernic izvojevati našemu ljudstvu kulturne, gospodarske in socijalne pravice. Ni dovolj, da so napredne stranke enotne v volilnem boju, važnejše je, da nastopajo tudi pozneje kot en mož v narodni skupščini. Enoten program Naprednega bloka ne bo težko ugotoviti. Zastopati mora izključno le ljudske interese. Vse napredne stranke pa že sedaj tekmujejo med seboj, katera bo več obljubila ljudstvu in bolj pogodila njegove težnje in zahteve. Izbrali je iz vseli programatičnih stremljenj naprednih strank najboljše in program je tu. Otežkočeno pa je ustvarjanje enotne Napredne fronte, če nekatere napredne stranke razglašajo sebe in svoj program kot edino zveličaven. Tako so n. pr. radikali in kmetijci v veri, da bi se moralo vse, kar je naprednega v Sloveniji, njim podredili in si obenem prisvajajo pozo sodnika, ki flftj odloča, kdo bo sploh smel v njihovo druščino. Že v naprej žagajo glave nekaterim dosedanjim predstaviteljem napredne politike v Sloveniji in izbirajo zaveznike po svojem okusu. S takimi metodami ne bomo prišli daleč! S pogrevanjem starih nasprotstev ne bomo ustvarili nekaj no- vega! To žaganje in izključevanje delovnih ljudi iz naprednih vrst vzbuja le sum, da zasledujejo nekateri prenapeteži namen, z Napredno fronto okoristiti in ojačiti svojo stranko in potisniti to ali ono napredno grupo ob zid. Na tak lim pa seveda ne bo šel noben resen napreden politik in ne volilec! Radikali in kmetijci si naj zapomnijo, da tudi pri njih ni vse zlato, kar se sveti, in da je tudi pri njih vse polno gnilih turov, katerih prav nič ne bi bilo škoda, da se izrežejo. Ne smejo misliti, da so sol Slovenije, kajti predvsem po njihovi zaslugi je moralo napredno delavstvo in nameščenstvo marsikaj pretrpeti. Dokazov za to ne manjka. Domišljave vsegamogočnosti in vsegavednosti se mora otresti vsakteri, ki snuje Napredni blok. Strpljivosti je treba in veliko dobre volje in samo čistih nameno.v! S temi predpogoji je ustvarjena Napredna fronta v eni uri. Delavci in nameščenci žele, da bi smatral Napredni blok za svojo prvo nalogo, da ščiti malega človeka in zastavi vse sile za odpravo neznosnih socijalnih in gospodarskih razmer. Klerikalci, ki so obetali delavcem in nameščencem zlate gradove, so za časa svojega vladanja v Beogradu izdali interese malega človeka. Partija in interesi posameznikov so jim bili prvo, dočim so množico proletarcev prav po buržujski maniri prezrli. Naloga Naprednega bloka ni sedaj le, izpodnesti noge rimski, kulturno reakcijonarni klerikalni politiki, ampak tudi v socijalnem in gospodarskem pogledu opravičiti vse nade delovnega ljudstva. Šele potem se bodo lahko s polno upravičenostjo nadele napredne stranke naziv Naprednega bloka. Ideja Naprednega bloka živi! Nihče jo ne bo mogel ubiti ali se ji izogniti z malkontentskim izgovorom. Ce voditelji strank ne bodo hoteli pod prapor Naprednega bloka, bodo njihovi dosedanji volilci obračunali z njimi. Napredno ljudstvo je sito političnih spletkarij, razdvajanj in umetno stvorjenih nasprotstev in zahteva resnih dejanj. Vara se oni, ki še vedno računa, da se bo srečno izbalanciral preko volje naprednega ljudstva! Delavci, ne pozabite. Uboga domovina! Ne more dobiti dobrega in j skrbnega gospodarja. Bogastvo propada, ljudstvo hira in se pogreza v čim dalje večjo bedo in trpljenje. In kako lepo in dobro življenje bi moglo biti v tej domovini, ki je od narave bogato obdarjena, da bi mogla do sitega preživljati ne samo to število prebivalstva, ampak dvakrat, trikrat več. v Bosni ljudje dobesedno od gladu umirajo, drugod imajo komaj toliko, da ni ne za živeti in ne za umreti. Človek bi roko stisnil v pest in v obupu tolkel okoli sebe, ako bi to pomagalo. Kljub vsemu je pa treba ohraniti mirno kri in delati po hladnem razumu, ki nam bo prvi in edini pokazal pot k odrešenju. 1 oliko kriz, kakor naša država, ne pozna nobena druga. Ce gre tako naprej, v domovini ne bo človeka, ki bi ne bil vsaj enkrat že minister. V Beogradu gredo vlade gor in gredo vlade dol in človek ima vtis, da eni poslanci skrbe samo za to, kako bi se z raznimi političnimi manevri obdržali na vladi, drugi pa zopet skrbe za to, kako bi v vlado prišli. Nikomur ni za resno in stvarno delo. Nečuven škandal je, da pri toliko nujne rešitve potrebnih vprašanjih vlada ne predloži niti enega zakona, s katerim bi se vsaj malo omilila velika gospodarska in socijalna kriza. Niti pravilniki k že obstoječim zakonom ne izidejo. Zakon o zaščiti delavcev predvideva nekaj takih pravilnikov, ki bi vsaj malo mogli olajšati bedno življenje delavca. Omenjamo samo pravilnik o obratnih zaupnikih. Rudarsko zavarovanje čaka najbrže na novega Mesijo, čez starostno in invalidno zavarovanje delavcev je legla debela plast prahu. Imamo ministre, ki imajo samo plačo, avtomobil in šoferja, nobenega uradnika in nič denarja. Pa tak minister svoje brezdelje vsaj lahko opraviči, drugi še tega ne morejo. Beograjska skupščina je sestavljena tako, da ne more delati. Narod od izvoljenih poslancev ne more ničesar pričakovati. Do (ega spoznanja so zopet enkrat v Beogradu prišli, zalo so predlagali razpust skupščine in poslance poslali domov, da iščejo zaupanje volilcev pri novih volitvah. Dne 11. septembra bo narod poklican, da sodi j in izreče svoje mnenje. Da bo to mnenje res svobodno, je potrebno, da imamo dejansko svobodne volitve. Kakor pa .vse kaže, te volitve ne bodo ! svobodne. Vršile se bodo pod geslom, da je «vera v nevarnosti). To geslo je za naše klerikalce najbolj zanesljivo, o katerem upajo, da nikdar ne odpove. Na to struno klerikalci vedno takrat zabrenkajo, ako vse druge odpo.vedo. In res so klerikalcem vse lepo doneče strune popokale. Klerikalci so svojo moč utrdili in vzdrževali predvsem z avtonomističnimi gesli. Ko so klerikalci takoj po vojni izgubili svoje postojanke, so bili sila žalostni in so resno premišljevali, kakšen lim bi skuhali, da bi nanj zopet ujeli slo,venskega volilca. Povojni čas je bil in je res težak in resen čas. Ne samo pri nas, ki smo si ustvarili novo državo, ampak tudi v vseh drugih državah, tudi v bogati Ameriki, Nemčiji, Angliji, Franciji itd., in to kljub temu, da so to stare države, ki so imele tudi po .vojni vse predpogoje, da se hitro opomorejo iz vojnih razdejanj. Drugod so resni voditelji naroda povojne rane celili in ozdravljali z resnim in neumornim delom, polnim žrtvovanja in samozatajevanja. Vedno so narod svarili k mirnosti in treznosti in ga odvajali od vseh nepremišljenih korakov. Resni časi so zahtevali resnih dejanj, zahtevali so združevanje in ne cepljenja sil. Težki časi so klicali k složnosti. Zato so taki voditelji kaj kmalu mogli pokazati dobre in vidne uspehe. Države so se vidno popravljale in življenje v njih se je vidno in občutno boljšalo. Voditelji slovenskega naroda so delali nasprotno in jim ni bila mar beda ljudstva. Klerikalci, ki so bili odgovorni za usodo ljudstva, so pričeli z naj- ostudnejšo gonjo proti državi, ki se je še vsa nebogljena zvijala v povojnih bolečinah. Namesto, da bi narodu pripovedovali, kako se je treba okleniti države, kako je nemudoma pristopiti k ustvarjajočemu delu, so podvzeli vse, da do tega ni prišlo. Pod geslom avtonomije so divjali po Sloveniji in z brezčutno in cinično lahkomiselnostjo sejali v duše naroda sovraštvo proti državi, da ta ni mogla priti do sape in misliti na delo. Ves svet je kaj kmalu spoznal, da komunizem ni sposoben renovirati sveta, da je za obnovo gospodarstva v razdejanih državah treba drugih sredstev. Naši klerikalci tega nauka niso videli in spoznali. V utrditev svoje politične moči so se .vezali s hudičem in bričem, enkrat s komunisti, drugič z Radičem, ki je romal po zdravila v Moskvo, tretjič z drugimi neustaljenimi elementi. Divjanje je bilo res strašno in tako vztrajno, da bi človek mislil, da spregledanje napake sploh ni več mogoče. V tem divjanju so minevala leta in leta, vse je šlo navzdol, država se je komaj ubranila divjih naskokov. To je trajalo vse dotiej, dokler Radiča niso potegnili iz luknje, v katero še je skril, in ni v beograjski skupščini skesano priznal, da je bil s svojim razdirajočim dejanjem v zmoti in vse dotlej, dokler tudi klerikalci niso priznali, da je njih geslo o avtonomiji le prazna beseda, ki gre lahko v arhiv, in ki je svojo nalogo s tem, da je na ta iim nasedlo slovensko ljudstvo, že opravila. Tako so klerikalci zapravili več let dragocenega časa. Medtem pa gospodarstvo ni šlo naprej, prišla je brezposelnost in- vse ostalo socijalno zlo. Pri tem pa so imeli klerikalci še drzno čelo, da so v svojem uničujočem brezdelju vpili na one, ki so reševali, kar se je rešiti dalo. Tako so delali, da zaprejo pogled v resnično stanje in da prikrijejo prave krivce. Delavci, zapomnite si: Klerikalci so s svojo brezplodno avtonomistično politiko v zvezi z neresnim Radičem, katerega sedaj seveda zopet na smrt sovražijo, omogočali vsako resno in stvarno gospodarsko politiko, ki je predpogoj stvarni so-cijalni politiki. Zato je prišlo nad vas toliko gorja. Ko pa je beda prikipela do vrhunca, so zapustili i Radiča i svojo avtonomijo, vi pa gledate, kako vam je skorja kruha vsak dan bolj suha. Ker so predrzni, bodo pa zopet prišli med vas in rekli, da so drugi krivi, ako je kruha malo. Učinki modemih prometnih sredstev. Nedvomno je, da so moderna prometna sredstva povzročila ogromen napredek človeštva. Najvažnejše in obenem najvidnejše so spremembe, ki so jih moderna prometna sredstva povzročila v gospodarstvu. Blago se izmenjava tudi med takimi deželami, ki so bile dotlej daleč od vsakega prometa; v kulturnih deželah pa so promet znatno razširila. Kavo, čaj, začimbe in druge pridelke vročih krajev so mogli prej kupovati le najbogatejši ljudje, danes pa jih uživajo najširši sloji. Daleč na severu uživajo danes južno sadje iz dežel ob Sredozemskem morju in iz Male Azije, in to po razmeroma nizki ceni. Sveže morske ribe jedo danes stotine milj daleč od morja. Bavarsko pivo pijejo po vsem svetu. Američani pa nam pošiljajo goveje in svinjsko meso, ki lahko v cenah konkurira z domačim. Premog, s katerim kurimo in iz katerega pridobivamo svetilni plin, petrolej, vse te danes nam neobhodno potrebne stvari, ki se prej /.aradi njih velike teže niso mogle pošiljati v velike daljave, prevažajo danes železnice in parniki v uaj-oddaljenejše Kraje ter na prekomorske obale, kjerkoli ljudje stanujejo. Človek živi danes neprimerno boljše iii lagodnejše, življenje mu nudi veliko več užitkov kot njegovim prednikom. Ko so se nadivjali z avtonomijo in so jo potem vrgli v kot ter šli v vlado, so vas potegnili v drugič. Koliko vpitja in kritike je bilo čitati pred tem v njih časopisju. Vse drugo je bil samo goljuf, tat, despot, tiran, zaničevalec ljudstva, izkoriščevalec ljudskih žuljev itd., samo sebe so predstavljali kot edino sposobne in voljne, da ustvarijo ljudstvu raj na zemlji. Prišli so v vlado in dobili možnost, da iz svojih besed ustvarijo meso. V vlado so prišli pod najugodnejšimi pogoji, ker bi mogli od radikalov .vse doseči, kar so smatrali, da je za slovensko ljudstvo potrebno. Takrat so radikali iskali zaveznikov, da se še ohranijo pri življenju. Zaveznike so našli pri kle- Faktor dela — e ii. Narodi, ki stoje na najvišji stopnji vede, industrije in tehnike, se imajo zahvaliti za svoje stališče samo principu dela. Živ primer za to so nam Angleži, Američani, Japonci in Nemci. V teh zemljah je princip dela dosegel gotovo popolno divinizacijo. Največji narodni prazniki se proslavljajo le z dveminutnim odmorom. V Ameriki pošlje vsak milijonar svojega petnajstletnega sina-dijaka na kakršnokoli delo, in če je tudi natakar ali prtljažni nosač, da se le med šolskimi prazniki spremeni zakon dela, ker.1 smatrajo v tej napredni zemlji brezdelje nevarnejše od same kuge. Spominjam se, da sem nekje slišal primer, ki ga bom pravkar povedal, primer, ki popolnoma odgovarja delovnemu duhu Američana. Neki naš rojak v Ameriki, ki si ie z naporom in z delom pridobil veliko bogastvo, pokliče k sebi svojega mlajšega brata, ki je živel siromašno v nekem našem mestecu. Ko je ta dospel v Ameriko in zapazil bratovo bogastvo, je bila prva skrb prišleca, da se obleče po najnovejši modi, nato pa vzame v roko palico in krene dalje, da si ogleda ulice in stavbe velikega Newyorka. Taki izprehodi so trajali le tri dni, a četrtega dne je dobil od brata vozni listek za vrnitev v domovino s temi-le besedami: «Brat. ti nisi vzgojen za Ameriko. Vrni se rajši v Jugoslavijo, ker v Ameriki ni mesta za lenuhe!» Kakor železnica in parobrod, tako služi trgovini tudi brzojav. Med stotinami milijonov telegramov, ki se pošiljajo po vsem svetu, je večina trgovske vsebine. Šele brzojav je ustvaril pravo svetovno trgovino. Kolikega pomena je v trgovini brzojav, vidimo zlasti pri blagu, ki se prodaja in kupuje na debelo: pri bombažu, železu, petroleju, kavi in predvsem pri žitu. Opoldne vsakega dne n. pr. javi brzojav na borzi v Chicagu množino žita, ki je bilo istega dne prodano v Londonu in na drugih velikih tržiščih, in cene, ki so se zanj plačale. Po tem se ravna tudi tam cena, ki zopet vpliva na ceno drugih tržišč. Tako imajo tudi druge vrste blaga svoja središča, ki določajo ceno. S pomočjo brzojava se vrše med Evropo in Ameriko denarne transakcije s tako točnostjo, kot bi ločila ta dva dela sveta reka, ne pa ogromno morje. Pozabiti ne smemo dalje tudi tega, da so moderna prometna sredstva omogočila, izenačevati primanjkljaj in prebitek na živilih. Prej so pri neenakih žetvah v posameznih deželah imeli tu vsega preveč, tam pa so trpeli veliko pomanjkanje. Lakota, kakor so jo poznali v starih časih, danes ni več mogoča. Če so med zadnjo veliko vojno trpele nekatere dežele lakoto, niso bila temu vzrok prometna sredstva, temveč vse kaj drugega. Z izenačenjem primanjkljaja in prebitka so se izenačile tudi cene. Seveda utegne to imeti tudi slabe posledice. Ce pomislimo, da se z lahkoto prevažajo pridelki iz dežel, ki jih pridelujejo pod likale,ih, pri onih klerikalcih, ki so videli vedno v radikalih zlo za državo. Iz same hvaležnosti, da so smeli v vlado, so klerikalci pozabili na vse svoje prejšnje besede. Delavci, ne pozabite samo enega: klerikalci so se trudili, da so izmenjali velike župane, da so zadržali razpis volitev v ljubljanski občinski svet, da niso pustili, da bi se konstituirala trgovska zbornica itd. — niso se pa potrudili, da bi iz proračuna črtali davek na ročno delo, katerega so tako silovito kritizirali — seveda prej. Na vse so pozabili, samo na svoje politične interese ne. Zato pa: delavci, ne pozabite vi! Treba je, da je konec klerikalnega varanja ljudstva. irangeiij življenja. V Ameriki delajo šestdeset-, sedemdeset- in osemdesetletni starci, dolarski milijonarji vse vprek, kot da jim je zavisno življenje samcu od dela. Za Amerikanca je delo1 religija, drugih molitev, razen molitve dela, ne poznajo. Kdor .ie imel priliko, da je prečital življenjepise Carnegija, Forda, Rockefellerja, Kdisona in drugih velikanov, ta je kmalu spoznal, da je za Ameriko «delo» pravo božanstvo1, kateremu se pokore vsi. Pri nas torej še problbm dela davno ni rešen tako kot pri drugih narodih. Z vsem drugim, z junaštvom in čuvstvovanjem, z idealnim stremljenjem. s prirojenim talentom, pa, ako hočete, tudi s književnimi in umetniškimi deli smemo ponovno stopiti pred ostali kulturni svet, kar se pa tiče principa cVela, se nam je pač brczpogoill.) treba sramovati, če smo v kolu naprednih narodov. Pri njih je ideal delo, a pri nas bas nasprotno — brezdelje. Oni delajo, ker razumejo «delo» kot princip življenja in ker je zanje bogastvo sredstvo dela, a mi delamo, da bi čiin-prej nehali delati in ker je pri nas denar sred-stvoi brezdelja. Oni so povzdignili delo na oltar življenja; mi smo delo ponižali, pobili do> pojma bolesti in prekletstva. In ta pogrešen pojem dela ni v našem narodu morda sporadičen, redek; na žalost je splošen in v kmetiških krogih prav tako ukoreninjen kot v intelektualnih krogih. Tudi tu se spominjam mnogo ugodnejšimi okoliščinami v velikanskih množinah, v dežele, kjer so za to neugodne razmere, si lahko predstavljamo, kako neugodno lahko nekatere dežele občutijo tako konkurenco. Vzemimo za primer žito, ki ga izvaža naša država v nekatere sosednje države. Kako lahko se zgodi, da morejo te države kupiti žito n. pr. od Amerike I>o cenah, za katere ga mi ne moremo dati. Moderna prometna sredstva pa pospešujejo tudi potovanje in izseljevanje. Zlasti se kaže ta vpliv v delavskem stanu. Delavci se vseljujejo v industrijska središča, kar ima za poljedelstvo slabe posledice, ker se s tem odtegujejo poljedelstvu delovne moči. izseljevali so se ljudje tudi že pred železnico in parnikom, a tfe v tolikih množinah kakor dandanes. Le pomislimo na one velike množice delovnega ljudstva, ki so se pred svetovno vojno izseljevale v Ameriko! Danes jih ne gre več toliko v Ameriko, ker je ta zna*110 omejila vseljevanje. V Severnoameriške žene države se je od njih ustanovitve leta 178.-5. do danes vselilo nad 20 milijonov ljudi; temu priseljevanju se morajo Združene države zahvaliti za veliko bogastvo, ki je ondi nakopičeno. Ogromne važnosti so moderna prometna sredstva za vojsko; kako hitro se izvrši mobilizacija, kako točen je dovoz živil, municije, kako izborna poročevalska služba. Nadaljnji učinek modernih prometnih sredstev je hitra izmenjava misli s pomočjo pisem in časopisov. Pošta prevaža danes, in to večinoma po železnici, na dan več milijard pisem. dveh resničnih dogodkov, ki prav vzorno slikajo naša razumevanja o delu in gospodstvu. Neki ameriški naseljenik. naš rojak, se je vračal v domovino, ko je imel prihranjenih že nekaj sto dolarjev. Po vsej železniški postaji je iskal P&streščka, ki bi mu odnesel kovčeg v vagon, a postreščka slučajno ni bilo. Neznan gospod, ki je videl popotnika v vihri in skrbi, ga ljubeznivo vpraša za vzrok njegovega nerazpoloženja. Ta mu odgovori: «Že pol ure iščem postreščka, ki bi mi ponesel na voz prtljago, a ne morem ga najti in vlak v tem trenutku odpelje. Takrat pograbi tuji gospod popotnikov kovčeg, hiti z njim v voz, a naš rojak za njim. Ko je naš človek segal v žep, da bi neznanemu gospodu poplačal trud, je ta potegnil iz svoje listnice svojo Posetnico, na kateri so bile besede: Theodor Roosewelt, predsednik Ameriških Zedinjenih držav. Osramočen se sedaj oni zahvali predsedniku. Roosevvelt pa mu reče: «Nosite, brat, sami svoj kovčeg, ker se boste sicer vrnili v domovino brez vsakega denarja! Mislite na družino, ki ji je morda vaš zaslužek nujno potreben!* Evo, tak je naš človek. Ko si pridobi nekaj denarja, pa že nategne rokavice, dela se gospoda in se sramuje vsakega opravila. Nekoč sem slišal izrek neke kmetice, a bila je to tehtna resnica, da je ne pozabim nikoli. To se je dogodilo pred nekoliko meseci v Sarajevu. Vaščanka je prišla nakupovat razne potrebščine, a okrog vratu in po obleki ji je bliščal zlat nakit. «Ali je vse to pravo zlato, strina?» jo vpraša trgovski pomočnik. Ona mu odgovori: «E. sinko, ko bi bilo vse to pravo zlato, bi mi sedaj služkinja nakupovala stvari, a jaz bi sedela doma in bi prelagala enoi nogo1 čez drugo.» To je naš usodni smisel življenja, ki ga hočemo doseči z denarjem in bogastvom. To je tista nesrečna «fi!ozofija — brezdelja*, s katero so prepojeni vsi naši družabni sloji, od najnižjih do najvišjih. ,;>reslejmo samo naše revno kulturno življenje. Na enega aktivnega in ustvarjajočega delavca pride gotovo devetstodevetdeset in devet kritikov. To pomeni, da na tisoč naših šolanih ljudi odpade le en edini človek, ki dela in aktivno ustvarja, a vsi ostali bi bili samo kritiki kulture. Pri nas so tla za kritikarje tako ugodna, da bi jih mogli izvažati na vse štiri strani sveta in še bi jih ostalo dovolj za nadziranje dela in truda Da danes cveto letovišča, zdravilišča in kopališča, je v prvi vrsti zasluga železnic in paro-brodov. Pa tudi ves ostali tujski promet so omogočila šele moderna prometna sredstva. Tujski promet je za nekatere dežele in države velik vir bogastva; omenimo n. pr. našo sosedo Italijo, ki ji prinašajo tujci vsako leto milijone in milijone. Pa tudi veda se je obogatila z modernimi prometnimi sredstvi. Danes lahko potujemo po vsem 8Vet*i in vidimo razne narode in običaje. Ko je bilo treba speljati železnico čez visoka pogorja, so se stavile tehniki težke naloge. Treba je bilo graditi smele mostove, skopati dolge predore ter premagali še mnogo in mnogo drugih težav. Tako so se tudi v lem oziru človeške skušnje pomnožile in obogatile. Drevesa, ki dajejo kruh in mleko. Na svetu sc dobe čudovite pokrajine s Čudovitim drevjem, ki daje lnano brez človekovega truda. Tako rase na Novi Gvineji palma, iz katere sadov se letno izdela 1800 lilebccv, katerih ^ct zadostuje za dnevno prehrano odraslega moža. Skupno število teh hlebcev hrani torej moža vse leto. Za okrepčevalno pijačo se je rabilo do sedemnajstega stoletja tako zvano deževno drevo na otoku Ferro. To danes nepoznano drevo je imelo široke, mesnate, lovoru podobne, vedno zelene aktivnega človeka. In ali ni tudi naša nesrečna politika, pravo ogledalo brezdelja in neaktivnosti? Vsi naši politiki (a kdo ni politik na tej blaženi zemlji?) imajo kupe receptov za ureditev, poboljšanje, napredovanje, reformiranje našega socijalnega, kulturnega in ekonomskega življenja, a vsi recepti ostanejo na koncu koncev le glas vpijočega v puščavi. Vsi znamo, česa nam je treba, kajti manjka nam ljudi, ki bi to, kar nam manjka, uvedli v življenje. Da se pa izvrši neki program, bodisi socijalni, politični ali kulturni, treba je seveda vztrajnosti in železne volje, treba je dela, muke in napora, a to je baš tisto, kar mi tako strašno pogrešamo. Po lepih programih, po zvočnih frazah bi bili že davno prvi narod v Evropi, ker1 imamo razen delavnosti vse pogoje, da to postanemo. A tako, brez sotrudnikov in krepkih, vztrajnih in neumornih delavcev, padamo neprestano iz krize v krizo, pričakujoč čudežev, ki se seveda ne dogajajo. Tudi naši najvišji nacijonalni ideali, ki so nekoč vendar navduševali najboljše in najplemenitejše sinove naroda, so se po vojni ponižali do najprostejše robe, s katero se sedaj trži kot z žitom, s krompirjem ali s platnom. Patriotizem je danes povečini le krinka parasitizmu. Mnogi I so se ogrnili s plaščem rodoljubja, da bi laže prišli do državnih shramb in odvzemali, ugrabljali. odtrgavali od narodnega bogastva. Tudi ta patriotska sebičnost, ki se nanaša največ na osebne interese, je zopet dokaz one «filozotije brezdelja«, katero je že znana vaščanka tako točno definirala. Mnogi naši patrioti se kažejo v svojem patriotizmu samo zato, da bi državo ogulili do kosti, nato pa nekega nekega dne obogateli in bi potem lahko «prelagali nogo čez nogo>. A to' težko stanje, v katero se pogrezamo vsak dan globje, ne lečijo niti oni, ki so v prvi vrsti za to poklicani; to so naše šole. Po socijalnih in psiholoških zakonih je pač dobro znano, da se nižji sloji vedno naslanjajo na višje in da se mora vsaka reforma pričeti najprej pri zastopnikih znanja in prosvete. Po nekaterih šolah izgubi človek iz delavskih krogov zmisel za pozitivno in aktivno delo, bodisi da je sin obrtnika ali poljedelca in poleg tega s£ navzame nekega čudnega pojma o gospodstvu v toliki meri, da se pozneje ne more lotiti nikakega pravega dela, niti poljskega, niti rokodelskega in da se včasih sramuje svojih lastnih roditeljev, če so mu premalo gosposki. Politični Občinske volitve. Preteklo nedeljo so se vršile občinske volitve v Novem mestu, Kamniku, Domžalah, Železnikih in Celju. Rezultat volitev je ta-le: No.vo mesto: Napredna gospodarska lista 317 glasov in 13 mandatov, SLS 187 glasov in 7 mandatov, radikali 67 glasov in 3 mandate, lista reda in dela 51 glasov in 2 mandata. — Kamnik: SDS 171 glasov in 8 mandatov, SDS (okolica) 14 glasov in 1 mandat, Združena lista napredne opozicije, samostojnih kmetov in socija-listov 190 glasov in 9 mandatov, SLS 134 glasov in 7 mandatov. — Železniki.: Izvoljena je bila brez volitev na podlagi sporazuma enotna kandidatna lista, na kateri je 5 pristašev SDS in 4 pristaši SLS. — Do m ž a 1 e: Združena gospodarska in delavska lista 133 glasov in 6 mandatov, Na-j predna gospodarska lista 75 glasov in 4 mandate, ] SLS 144 glasov in 7 mandatov. — Celje: Zdru-| pregled. žena lista klerikalcev, Nemcev in radikalov 790 glasov in 20 mandatov, SDS 406 glasov in 10 mandatov, Bernotovci 22 glasov in nobenega mandata, socijalni demokrati 96 glasov in 3 mandate. — Klerikalci kriče po svojem časopisju, da so pri volitvah v neštetih občinah zmagali. V resnici so pa povsod nazadovali, dočim so napredne liste izšle iz boja zmagovite. Edini uspeh morejo zaznamovati klerikalci v Celju, a še tu so prišli v občinski zastop s pomočjo — Nemcev. Sklepi finančnega odbora. Plenum finančnega odbora Narodne skupščine je razpravljal o uredbi vlade, ki zadeva melioracije, za katere je predviden kredit 600 milijonov dinarjev, kateri naj bi se nabavil potoni inozemskega posojila. V uredbi je predviden za Slovenijo kredit v znesku 31 in pol milijona dinarjev, in sicer za osuševalna dela na ljubljanskem Barju in na Cerkniškem jezeru. liste. Po opisu nekega sodobnega potovalca je bilo drevo visoko kakor srednjemočan hrast in je imelo belo skorjo. Vsak dan dve ali tri ure pred solnčnim vzhodom So padalc iz listja kap-ljiccjvakor dež ter se spodaj zbirale v studenček. Otočani so prihajali pod drevo in odnašali v vrčih «čisto nebeško vodo». Drevesa so s starostjo izgubila listje in z njim vred svojo čudežno lastnost. Ob vršičkih teh dreves je visel vedno majhen oblak, ki je napajal listje z vlago. Starorimski pisatelj Plinij pripoveduje, da so rasle na otoku Ombrionu (s tem je mislil bržkone otok Eerro) drevesa, ki so dajala posebno vodo, in sicer je prihajala od črnih dreves grenka, od belih pa sladka in okusna pijača. Najčudovitejše vseh teh čudovitih dreves pa je gotovo v Venezueli rastoče mlečno drevo. lancoski učenjak Boussingault je delal na licu mesta zanimive poizkuse s sokom mlečnega drevesa ter je na svetovni razstavi v Parizu leta 187S., kjer je bilo videti posamezne dele tega drevesa, nadaljeval in izpopolnil preiskave tega čudovitega mlečnega soka. Mlečno drevo zrase zelo visoko in ima podolgaste, trdne suličaste liste. Dovolj je, da drevo narežemo, in že priteče iz debla mleko. Indijanci imenujejo to opravilo 'molžos, jn sicer po pravici, zakaj sok je zelo podoben živalskemu mleku. Da, to mleko je celo gostejše in polnejše od živalskega. Smetana, ki se tvori na njem, vsebuje za 1 odstotek več sirovega masla, nasprotno pa za 1 odstotek manj sladkobe kakor smetana kravjega mleka. Na zraku se rastlinsko mleko zgosti v nekak sir. Razen tega vsebuje to mleko čebelnemu vosku podobno maščobo, iz katere delajo domačini sveče. Torej pravi raj, kjer rasejo taka drevesa. Skoro bi rekli, da tamkajšnjim domačinom' lete v usta pečeni golobi. V ljudožrskeni hotelu. Zamorski poglavar (z jedilnim listom v rolci): «Gospod natakar, ali je bedro filmske igralke okusno pripravljeno?> Natakar: «Malo mršavo je, gospod poglavar, ker je v Evropi še vedno v modi vitko telo.> V knjigarni. Kupec: «Kaj še vedno nimate knjige, ki sem jo zadnjič naročil pri vas? Ne najdem primernih besed, s katerimi bi grajal to zanikrnost.> Prodajalec: «Takoj, gospod, vam lahko postrežem s primernim besednjakom ...» Že ve. Zdravnik: «Dragi gospod, tobak, alkohol in ponočevanje boste morali opustiti.> Bolnik: «Razumem, razumem, gospod zdravnik, moja žena je bila pri vas .. .> Vzdih. «Ako bi Eva vedela polovico toliko, kar znajo danes že 14letna dekleta, kako bi vlekla kačo za nos!> £ £Š 55« sporazum glede rešitve spora med Jugoslavijo in Albanijo. Sprejeta je formula, po kateri naj bi albanska vlada takoj izpustila aretiranega tolmača Djuraškovica, dočim naj bi jugoslovanska vlada ublažila ton svoje note, ki jo je izročila tiranski vladi. Poslaniki navedenih treh velesil so dobili nalog, da istočasno intervenirajo skupno v prijateljskem duhu v Beogradu in Tirani. Novo bolgarsko sobranje je bilo otvorjeno s prestolnim govorom kralja Borisa. Govoreč o zu- Uredba o melioracijah je prišla v razpravo samo, zato, da bi .vladinovci lahko agitirali med ljud-J stvom, kaj so dobrega napravili za posamezne pokrajine. Predvideno posojilo v znesku 600 milijonov dinarjev je mogoče le, ako ga potrdi Na-' rodna skupščina. Uredba ostane na papirju, ker! Narodna skupščina ne zboruje in posojila ne more j odobriti. — Na seji finančnega odbora so poslanci interpelirati vlado, zakaj še ni bilo dostavljenih 50 vagonov koruze za gladujoče v Hercegovini. Vlada odlaša z nakazilom koruze, ker jo misli razdeliti tik pred volitvami — zopet samo v agitacijske svrhe. Prepiri med radikali. Na seji glavnega odbora radikalne stranke je prišlo zopet do vidnega izraza nesoglasje, ki vlada med radikali. Centru- \r nedeljo dne 26. t. m. se maši in pašičevci so ostro kritizirali Vukice,yičevo ske volitve v Zagorju. Volili1 vlado in vse tiste radikale, ki ga podpirajo. Na važnosti volitev in se zato vrši živahna agitacija seji je bilo sklenjeno izpopolniti odbor. Novi člani Im vsell straneh. odbora so Vukičevičevi nasprotniki. Glavni odbor nanji politiki je kralj poudaril, da bo bolgarski narod iskal sodelovanja z vsemi sosedi in ostalimi državami v duhu miroljubne politike. Med čitanjem prestolnega govora je vzkliknil vodja socijalnih demokratov v trenutku, ko je kralj na-j glasil, da so bile zadnje volitve svobodne: «To ni res, Veličanstvo! Ves bolgarski narod je ozlo-voljen zaradi nasilja pri zadnjih volitvah!:, Medklic je med vladnimi strankami povzročil veliko ' zmešnjavo in razburjenje. Občinske volitve v Zagorju. Z a g o r j e, 23. junija.j Zagorje ne pozna, čeravno je to prvi korak za . , ... , v. I dosego ugodnih zdravstvenih razmer. Poleg ure- se bodo vršile občin-! ...... ... . . . „„ • n ditve kanalizacije je nujno potrebno, da se za i se zavedajo velike r; . , ‘ v radikalne stranke bi bil mnogo energičnejši v j svojih ukrepih proti Vukičevičevi ,vladi, če bi se ! razni radikalni veljaki ne Imli volitev. Kakor znano, dela v Srbiji volitve vlada. Veliko, da ne rečemo večina radikalov je bilo izvoljenih za po-1 slance z vladno pomočjo. Ljudstvo v južnih delih države je volilo do sedaj še vedno na komando vladnih eksponentov. Ali so se pa po že izvršenih volitvah prikrojili volilni rezultati tako, kakor je bilo prav vladujočim. Razni na ta način izvoljeni radikalni poslanci se torej iz razumljivih vzrokov boje zameriti onim, ki imajo pri volitvah v rokah platno in škarje. poletje uredi v Zagorju kopališče. O javnih cestah in potih bi bilo odveč govoriti. v.. • , . 1 Žalostna je resnica, da imajo kmečke občine Narodno delavstvo je vlozdo svojo samostojno . . , . , , , . v. . . J ot kandi- )0^se 111 lepse c;estei kot IJa zagorska občina, ki ! je v mnogo boljšem gmotnem položaju. Tudi re- kandidatno listo, na kateri nastopajo dati gotovo najuglednejši in najagilnejši občani, tovariši rudarji in nameščenci. Če premotrimo delovanje bivših občinskih odborov, moramo reči, da niso bili popolnoma kos svoji nalogi in prav posebno za rudarje niso napravili onega, kar se je pričakovalo. Iz raznih političnih vzrokov delo v bivših občinskih odborih ni bilo uspešno. Edino vodovod je večja občinska naprava, katero smo dobili od bivšega občinskega odbora, in to prav ob dvanajsti uri. Zdrave in pitne vode smo bili kar najbolj potrebni. Leta in leta smo morali uporabljati na vse mogoče načine Volitve v Narodno skupščino, ki so razpisane vodo iz okužene Medije Kotredešce. Sicer se na dan 11. septembra, bodo četrte po ujedinjenju. marsikaj govori o izpeljavi in o stroških za vodo-Prve volitve v konstiluanto so se vršile 20. no- vod. Večina pa je mnenja, da je za vse nedo-vembra 1920., druge volitve v Narodno skupščino statke kriva Trboveljska premogokopna družba, 18. marca 1923., tretje, na katerih je bila izvoljena‘ ki razpolaga z veliko gospodarsko nadmočjo, na razpuščena Narodna skupščina, pa so bile 8. fe- podlagi katere je tako rekoč vsilila svoje pred-bruarja 1925. Konstituanta je obstojala iz 419 po- p.ge pri gradbi vodovoda, seveda na Škodo de-slancev, Narodna skupščina iz leta 1925. pa iz iavstva gulačni načrt bi si morala umisliti zagorska občina. V zadnjih letih se je veliko zidalo in obeta se, da se bo tudi v bodoče. Ako hočemo, da bo imelo Zagorje prijetno zunanje lice, je neobhodno potrebno, da se pri zidanju ozira na smotren načrt, da ne bo vse zgneteno in zmašeno na kup, kot bi vetrovi znesli hiše skupaj. Šolskemu vprašanju bo posvečati največjo pažnjo. V interesu otrok in staršev ter učiteljstva je, da se premišljeno uredi osnovno šolstvo. Skoraj nemogoča je danes točna evidenca dece, ki obiskuje pouk na treh straneh in poleg tega še v neprimernih, majhnih, temnih in mrzlih prostorih. Trboveljska premogokopna družba se najbolj upira ureditvi šolskega vprašanja. Vsakomur jo jasno, zakaj! Trboveljski je ljubše, če ima neinteligentne delavce, ker se take lažje izrablja kakor pa izšolane. Novi občinski odbor bo moral takoj pričeli z zgradbo meščanske šole. Občina Zagorje je edina izmed večjih občin, ki še ni de- rodnih poslancev ima državni odbor določiti na odl)om nastopalo samostojno in z lastnim pro- j bansko šolo se je kupilo za ogromno vsoto de-podlagi statističnih podatkov, koliko poslancev ( gramom? p j je obširen in ki zahteva za svojo iz- narja. Ta denar leži danes brez obresti v svetu, roli posamezno volilno okrožje. Po volilnem za- ( vedj)0 ju(ij može na pravem mestu. Predvsem i^a katerem zraste vsako leto komaj par centov komi voli vsako okrožje toliko poslancev, kolikor j)ocj() zast0pniki narodnega delavstva s prepriče-jih odpade nanj po številu prebivalcev iz lju {ja najodločneje ščiti gospodarsko in so-delilev poslanskih mandatov po posameznih P°-|cjja|n0 zapostavljene ob“ krajinah naslednja: Srbija 73, Južna Srbija 43, j obfina je dolžna, da Crna gora 7, Vojvodina 34, Bosna in Hercegovina , premogokopno družbo, . , UU1IUUU1„„ ....... 48, Dalmacija 16, Hrvatska 68, Slovenija 26. — i bence stanovanja. Rudarji silno trpe zaradi stano-1 ska kot najmočnejši davkoplačevalec, zopet Volilno pravico ima ,vsak državljan, ki je 1,11 do | vanjske mizerije. Rodbine s petimi in še več I bigek Zahtevamo, da se dohodnina zviša, a sestave volilnih imenikov 21 let star. Izvzeti so ^ gQ imorani bivati v par kvadratnih metrovj klada na vino zlliža. • I • _I 1_ * nnimdi hnnm irimillllo rlVVCtV — 1 .... 1 1 ... . vojaki in osebe, ki so zaradi kazni izgubile držav-, ljansko čast, ki so v Posl konkurzu ali nod kuratelo i velikih sobicah’ ki morajo biti obenem za spal- | dr-j ge /ancsR med otroke že v najzgodnejši mladosti ' ' d so minuli čaši ko so ljudje še verjeli žavni dobavitelji in podjetniki. Kandidatne lisle j kal bolezni. V nezdravih stanovanjih je velika ..................Jo1‘. loriini 'marksistov in klerikal- se morajo predložiti sodišču prve stopnje v potrdilo v času od početka 65 dni do konca 74 dni po ukazu o razpisu volitev. Pomorska razorožitvena konferenca je bila otvorjena v Ženevi. Sklicana je bila na inicijalivo Zedinjenih držav. Na konferenci so zastopane: Anglija, Amerika, Japonska, Italija in Francija. Po ameriškem predlogu naj bi znašalo razmerje med mornaricami Amerike, Anglije in Japonske 5:5:3. Politični krogi sedijo zelo pesimistično o realnem uspehu konference. Prizadevanja za mirno likvidacijo spora z Albanijo. Med Italijo, Francijo in Anglijo je dosežen , , . . . i in nasedali lepim frazam ma nevarnost epidemije kužnih bolezni, med Kate-, knterih hvno udejstvovanje se je vedno kon- tuberkuloza. Zalibog, i ^ tXdaso s političnimi štrajki spravljali i rudarje v’še večjo bedo. Edino kandidatna lista narodnega delavstva predstavlja pri se.lanjih vo- rimi prav posebno razsaja da nimamo v Zagorju nobenega ambulatorija, kjer bi oddali v zdravniško oskrbo one bolnike, ki so najbolj akutno bolni za nalezljivimi bolez- zastopnike delavstva in nameSčcn- nimi. Svoje zadnje dni življenja morajo preživeti ^ ()|) kHtorili s polno upravičenostjo lahko nri-v stisnjenih stanovanjskih prostorih, kjer je ne- f(lkujoino, da bodo vršili svojo nalogo v < varnost okužbe ostalih družinskih članov kar naj- uj.(,in odboru pametno in v korist vseh obč večja. Tudi bolnice nima Zagorje, čeravno bi bila silno potrebna. Po vseh cestah se steka nesnaga tako, da v j ^ [)r(,(jst;miik t)iv,iriš Vinko Sedlar, etnih dneh ne smeš na cesto, da se ne zadušiš | v . .. : nrva' smradu, ki prihaja od mlakuž. Kanalizacije Nuša skrinjica jo prva! 9!< % 1 S S» 9 S. t e, 315 poslancev. Po določbah zakona o volitvi na- ( Narodno delavstvo bo v bodočem občinskem |ej>na koristi meščanske šole. Stavbišče za me- )4 6 S « tj 6) ....v ml katerih s polno upravičenostjo lahko pri-c v. ... . _ „ 0h{in- gkem oa»oru pametno in v korist vscu ....čanov. Vsi zavedni delavci in nameščenci bodo na dan 26. t. m. volili listo narodnega delavstva, ka- pol etnih od 9 9 »S i a Ju i n. 3 ** s.*] i pf i •i h * P T! <■!: 5 m- < Q< M Narodno-strc Delavska prenočišča. Zelo važno socijalno vprašanje je ono o delavskih prenočiščih. Danes govoriti pri nas o zdra-,vih, higijenskih in modernih delavskih prenočiščih, je odveč, ker takih menda najdemo prav prav redko in še o teh bi se glede gori navedenih treh lastnostih dalo mnogo govoriti. Poglejmo samo ugotovitve inšpekcij dela o tem vprašanju, pa bomo videli, kakšna prenočišča imajo naši delavci in kje stanujejo in spijo. Ljubljanska inšpekcija dela pravi n. pr. v svojem letošnjem poročilu: «Neodgovarjajoči stanovanjski prostori so se ugotovili v večji meri kot lani; predvsem velja to za malo obrt, ponaj-več pri mizarjih, krojačih, pekih, čevljarjih itd. Razmere se od lanskega leta niso zboljšale, še .vedno služi za redno ležišče vajencev delavnica, hlev, senik ali kaka druga luknja v hiši. V enem primeru se je ugotovilo, da služi za spalnico celo kotlarnica. Ponovne intervencije niso imele uspeha, tudi globe ne.» Inšpekcija dela obljublja v nadaljnjem odstavku, da bo segla po najskrajnejšem sredstvu. Res je žalostno, da nimajo ljudje niti toliko socijalnega čuta, da bi poskrbeli vajencu, ki dela gotovo nad deset ur prav trdo, lepo in snažno prenočišče, temveč mora po delu spati v hlevu, na seniku ali v kotlarnici. Tu so najenergičneiše mere res potrebne. Takim ljudem je odvzeti pravico do vajencev ali pa obrtno dovoljenje vse dotlej, da preskrbe svojim vajencem ali delavcem snažno in človeško stanovanje. Razen ljubljanske inšpekcije dela ni nobena druga podrobneje poročala o tem poglavju. Prepričani pa smo lahko, da je povsod enako, če ne morda še slabše. Z mirno vestjo lahko podčrtamo, da nimajo danes ne vajenci in ne delavci ,vsem pogojem odgovarjajoča prenočišča in stanovanja. Pogledati je treba le nekoliko pobližje delavske hiše, pa imamo takoj pred seboj sliko pomanjkljivega skrbstva glede tega, za življenje tako perečega vprašanja. Delavcu dajte, kar mu gre! ★ Vsem podružnicam! Tajništvo prosi vse one podružnice, ki nameravajo imeti v kratkem svoje članske sestanke, naj jih skličejo še tekom tega meseca ali prve dni julija, ker bo pozneje težko ugoditi željam po govorniku zaradi letnih dopustov. Podružnice naj to vpoštevajo in se po tem ravnajo. Podružnice prosimo, naj opozore blagajnike, da bomo z naslednjo številko ustavili list vsem onim, ki ne bodo v seznamih navedeni, da so plačali članarino. Blagajniki naj torej takoj poberejo pri vseh članarino in jo tudi odpošljejo centrali. V tem oziru naj vlada red in točnost, da ne i>o pozneje med člani nejevolje, ako se jim ustavi list. Izkaznice za velesejem se dobijo tudi pri tajništvu Narodno - strokovne zveze. Priporočamo vsem našim podružnicam, članom in prijateljem, da posetijo letošnji velesejem in kupijo permanentno izkaznico pri nas. Izkaznica velja le 30 dinarjev in je veljavna za polovično vožnjo in stalni obisk velesejma. Naročila za izkaznice sprejema tajništvo v Narodnem domu, pritličje desno, in ,vse naše podružnice. Opozorilo! Ker se baje izdaja odpuščeni začasni tajnik Ivan Poženel še vedno za našega tajnika, opozarjamo, da imenovani ni več v naši službi in nima pravice, nastopati v našem imenu, posebno pa ne pobirati kake prispevke ali darila. — Izvrševalni odbor Narodno-stro-kovne zveze v Ljubljani. ČRNA. Naša podružnica je imela dne 16. t. m. ob desetih dopoldne ,v gostilni Kramberger svoj članski sestanek, na katerem je poročal tajnik tov. Tumpej iz Maribora. Na sestanku smo obrav- •kovna zveza, navali položaj delavstva in različna društvena vprašanja. Odbor si je postavil za nalogo, razširiti organizacijo, ki edina ima resen namen pomagati delavstvu. MEŽICA. Podružnica Narodno-strokovne zveze v Mežici je imela dne 16. junija t. 1. ob 1. uri popoldne v gostilni Stopar svoj redni članski sestanek, na katerem je poročal o delavskem položaju okrožni tajnik tov. Tumpej. Njegovo poročilo so vzeli zborovalci z odobravanjem na znanje in so se na podlagi poročila napravili potrebni sklepi. PREVALJE. Tukajšnja podružnica Narodno-strokovne zveze je imela na praznik 16. t. m. ob petih popoldne v gostilni Ahac svoj redni sestanek, na katerem je poročal okrožni tajnik tovariš Tumpej iz Maribora. Razpravljalo se je o mizer-nem položaju delavstva in so se storili potrebni sklepi za ojačenje naših vrst. Delavstvo samo uvideva, da je le ,v močni organizaciji spas. SLADKI VRH. V nedeljo dne 26. t. m. se bo vršil članski sestanek NSZ ob 1. uri popoldne pri posestniku -Doklu v Zgornji Velki pri Sladkem vrhu. Na sestanku poroča okrožni tajnik tovariš Tumpej in je dolžnost vseh članov, da se udeleže sestanka v kar največjem številu. Pridite ,vsi, ker so časi prav resni. Pripravljajmo se za nadaljnje boje. Vsi in vse na sestanek! JESENICE. Ker se nudi našemu jeseniškemu delavstvu, da si ogleda ljubljanski velesejem, sporočamo, da si lahko nabavi izkaznico za 30 dinarjev, ki daje upravičenost do polovične vožnje in vstop na sejmišče ob vsakem času, pri tajništvu NSZ na Jesenicah. Uradne ure vsak dan od 6. do 8. ure zvečer v gostilni g. Bokala. PTUJ. V nedeljo 19. t. m. se je vršil v Ptuju izreden občni zbor podružnice Narodno-strokovne zveze, na katerem se je izvolil nov odbor. Po poročilu strokovnega tajnika tov. Kravosa o splošnem položaju delavstva in o razmerah ,v ptujski podružnici se je soglasno izvolil naslednji odbor: predsednik Anton Medved; podpredsednik Josip Senčar; tajnik Miha Hercog; blagajničarka Milka Mojzerova; odborniki: Ivan Brumen, Viktor liluhak, Alojzij Brecelj, Roza Svenškova, Olga Mojzerova, Rudolf Peric in Franc Mesarič; preglednika računov Vinko Šerona in Anton Blažek. Po volitvah je okrožni tajnik tov. Tumpej poročal o položaju delavstva na Štajerskem. Novoizvoljeni odbor je še isti dan popoldne imel svojo sejo, kateri je prisostvoval tudi tov. Kravos in na kateri so se napravili za podružnico zelo ,važni sklepi. STARE FUŽINE PRI BOHINJU. Narodno-strokovna zveza bo priredila za napredno delavstvo Starih Fužin in okolice na dan 29. junija 1.1. (praznik sv. Petra in Pavla) ob treh popoldne v prostorih gostilne Gašperin, po domače «pri Mi-hovcu», sestanek, na katerem bo strokovni tajnik poročal o položaju delavstva in važnosti strokovne organizacije. Napredno delavstvo Starih Fužin si bo ustanovilo svojo posebno podružnico, ker se zaveda, da je le v organizaciji spas. Vabimo vse delavstvo Starih Fužin, da se tega važnega sestanka udeleži v velikem številu. LOGATEC. Tukajšnja podružnica Narodno-strokovne zveze je imela v četrtek 23. t. m. svoj članski sestanek, na katerem je obširno poročal strokovni tajnik Kravos. Seznanil nas je z obupnim položajem delavstva in nas pozival, da svoje vrste ojačimo in razširimo. Na sestanku so se rešile tudi druge podružnične zadeve. SREDNJA VAS PRI BOHINJU. Naša podružnica je imela v nedeljo dne 19. t. m. članski sestanek, na katerem se je razpravljalo o različnih podružničnih zadevah. Naši člani živijo naravnost v obupnih razmerah, katerim bo treba prej ko slej napraviti konec. Enkrat prihodnjič se bomo oglasili z daljšim dopisom o razmerah, ki vladajo pri nas. ZAGORJE OB SAVI. V nedeljo dne 19. junija se je vršilo zanimivo javno predavanje tovariša dr. Bohinjca o socialnih nalogah občinske uprave. Predavanje je bilo dobro obiskano in so tudi nasprotniki priznali, da ima NSZ najbolj točen program za delo v bodočem občinskem odboru. PO predavanju se je vršil članski sestanek, na katerem so se obravnavali predlogi glede priprav za občinske volitve. Sprejet je bil tudi program, katerega bo zastopal klub narodnega delavstva v občinskem odboru. ŠT. PAVEL. Našemu članu tov. Zupančiču je koncem prejšnjega meseca umrla žena. Naša podružnica se je po lepem številu članstva udeležila pogreba in tudi nabrala znesek 300 Din za pogrebne stroške. Tovariš Zupančič se tem potom zahvaljuje za vse izraze sočutja ob tej bridki izgubi, posebno se zahvaljuje članstvu na lepi podpori. Šentpavelski delavci so še vedno pokazali, da se prijateljstvo najlepše izkazuje v nesreči. LITIJA. V nedeljo 26. t. m. priredi naša podružnica svojo prvo prireditev v korist brezposelnim in bolnim članom, ki se vrši ob treh popoldne v ,vseh prostorih restavracije «Na pošti». Vabimo vse člane in prijatelje ter vse okoliške podružnice, da se udeleže te prireditve v čim večjem številu. Zanimajte s>e ta volilne imenike. Popravki (reklamacije) volilnih imenikov (vpisi in izbrisi) se smejo za predstoječe volitve v Narodno skupščino zahtevati z vlogo (ali ustno) pri pristojnem županstvu ali pri pristojni okrožni (deželni) sodniji le še do 30. junija, Vlogi mora biti pridejano potrdilo, da je moški, za katerega se zahteva vpis, do dne vložitve popravka (torej najdalje do 30. t. m.) L) dovršil 21. leto starosti; 2.) da je v dotični občini nastanjen že šest mesecev. Aktivnim državnim uslužbencem (razen železničarjev) je treba le potrdilo, da so se do dne reklamacije nastanili v občini. Umestno je priložiti tudi domovinski list. Potrdilo o starosti mora na zahtevo brezplačno in brez takse dati župnik, o bivanju pa županstvo (v večjih mestih policija). Namesto rojstnega lista zadošča tudi šolsko izpričevalo, delavska, posel-ska knjižica, vojaški dokument. Vojaki, ki se vračajo po odslužitvi roka y svojo občino, se morajo takoj vpisati v imenik. tfdo naj prav posebno pazi, da Je vpisan v volilni imenik? Pozor, mladi možje, ki do 29. t. m. dovršujcte 21. leto! Mladeniči, ki ste odslužili kaderski rok, poglejte nemudoma, če ste vpisani. Ako ne, zahtevajte vpis. Vojaške listine zadoščajo za dokaz starosti in državljanstva, potrdilo, da ste bivali pred vojnim rokom in po vrnitvi v občini vsaj šest mesecev, pa vam dd županstvo. Pozor, aktivni državni nameščenci, ki ste se do danes preselili v občino, da takoj zahtevate vpis. Pozor, ostali možje, ki ste se preselili vsaj do 30.decembra 1926. v občino. Takoj, ko,vam poteče šestmesečni rok po nastanitvi, zahtevajte potrdilo županstva o nastanitvi in vpis. Pozor, Čehi, Rusi, Primorci-Jugosloveni, če pridenete, ako niste že naši državljani, potrdilo politične oblasti ali občine, da ste Slovani po plemenu in jeziku. Tovariši! Preglejte pri županstvu, kjer so razpoloženi imeniki, ali ste vi in vaši znanci pravilno vpisani ,v imenik. Ako ne, reklamirajte takoj, ker čas za to je samo še par dni! Tedenske vesti. * Sklicanje ljubljanske skupščine. Predsednik ljubljanske oblastne skupščine namerava za prve dni meseca julija sklicati oblastno skupščino na krajše zasedanje. Skupščina ima izvesti predvsem revizijo in spremembo cestnega zakona, zlasti člena 22., ki se bo tako spremenil, da se tarifarično po posameznih cestnih odborih določijo prispevki oseb in podjetij, ki uporabljajo ceste. Uredilo se bo predvsem hitrejše pobiranje cestnih prispevkov. Dalje bo skupščini predložen osnutek uredbe za ustanovitev Oblastne hranilnice. V razpravo bodo prišle tudi cestne doklade. Kakor se trdi, se bo uvedla nova 25odstotna oblastna cestna doklada. * Združenje slovenskih tabornikov priredi svoje letošnje letno taborenje pri Sv. Ani nad Tržičem. Taborenje se bo vršilo od 12. julija do 1. avgusta. Združenje sprejema še vedno prijave novih članov, posebno takih, ki bi se radi udeležili letošnjega taborenja. Prijave sprejema starosta Vladimir Kravos, Ljubljana, Narodni dom, pritličje, desno, tajništvo NSZ. Letošnjega taborenja se- udeležijo rodovi iz Ljubljane, Maribora, Ptuja, Hoč, Konjic, Pragerskega in Zidanega mosta. Hranarina za celodnevno oskrbo je določena za rumeno dobo (starost do 10 let) na 7'50 Din dnevno, za ostale tri dobe (preko 10 let) po 10 Din dnevno. Za taborenje se je prijaviti najpozneje do 5. julija t. 1. Na poznejše prijave se ne bo oziralo. — Združenje slovenskih tabornikov se udeleži letošnjega kongresa Saveza trezvene mladeži s tem, da je prevzelo vso rediteljsko službo in bo sodelovalo pri skautsko-gozdovniški sekciji. * Desetletnico višje obrtne šole v Ljubljani obhajamo letos. Ustanovitev višje obrtne šole je bila po več kot 301etnem prizadevanju pridobljena v najviharnejših časih leta 1917. Proslava te obletnice se je te dni vršila v gostilniških prostorih «Zvezde». * Boni za 20odstotne odtegljaje in plačevanje davkov. Pišejo nam: Klerikalno časopisje se je silno hvalilo, kako dobroto so nam priborili klerikalci, ker se bodo davki lahko plačevali z 20od-stotnimi boni. Ta odredba pa je ostala samo na papirju in se ne izvršuje. Čas bi že bil, da se nekaj ukrene: ali naj se ti boni izplačajo ali pa naj se res sprejmejo pri plačevanju davkov. * Spomenik padlim vojakom šentpetrske žare v Ljubljani. Pred cerkvijo sv. Petra v Ljubljani se je v nedeljo svečano odkril spomenik 326 padlim možem in fantom, faranom velike nad dvajset tisoč duš broječe šentpetrske župnije v Ljubljani. * Odkritje spomenika padlim vojakom bivšega mariborskega pešpolka. Na Vidov dan 28. t. m. se bo vršilo v parku vojašnice vojvode Mišiča v Mariboru ob enajstih dopoldne slavnostno odkritje spomenika v koroških ofenzivah padlih junakov bivšega mariborskega pešpolka. * Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu bo pričela 5. septembra t. 1. novo šolsko leto, ki bo trajalo do 1. aprila 1928. V njo se sprejmejo notranje in vnanje gojenke. Prošnje za sprejem je vložiti najpozneje do 15. avgusta 1927. pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu (pošta Novo mesto), kjer se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila glede preskrbnine itd. Prošnji, ki je kolka prosta, je priložiti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. * Novi zlatniki. Narodna banka v Beogradu je prejela večjo množino novih zlatnikov, kovanih v Franciji. Zlatniki so bili poslani iz Pariza po morju na Sušak. * Letalski miting v Ljubljani. V nedeljo dne 26. t. m. bo priredil ljubljanski Aero-klub velik letalski miting na vojaškem vežbališču med Mostami in Devico Marijo v Polju pri Ljubljani. Začetek ob štirih popoldne. Piloti domačini bodo iz- vajali najdrznejše letalske umetnosti, skok s padobranom, vojne vaje, polet s potniki in drugo. Na lice mesta bosta priletela tudi inženjer Son-dermayer in poročnik Bajdak z letalom, s katerim sta letela v Indijo. Pričakuje se ogromen obisk. * Izseljevanje v Kanado je ustavljeno. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu objavlja, da je kanadska vlada za daljšo dobo ustavila doseljevanje v Kanado. * Najdba rimskega spomenika v Ljubljani. Pri polaganju poštnega kablja na Blei\veisovi cesti v Ljubljani so zadeli delavci na velik klesan k a-, men. Previdno so ga dvignili in takoj razbrali, da je star rimski spomenik. Zanimivo najdbo so prenesli v muzej. * Velika razcepljenost klerikalnih list v občinah kranjskega okraja. Dne 24. julija se bodo vršile občinske volitve v vseh občinah kranjskega okraja razen v Sorici in Oslici. Prvi dan vlaganja kandidatnih list je bilo vloženih 30 list iz 13 občin. Značilna je lo pot velika razcepljenost klerikalnih list. V Št. Juriju so vložene kar štiri, v Stražišču, Zalesovi in Cerkljah po 3, v Tržiču pa po 2 klerikalni listi. V veliki večini občin so se združili vsi naprednjaki na skupnih protiklerikalnih listah. * Svarilo lesnim trgovcem pred mednarodnim sleparjem. V Ljubljani in po Sloveniji se pojavlja nevaren mednarodni slepar Artur Sclilesinger. Pustolovec išče svoje žrtve najraje pri lesnih trgovcih. Izdaja se za zastopnika neke tvrdke ter kupuje les od naših trgovcev. Pri tem pa na zvit način izvablja od trgovcev večje vsote. Prevaril je nekatere lesne trgovce v Ljubljani in pred kratkim lesnega trgovca Rudolfa Kermavnerja v Spodnjem Dravogradu. Slepar je okoli 37 let star in elegantne postave. * Uredba o znižanju davka. V generalni direkciji davkov pripravljajo uredbo o znižanju davkov. Uredba z veljavnostjo zakona bo v kratkem izdelana in bo veljavna, dokler ne bo stopil v veljavo novi davčni zakon. * Železniška proga Rogatec-Krapina. Prometno ministrstvo je razpisalo javno oddajo gradbenih del železniške proge Rogatec - Krapina. Stroški za gradnjo te proge so proračunani na 15,000.000 Din. Ta proga, ki bo tvorila novo vez med Slovenijo in Hrvatsko, bo velikega pomena za gospodarske odnošaje med obema pokrajinama. * Ne hodite v Belgijo! Iz Belgije nam pišejo, da tam ni več lahko dobiti dela in da razmere nikakor niso tako ugodne, kakor so opisane v nekem našem dopisu iz Belgije, ki smo ga nedavno priobčili. * Polom radicevcev v Skoplju. Radičevci so napovedali, da bodo za skupščinske volitve postavili svoje kandidate v vsej državi od Maribora do Skoplja (Južna Srbija). V ta namen se je pripeljal pred nekaj dnevi radičevski voditelj Ko-šutič s spremstvom v Skoplje, čim je radičevsko odposlanstvo stopilo iz vlaka, je navalila na radi-čevce večja množica demonstrantov, ki so kričali: «Proč z izdajalci, proč z radičevci, ven iz Skop- 1 ja!> Več demonstrantov je bilo oboroženih s palicami, ki so začele padati po hrbtih došlih radi-čevcev, tako da so ti morali pobegniti. Red je napravilo šele došlo orožništvo. Ko so radičevci odhajali na vlak, so se demonstracije ponovile. Le odločnemu posredovanju policije se je zahvaliti, da ni prišlo do prelivanja krvi. Kakor je torej podoba, so radičevske kandidature v Skoplju odigrane. * Naprava za lovljenje cementnega prahu v trboveljski cementarni. Zadnje mesece je Trboveljska premogokopna družba razširila svojo tvor-nico cementa v Trbovljah jn je obenem montirata v cementarni napravo, ki električnim potom lovi cementni prah, katerega je do sedaj odnašal veter po okolici, kar je bilo bližnjim posestnikom v kvar, družbi pa v precejšnjo zgubo. * Od roparja ranjena Jera Ažmanova okrevala. Žrtev zadnjega roparskega napada v Ljubljani branjevka Ažmanova se sedaj nahaja izven vsake nevarnosti ter bo v kratkem zapustila bolnico. * Župnijsko gospodarsko poslopje v št. Pavlu pri Preboldu zgorelo. Pred več dnevi zvečer se je užgala stelja v župnijskem gospodarskem poslopju v Št. Pavlu pri Preboldu. Ogenj se je hitro razširil na vse poslopje in ga upepelil. Posrečilo se je rešiti konje in svinje, dočim je goveja živina vsa zgorela. Na pomoč došla gasilna društva so ogenj ''omejila. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen. * Rudarska nesreča. 541etni rudar Tomaž Drolc je 16. t. m. delal v premogovniku v Hudi jami. Pri delu se je zrušila zemlja in ga pokopala pod seboj. Zlomilo mu je obe nogi. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. * V a p »ici utonila. V Poljanah pri Kresnicah je na Telovo padla dveletna hčerka železniškega delavca Mikuša v drugače prazno apnico, kjer je bila do 23 cm visoka voda. Deklica je utonila. * Vrelo mleko povzročilo smrt. Stanko Pucelj, enajstletni posestnikov sin iz Kranja, je bil pripeljan v ljubljansko javno bolnico, ker je po nerodnosti zvrnil nase velik lonec vrelega mleka. Mleko je povzročilo težke opekline po životu, katerim je deček podlegel. * Modras je pičil 131etno Angelo Janežičevo, ko je v gozdu v Podmeji pri Trbovljah nabirala borovnice. Oddali so jo v rudniško bolnico. * Avtomobilska nesreča v Spodnji šiški. Te dni je povozil blizu pivovarne «Union» v Spodnji šiški avtomobil, katerega je vozil lastnik Lenarčič iz Kranja, mladeniča Aleša Zalaznika. Kakor je podoba, je ponesrečeni Zalaznik deloma f=am zakrivil nesrečo, ker je premalo pazil na a\to-mobil. Ponesrečenec bo okreval. * Samomor v Gotovljah. Prejšnji teden se je v keramični tovarni v Gotovljah obesil 571etni kurjač tovarne Grabner Dejanje je izvršil skoro gotovo v hipni zmedenosti. * Dolgoprstim družba pod ključem. Iz Lahon-čaka pri Sv. Tomažu nam pišejo: Tukaj so odkrili tatinsko družbo, ki je kradla vse, kar ji je prišlo pod roke. Sedaj ji bodo postave dale razlikovati med mojim in tvojim. Ljudje bodo odslej lahko mirno spali, ker je ta nevarna družba pod ključem. * Poneverba na ptujskem magistratu. Na ptujskem magistratu so prišli na sled veliki poneverbi. Gre za okrog 260.000 Din. Vso poneverbo je izvršil magistratni blagajnik Minoni na ta način, da je jemal že dolga leta iz blagajne v gotovini manjše zneske, in sicer po 1000 do največ 2000 Din. Minoni je pod ključem. * Drzen vlom pri belem dnevu. Dne 10. t. m. je vlomil neznan tat v kočo Franca Konnana na Kumnu pri Sv. Lovrencu blizu Maribora, Tat je po lestvi splezal v podstrešje in od tam v spodnje prostore, kjer je vzel žensko srebrno uro, 325 dinarjev v gotovini, en revolver in razne druge stvari. Vlomilcu so bile razmere v hiši nedvomno znane. * Smrtna nesreča pri obiranju žrešenj. V Zagradu pri Celju je na Telovo obirala čresnje 261etna Jožefa klepova. Naenkrat se ji je -lomila veja in Klepova je padla na tla tako nesrečn da si je zlomila križ in roko. Težko poškodovano s° takoj prepeljali v celjsko javno bolnico, i'.icr podlegla težkim poškodbam. * Novice iz Amerike. Leta 1925. je hi1 ' Clevelandu izvoljen prvi Slovenec v mestno zjoinico, ki šteje 25 članov. Za letošnje volitve so tamošnji Slovenci v četrtem distriktu postavili kot svojega kandidata slovenskega zobozdravnika v Clevelandu dr. Mallyja, ki bo najbrž ludi izvoljen, ka- Pogovor o tem in onem. kor je bil pred dvema letoma izvoljen v tretjem distriktu odvetnik dr. Mihelič, ki letos vnovič kandidira. Zavest naših tamkajšnjih ljudi je narasla tako, da je opravičeno upanje, da bosta pri letošnjih volitvah izvoljena oba slovenska kandidat dr. Mihelič in dr. Mally. — Umrla je v Clevelandu 29 letna Terezija Kužni kova, rojena Zalete-lova, rodom iz Ajdovca na Dolenjskem. V Ameriko je prišla po vojni. * Strašna toča pri Sv. Tomažu blizu Ormoža. Od Sv. Tomaža pri Ormožu nam pišejo: Dne 12. t. m. po tretji uri je bila po spodnjem delu fare strašna nevihta s točo, debelo spočetka kakor lešniki, proti koncu pa taka kot orehi. Po vaseh Se jane ih, Seniku, Ključarovcih, Hranjigov-eih in Lahonščaku je pobila skoro vse. Kar ni 12. maja vzel mraz, to nam je sedaj pobila toča. Bilo je toliko toče, da so jo našli ljudje še drugega dne ponekod v kupih. Tukajšnje ljudstvo obupuje. Lani je bila slaba letina zaradi deževja, letos pa, ko je vse kazalo na dober pridelek, nas obiskujejo hude ure. Nekaterim posestnikom bo občutno primanjkovalo živil, a denarja ni, da bi si lahko živež kupili. Zdaj naj pokažejo klerikalni poslanci, ki se tako radi bahajo, svojo moč in vpliv, da dosežejo od vlade kakšno pomoč za te nesrečnike. * Ponesrečil se pri vojakih. Iz Hranjigovcev pri Sv. Tomažu nam pišejo: V soboto 18. t. m. je prišel žalosten brzojav na družino Franca Krajnca, da je njihov sin Martin pri vojakih umrl za poškodbami, ki jih je dobil, ko je padel pri vež-banju s konja. Pokojnik je bil tih in pošten fant ter priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Žalujočim staršem, bratu in sestri naše sožalje! •JA V 0 H NI Ivi v 0 ]{0 S K A BELA. Y 2;5. številki < L>oiuoljuba;> se nekdo oglaša na dopis < Nove Pravde in prav po klerikalsko razpravlja o gospodarjenju občinskega odbora, posebno še o klubu, ki ima v teni odboru večino. Pravi, da odklanja ta klub popravo župne cerkve. Dopisnik ve, da je to debela laž. Večinski klub je glasoval le proti zvišanju občinskih davkov, s sedanjim proračunom pa ni misliti na popravo cerkve, ker bi se s tem znatno prekoračil proračun. Dopisnik in njegov klub pa dobro vesta, da cerk vena oblast noče prevzeti odgovornosti za prekoračenje proračuna in kritje prekoračenih izdatkov. Dopisnik se sprašuje, kako bi izgledale hiše božje, če bi imeli svobodomisleci večino v odborih. Nas bi pa veselilo vedeti, kako bi se godilo delavcem, če bi .vladali povsod klerikalci, ki so v zadnji klero-radikalni vladi pokazali vso svojo ljubezen do našega delavca. Govoriti slabo o sedanjem gospodarstvu občine, se pravi, govoriti neresnico. Tako vzornega gospodarstva pri nas že dolgo ni bilo kot je sedaj in da ima sedanja občinska večina zaupanje občanov, bodo pokazale prihodnje občinske volitve. Vse delavstvo in vsa napredna javnost ve, da je sedanja večina vsega zaupanja .vredna in bodo zato vsi glasovi za Napredno delo.vno listo 5, katere skrinjica je I. Storite tedaj vsi svojo dolžnost in volite to listo ter onemogočite pri nas klerikalizem. LITIJA. To nedeljo bo v Litiji zopet veliko veselje. O tem govorijo že vse vasi daleč na okrog. Vsi se pripravljajo, da pohitijo v nedeljo -(>■ I- m. v Litijo, kjer bo ob 3. uri popoldne v vseh prostorih restavracije Na pcšti» velika vesel ica podružnice Narodno-strokovne zveze, čisti dobiček je namenjen brezposelnim in bolnim članom. Za veselico se vrše velike priprave in bo spored prvovrsten. Godba, petje, ples, šaljive točke iu nmogo drugega. Poskrbljeno je tudi za veliko gugalnico, ki bo zamenjala aeroplane. Za .vrtoglave ni aeroplan, pač pa gugalnica. V nedeljo vsi v Litijo. Chamberlin, Levine in niuni ženi. Karel Levine, lastnik tovarne, v kateri je bilo zgrajeno letalo, s katerim je drugi ameriški zračni junak Chamberlin preletel Atlantiško morje, je poleg Lindbergha in Chamberlina zaslovel s tem, da je v navadni obleki preletel Atlantsko morje. Njegovi roditelji so prišli pred 36 leti iz Vilne v Zedinjene države, kjer je bil Karel rojen. Kot enajstletni deček je dobil službo pri nekem farmerju. Več let je pomagal hlapcem pasti in krmiti živino, pozneje je pa začel trgovati s staro železnino. Ker je bil zelo varčen, si je prihranil nekaj denarja, tako da je lahko pričel kupčijo na svojo roko. Kmalu je ustanovil lastno tovarno, ki mu je pripomogla do bogastva. Za avijatiko sc je začel zanimati, ko se je seznanil z izdelovalcem letal Bellancom, ki mu jc pripovedoval o svojih načrtih glede aeroplanov. na katerih bi bilo mogoče leteti brez presledka iz Amerike v Evropo. Od takrat je bila njegova edina želja, poleteti z aeroplanom iz Ne\vyorka v Pariz ali London. Ko je Chamberlin pripravljal svoj polet, je Levine sklenil, poleteti z njim. Ne da bi obvestil o tem svojo ženo, je skrivaj napisal oporoko in več pisem, nanašajočih se na njegove rodbinske in poslovne zadeve. Samo Chamberlin je vedel, da namerava Levine poleteti z njim. Ko je skočil bogati ameriški Žid v Chamberlinov aeroplan, je njegova žena od strahu skoro omedlela. Vsa obupana se je vrnila domov, kjer je našla na mizi moževo pismo, v katerem jo Levine prosi odpuščanja in ji sporoča, da bo dosegel s poletom čez Atlantsko morje svoj življenski ideal. Drugi dan se je žena že sprijaznila s smelim moževim činom. Chamberlinova žena je celo hotela spremljati svojega moža. Tik pred poletom pa je zbolela njena mati in zato je morala ostati doma. Na letališče je prišla bleda in zelo nervozna. Z drhtečimi rokami je položila v kabino moževega letala moževe potrebščine. Chamberlin ima zelo rad pomaranče in zato mu je poiskala v New-yorku dvanajst najlepših. Boi z medvedom V bližini Rogaticc se je pojavil pred kratkim velik medved, ki je delal kmetom hude preglavice. Enemu je odnesel vola in ga razmesaril. Ko so ga zasledovali, jih je napadel celo. da so morali pobegniti. Pred nekaj dnevi pa je kmet Andrija Došlo nevarnega kosmatinca vendarle užugal. Andrija je šel s svojo ženo na polje. Medtem se je žena za hip odstranila v bližnji gozd. Nenadoma je pretresel ozračje strašen krik. Mož je planil po koncu, zagrabil puško in pohitel v gozd, da pogleda, kaj se godi. Na svoje največje presenečenje je zagledal svojo ženo v objemu kosmatinca. Kot bi trenil, je pomeril in sprožil. Strel je zadel kosmatinca v glavo, vendar pa ga ni prehudo ranil. Z divjim renčanjem jc žival spustila ženo in se obrnila proti novemu napadalcu. Andrija ni imel več časa, da bi puško znova nabasal. Zato je zamahnil s prazno puško po ko-smatinčevi glavi, toda medved je puško prestregel z gobcem in s svojimi silnimi zobmi zdrobil. Medved se je sedaj pognal proti Andriji in ga s strahovitim udarcem svoje težke šape podrl na tla. Andrija, ki velja za silno močnega moža, se je naglo pobral in prijel z desno roko kosmatinca za vrat ter ga pričel daviti, z levico pa je potegnil kratek nož in ga večkrat zasadil medvedu v prsa. Vnel se je boj na življenc in smrt. Razdraženi medved jc strahovito obdeloval Andrija s šapami ter mu strgal z desnega pleča vse meso. V tem je prihitel na krik žene tudi neki sosed s puško ter ustrelil iz neposredne bližine kosmatinca naravnost v žrelo. Zver je nato omahnila in začela bežati. Po nekaj korakih pa se je zvrnila na tla, a tudi Andrijo so zapustile moči. Zaradi silnih ran in velike izgube krvi je izgubil zavest. Žena in sosed sta ga za silo obvezala, nato pa odnesla v bližnjo hišo, kjer so ga naložili na voz in odpeljali v bolnico. ★ X Neresnična vest, da sta bila francoska prekomorska letalca Nungesser in Coli najdena v Kanadi. Nedavno se je nenadoma razširila po svetu vest. da sta francoska letalca, ki sta izginila na poletu iz Pariza preko Atlantskega morja, da bi dospela v Ne\v York, še živa. Po tej vesti so jih baje našli v Kanadi. No, pa se je razveseljiva vest, žal, izkazala za neresnično. Kljub temu pa še vedno upajo v francoski javnosti, da se bosta oba letalca našla v kakšnem zapuščenem kraju Amerike ali pa na kakšnem otoku živa. X Odkritje velike množine človeških kosti v Dubrovniku. V Dubrovniku so te dni razkopali cesto v bližini katoliške cerkve, kjer polagajo nove kanalske cevi. V neki globoki jami so našli delavci nekak skupen grob. Strokovnjaki so mnenja, da gre za grobovje iz leta 1526., ko je razsajala v Dubrovniku kuga in pomorila skoro vse prebivalstvo tako, da žrtev niso mogli pokopavati v posamezne grobove, marveč so napravili skupne grobove, ki so jih zasuli, ko so bili napolnjeni. Drugi so zopet mnenja, da gre za žrtve iz bojev z roparji iz leta 1806., ko se je vnelo v Dubrovniku pravo mesarsko klanje med domačini in roparskimi tolpami, ki so z morja in s kopnega navalile na takrat cvetoče mesto. Na najdenih kosteh ni mogoče ugotoviti, kako dolgo že počivajo v zemlji. V zemlji so našli tudi nekaj starega denarja. X Avtomobil drvel brez šoferja. V Londonu sta dva tatova ukradla avto in pobegnila z njim. Naenkrat sta opazila, da ju zasleduje policijski avto. Na nekem ovinku sta zato poskakala z voza, ne da bi ga ustavila, in avto je drvel brez krmilarja dalje. Zaletel se je na obcestni hodnik in do smrti povozil staro ženico s tremi malimi otroki, nato pa se je razbil ob ziau neke hiše. DENAR JE PRIPRAVLJEN KDO GA BO DOBIL? Kdor bo brez srečke, gotovo ne. Oni, ki bodo kupili srečke, pa pridejo lahko do bogastva. Ker prihaja vsak dan mnogo pismenih vpraševanj, če jo mogoče tudi še 1. julija kupiti srečke, poročamo vsem, ki nameravajo pristopiti v krog naših igralcev, da bomo srečke razpošiljali do 8. julija, tako, da lahko srečke naročijo tudi še po 1. juliju. Da naročanje srečk poenostavimo, smo današnji številki vnovič priložili naročilne dopisnice, potom katerih lahko vsakdo takoj naroči srečke, tudi če bo denar šele prvega julija nakazal. Kdor pa že ima srečke, pa naj odda dopisnico svojim znancem ali prijateljem. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19. Taiinstveni m®ri§@c deklet. (Nadaljevanje.) Rešitelj v največji sili. Gospa Miller se začudeno ozre, ko sliši odmev bližajočih se korakov. To vendar ne more biti bankir Alfred, ker so koraki tako odločni in glasni? Še bolj se pa začudi, ko takoj nato vstopi v sobico mož orjaške postave, zelo elegantno oblečen gospod, čigar drzen in neustrašen obraz ni bil nič kaj v skladu z njegovo po najnovejšem kroju izgotovljeno obleko. Tujec se je le za hip ozrl na Maudo, ki je skoro nezavestna slonela na oknu, nato pa se je brez nadaljnjega obrnil k ravnateljici, ki si nikakor ne more tolmačiti nenavadnega obiska. Gospoda pozna sicer na videz. Zadnje večere je bil stalen gost v njenem lokalu ter je vedno plačal precej visok račun, kar seveda pozorni gospej ravnateljici ni ostalo neopaženo. Takega gosta, četudi je nenapovedan prišel v sobo, kajpak ne more tako osorno in neprijazno sprejeti, zato ga s sladkokislim smehljajem vpraša: «Ah, spoštovani gospod, kaj želite, s čim vam morem biti na uslugo?» «Z vami hočem govoriti,» odvrne kratko s poudarkom. Gospa Miller je vsa iz sebe. «Toda, gospod, tukaj se nahajate v moji zasebni sobi. Sedaj se razgovarjam z mlado damo.» «Tako, res?» reče tujec, ki ni bil nihče drugi kot Jim, porogljivo. «To je vendar čudno, zasebna soba da ie to, hahaha! No, prav natančno vem, da je ta lokal vinska soba, saj sem ravno predvčerajšnjim tukaj popil par steklenic res dobre črnine.» Ravnateljica postaja vedno bolj divja in razburjena. «Toda sedaj je zasebna soba,* zakriči vsa iz sebe, i «ter vas nujno pozivam, da takoj odidete iz sobe.* «Zares? No, jaz ostanem vseeno tukaj, ker sem že dokaj časa sledil zelo zanimivemu razgovoru, pa bi seveda tudi rad zvedel, kako bo končal.» Gospa Miller postane od jeze bleda kot zid. «Gospod,» sikne vsa divja, «takoj se odstranite, ali pa — — —» Jim stopi sedaj k nji. S svojo jekleno pestjo zgrabi zvodnico za roko ter jo močno strese, da pod pezo bolečin stoče. «Le kričite,* de Jim mirno, «morda s svojim vpitjem le privabite policijo. Prav rad bi ji 'povedal, na kak način se tukaj zvajajo uboge deklice v naročje pohotnim pustolovcem.* Gospa ravnateljica je že odprla usta, da bi na vse grlo klicala na pomoč. Vendar pa ne spravi nobenega glasu iz sebe, videč, da tega moža ni z lahkoto ugnati, kajti če pokliče policijo, potem je z njenim zabaviščem pri kraju. «Aha, vi ne kličete na pomoč?» reče Jim z zlobno zaničljivostjo. «Kajpak, potem bi vam prav tesna predla, če vam bi bilo treba dokazovati, kako je sploh mogoče, da naj uboga pevka, ki zasluži mesečno sto mark, po nekaj dnevih, odkar je nastopila službo, plača 870 mark za obleke. To je vsekakor že velika umetnost, katere nobena poštena deklica ni zmožna. Ta mlada dama je za vašo sramotno kupčijo mnogo predobra, ali me razumete?* Maudi se vse skupaj zdi kot da sanja. «Gospod,» zakriči gospa Miller, tresoč se od jeze in iz strahu, «zadeva, o kateri se razgovarjam z damo, je popolnoma zasebnega značaja, v katero se nima nihče vmešavati.* «Jaz vam pa pravim, da se bo policija prav zelo zanimala zanjo. Sploh ipa tukaj napravim konec temu sramotnemu prizoru, poklical bora semkaj policijskega komisarja. Kar se je tukaj govorilo, sem vse slišal, gospodična more moje navedbe potrditi, in to zadošča.* Jim se obrne k vratom. Tedaj pa skoči za njim gospa ravnateljica in ga prime za roko. »Gospod,» zavpije vsa iz sebe, «ali me hočete uni- «Seveda, z največjim veseljem. Celo v veliko zadoščenje mi je, da sem enkrat odkril tako gnusno gnezdo.* Drznost in nesramnost, s katero je zvodnica nastopala proti tujemu možu, je sedaj namah pri kraju, kajti, če dozdevno boljšim krogom pripadajoči gost res svojo grožnjo izvrši, če pridejo-njeni zloglasni kontrakti v roke policiji, potem je uničena, takoj ji odvzamejo licenco za varijete, kajti jasno je, da ne bi smela od uboge deklice, ki razen nizke mesečne plače nima nobenih drugih dohodkov, zahtevati tako visoke vsote. Njeno postopanje napram Maudi je v direktnem nasprotju z določili zakona. K temu pride pa še ugotovitev, da oblačila niti petino tega niso vredna, kar je navedeno v računu. Zadeva glede tvrdke, ki sili k takojšnjemu plačilu, je namreč navadna izmišljotina, kur je dala ravnateljica vsa oblačila vedno izgotoviti v lastni režiji ter jih je imela vedno večje število v zalogi. Vrh tega je tuji gospod slišal njen razgovor, njegova izpoved, katero bi deklica brez dvoma pot-rdila, bi imela zanjo pri zaslišanju na sodišču prav neprijetne posledice. Jim nepremično opazuje zvodnico, njegovim bistrim očem ne uide, da jo že navdaja strah in bojazen. Hladnokrvno potegne sedaj Jim denarnico iz žepa. «Takoj boste razdrli pogodbo,* reče mirno ravnateljici. «Kakor sem zvedel, je gospodična tukaj nastopala kot pevka pol meseca. Domnevam, da je dobila svojo plačo za en mesec v naprej. Koliko je znašala plača?* Gospa Miller molči. «Dobro. Cez pol ure boste odgovorili na policiji,* odvrne Jim ter se zopet obrne k vratom. Gospa ravnateljica plane za njim. «Počakajte, stojte, gospod, za božjo voljo, saj vam hočem povedati. Osemdeset mark je dama prejela od mene.* Jim se zopet vrne. «Tako, tako,* meni hladnokrvno. «Tukaj imate štirideset mark, to je za drugo polovico meseca, gospodična ne bo več nastopila na vašem odru.* Sedaj se z opotekajočimi koraki približa Matid. «Gospod,» šepečejo njene ustnice z ugašujočim glasom, «ne maram, da kdo za mene plača, nočem pod nobenim pogojem!* Jim se sočutno ozre v opotekajočo se deklico. «Gospodična, v to malenkost boste že morali privoliti,* reče .lim resno, «oseba, ki vas hoče rešiti tega suženjstva, ne zahteva ničesar za svojo pomoč. Da, mislim celo, da te osebe, ipo katere naročilu to storim, sploh nikdar videli ne boste. Jaz se nahajam tukaj edinole, ker mi je tako ukazano, in imam strog nalog, da vas rešim iz kraja, kjer vam preti sramota, pogin.* Maud bolestno zakriči ter se opoteče k steni, kjer se vsa tresoča nasloni. «Sedaj pa le hitro,* reče Jim ravnateljici, «nimam mnogo časa, da bi ga izgubljal za ljudi vaše vrste. Kaj pa so vredna ta penasta oblačila? Znati hočem resnico, sicer pustim oblačila sodnijsko ceniti. Sicer mi pa lahko,* pristavi zaničljivo, «pokažete račun vaše velike tvrdke, ki je dobavila ta oblačila.* Gospa Miller bi bila nadležneža najraje zadavila. Še enkrat razmišlja, če bi ne bilo vendar najbolje, da pokliče svoje natakarje. Toda to misel vselej opusti pri misli na mogoče posledice. «Oblačila še lahko uporabim,* reče po daljšem molku, «toda tristo mark moram dobiti odškodnine; bila so popolnoma nova.* Malomarno vrže Jim nekaj bankovcev na mizo. «Tukaj imate denar,* reče zaničljivo, «dasi še vedno več kot preveč. Preden pa denar spravite, hočem imeti pogodbo, katero je mlada dama podpisala.* «Nikdar!» zakriči ravnateljica. «Oho! Le trenutek še potrpite, takoj napravim konec vaši komediji.* Gospa Miller je sedaj docela zgubila razum. Pogodbe ni hotela izročiti, zavedajoč se, da bi jo tujec takoj izročil policiji. Kot besna plane k zvoncu. Rezko odmeva njegov glas, znamenje, da naj takoj pridejo | Zabavni kotiček. Krepak odgovor vsiljivcu. Gospod: Če se ne motim, dražestna gospodična, sem nekje že videl vaš obraz.» Gospodična: «Prav mogoče, saj ga nosim že dolgo časa s seboj...» Namignil mu je. Jaka (ki ima hudo ženo): «Kaj praviš, ali ima mož pravico odpirati ženina pisma?* Matija: «Pravico že, toda najbrže ne poguma ...» Nič ji ni prav. Evstahij, mirna in tiha dušica, je imel prepirljivo ženo, ki je vselej morala imeti zadnjo besedo. Ko ga je nekoč oštevala vpričo prijatelja, je dejal mož: «Nič se ne kregaj, nič, ljuba moja, saj dobro vem, da irnam najboljšo ženo na svetu.» «Hudiča imaš, ne pa najboljšo ženo!» se je zadrlo razjarjeno bitje nežnega spola. Stroški za pogreb. Miklavž Copatar po pogrebu svoje žene: «Gospod župnik, stroške pogreba bi rad poravnal.* Župnik: «Vem, vem, da vam je šlo zadnje čase zelo slabo, zato vam ne bom nič računal.» Copatar: «Tedaj vam pa Bog povrni tisočkrat.* Nato sc je podal Miklavž Copatar k organistu: «Gospod organist, rad bi plačal pogreb za svojo ženo. Koliko sem dolžan?* Organist: «Saj veste, da vselej polovico tega, kar se plača gospodu župniku.* Copatar: «Torej naj vam Bog petstokrat povrne vašo dobroto!* Nista eno telo. Sodnik: «Zakaj ne živite v ljubezni s svojo ženo. Kaj ne veste, da sta mož in žena eno telo?» Matija: «Gospod sodnik, to pa že ni res. če mene v gostilni pretepajo, se moja žena smeje; če potem pretepam jaz njo, prav nič ne čutim bolečin...» Neprimeren vzklik. Starček je ležal na smrtni postelji. Pri umirajočem je bil samo njegov sin, ki mu ni bilo nič kaj prijetno pri srcu, ker ni bilo nikogar drugega zraven. Ves nejevoljen je torej vzkliknil: «Oče umirajo, a nobenega hudiča ni blizu!» Nič jima ne manjka. Prvi prijatelj: «Kako živiš s svojo ženico?* Drugi prijatelj: «Prav dobro! Ona meče vame lonce, ponve in vse, karkoli ji pride pod roke. Ako me zadene, se veseli ona, če pa ne, se veselim jaz. Na ta način sva oba zadovoljna ...» Jasen odgovor. Meščan Solzislav Dolgočasnik je prišel v zapuščen kraj, kjer ni bilo niti kinematografa, niti javne knjižnice. Baš je močno deževalo in Solzi-siav se ni vedel kam dati, pa je vprašal domačina: «Kaj pa počenjate pri vas, kadar*dežuje?» Domačin: «Počakamo, da neha...» Kdor zna ceniti dobro obutev kupuje le ,D0K0‘ čevlje ki so gotovo najtrpežnejši in najcenejši v deželi-Dobijo se samo v trgovini ,DOKO‘ Iv. Čarman, L,jubVjana Prešernova ulica št. 9, dvoilšfie. čiti?* k njej natakarji zamorci. (Dalje prih.) Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan v Ljubljani. Urednik Ivan Tavčar v Ljubljani. Tiska Delniška tiskarna d. d. v Liublianl (predstavnik Miroslav Ambrožič).