Naročnina mesečno 25 Din. za i nože m-»tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno <M> Din, za inozemstvo 120 DiD
U red n išt vo je v Kopitarjevi ul.b/III
S£0 VEJSEC
Ček. rnčun: Ljub-liana št. lObVl i« lO.VtV ra inseralet Sarajevo štv 7">63 Zagreb štv VMM1, Prago-I )unaj 24.7*}*
Uprav«; Kopitarjeva 6. telefon 2<>9J
Telefoni iredilatvu dnevna slaiba 209* — nočna 2996. 2994 la 205*
Uhaja vsak da« statraj, run ponedeljka ii dneva po prazniku
B
Kot en mož —
za naše šolstvo!
Že od januarja preteklega leta sem se vrši velika borba proti razpisu novih šolskih knjig, s katerim se namerava uvesti enotnost učbenikov za vso državo, za južne kot za severne in zahodne pokrajine, obenem pa monopolizi-rati vsuko zalaganje, ki bi ga prevzela država oziroma Belgrad. V tem smo videli vsi Slovenci napad na naš jezik in našo kulturo jasno se je izrazila težnja po kulturnem in jezikovnem zedinjenju, ki bi šlo na račun slovenske kulturne in jezikovne samobitnosti. Naši gospodarski krogi pa so poleg tega videli še posebej propad papirne in tiskarske industrije pri nas, poslabšanje knjig, splošnega blagostanja, povečanje brezposelnosti stavcev in delavcev itd. Skratka: grozi kulturni in gospodarski poraz slovenstva, kot si ga ne moremo misliti. Tako se je v januurju lanskega leta naperila sekira k rušenju najosnovnejših slovenskih narodnih vrednot, tedaj, ko so sedeli v vladi zastopniki vsemočne stranke JNS in ko je bil njen glavni tajnik g. dr. Kramer In vse od tedaj do danes se borimo, da zadržimo ta zamah v zraku, da ne pade na naše korenine. Butamo z vsemi tol-kuči ob sistem, ki z najvišjega mesta pro-svete počasi pa dosledno po načrtu dela s slovenščino, kot da je jezik manjšine: vsi akti se pošiljajo izključno v srbohrvaščini in v cirilici; vse uradne tiskovine — tudi po naših slovenskih šolali — so izključno srbohrvatske; učni načrti se za slovenščino ne delajo posebej, ter za slovenske ljudske šole sploh več ne obstoje; prevodi tujih učbenikov ali pa celo tuji izvirniki preplavljajo slovenske šole... To je sistem, katerega naj krona z največjim uspehom prav izpeljava famoznega načrta, razpisanega v januarju letu 1935 v času samovlade JNS. In od tedaj se vrste deputacije za depu-tacijo v prestolnico, da bi prepričale ministra prosvete o agrešenosti takih teženj in take reforme, o protekcionizmu in korupciji, ki sta z njo zvezana, o državni škodi in škodi staršev, o kulturnem zločinu itd itd. In sedaj ob dvanajsti uri, ko vse pri najboljši volji ni rodilo uspeha ter stojimo tik pred 15. januarjem, s katerim se zaključi termin, ko mora biti že predložena »srbsko-hrvatsko-slovenska slovnicu« ter se bo odločalo o njenem tisku, sedaj, ko vidimo jasno, da nc gre samo za razpis, temveč za ccloini sistem, ki se je izvajal vsa leta strahovlade JNS, sedaj, ko se je dvignil novi mestni svet ljubljanski ter z novim županom jasno podprl vsa prizadevanja kulturnih in gospodarskih krogov, in so se odločile' občine širom naše slovenske zemlje, kjer žive Slovenci, ki hočejo v svoji državi imeti svoje slovensko šolstvo, da bodo po zgledu glavnega mesta podprle in privzele za svoje zahteve kolektiven izraz po slovenski šolski samobitnosti, da bomo kot en glas vsi zavpili v Belgrad: roke stran od slovenskega šolstva! — tedaj vstane kluver-no zadnji potomec še klavernejše JNS »Jutro« in pravi: »Nikarte! Zakaj tak alarm? Saj to ni niti težko rešljiv problem!«
Potem pa se potrka po svojih junaških prsih, rekoč: »Dokler so imeli v vladi besedo slovenski ljudje iz JNS, je zakon, ki ga niso oni napravili, ostal mrtva črka. Niti en korak za monopolizacijo in unifikacijo šolskih knjig v tej dobi 111 bil storjen.« Oho! Ali mislite, da sam sebi »Jutro« verjame? Mi samo vprašamo: Kdo ima na vesti vse tiste uboge suplente m profesorje, katere so samo zaradi slovenskega navdušenja pognali na cesto ali pa v tuje kraje, odkoder jim še danes ni mogoča vrnitev in poprava krivice? Kaj pa tisti veliki, eden prvih pa za dva širok korak, ki je pripeljal naravnost k januarskemu razpisu, in ga je napravil minister prosvete v tistih dneh leta 1933. ko je bil najvplivnejši član vlade glavni tajnik JNS dr. Kramer, omnipotent za slovenske zadeve, ko so bili s št. 28063 od 19. avgusta razveljavljeni Grafenauerjevi slovenski učbeniki za srednje šole zaradi slovenske miselnosti ter so bile naše srednje šole prvič po letu 1854 zopet brez šolskih knjig za slovenski jezik in književnost? In prav to hoče tudi ta razpis, ki seveda za staro JNS ni problem: stanje kot ga je faktično ustvarila že v letu 1933 »slovenska«: JNS! Kdo je trgal cele pole iz slovenskih čitank s sestavki naših klasikov Cankarja, Župančiča, Trdine, Kersnika, Val javcu in Aškerca? Kdo, če ne ravno JNS, ko je delala korake k današnjemu stanju, o katerem je saina dobro prepričana, da ga ni mogoče popraviti »s potezo enega peresa enemu samemu človeku«, kot hinavsko zavija in zahteva »Jutro«, želeč zase potihoma pa iskreno v svojem srcu. nuj se nadaljuje nnifikacijska politika bivše srčno ljubljene JNS.
Razumemo kljub »Obzorovemu« sumniče-nju, zakaj se je »Jutro« postavilo v včerajšnjem uvodniku proti glasu celotnega narodu, proti zahtevi, ki je za ves narod tako važna Ul ki ima namen, odsekati poslednjo glavo nenasitnemu zmaju, ki še iz časov JNS dviga žrelo po slovenski kulturni samobitnosti Vemo, zakaj to ni zanj težko rešljiv problem, ker mu .sploh ni problem. Toda, ker pa mi vemo, da je slovensko šolstvo bistveni del naše narodne kulture in so slovenščini po ustavi zagotovljene pravice narodnega jezika, ker vemo. s kakimi napori in stroški smo gradili svoje šolstvo v dolgoletni borbi z germanstvom in je nam postalo nedotakljivo sveto, ker pa tudi skušamo, doživljamo imi vsakem koraku, in vidimo, da
Nova razgibanost na abesinskih bojišči h
Krvave bitke na severu in na jugu
Cesar opazuje z zraka junaštva svoje vojske - Pripravljeni na Grazianija
Severno bojišče
Cesar ogleduje z letala
Vesti iz abesinskega vira trde, da se Italijani na severni fronti umikajo. Abesinei se bore s silnim ogorčenjem. Neguševo letalo je za časa borb letelo nad ahesinskimi četami, ki so v skupinah po 20 vojakov jurišale italijanske položaje. Poljske utrdbe so bile zavzete na isti način in so Abesinei vse Italijane, ki so jih branili, pobili. Ko je padlo pet utrdb, so Italijani zapustili položaje in zbežali.
Nastop rasa Imru
Abesinske čete na severu so zelo ohrabrili uspehi v Teinbijenu in na reki Takaze. Cesar, ki je zaradi dežja ostal v Desiju, bo te dni odšel na severno fronto in tedaj se bo začelo novo napadanje abesinskih čet v smeri proti Makaii.
Isti dopisnik izve, da je ras Imru poslal na sever močna ojačenja godjanskih vojakov, ki so že prešli reko Takaze in sedaj napadajo v smeri proti desnemu krilu v dolini reke Naj veri. Desno krilo čet rasa Imruja sodeluje s četami rasa Sejuma. Vsi ti oddelki bodo nastopili skupno in istočasno v severovzhodni smeri in se opirali na abesinske čete, ki so zbrane v pokrajini Tembijena. To premikanje ogroža prometne zveze med Makalo in Aduo.
Iz Ilararja p oročajo, da je dedjasmač Abeba prišel v Dagamodo in s tem ojačil čete rasa Nasibuja.
Južno bojišče
Boji pri Kereli
Reuter poroča: Istočasno, ko je deževje na severu ustavilo borbe, se vrše hude borbe na jugu in sicer pri Kereli in Djiliji zapadno od Goraliaja. V Adis Abebi pričakujejo, da bo general Graziani začel z veliko ofenzivo v smeri proti prestolnici, da bi na ta način oslabili pritisk Abesineev na severu.
Reuterjev dopisnik iz Adis Abebe poroča, da pri nevtralnih opazovalcih prevladuje prepričanje, da general Graziani v resnici namerava izvesti močan napad v severoza-padni smeri od Dola proti lijiniru. Daljnji cilj te ofenzive pa bi bila Adis Abeba.
Pri Kereli se jc razvila silna bitka in abesinske uradne vesti poročajo, da so čete guvernerja Balli pobile Italijane in je v bitki padlo mnogo Italijanov in Somalijcev.
V Adis Abebi smatrajo, da se jc general Graziani žc prepričal, da je nemogoča ofenziva V smeri proti Hararju in da je zato zbral vse svoje moči, da bi zavzel provinco Balli in Sidamo, ki ju branijo razmeroma maloštevilne abesinske čete. Pokrajina med Dolom in Djinija je odprta, toda gorski predel med Djinirom in Adis Abebo jc naravna obramba, ki jo bo težko premagati. V ofenzivi na IJjinir bodo morali Italijani napadati v glavnem po dolini reke Sebeli. Stalni letalski napadi na čete rasa Deste imajo najbrž za cilj, da bi zmanjšali moralo abesinskih čet. V prestolnici vlada prepričanje, da Italijani niso dosegli tega cilja in da bodo vojaki rasa Deste in Bejnemereda v slučaju ofenzive generala Grazianija ovirale z gverilskim bojem.
Dunajska vremenska napoved: zapadni vetrovi, spremenljivo, dež, milo vreme in porast temperature.
Zagrebška vremenska napoved: Lahno oblačno, stalno in toplo.
Bitke se je udeležilo
100.000 vojakov
Addis Abeba, 10. jan. b. »United Press poroča: Svak cesarja Ilailo Selasia ras Desta je hrio-javil iz glavnega vojnega štaba, da je njegovim č«-tani včeraj uspelo odbiti velik napad Italijanov, ki so hoteli prodreti v bogato dolino pokrajine Kift, ki leži v zapadni smeri od mesta Dolo. V poročilu navaja ras Desta. da je bila bitka strašno krvava in da sc je jo udeležilo vseh 60.000 abesinskih lojaknv. kajti na italijanski strani je napadalo 18.000 belcev in 25.000 italijanskih črnih domačinov.
Abesinski plen
Z južnega bojišča potrjuje DNB, da se je tarti odigrala krvava bitka blizu mesta Gorahaja, v kateri so čete generala" Grazianija pretrpele hud poraz. Trdi se, da so čete rasa Deste zajele, nad 6!) strojnih pušk, ogromne količine vojnega mate-rijala ter da so ujele ^enega višjega italijanskega častnika ter mnogo domačinov. Splošno se misli v vojaških krogih, da bo trraziani sedaj, ko je doživel poraz, počakal, da dobi nove okrepitve. Gc neral Graziani si je namreč postavil cilj, da najprej preizkusi svoje čete in abesinsko moč, nato pa, da prodre s svojimi četami proti Džidžigi in Hararju ter da ju zavzame še pred pravo doievno dobo
Italijanski protisunek
Ad is Abeba, 10. jan. c. Havasov dopisnik poroča, da se je v bližini Dola razvila velika bitka in da sn tekom bitke Italijani napredovali za nekaj milj. Ras Desta je nujno zahteval ojačenja in sedpj mu gredo ie na pomoč s 45.000 vojaki.
Ras Nasibu ogroža z desne
Posebni Havasov dopisnik poroča: Po uradnih vesteh so Italijani v borbi pri Kerele izgubili 31 vojakov, med njimi enega belca. Izgube Abesineev so minimalne.
Abesinei so zaplenili radiopostajo in mnogo orožja. Zavzetje Kerele v Uebi Sebeli je zelo važno, ker razbremenjuje levo krilo rasa Deste, ki ima nalogo, da brani sistem treh dolin, ki jih tvo-
rijo v Uebi Sebeli, v Uebi Ganal in Doli Indolija, ki je ogrožena od Italijanov. V eni izmed teh treh dolin se nahaja švedska bolnišnica.
Odku. je general Graziani opustil načrt, da bi napadel v smeri proti Hararju in odkar se jc odločil, da zavzame pokrajini Bali in Sidiamo, sc je popolnoma spremenil položaj. Italijanska bojna črta se sedaj razteza preko Ual-Uala, Gerlogubiia, Tanane in Kerele. Ti položaji morajo zaščiti italijanske prometne zveze. Ta bojna črta bi lahko služila tudi za direktno akcijo proti Hararju, ako bi bil odpor abesinskih čet na jugozapadu ustavil Italijane v smeri njihovega dosedanjega , napredovanja.
Ob koncu dodaja vest, da bo odpor Abesineev na jugozapadu prisilil Italijane, da se bodo morali zelo potruditi v tej pokrajini. Poleg tega čete rasa Nasibuja ogrožajo omenjeno it&Cijansko bojno črto. O današnji bitki se še poroča, da ic lahko pride do spopada predstraž, vendar pa vse to dokazuje, da Italijani še zmerom niso mogli utrditi svojih položajev v dolini Uebi-Sebeli.
Nove odprave
Rim, 10. januarja, b. Iz Napulja so bile peljane z ladjama »Italia« in »Francesco Crispi« T vzhodno Afriko številne baterije 5. top. polka.
Berlin, 10. jan. A A. DNB poroča iz Genove« V vzhodno Afriko je odplul parnik »Gabianoc s 3400 delavci.
Novo orožje v Abesinijo
Addis Abeba. 10. jan. b. Že več tednov prihajajo skozi Džihuti ogromne količine najmodernejšega orožja in vojnega materijala za Abesinijo. Abesinsko ljudstvo je zaradi tega prepričano, da bodo Abesinei zmagali in da se jim bo posrečilo izgnati napadalca iz domovine. Življenje v prestolnici gre v pospešenem temini naprej, toda težko breme vojne se čuti povsod. Sedanje nepričakovano deževje je vlilo v srca Abesineev novih nail in razpoloženje je precej optimistično med abesinskim narodom.
Italijansko uradno poročilo 93
Rim, 10. jan. AA. Agencija Štefani priobčuje tale komunike št. 93:
Letalstvo je vršilo izvide na eritrejskem bojišču in bombardiralo sovražne čete, zbrane pri Amhalagi.
Za primer italijanskega napada v Sredozemlju
Angleži zasedejo alpsko mejo
Čudne vesti o neki tajni pogodbi med Francijo—Anglijo
London, 10. januarja. SE. Angleška uradna agencija Reuter odločno zanikuje vest ameriških poročevalnih agencij, da sta angleški in francoski generalni štab poleg pomorskega sporazuma, ki je bil objavljen in velja samo za primer italijanskega napada v Sredozemlju, podpisala še neko drugo tajno pogodbo, ki je vse večje važnosti, kakor ona prva. Tajna pogodba predvideva namreč tudi sodelovanje suhozemskih armad in predpisuje Angliji, da mora poslati svoje motorizirane oddelke v Francijo, in sicer na njeno italijansko mejo. Pogodba da je bila sklenjena še dne 10. decembra lanskega leta. Reuter pravi, da so te vesti fantastične in niso verodostojne.
Navzlic temu pa vztrajajo na popolni verodostojnosti teh vesti ameriški poročevalci. Oni trdijo, da lahko tajno pogodbo iudi objavijo, če bo treba. Na to odgovarja zunanje ministrstvo, da so pogodbe med obema generalnima štaboma sklenjena samo za sedanji čas in samo za primer italijanskega napada.
»New York Herald« pa odgovarja angleškemu in francoskemu zunanjemu ministrstvu, ki še na-
Francija 3 miljarde Italiji?
Francoska vlada odločno zavrača vse te vrste klevete
Pariz, 10. jan. SE. Francosko zunanje ministrstvo je ostro zanikalo vest, ki se trmasto širi po mestu in razburja javno mnenje, da hoče namreč francoska vlada posoditi Italiji 000 milijonov frankov (3 milijarde) in to skrivaj proti sklepom sank-cijskega odbora Zveze narodov. Vest je zanikala tudi Narodna banka. Laval je bil naravnost srdit nad časnikarji, češ da Francija strogo izvaja sankcije proti Italiji in da potemtakem o kakšnem posojilu nc more biti govora. Pripomniti je treba, da so se vesti o francos. posojilu Italiji širile že tudi septembra lanskega leta in da jih je Laval tudi takrat odločno zanikal. Inozemska diplomatična zastopstva so se trudila, da bi izsledila, čc Francija
morda skrivaj le nc pošilja denarja Italiji, Toda ves trud je bil zaman in so mogli ugotoviti le tiste denarne odnose med obma državama, ki jih dovoljuje sklep Zveize narodov z dne 28. oktobra. Neka večja banka pa je trdila, da je ugotovila, da denar, ki ga mora Italija plačevati sueški družbi za prevoz svojih čet v Abesinijo, ne prihaja v Francijo, marveč, da ostaja v italijanskih rokah. Toda niti za to trditev ni mogla doprinesti nobenih dokazov. Ameriško veleposlaništvo je izdalo uradno poročilo, v istem smislu, da ni moglo izslediti nobenih denarnih poslov med Francijo in Italijo, ki bi ne bili dovoljeni.
se sistematično zožuje okrog tega našega slovenskega šolstva, osnovne zibelke naše kulture, vrv, ki gu ima prej ali slej zadrgniti, zato je potrebno, da vsi, pa prav vsi poklicani zuvpi-jemo r. glasom, ki brani svoje do zadnjega in zahteva poštene pravice: Pustite nam slovensko šolstvo!« da se bo zamajal sistem, ki gu je |>oinuga1n ustvarjati tudi JNS ter da bo prišel trenutek, ko bo tudi temu enemu človeku mogoče najti edini praktični izhod iz zagate, in uporabiti stari recept, doslovno s pote/o enega uerosu uničiti razpis ter ua predati pre-
dalu ministrskega arhiva«. Toda prav to doseči je velik problem, tako važen problem, da ni dosti niti to, da se je dvignil župan stolnega mesta Ljubljane, temveč je prav, da se ob njega vstopijo še vsi naši župani, ki čutijo mučno zadevo s šolskimi knjigami kot velik narodni problem, vreden tudi alarma, ter se vstopijo ob bok kulturnim in gospodarskim organizacijam in odposlanstvom ter se v zvezi z našimi ljudskimi oblastniki vstopijo pred zid, ki nam ne da dihati. In tega lxmn*> mogli [h>-dreti samo — kot en mož.
dalje zanikujeta, da ni nobenih sk!e|>ov, razen onih, ki so bili objavljeni, da ima v rokah končno-veljavni načrt, ki je bil podpisan. Priznava pa, da dejansko ne gre za kakšno splošno vojaško |w>-godbo med obema državama, ampak samo za pogodbo, s katero sta sedaj Anglija in Francija pripravljeni na vsak italijanski napad, ki jih ne more več presenetiti, naj pride kadarkoli. Ameriški list, ki izhaja v Parizu, navaja, da sta se obe državi obvezali, da takoj po italijanskem napadu mobilizirata vse svojo pomorsko, zračne in sulio-Mmslte sile, da se stavijo vsa francoska pristanišča in letališka na razpolago angleškim bojnim eno tam. da bo Anglija prevzela obrambo francoske obale in da ho poslala v Francijo posebne moto rizirane četo, ki bodo lasedle vso alpsko mejo ob Italiji.
Poleg askarov nastopajo sedaj tudi bele čete — iz Alp
Do sedaj so Italijani z belimi četami v abesinski vojni skrbno varčevali. Breme bojev so do sedaj nosili v glavnem askari, to so črni kolonialni vojaki, in pa Dubati, somalsko pleme, ki so ga Italijani šele sedaj med vojno vtaknili v vojaško suknjo. Sedaj pa javljajo iz Italije, da je, kakor smo že včeraj poročali, na potu v Afriko ena alpinska divizija, ki nosi ime po Pustriški dolini. Sodijo, da ho ta gorska divizija že koncem januarja lahko nastopila na bojišču. Alpinsko di vizijo, ki je odšla v Afriko, sestavljajo trije polki izbranih alpskih čet, med njimi tudi I polk gorske artilerije. ki jc sestavljen iz poedinih enot. ki so do sedaj stale na francoski in avstrijski meji. Divizijo bodo porabili na severni fronti, kjer mislijo, d« bodo vojaki, ki so od mladih nog vajeni gorskega ozemlja, kos tudi divjemu terenu abesinskih gora.
Istočasno poročajo iz Italije, da bo armada v Ahesiniji okrepljena z mnogimi novimi veli kimi bombnimi letali. Splošno pa sodijo, da severna armada, ki l>o kmalu pričela z ofenzivo, ne misli prodirati dalj, kot do Aniba Aladži, torej do strategične linije, kamor so Italijani prodrli že leta 189t5. Na tej črti naj bi se italijanska severna armada utrdila in počakala konca velike deževne dobe. V tej zvezi sodijo, da verjetno tudi južna Grazianijeva armada ne bo pričela s kak« ofenzivo velikega sloga, čeprav so njegove čete v zadnjih tednih bile zelo okrepljene.
Italija odločno zaniha vest o uporih
Rim, 10. ian. V tukajšnjih vladnih krogih je zavladalo veliko ogorčenje proti Angliji, čeprav na drugi strani fašistično časopisje trdi- da -e an-
Nadaljevanjc na 2, strani spodaj.
Stran 2?
^SLOVENEC«, dne 11. januarja 10:-16.
Štev. 8.
V Kočevja —■ pred 25 tet*
Črno novo telo 19il, ko so se Slovenci začeli borili za svoje pravice
\ zadnjih desetletjih minuli sc nemški Kočevaiji truuioma Ameriko. Sa stotine kmetij je iu lesna industrija ter kočevski
•ga stoletja so izseljevali v bilo opuščenih k sta so
začela pritoževati zaradi pomun.jkauja pridnih, delovnih rok. Nadomestili so jih marljivi slovenski ljudje ter začeli garati po gruntih, po gozdovih in v rudniku.
Seveda se je slovenska duhovščin« začela takoj zanimali za te slovenske prišlocc*. ki so bili brez vsakih pravic, tako v cerkvi kakor v šoli. Načelo takratnih avstrijskih oblasti namreč je bilo. da se Slovenci smejo naseljevati iui Kočevskem, pod pogojem, da se asimilirajo. Posel asimilacije nuj opravljata cerkev in šola. Prvi. ki se je takral zavzel za pozabljene in teptane Slovence, jo bil takratni kaplan v Kočevju Kr. S. Kinžgar. Bilo je to leta 1898. Skušal je izposlovuii za svoje slovenske /.opijam* pravico, da bi imeli svoj slovenski krščanski nauk vsako nedeljo v podružnici m Uešnjegu lelesa. Nemški šovinisti so /a to njegovo namero /vedeli in jo znali preprečiti. Prav posebno so bili razjarjeni, ko si jc liii/.gur drznil prirediti prvi slovenski Miklavžev večer v Kočevju, /vedel je. du ga un določeni večer nameravajo napasti, toda on se jih ni bal. Šel ie mednje s svojo gorenjsko nevstrašenostjo in se jim ponudil, naj le začno Pa se nihče ni upal napasti Finžgnrja.
Toda Slovencev je bilo vedno več. Slovensko vprašanje je sililo v ospredje. I.eta 1909 je prišel v Kočevje /u kaplanu marljivi Andrej Kopitar, /nani slovenski prevajalec, izmislil si je /n tiste čase nenavadno predrzen načrt: ustanoviti v Kočevju slovensko izobraževalno društvo? kjer naj bi Slovenci dobivali potrebno i/.ohrazhn ter culi slovensko pridigo, za katero takrat v cerkvi ni bilo prostora
Kopitarjevo delovanje je izzvalo med nemškimi Kočevaiji velik odpor. Nikjer gospodu niso hoteli dati hrane. Končno so se ga usmilili v Verderber jevi gostilni (Hotel Trsi), toda nu pritisk nekega znanega gospoda, ga je morala ludi Iu družina odsloviti, /atem so ga vzeli na hrano v oddaljeni gostilni krepkega slovenskega narodnjaka g. Jožefa Bcljand. Predvsem pa so se nasprotniki zakleli, da za vsako ceno delovanje slovenskega društvu onemogočijo. Svoje prostore je imelo društvo v Dolgi vasi št. 40, v hiši Ivana Rusu članov jc štelo okrog' 200. Kadar so se zbirali, so Nemci vedno divje demonstrirali. Posebno hudo pa je bilo na praznik sv. Štefana letu 1010. ko so kaplana Kopitarja s kamen jem napadli. Višek pa so dosegli izgredi na novega leta dan 1911.
Žalostno novoetsio jutro
Prvega januarja 1011 so imeli kočevski Slovenci žalosten dan. Nemci so organizirali demonstracije proti slovenskemu nruštvu v največjem obsegu. Slovenci, ki so vedeli, kaj se pripravlja, so se obrnili /a pomoč v Ljubljano. Na predvečer sta bila v tej zadevi na deželni .vladi slovenska poslanca prof. Jare in dr V. Pogan. Kočevski glavar baron Srhrinberger je takoj dobil brzojavna navodila, nn.j na vsak način vzdrži red. G. baron pa je v ta namen odredil kar —- štiri orožnike.
Okoli treh popoldne so se zaceli zbirati Slovenci Prihiteli so od vseli strani, mnogi po dve. tri ure daleč, in to po slalvh, zasneženih potih. Samo. da bi slišali božjo besedo zopet, enkrat v slovenskem jeziku. Okoli 100 Slovencev se je zbralo pri Rusu v Dolgi vasi Toda pred hišo so se začeli /hirati tudi Nemci Prehod če/ most blizu Kusove hiše so dobesedno zabarikadirali. Vsakega Slovenca so strahovito nahrulili; lleil! Abzug! Vindiše pakašU lo so bili pozdravi, s katerimi so jih obsipali kulturni Nemci. Ko se je pokazal slovenski du-
nr zašlo od i. /udi Kakor ■iiskem so bili nanje zve-vrsi palice "I udi krav -Nežna seboj
je
dam
slovi 'lin

hovnik. ki bi moral imeti pridigo, vršalo med Nemci. «Seda.j prihaja!« ust iu povelje za ofenzivo je bilo nekje se skrivajo štirje orožniki gladili volkovi so na to planiti po duhovniku. Vsak s svojim orožjem oboroženi / govejimi rogovi ter o rinsko tulili. Drugi so imeli vseh ter so / njimi udrihali po Slovencih, jih zvoncev za spremljanje ni manjkalo nemška dekleta in ženske so nosile * škafe, pokrovke, škropilnike In bučna godba e veljala Krojnerju« (Kranjcu) v počeščenjo.
vrsto so prišla potem še gnila jajca in slovita nemška gnojnica. Oni pn, ki niso ničesar prinesli s seboj, so / nogami in rokami delovali *.* prid nemško zemlje. Pljuvanje v obraz je bilo lepo organizirano. Do pol kg težke kose ledu so pobirali in jih metali Slovencem v glave.
Visokorasla nemška Vlit/i i/ Dolge vasi pa ie pripravila posebno presenečenje. Nastrgala je suhih nemških kurjih in in govejih odpadkov, vse spravila v trcbušasl nemški pisker. Jo lala še nekaj cun j iz garderob nemških na-vdušenk ter vse skupaj zažgala, in tako zažigala svoje kulturno kadilo slovenskemu duhovniku. Pridružil se ji .je še en levit, podolgast Nemec i/ l.ivolda. tako da je bila asistenca, popolna. Slovenski duhovnik je bil miren. Ves
MMmmmmsizmmmmmmMmMMMmm
gleška oficielna politika nikakor ne bo dala zapeljali v oslrejso politiko pro!i Italiji, kar se ute-neljuje s leni, da je g. Laval sicer dovolil, da se francosko brodovje sprehaja po Sredozemskem morju, da pa on niti daieč ne misli na to, da bi v resnem slučaju žrtvoval eno samo francosko ladjo v korist angleške politike.«
Ogorčena jc italijanska politična javnost preti angleškim sankcionistom, katere dolži. da posebno -cdaj razširjajo o Italiji najgrše laži in klevete o krutosti italijanskih vojakov v Abesiniji To ogorčenje pa se danes obrača tudi nasproti oticielnim vrogom. ker je uradna agencija Reuter ob priliki transporta južnotirolskc divizije »Val Pustcria« v Afriko prinesla vrst, da so se vojaki te divizije uprli. Vojaki so se. ako je vrst Reulerja resnična, celo lotili časinikov in v/klikali proli Mussoliniju in Italiji. Tudi nemško prebivalstvo, ki jih jc spremljalo- jc vzklikalo proti Italiji, veliko vojakov pa jc deiertiralo, še preden so jih zbrali in dirigirali v Abesinijo. Reuter tudi trdi, da je večina vojakov sklenila, da sc nc bo bojevala, ampak da Ivo prešla k Abesincem.
Italijansko časopisje to vest z največjim ogorčenjem dementira iti italijanski radio je v 17 jezikih sporočil svetu, da so južnotirolski alpinci odšli v popolnem redu in med navdušenjem vsega prebivalstva. Treba pa je pripomniti, da je podobno vest pred nekaj dnevi prinesel tudi pariški »Temps«, ki je poročal, o izbruhih nevolje po več krajih Italije. Tudi to vest ie seveda italijanska vlada demantirala.
opljuvun, ves zatekel po obru/u. s krvavimi lisami po glavi in ves blaten, se je prikazal v slovenski društveni dvorani. Naočnike so mu razbili in oko je bilo vse podpluto.
„Los von Rom!"
Med sestankom so podivjane tolpe /vi/.gule tulile dalje. V/klikal e so proti slovenskemu
I u-klic den
duhovniku, proti Slovencem, proti cerkvi, krat je menda prvič v Sloveniji zadonel Los von Rom! (Proč od Kima) Nieder mit Kranern! (Dol s Kranjci)
Po sestanku se Slovenci niso upali domov. Ženske so jokale. Pa so vzdigne Kopitar ter / njim sedem krepkih slovenskih mož. šli bomo ven, nuj se zgodi, kar hoče! Pred njimi stopajo tri pogumne /ene, med njimi razborita Reza Krajškova iz Kočevja 125. Ob straneh posestnik Anton Lavrič i/. Dolge vasi ;n Janez Rus, sin Rtisovegu gospodarja. Zadaj pu Anton Krajec. kmet i/ Dolge vasi, iu mladi k romar Jože Beljun. Podivjane tolpe so drvele za njimi, jih obemetavale z ledom in kamenjem, pljuvale po njih. jih psovule, suvale brcale in potiskale. Vmes pu kravji zvonci, kulturno« kadilo dolge Mit/i in njenega levita, t rombe, koli... Slovenci so ohranili mirno kri. Daleč v ozadju /a hišami so se skrivali štirje žandurji . .. Najeli so celo fotografa Cokana, ki je sedemkrat fotografiral vse te prizore, ki naj gredo v ftrhiv nemške kočevske kulture.
V mestu je bilo vse na nogah Policaji so mirno gledali demonstracije, kjer so se odlikovali takratni kočevski liihrerji: Otto Ilerinann Kdler von Ilolzvvnrm (kako le]>o ime!), renegnt Hribar, tiskar pri odpadniku Pavliku, Ramo/ in Verderber. pisuča pri advokatu Golfu, ki ■stn hnjskarilu po Dolgi vasi. končno še Franc in Alois Hiinig. ki sta imela v zakup psovanje. I.avorik v sovraštvu proti Slovencem si je natrgalo tudi državno urndništvo, nu čelu notar kariiitsclmigg. kanclist VVurschitz. oficial VVollT. praktikant lliitter. Učiteljstvo je zastopal mestni nadučitelj Sehešcharegg. (Torej sama pristno germanska imena!)
Neki. takrat in še dolgo času potom, ugledni gospod, je šel v kavarno in je natakarici — Slovenki nagajal, naj vendar gre s pokrovkami delat mačjo nniziko zn te vindiše Ilmide!« Mnogo imen. ki so se takrat, pred 25 leti izkazali. obzirno zamolčimo čeravno vemo. da nam za to no bodo hvaležni.
Za dimi napad
na Kopitarju je bil organiziran pred vhodom-v /upiiišče. Navalil je nanj poleg mnogih drugih. dolgin Jože Bartelme. Ra/.koračil se je med vrati ter mu branil iti v župnišče. Končno ga je odstrani) in položil na tla Rusov Janez, iu Kopitar je Srečno prišel domov ves razcapan, ra/tepen. zapackan in nabit. Po daljšem vpitju, ki se ga je udeležil posebno nemški nežni spol, so se tolpe razšle vsak nu svoj dom
Prva posledica tega #>lovajskega napada je bila, da so slovenskemu društvu odpovedali prostore. Druga opsledicn pn tu. du so /a Treh kraljev dan Nemci pripravljali nove izgrede, takrat so imeli pripravljeno gasilsko brizgalno. Slovenci so rajši sestanek odpovedali Toda kaplan Kopitar je bil deležen novega sirovega napada. Vračal se je ravno od Beljana, ko pridrve /a njim neki pretepači, ki gu grdo napadejo. Odlikovali so se Otto Hermanu, adjunkt pri gozdnem uradu kneza Turjaškega pisač Alois Verderber in še neki neznani jurist Arko po imenu. \ si ti in še mnogi drugi so Kopitarja suvali in ga s snegom. 1 'dom in kamenjem obmetavali, seveda pred očmi budnega policaja.
V nedeljo. 8 januarja je bilo zopet zborovanje v Dolgi vasi. V Kočevju je bilo pripravljenih 5b orožnikov. Nemirov se ni bilo treba bati. Naenkrat pride v društvo vladni komisar, ki shod prepove, češ da ni bil naznanjen. Zagrozil je. du bo shod / orožjem ra/.gnol. če se ne pokore. Slovenci so se seveda pokorili, a Kopitar je /e dejal: Pa ponemčiti se ne damo. Živeti hočemo svoje narodno življenje. Ker Kopitarjevo življenje ni bilo varno n so se proti njemu pripravljale še vse hujše reči jc bil premeščen v Leskovee. ne sovražnikom na Iju-i)o. ampak zaradi njega samega Za njegovo odlvodnko so si nemški Kočevurj izmislili sramotilo posebne vrste Pripravili so voz. našemljen /. bnldahiiiotn in s streho i/ cunj. Hoteli so ga poriniti v ta voz in ga odpeljati do farne meje. Kopitar pa je šel po drugi pot' in strumni Bolj a n ga je spremljal
Je$iič: Brez strahu vztrajajte l
škof Jeglič, ki jc bil pod pritiskom razmer prisiljen, da Kopitarja prestavi, so jo / vso ljubeznijo zanimal za usodo kočevskih Slovencev. Zavedal se je pomena slovenskega društva ter večkrat pisal llusovim v Dolgo vas, naj društvo ohranijo in naj brez strahu vztrajajo. In res. društvo ui prenehalo. Prihajali so govorniki iz Ljubljane in od drugod. Nemirov ni bilo več, odkar je dr. Pogan vzel stvai v roke. Edino rudarjem so oblasti prepovedale članstvo pri slovenskem društvu
Malo pred vojno pa je društvo zaspalo in velika slovenska vprašanja, ki so so začela reševati pred 25 leti so ostala nerešena do današnjega dne.
Gibanje angleškega brodovja
V februarju obisk jugoslovanske obale
Egipt protestira
Rini, 10. jan. V italijanskih listih se daje precejšen poudarek vesti, da bo februarju mesecu priplulo v splitsko hi ko 9 britskih vojnih ladij. V zvezi s tem se opaža v italijanskem tisku neka animoznost proti Grčiji in Jugoslaviji, kakor dn iz teh dveh držav izhajajo najbolj glasni glasovi, ki zahtevajo poostritev sunkcij. Spričo loga je treba poudariti, da je jugoslovanska vlada izjavila, da obisk angleških ladij v Splitu ne pomeni nič izrednega, ker predstavlja le izvršitev programa, katerega angleško brodovje na M alti izpolnjuje vsako leto.
V Aleksundriji je britsko brodovje skupaj / vsemi letalskimi silami pripravljeno nu velike nočne vaje, ki bodo predstavljale obrambo prod nočnim napadom nasprotnika. Ob tej priliki se bodo angleški mornarji tudi izkrcali na obalo.
Egiptovska vlada jc sklenila, da bo podaljšala železnico, ki vodi iz Kaira nu zapad, in sicer do Marsa Matruchu nu libijski meji. K tej strutegično važni zgradbi bo prispevala velik del tudi angleška vlada.
London, 10. jan. AA. Današnji »Daily Express« piše, da Anglija na seji sveta DN 20. t. m. ne bo vztrajala na , ovedi izvoza petroleja, nego da bo njen zastopnik izjavil, da so dosedanje sankcije zadostne iti da bi njih razširjenje pomenilo nevarnost vojne.
Kairo, 10, januarja, b. Danes je bila zopet poslana uradna brzojavka egiptske delegacije Rdečega polmeseca, ki je bila podpisana od princa lsmaila Dauda, bratranca egiptskega kralja Fuada, v kateri poroča, da je bila že drugič namerno bombardirana egiptska sanitetska enota po italijanskih bombnih letalih. V brzojavki se navaja, da so se italijanska bombna letala spustila popolnoma nizko nad sam Rdeči polmesec ter pričela peklensko streljati iz strojnic na vse objekte egiptskega Rdečega polmeseca. Napad je bM 7. januarja in je trajal nad 15 minut. Središče bombardiranja je bilo 7 ur hoda oddaljeno od vseh abesinskih utrdb pri Dagaburju in se pod šotorom Rdečega polmeseca ni skrival noben abesinski vojak. Zgolj slučaju je pripisati, da se je glavni zdravniški štab lahko pravočasno skril v bližnje grmovje, toda kljub temu so bili dva egiptska zdravnika, dalje en pomožni zdravnik, en kemik in 8 bolničarjev ranjeni od koščkov granat in strelov, ki so padali iz italijanskih strojnic. Vest o ponovnem bombardiranju egiptske bctuice je povzročila v vsem Egiptu veliko ogorčenje in pričakovati je novih velikih demonstracij proti Italiji. Egiptski ministrski svet se je takoj sestal k izredni seji, na kateri je sklenil, da vloži v Rimu oster protest proti kršitvi svetih mednarodnih načel.
Japonski generali zbrani v Tjencinu ...
Pred pohodom v Mongolijo
London, 10. jan. Novice, ki prihajajo z Dalj-njega vzhoda, čedalje bolj vznemirjajo angleško diplomacijo. Japonci so sklenili, dn bodo energično nastopili proti generalu Sungu v Pekingu, ki poveljuje 29. kitajski armadni zbor io razvija v severnih avtonomnih kitajskih provincah veliko propagando proti Japonski. V Tiencinu so zbrani vsi japonski generali, ki operirajo v severnem Kitaju, skupaj z japonskimi konzuli, kjer se posvetujejo o bodočih korakih v severnem Kitaju. Kakor se izve, >e hočejo Japonci polastiti tudi železnice, ki pelje iz Pekinga v Mukden. Zelo vznemirja Angleže tudi vest, da so se mnndžurske čete pojavile Tudi žc v najsevernozapadnejši provinci pekinškega območja, to je v Suijanu, kar pomeni, dn hočejo Japonci pritiskati predvsem nn Mongolijo. ki je v sovjetskih roknh. Značilno je tudi, da japonsko časopisje hudo napada Veliko Britanijo, približno z istimi izrazi, kakor jih rabijo italijanski fašistični listi v zadnjem času proti Angliji. Anglija, tako pišejo japonski listi, nima pravice, da si lasti vos svet. ker so drugi narodi bolj potrebni gospodarskih zakladov zemlje nego Britanija ki da sploh ni več
pripelja ravčam
Francija —
sevtsha
Rušila
Konec medenih tednov ?
Srditi motnoad« francoskega tisha na rovarenie sovjetske Rusiie
Pariz. 9. januarja. SE. Zdi se, da se je francosko navdušenje za sovjetsko prijateljstvo silno ohladilo. Kar naenkrat so ne pojavili v francoskem tisku srditi napadi na boljševiško vlado, ki ji očitajo nič manj kakor izdajstvo nad sklenjenim prijateljstvom. Najhujši med njimi je' >.Tonrnal de* Debals«, ki se je še pred pol letu tako krčevito tiudil, da bi med svojimi konservativnimi bravcl vžgal navdušenje za sovjetsko Rusijo. Danes piše ta list v zvezi s podzemskim razruševalnlni delom v Južni Ameriki, "»da je opravičevanje sovjetske vlade, da nima ničesar opraviti i delovanjem Kominterne. naravnost bedasto in žaljivo. Saj vendar danes vsak otrok ve. da je Stalin obenem šef sovjetske vlitih* in šef Kominlofiie, < t* misli sovjetska Kimija svoje članstvo pri Zve*i narodov izrabiti /m komunistično propagando, potem ho kmalu prišel čas, ko ji bo treba s sirovo kretnjo strgati krinko t, obraza. Tudi Frnliriln «nnil» mi»il one
države, po katerih ri.iejn komunistični agenti. Upamo. da bo francoska vlada priložnost v Ženevi izrabil«. da se postavi oh Urugvaj in napravi konec smešni vlogi, ki jo jc prevzela, ko jc postala zagovornica svetovne revolucije na evropskem zapadli.«
Tudi »Malin« objavljn strupen članek proti so-vjelom v zvezi s komunističnim rovarenjein v Indo-lvini. »Holjseviki enostavno nc držijo dane besede.« piše list, »io smo bili neumni, ko smo verjeli, da jo bodo sploh kdaj držali. Vsa Itulo-KI n a jc poiltninirana s komunističnimi agenti, ki so šolajo kar v Parizu. Aniunitski dijaki se šolajo najprej v Parizu, kjer jih polovijo v mreže agenti sovjetskega poslaništva, na kur gredo »študirat« tudi v Moskvo, od koder se vrnejo nnr,nj v Indo-Kino, kjer so najbolj nevarni agenti komunistične revolucije. Francoska vlada je seveda slepa. A dolgo ne bo smela slepa ostati, če ji je ua leni. da si ohrani lo dragoceno kolonijo.-c
Domači odmevi
Ljubljanski mestni s vet
Odbor jsa upravo mestnih hiš se je konstituiral takole: predsednik Rajko Stoječ, podpredsednik Franc Š a 1 e h a r. Odbor je sklenil izvesti novo kategorizacijo stanovanj v mestnih hišah, prav lako izvesti novo kategorizacijo najemnin. Odbor je sklenil revidirati vprašanje nabiralnih stanovanj.
Tršni odsek. Izredno živahna debata je bila nu seji tržnega odseka. Za načelnika tržnega odseka je bil izvoljen Avgust Jenko, za podpredsednika pa polkovnik A n d r e j k a. Že na tej seji je bilo obravnavano dosedanje pristransko postopanje s pristaši in nasprotniki nekdanjega Kra-mer-Marušičevegft režima. Obč. sv. Musar je navajal konkretno, da je JNS preganjala svoje nasprotnike celo v imenu higijene. Nasprotniki JNS so bili preganjani za vsako malenkost, medtem ko so pristaši JNS uživali največjo popustljivost v higijenskih zadevah, v dodeljevanju prostorov, itd. Musar je zahteval, naj se takoj z jutrišnjim dnem uvede na trgu absolutna nepristranost in pravičnost ler naj se dosedanje nepravilnosti in pri-stranosti odpravijo. Na seji je padla beseda, da so vzrok dosedanjih pristranosti neke bivše višje sile-1. Teh višjih sil pa je odsedaj tudi na ljubljanskem trgu konec.
Gasilski odsek se je konstituiral takole: predsednik je Šalehar, podpredsednik pa Ora-ž e m. Odsek je razpravljal o važnih vprašanjih poklicnega in prostovoljnega gasilstva v Ljubljani. V tem vprašanju so namreč potrebne remedure.
Upravni odbor Mestnega pogrebnega zavoda se je konstituiral takole: predsednik dr. Milan Korun, podpredsednik Viktor Koza mernik. Ravnatelj pogrebnega zavoda Saplja je poročal o finančnem položaju zavoda in o tekočih zadevah.
Avto smrtno povozil pešca
Danes je vozil 32 letni šofer Jakomin Stanislav, iz Štanjela pri Gorici, stanujoč v Ljubljani, Tyrševa 22, pristojen na Jezico, tovorni avtomobil št. 2-138 od Lukovice proti Dbmžalam. Ob 14.10 je vozil ravno od Prevoj proti Dobu. Ko je do križišča, kjer se odcepi pol proti Mojc iz neznanega vzroka naenkral zavil
sposobna igrati vodilno vlogo na svetu
Izvedelo se jc, da je imel Eden v zadnjem času več konferenc z japonskim poslanikom v Londonu, v katerih je Japonski priporočal sporazum v Anglijo glede Dnljnjega vzhoda, kateri bi ščitil predvsem britske interese na Kitajskem. Japonski poslanik je baje odgovoril, da je Japonska pripravljena skleniti tak sporazum, toda v tem sporazumu bi se moralo govoriti tudi o vprašanju japonske emigracije, zlasti na jug (Avstralija), katero Velika Britanija, kakor znano, z vsemi silami preprečuje.
Medtem skuša maršal čankajšek okrepiti svojo vlado s sporazumom z Južnim Kitajem, ozir. Kantonom, dn bi se lažje upiral japonskemu pritisku na severu. Dne 10. t. m. se jc vršil sestanek med vplivnimi nnnkinškimi in kantonskimi kitajskimi politiki v angleški koloniji Singnpore, kar kaže, da je inicijativn za to akcijo izšla nnjbrže od angleške strani. Na konferenci so razpravljali o sodelovanju med Nnnkingom in Kantonom v svrho večje centralizacije Kitaja, kojega razcepljenost je dala Japonski povod za njeno brezobzirno politična in vojaško ofenzivo na severu.
na levo stran ceste in tako vozil 45 metrov po levi strani. Zadel je ob obcestni kamen, pri tem pa podrl na tla 77 letnega Gamsa Mihaela. Kakor je razvidno iz listin, ki so jih našli pri Gamsu, se je ta nahajal nekaj časa v Ameriki, ker je imel pri sebi ameriški potni list. Vsled sunka je padel kake štiri metre s ceste vstran na travnik. Dobil je težke poškodbe na glavi in ima tudi zlomljeno eno nogo. Na kraj nesreče so prihiteli ljudje in so odnesli ponesrečenca v hišo Resnilc Neže v Želodniku pri Dobu. Nudili so mu sicer pomoč, kolikor so pač mogli, vendar pa je Gams čez kake pol ure že izdihnil. Avto pa je zapeljal še ob drug cestni kamen, pri čemer se je kolesje popolnoma razbilo. Na njem je bilo naloženih kakimi 2500 kg jabolk, ki so se ob trčenju vsa raz-tresla po tleh.
Predsednik senata v Ljubljani
Snoči je dospel v Ljubljano predsednik senala dr. Tomašič. ki je v Ljubljani napravil nekaj obiskov, ki pa niso imeli oficielnega značaja. Z opoldansk i m brzovlakom je dr. Tomašič danes od-potoval v Belgrud.
Beograjsko vesti
Belgrad, 10. jan. m. V zavodu za pospeševanje zunanje politike sta bili dve konferenci in to konferenca o izvozu živine in konferenca o izvozu lesa. Za Slovenijo je predvsem važna druga konferenca. Konkretnih sklepov še ni bilo. Udeležili so se je zastopniki trgovine in industrije iz vse države. Iz Slovenije sta prisostvovala predsednik lesnih trgovcev dravske banovine, Danilo Gorjup, tajnik Zveze industrijcev in ing. Anton Rudež, član uprave Zveze industrijcev v Ljubljani. Zastopniki industrije na tej konferenci bodo jutri dopoldne sprejeti pri ministrstvu za gozdove iu rudnike dr. Gjuri Jankoviču, gradbenem ministru dr. Kožulju in trgovskem ministru dr. Vrbaniču. Zastopniki slovenskih industrijcev in trgovcev so nocoj zaprosili za sprejem tudi piri notranjem ministru dr. Antonu Korošcu.
Osebne vesti
Bc'grad, 10. jan. ni. S kraljevim ukazom je postavljen Ernest Rus, sodni pripravnik na sodišču v Ljubljani, za sodnika 7. pol. skup. na okrajnem sodišču v Prnjavoru. Postavljen je v 8. pol. skup. na tehničnem uradu Janez Kolina, v 10. pol. skup. pa za pomožnega oficiala Ivan Gruden. Napredovali so za oficiale: Martinčič Franc, Matevž Heinrich; za strojevodji: Albin Jenček in Milan Krek; za progovnega nadzornika pa Ivan Celjar.
Venirclos upa, da bo spomladi zopet predsednik vlade
Atene. 10. jan. b. Nekateri listi objavljajo soi, zacionnlno izjavo, ki jo je dal Venizelos v Parizu.
V	lej izjavi Irdi Venizelos, da se je politični |m>-loža.j v Grčiji popolnoma ustalil, zahvaljujoč modrosti kralja Jurija II. Končno je Venizelos v svoji izjavi dejal, dn bo že spomladi, ko se vrne v Grčijo, poslal min. predsednik monarhistično Grčije.
zbor v Worms
Pariz, 10, januarja, AA. Današnji »Matin« objavlja vest svojega dopisnika iz Berlina, da namerava Hitler sklicati za trelio obletnico svojega prihoda na oblast, to je na dan 30. januarja, sejo rajhstaga v Worms. Na tej seji bo imel koncelai Hitler velik govor, v prvi vrsti o zunanji pojiliki
V	tem govoru bo tudi razložil uspehe, ki jih je dosegel tekom lega leta na drugih poljih. l!Jpal; je, da bo kancelar Hitler posebno mnogo govoril o uspehih uvedene voinc obveznosti.
Hitler skliče drž.
Pismo škofa dr. Rozmana iz Amerike
Pri iathru Coughlinu
Delroit, 20. decembra 1935.
Še bolj znan kot Fordov avto je iz Detroita fa-llier Coughlin (izg. Kahlin), župnik župnije Male sv. Terezije v predmestju Royal Oak (kraljevi hrast). »Slovenec« je o tem duhovniku že večkrat pisal. Znan in priljubljen je postal po svojih radio-govorih, v katerih je z brezobzirno odkritostjo bičal socialne krivice v ameriškem gospodarskem življenju. Ima 10 milijonov navdušenih privržencev, med kapitalisti pa zagrizene sovražnike. Od novembra do maja govori vsako nedeljo na radio in sicer skozi skoraj vse ameriške oddajne postaje, za eno uro mora plačati okroglo 30.000 dolarjev. Vse mesece nanese to ogromno vsoto, a njegovi poslušalci, ki jih je vsaj 9to milijonov, mu to vsoto hitro spravijo skupaj in še mnogo ostane, da zida prekrasno cerkev in vzdržuje svoj veliki dopisni urad, v katerem deluje 120 tajnic. Vse imajo dosti posla, toliko pisem dobiva oče Coughlin vsak dan. Ob nedeljah razlaga v cerkvi katekizem in to razlago razširja detroitska radio-oddajna postaja. V letošnjih nedeljskih govorih napada predsednika Roosevelta, kateremu je svoj čas pripomogel k izvolitvi z geslom: »Ali Roosevelt ali pogin.* Zdaj pa je nad Rooseveltom razočaran, ker obstaja na fKiCpota. Obdal se je, tako trdi Coughlin, z nesposobnimi in neiskrenimi ljudmi, ki socialne reforme ne jemljejo resno. Uprava šepa in je nesposobna. Predsednik bi moral upravo najprej prenoviti, da bi bila sposobna za velike preosnove, ki so potrebne za socialno pravično vladanje. Oče Coughlin ima izvrstne informacije, odkriva upravne hibe in nepoštenosti, ki jih javnost sicer nikoli ne bi zvedela. Zato je premnogim trn v peti Ustanovil je Narodno zvezo (ligo) za socialno pravičnost. S to ligo je podvzel boj proti poslancem, ki so v prvi vrsti odgovorni za socialno krivične zakone. Noče sicer ustanoviti posebne stranke, a organizira v vsakem volilnem okrožju posebne odbore po 250 članov, kateri imajo nalogo pri prihodnjih volitvah pazno izbirati med kandidati, kateri niso za Coughlinove ideje in za splošno preosnovo upra-viv proti vsem tem bodo z vsemi sredstvi nastopili, da ne bodo izvoljeni. Tako je zadnjo nedeljo govoril: »Nikakor ne nameravamo ustanoviti tretje ali četrte politične stranke, kajti s tem bi nastala še večja zmešnjava. Naš namen je očistiti republikansko in demokratsko stranko, da bodo imeli pravo besedo v njej zastopniki vsega naroda, ne pa zastopniki menjalcev denarja, katere moramo pognati iz njihovih sedanjih templjev.« Priznava sicer, »da je sedanji kongres (skupščina) nasičeval lačne, nage oblačil in sirotam dajal streho,« toda ob istem času se je kongres zadolžil za 18 tisoč milijonov dolarjev in dobil kredit in denar od ve-lefinančnikov, ki so si natrpali svoje blagajne do strehe. Tekom let bo moral ameriški narod vrniti tem finančnim interesentom 36 tisoč milijonov.
Hotel sem videti samo cerkev, ki jo zida_ v originalnem slogu oče Coughlin, pa sem ga našel baš pred cerkvijo. Preprost in skromen je kakor predmestni župnik, hoče biti le glasnik socialne pravičnosti, četudi ve, da bo moral na vsak način radi tega na Kalvarijo. Cerkev Male Terezike bo do veiike noči povsem gotova. Ima obliko enakokra-kega križa, tako da tvori sredina nizko kupolo. Sedežev bo 3100. Pravkar postavljajo glavni oltar, za čigar menzo je dobil ogromen kamen iz Italije v teži 30 ton. Je to najtežji kamen, ki je bil doslej izvožen iz Italije. Oltar bo stal sredi križa, da bodo ljudje okrog in okrog cerkve in v velikih galerijah, ki tvorijo štiri strani križa. Orgle so prav tisti večer uglašali. So največje cerkvene orgle v Ameriki, imajo dva igralnika e 4 manuali. Okna cerkve se ne odpirajo, zračenje se vrši mehanično po najnovejši iznajdbi (Air condition), ki je uporabljena tudi v železniških vozovih. Toplota bo leto in dan vedno enaka 20P C. To vse se vrši povsem avtomatično. Stolp ima obliko križa, na katerem visi ogromen kip Križanega. Napeti in sovražni Cucluxclanci (tajno protest, društvo) so fa-thru Coughlinu nekoč zažgali lesen križ. Tedaj je sklenil, da postavi križ, katerega ne bodo mogli zažgati. V stolp je umetniško vdelana prižnica. Pred cerkvijo je prostora za sto tisoč ljudi, katerim se polom zvočnikov raz to prižnieo lahko govori. V stolpu ima po vseh nadstropjih svoj urad, da ves
KINO UNION
Ljubljenka filmske publike	Tel. 22-21
FRANČIŠKA. GA AL
v natnovejat veseloigri sladkega smeha petja in prijetnega razvedrila
MALA MAMICA
Nailepšl tlim oboževane igralke, nepozabnega ,,Petra" - Za smeh skrbe 3 odlični komiki: Otto \Yallbursr. E. Verebes in lluszar Puffi
Najnovejši Foxov zvočni tednik z zanimivimi dogodki z abeBinskega bojišča!
Predstave danes ob Iti, 19*15 in 21 • 15
Vstopnice kupite že v predprodaji, ker Je zanimanje za ta film velikansko!
Premier na matineja
Film v srbohrvaščini!	I/51 II Večni
Eskimi v originalnem filmu,	L U molk
posnetem na Aljaski! Danes ob 14-15 uri
Vsi sedeži kliub premieri po 4*50 Din
stolp odmeva od pisalnih strojev. Med stolpom in glavnim delom cerkve je prostorna kapela, v kateri je oltar sv. Malo Terezije vprav pod stolpom. Tako je lejja, da človek kar poklekne. Njej odgovarjajoča bo kapela Najsvetejšega na nasprotni strani. Stroški znašajo do sedaj en milijon sedem slo tisoč dolarjev Ko bo dozidal cerkev, bo zgradil šolo in nalo še veliko bolnišnico, v katero bodo sprejeli samo siromaki, ki ne morejo plačati. Vse lo dela z denarjem, katerega mu njegovi privrženci brez razlike veroizovedi darujejo. Zase ne porabi ničesar. Ko je oče Coughlin na |>ragu cer-
Ikve prosil za blagoslov, sem mu ga iz vsega srca podelil z željo, da bi mu Bog pomagal dovršiti velike načrte socialne pravičnosti in lako [Kistaviti ameriško državo in družbo na bolj zdrav temelj. Saj bi to bilo za zgled vsem drugim državam, ki trpe pod sličnimi socialnimi krivicami in nesposobnostjo uprave.
V nedeljo, 15. decembra, je obhajala najmlajša slovenska župnija v Clevelandu sv. Kristina v Euclidu (izg. Juklid) 10 letnico. Povabil me je
spretni župnik g. Ilouibač, bivši zavodar, ki je |>o-rabil sedanjo krizo, da je bančni dolg znižal za več kol polovico. Prav nazorno pokaže razmerje med našimi m ameriškimi cenami, da je imela lesena cerkev sv Kristine, ki je majhna in ima v prizem-Iju dvorano in majhne šolske prostore, 50.000 dolarjev dolga I. j. nad dva milijona dinarjev. Pri nas se za to vsoto postavi že lepa in velika zidana cerkev .luklidčani so svojo desetletnico prav do-stojno praznovali s slovesno službo božjo, za katero so mene naprosili, in z lepiih banketom zvečer, 1111 katerem so nastopali odrasli in otroški pevci in pevke prav posrečeno.
Popoldne ob treh pa sem začel misijon pri sv. Lovrencu, v župniji g. Omana. Moram se 11111 vendar vsaj malo oddolžiti za njegovo preljubeznivo skrb, s katero me je spremljal iz domovine v Ameriko iu tukaj po Ameriki od vzhoda do zapada. Brez njega in njegovega skrbnega spremstva bi te dolge poti nikdar ne napravil.
Ljubljanski škof p r e v z v . g. d r. G r e g o r i j Rozman se vrne iz Amerike jutri, v nedeljo, z gorenjskim brzovlakom ob 8.50 zjutraj. Občinstvo so vabi, da se udeleži sprejema na ljubljanskem glavnejn kolodvoru.
Elektrika na Pohorju
Ribnica na Pohorju, 9. jan. 1936.
Ribnica na Poh. spada med najvišje ležeče župnije v lavantinski škofiji. Vendar to planinsko postojanko vzljubi vsakdo, ki ga je semkaj prijjeljala dolžnost ali tudi samo naključje. Do nedavnega časa je bila naša Ribnica poznana le maloštevilnim nedomačinom. Nič čudnega. Tukajšnji ljudje so tihi in mirni, nekako vase zatopljeni, ne silijo v svet, a tudi ne delajo kričave reklame za lepote svoje domačije. Zato se je zanimanje za lukajšnje planinske vrhove, to je zapadni del Pohorja, v večji meri zbudilo komaj pred desetletjem.
V letih 1929-30 je bil nad Ribnico zgrajen mogočni Senjorjev dom. Ta je potegnil nase pozornost planincev in meščanov. Istočasno je bivša Mariborska oblast gradila avtomobilno cesto do Ribnice, od koder je najlepši dohod na Črni vrh, Veliko in Malo Kopo, Ribniška in Lovrenška jezera. Prišla je še odredba, po kateri imajo letoviščarji iz planinskih krajev nad 700 m višine pravico do brezplačnega povratka po železnici domov. Ker ima Ribnica 715 m nadmorske višine, se je brez posebne reklame zgodilo, da je tujski promet v dveh letih narasel za 300 odst. V zadnjem poletju so bili vsi lokali prepolni, dasi so mnogi letoviščarji stanovali tudi po privatnih hišah in na kmetijah v okolici. Tako je tudi avtopodjetnik prišel na svoj račun. Več njegovih prednikov je z deficitom prejšnja leta končalo začasne poskusne vožnje od postaje. Sedanji avtobusni podjetnik pa upa, da bo mogel stal-
no voziti k vsakemu vlaku na postajo Brezno-Rib-nica samo radi številnejših tujcev. V kratkem prevzame tudi pošto, ki bo poslej prispela v Ribnico dvakrat dnevno in sicer prvič zjutraj ob 7 namesto popoldne kakor doslej.
Velik korak k nadaljnjemu zboljšanju pa pomeni elektrifikacija vasi in bližnjih kmetij. Že pred božičem 1935 so zablestele žarnice v cerkvi in po hišah. Veselo presenečeni smo se čudili, zakaj nismo že davno prej imeli te praktične in komodne razsvetljave, ki bo pri nas še dovolj poceni. Kakor povsod na Pohorju je tudi tu blizu potok, ki mu nikdar ne zmanjka vode, še manj strmega padca. Zato so bile potrebne le neznatne investicije za jez, električno turbino ter napeljavo — in luč tu. Hvala Bogu!
Planinski zrak je vedno vabljiv. Zdravi bplna pljuča in krepi zdrava. In kdo ne ve, da mu brezkončni smrekovi gozdovi dajejo neko posebno bla-žilno svežost in opojnost, celi pokrajini pa nekako zasanjano pokojnost in lepoto. Zato naš kraj tako vzljubijo vsi, ki so kdaj zašli pod naš krov. Vedno več jih prihaja. Skrbeli bomo, da ne bo zmanjkalo strehe, in za luč smo poskrbeli, da ne bo nikogar več strah. Še na ono ne smem pozabiti, kar menda na vsakega izletnika v Ribnici na Poh. tako blagodejno vpliva. To je dobra kuhinja in lična postrežba. Najraje bi ne odhajal na vlak in daleč proč, temveč bi ostal, kramljal in se radoval cvetočega nasmeha, ki je lasten samo planinskim rožam.
Podobar Ivan Klemen - 65 letnik
Prelepa in slavna umetnost — podobarstvo, rezbarslvo, pozlatarstvo resnično umira! Kje so tisti mojstri, ki so nam ustvarili nesmrtne umetnine v gotskih in kasneje v baročnih oltarjih? Koliko molitve in nadčloveškega hrepenenja k nebu in Bogu samemu je v teh gotskih rezbarijah — koliko bohotnosti, sproščenosti, kot prhutanje angelskih peroti je v tem zlatu1 Že v minulem stoletju je pričela pojemati in umirati ta lepa in danes nedosegljiva umetnost in hira in ugaia še danes. Mehanizem in tek hitrega življenja res ne poznata meja. Z začudenjem zremo sto, dve sto — tisoč in več let v umetniško življenje nazaj: Kot neizmoljene molitve, kot neizpete pesmi, kot resnično nedoumljene skrivnosti stoje pred nami.
Rezbarske umetnosti danes že skoro ni več; ne drugje ne pri nas. V neko skoro onemoglo umetno obrt in obrt sploh je prešla. Le redki stoje tu — tam posamezni mejniki, ki bodo zdaj zdaj zaraščeni. ln en lak skromni mejnik jc tudi naš Ivan Klemen.
K občinskim volitvam v Zagorju
Dne 19. januarja bodo v Zagorju občinske volitve. Zavedamo so že danes, da bo ljudska volja odločila tako, kakor jo pričakovati— za J. R. Z., ki si je utrla pot k ljudstvu, za katero bo delovala. Mnogo bo potrebno izvojevati in izposlovati nebroj olajšav, da se vsaj ublaže težke socijalno razmere v Zagorju, ki trpi težko gospodarsko krizo. Kriza ni prizanesla nobenemu kraju; tudi druge evrojiske države trpe take neprilike. Demagogi bodo seveda zahtevali, da J. R. Z. dela čudeže. Toda vsak uvideven volivec naj bo prepričan, da bo J. R. Z. v polni meri storila svojo dolžnost in s svojim delom dokazala svojo življenjsko upravičenost, dasi vsem zahtevam vseh poedincev seveda ne bo mogla ustreči. Nesmiselno je namreč zahte, vati, da bi mogla docela preprečiti gospodar ske neprilike. Toda 110 dosedanjem delu in 110 nepristranosti naše politične stranke J. R. Z., sodi lahko vsak volivni upravičenec, da je dosegla marsikatero pomembno spremembo v Sloveniji, ki bo stopil jema jiostala zgled celi državi po svoji smoterni ureditvi.
Zagorje trpi radi gospodarske krize, kj jo zajela vse sloje, zlasti so pa prizadeti naši rudarji zaradi skrčenih dobav premoga naši železniški upravi. J. R. Z. bo storila vse za dosego zboljšanja gospodarskih prilik. Zato se nadejamo zlasti, ker se bodo volivci sami odločili, brez kakršnegakoli pritiska — da bo ljudska volja odločila v prilog in izvolitev •T. R. Z., ki ne obljublja nedosegljivih ciljev, temveč bo storila vse, kar je možno doseči v prospeh našega ljudstva. Vemo. da imamo tudi nasprotnike. Volitve na Ježici so jasno pokazalo, da je pretežna večina na naši strani 111 tla J. R. Z. uživa nesiiorno simpatije vseh, ter je bila zato tam izvoljena z ogromno večino glasov.
Apeliramo na vso volivce, da se odločijo iz lastnega nagiba za J. R. Z., ki bo vestno branila interese občanov in vseh slojev.
Ne bomo pogrevali preteklosti in opisovali, s kakšnimi metodami si je utrjevala oblast JNS, saj je vse šo vsem živo v spominu. Volivna zavest 111 nepristranska izvo-
litev občinskega zastopa priča, da uživa nova politična tvorba zaupanje med ljudstvom, ki ho branila 111 izvojevala tudi za Zagorje mnoge dobrino, tako, da lahko rečemo že danes: Sodili nas boste po našem delu in ne jio praznem besedičenju.
Zato 19. januarja vsi na volišče za našega kandidata Prosenca Antona. Vse glasove možem našega zaupanja!
Praznovanje sv. Družine v Mostah
V	nedeljo, 12 t. m. jc gori sv Družine, kalen' je posvečena nova lesena cerkev v Mostah. MoSčanska duhovnija bo ta praznik takole praznovala :
V	soboto ob 6. zvečer bodo litanije v cerkvi sv. Družine. Sploh bodo jioslcj vsako soboto in pred vsakim praznikom oh 6. zvečer litanije.
Na |)ra/,nik sv. Družine 12. t 111., bo ob 0. uri zjutraj sv. maša jired izpostavljenim Najsvetejšim s slovenskim petjem. — Ob 9. dopoldne bo velika službo božja, pri kateri bo najprvo pridigal slolni dekan g kanonik dr. K i ni o v e c Po pridigi bo darovanjf za novo cerkev. Nato bo pontifikalna sv. maša, katero bo pel stolni dekal g. kanonik kimovec. Med sv. mašo se bo na koru izvajala orkestralna Gruberjeva maša -»Mater Dolorosa«. — Popoldne ob pol 5 bodo zopet pete litanije Matere božje z blagoslovom.
Za praznik sv. Družine se bo prvič oglasil v linah lesenega stolpa novi zvon.
Kranj
Osebna izprememba. Na novo službeno mesto odhaja iz Kranja v Novo mesto okrajni podnačel-nik g. Rafael Mahnič. V Kranj pride za podnačel-nika gospod Lojk Leo, dosedanji kabinetni šef ministra brez portfelja g. dr. Miha Kreka. Vse se veseli prihoda g. Lojka, ki je za dobro slovensko stvar vnet. G. Lojk, s katerim so bivši nepoklicani voditelji naroda grdo ravnali, se ni prodajal za Judežev denar. Veseli smo, da bomo skoro smeli pozdraviti odličnega uradnika v naši sredi.
Usoda terja od vsakega usojeno. Naš Ivan je pase! do 15 leta ali še delj krave v Špitaliču nad Tuhinjsko dolino tja gori do Menine planine in Višave, ki še danes sanjari o njih. V cerkev jc hodil, v šolo pa ne (prva je bila, druge ni bilo) in tako je znal veliko preje moliti, kot pa brati in pisati. Teh učenosti in še drugih se je kesneje sam naučil. Kar čez noč ga je prijelo: od krav in bac-kov se je komaj še utegnil posloviti, od doma je pa skoro pobegnil. Sledil je pač glasu svoje notranjosti — in že ga najdemo kot rezbarskega učenca pri mojstru Osoletu v Kamniku. Daleč izpod planin se ni umaknil, ker pravi še sedaj, da se blizu njih najbolj varnega počuti. Tu jc okušal vse sladkosti vajenca. Čez teden je oblikoval les v arabeske in podobe; rezbarsko dleto se je polagoma prilagodilo pastirjevim rokam: sledilo jima je, se privadilo in postalo del njega samega. Mojster jc bil z njim zadovoljen, postala sta prijatelja in polagoma tovariša-mojstra. Po njegovi smrti se je naš Ivan osamosvojil. Delal je po raznih krajih naše ožje domovine, pa tudi izven nje. Vojni vihri je srečno ušel, dasi bi kmalu v njej zgubil oči. Takoj je izrabil prostost, da se izpopolni v svojem poklicu — odhitel je v Ljubljano na takratno Obrtno šolo, kjer je bil leto dni pri prof. Repiču. Potem se je za stalno naselil v Kamniku, kjer v svoji hišici pod Malim gradom deluje še sedaj. Pravi, da tudi sam ne ve več, koliko oltarjev je napravil po naših cerkvah in koliko prenovil, koliko svetnikov, svetnic, razpel in drugih svetih in posvetnih podob je zaživelo pod njegovim dletom. Samo, da služi vse svojemu namenu in da ga je doseglo — to jc zadoščenje mojstru! Zadnjo polovico svojega življenja je pa skoro izključno posvetil rezbarjenju in zlatenju okvirjev. To je zanimivo in pomembno in to bo njegova doba v zgodovini našega rezbar-stva in pozlatarstva. Ti okvirji so resnična dragocenost in so umetnina za sebe — tako, da je marsikje okvir dragocenejši, kot slika, ki ji služi. Najdete jih v preprosti vaški izbici, v razkošnem stanovanju, javnem uradu, palači in tudi na samem kraljevem dvoru.
Ali kljub vsem letom je naš Ivan neutrudljiv in neugnan. Vedno je poln načrtov. Pri vseh teh zadevah je celo na kako malenkost prezrl v življenju, n. pr. na ženitev. Pa on že ve, kako je prav. Tudi druge umetnosti mu niso tuje. V svojih tre-notkih prime za slikarski čopič, zabrenka na citre, fotografira, prime za knjigo in čita, se uči umetnostne zgodovine, slogoslovja, latinsko, laško (nemško že zna) in ni ga sram povedati — tudi slovnico slovensko. Pa o strahovih iri drugih lakih rečeh se lahko menite z našim fantom.
Da bi zdrav še dolgo, dolgo delal in veliko lepega napravil, to je njegova želja, in resnično — naša tudi.	Miha Maleš.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
Prof. Silvo Breskvar:
Merjenje časa
Kaj je čas? Nihče ne more odgovoriti na lo vprašanje in vendar nam je pojem časa tako blizu, lako vsakdanji. Čas je povsod pričujoč, na sleherni stvari, živi ali mrtvi, vidimo pečat njegovega dela. Najbolj pa občutimo mi sami neomejeno moč tega skrivnostnega neznanca. O11 nas rodi, spremlja naš korak in upiluie luč življenja. Pri svojem delu je neumoren, saj čutimo kako leta teko, komaj se zavemo, pa nam že oblede podobe nekdanjih dni, ki se nam zde še vedno blizu. Njegov glavni posel jc spreminjanje vsega, kar je. Že stari grški modrijan Herakiit, s pridevkom »mračni«, je dejal, da »vse teče«. Vse stvari so v večnem toku, neprestanem gibanju in spreminjanju. Vsako mirovanje je navidezno, vsaka stalnost varljiva. Spreminjanje in presnavljanje je smatral Herakiit za jiočelo in gibalo sveta.
S spremembami, ki se vrše v naravi, merimo čas. Niso pa vs"e spremembe enakovredne. V po-štev pridejo le tiste, ki delijo čas na enake dele, ki potekajo enakomerno. Ena takih vprav idealnih sprememb je menjava dneva in noči, izvirajoča iz enakomernega vrtenja Zemlje.
Dan v širšem pomenu, to je doba svetlobe in doba teme, je najodličnejša in najprimernejša eno-la za merjenje časa. Za to nalogo ga usposablja njegova nespremenljiva dolžina in njegov mogočen vpliv na vse zemeljsko življenje. Ker pa potrebujem« tudi manjša časovna obdobja, delimo dan na ure, minute in sekunde. Te stvari so kaj
enostavne in vsakomur dovelj znane. Pokažejo se pa v popolnoma drugi luči, ko gre za njihovo natančno določitev. Dolžino dneva in ostalih manjših časovnih enot more ugotoviti samo opazovalec na zvezdarnali. To določevanje je ena najvažnejših praktičnih nalog zvezdoslovja. Iz zvezdaren »razpošiljajo« točen ča9 s pomočjo radia in kabla na vse strani, prvenstveno znanstvenim zavodom ter poštnini in železniškim uradom. Kajti dandanes si prometa in poslovnega življenja ne moremo predstavljati brez urejenega časovnega štetja in določevanja. Vsakodnevne naloge, ki jih človek opravlja, terjajo določitev časa vsaj do ininule natanko. Zahteve znanosti so pa neprimerno strožjo. Vsem prednjači zvezdoslovje samo, kjer gre za natančnosti, ki predstavljajo desetinke ali celo sto-tinke ene sekunde! Tako natančnost omogočajo dovršeno izdelane priprave, med katerimi so lire na prvem mestu. Ure, kakršne rabijo na zvezdarnali. so najpopolnejše. Dnevno prehitevajo ali zaostajajo za resničnim časom »samo« za kako sto-tinko sekunde, v enem letu tedaj komaj za par sekund!
Zanimivo je vprašanje, ali je dolžina dneva in z njim vred tudi dolžina ure in ostalih časovnih obdobji stalna ali pa se morda spreminja. Odgovor zavisi od dejstva, ali se vrli Zemlja enakomerno okoli svoje osi ali ne. Razmišljanje in opazovanje nas vodita do zaključka, da so tia delu sile, ki vrtenje Zemlje zavirajo in pospešujejo. Oglejmo si po en primer teh sil. Največje zaviralne sile nastanejo pri morski plinu, ki jc posledica luninega in v manjši meri tudi sončnega prlvlaka. Plima i" nekaka nabreklimi morja in sicer sta na Zemlji
vedno dve plimi, od katerih je ena trajno obrnjena proti Luni, druga |>a proč od nje. Ker se vrti Zemlja od zahoda proli vzhodu, potujeta morska hrbta v obratni smeri ter s svojim trenjem in zaletavanjem v obrežja zavirata vrtenje Zemlje. Ta pojav ima za posledico, da se dan daljša. Nasproten učinek ima manjšanje zemeljskega obsega. Zemlja se neprestano ohlaja in krči. Vsako leto odplavijo vode velikanske množine kamenja in prsli z gora v nižine. Če pa se velikost Zemlje manjša, se mora po fizikalnih pravilih zmanjšati njena vrtilna doba in z njo vred skrajšati tudi dan.
Opisani sili sta z ozirom na mogočno zemeljsko oblo zelo prav neznatni. Podobno je z drugimi silami, ki vplivajo na vrtenje Zemlje. Ali so dovelj velike, da morejo v izdatni meri spreminjati hitrost zemeljskega vrtenja in v katerem smislu se te spremembe vrše? Do danes se zvezdoslovcu vkljub znani natančnosti njegovih merjenj še ni posrečilo popolnoma nedvoumno dognati kakršnokoli spremembo v dolžini dneva.
Za lažje določevanje daljših obdobij rabimo večje časovne enote kakor je dan Od Judov smo prevzeli teden, ki ni naravna, temveč umetna enota. Judje in drugi narodi na .lulrovem so smatrali število 7 za sveto. Najbrže je bila svetost lega števila odločilna za dolžino tedna.
Mesec se pa brez dvoma nanaša na odhodno dobo Lune ali na čas od ene do iste mene. recimo šcipa. Naši meseci pa so I" boren preostanek merjenja časa z luninimi menami, štetje po obhodih Lune je združeno z velikimi težavami, ker ne crn celo število dni na en lunin obhod. Zato jc skoraj pri vseh narodih Luna odstavljena kot merilec
časa, v čislih je le pri Mohamedancih in deloma pri Judih. Kristjanom določuje samo še datum Velike noči in praznikov, ki so z Veliko nočjo v zvezi.
Za kraje z izrazitimi letnimi časi je za dnevom najvažnejša enota — lelo. Dolžina leta se precej točno sklada z obhodno dobo Zemlje okoli Sonca. Tudi Iu so podobne težave kakor pri Luni, ker ne obsega leto polnega števila dni. Kako se je človek zmotal iz to neskladnosti, si bomo oglodali ob drugi priliki.
♦
V	januarju nam svetijo najlepša ozvezdja. Nad jugom se vijuga Eridan s svojimi slabotnimi zvezdami, še više |>a sijejo zvezde Hika in Gostosevci. Vprav nad glavo žari Koza v Vozniku. Zahodno od Eridana stoji Kit. nad njim Ribi in An-dromeda Na vzhodnem delu južnega neba nas pozdravlja orjak Orion in pod njim Veliki pes s Sirijem, najsvetlejšo stalnico na nebu. Visoko nad vzhodom kraljujeta Dvojčka Kastor in Poluks.
V	severnem delu Rimske ceste se nizajo proti obnebniku ozvezdja Perzej. Kasiopeja, Ke-fej in Labod. Prav v obnebniku se poslavlja Vega v Liri. Desno od Severnice vidimo Veliki voz, ki kaže z ojesi navzdol.
Premičnicn Merkur je vidna od 6. do 22. januarja na večernem nebu. Venera še vedno sveti zjutraj pred vzhodom Sonca. 15. januarja se ji pri-■ druži Jupiter. Mars in Saturen sla v območju sončnih žarkov, zato ju ne vidimo.
Luna se sestane 7. Jupitrom 20. in 7, Venero 21. januarja.
Sfrnn i.
✓SLOVENEC« , dne
It. jan itn rja 1936.
Slov. 8.
Drobne novice
Kaj pravite?
BiMIHHIfHIII—lll ———
I najnovejši dobi so »uši pridni in pokloni organi finančne kontrole marsikje odi,-rili tihotapstva z alkoholnimi pijanimi, zlasti pa z onimi, ki se proizvajajo na industrijski način. In je špirit in pivo. Menda so se pri tem okrušili celo neki nacionalni stebri. Vse le osebe pa sc nimajo česa bati. Saj je znano, da tihotapstva zastarajo po tro-štirinskem zakona po teku enega leta od časa izvršenega dela. Ce si lako spreten in znaš svoje hlapce obdržali pri dobri volji skozi dobo enega leta. da te ne izdajo, mirna Hosna. Nič hudega se li ne zgodi, dobiček si pa le imel. In nato: Ne vprašaj me. odkod prvi milijon, kajti vsi nadaljnji so pošteno pridobljeni. In spoštuj sedmo božjo zapoved — ne k radi, da ne vzarneš — rede ukrndeš meni tega, kar sem jaz drugim ukradel.
Ali bi ne bilo prav in pošteno, da se Iii enoletna doba z bodočim finančnim zakonom podaljša vsaj na osem let in lo z veljavnostjo za nazaj?
In če se to ne da izvesti v državnem trošarin-skem zakonu, naj bi se uvedlo vsaj zn občinske in banovinslce trošarine, kajti baš na teli dveh avtonomnih oblasteh teži vsa socialna skrb za reveže in vsaj teh dveh se ne bi smelo ukrasti.
Koledar
Sobota. 11. januarja: Higin, papež; Pavlin Oglejski, škof.
Novi grobovi
■f* Na Jcsenicah je po hudi bolezni mirno v Gospodu zaspal g. Franc K e r š i č, oficial ravnateljstva drž. železnic. Pokopali ga bodo danes ob 3 popoldne na jeseniškem farnem pokopališču. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
■f" V Lokavcu pri Ajdovščini jc umrlu gospa Terezija čopič, mati prof. Vcnceslava čopiča. Naj v miru počiva: žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
— Premeščeni so sodnijski pisarniški zvanič-niki: Cimperman Josip iz Krškega k okrajnemu sodišču v Ljubljano, Wagner Josip iz Radeč v Krško, Nunčič Anton iz Šmarja pri Jelšah v Kranjsko goro in Kapitler Ivan iz Kranjske gore v Radeče. Premeščena sta tudi sodna služitelja Učak Ivan iz Celja v Ljutomer in Vipotnik Leopold iž Slovenskih Konjic v Radovljico,
Naj bo stara al pa mlada vsaka pije „Naš čaj" rada Čez fare tri devet vasi ,,lVaš čaj" vse druge prekosi.
—	Lepa božičnim ob meji. Nu dan sv. Treli kraljev jc priredila obmejna narodna šolu v Sv, Križu nad Mariborom uspelo bo žičnic o. na kntcri jc bilo ohdarovanih <>0 otrok s potrebno obleko in deloma tudi z obutvijo. G. šolski upravitelj ,je mladini uvodoma obrazložil pomen in važnost obmejnih božičnic. Nato jo šolska decu nastopili! v nud vse ganljivi M. Skrbi n-škovi božični igri Pod božičnim drevesom Sledile so razne priložnostne deklumaci.je in nastopi pred jaslicami in božičnim drevesom nu-kar je angel razdelil bogate darove. Vsem bln gim dobrotnikom — Ciril Metodovi družbi, kr banski upravi, g. trgovcu I rpinu iz Murihoru. g. šosterju Adolfu, mehaniku i/. Mariboru, g. Gustinčiču i/ Maribora, g. podžupanu mariborskemu Fr. /obotu. kruj. šol. odboru Sv. Križ. ko/ jaški Posojilnici Sv. Kri/, g. domačemu /upniku Fr. Krenil, županu občine Joškotu Ifl.i-deju in posestniku lluuptmunu I'runčeku /.u iliinc podpore v denarju, oziroma v hlugu Boir plačaj«! Isto velja vrlemu .iičilcljslvu zn njihov I rud in delo pri izvršitvi tega velikega lela — Le škodu. da kažejo Križunčuni zn take prireditve tuku malo zanimanja, kar jc pokazal zelo slab obisk te prelepe prireditve.
Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna
Frani-Josefova
grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno pq 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josei-ovo vodo.
Ogl. rei;. S. lir. 30474/33.
—	Gradnja carinskega poslopja. Tehnični oddelek banske uprave je izdelal načrte in razpisal oddajo del za gradnjo carinskega poslopja na Kalcah pri Logatcu. Dela so proračunana na 99.936 Din.
—	Revizor štajerskih občin v zaporu. V št.
IIju so aretirali orožniki 35 letnega brezposelnega moškega, ki se je izdajal za brniškega revizorja ter jc revidiral občine po mariborski okolici. Za svoj posel je zahteval 50 Din, kar so mu občine rado izplačevale. Nedavno pa je banska uprava zvedela za tega revizorja ter naročila orožništvu. da ga aretira. Odpeljali so ga v Ljubljano.
—	Odgovor zobotehnikov Hematološkemu glusniktn. Prof. dr. Jirusck jc med drugim izjavil: Narodno zdravje ni v nevarnosti, če bo izpeljana revizija zakona o zobozdravnikih in zobotehnikih, ampak morebiti le zdravniški stan gmotno oškodovan...' če se liočc gospoda okrog Homat. glasnika« o resničnosti te izjave prepričati, naj si ogleda brošuro: VVie sicli die čsl. Zanteehnikcrfruge in VVirklich-keit uus? Leto I9")4. zadnja strun, drugi odstavek!
—	Vid Vaših oči si obvarujete le z optično "istimi brušenimi stekli, katere si nabavile pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašan optik. Slari trg 9, Ljubljana.
V	smrt sta hotela
Maribor, tO. januarju.
V	Me tu v i pri št. Petru se je pripetil danes zjutraj dogodek, ki je odmevni tudi v Mariboru. Dvoje mladih ljudi si je skušalo s streli iz samokresu končati življenje. Okrog II. dopoldne so odjeknili streli iz mule sobice v vini-eariji v Mctuvi št. 1~> pri št. Petru. Ljud je, ki so strele slišali, so našli v sobi v krvi ležeča 22-letnega hlapcu Ivanu Klemenčiču ter 22 letno viničarsko hčer Josipino Sedič iz. Grušovc št. 7. ;)bu sta imela rune nu prsih. Fant ie dobi, strel v desno stran, dekle pa v levo, obema pu stu krogli obtičali v pljučih. Biln stn obu še pri življenju in zaradi tega so bili nemudoma poklicani na pomoč mariborski reševalci, ki so ju prepeljali v bolnišnico. Upuio. rln ostunetu pri živlirniu.
Ljubljana
© Sv. maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zuvaroviilnice oh pol sedmih.
O Veseloigra »Oj, zlata prostost« na odru Rokodelskega doma. Kot deseto predstavo v sezoni bodo uprizorili rokodelski pomočniki jutri zvečer veseloigro »O,j, zlata prostost«. Igra je polna komičnih zaplotljajev, zelo zabavna in zanimiva. Pri prvi uprizoritvi jc popolnoma uspela. Tudi jutri sinemo pričakovali, da bo vsakdo z igro zelo zadovoljen in da jo bo želol še večkrat videti. Režija je v spretnih rokah g. Janka Novaka, vse vloge imajo p;i priznano dobri igralci. Prosimo, da si občinstvo oskrbi vstopnice v predprodaji, ki bo jutri od 10—12 v Rokodelskem domu, Koinenskega ulica št. 12. Pričetek igre je zvečer ob pol 8.
0 Izredno slavnost pripravljajo jutri v nedeljo, 12. januarja, hvaležni otroci svoji spoštovani materi, gospej Mariji Ogrinčevl, ki obhaja osemdesetletnico svojega rojstva. Njen mož, ki je bil paznik v prisilni delavnici, .ji je umrl že pred prevratom 1. 1918. Vzredila je štiri ,sinove in pet hčera, ki so vsi dobro preskrbljeni. Še mnogo leti
0 Krajevni odlior JRZ za trnovski in krakov ski okraj sporoča, da posluje tajništvo za ta okraj v lokalu Karunova ulica 14 vsako nedeljo in praznik od 10 do 11. Tam se dobe vse informacije in sprejemajo člani,
0 Član slovenske drame g. Danes Josip praznuje 17. t. m. 85 letni jubilej svojega plodovitega oderskega dela. Nastopi v igri »Pesem s ceste«, ki jo režirag. B. Stupica.
0 Letošnji nabori. Mladeniči, rojeni lela 11)16. pridejo letos k naboru ter se morajo v ta namen nemudoma zglasiti v vojaškem uradu nu Ambroževem trgu — Mladeniči, rojeni letu 1918. se vpišejo letos v voj. razvidnico ter se morajo v ta namen do konca januarju zglasiti v vojaškem uradu na Ambroževem trgu. — Dosliižoni vojaki do 50. leta starosti, ki mislijo, du so iz kakršnegakoli razloga |K>slu 1 i nesposobni zu opravljanje voj. službe, naj se v svrho pregleda zglase tekom meseca januarja v vojaškem uradu na Ambroževem Irgu. — Naborniki rojstnih letnikov 190« do 1915. ki doslej sploh še niso bili pri naboru, ali pu so bili oglu-šeni zn začasno nesposobne, pridejo letos k nu-boru ter se morajo v In namen tekom januarja priglasiti v voj uradu, če doslej ondi še niso prijavili svojega se d a n,j epu stanovanja
0 Planiiičeva doživetja. V poslednjih letih je bilo mulo predavanj o nušili gorah Saj jih že skoro vsuk po/na. todu \e o njih malo, ker še ni doživel uičcsur resničnega v njih. Di. Mihu Potočnik, doma i/.poo sumili gorskih velikanov, je imel svoj drugi dom« tam v skalah, sredi strmih sten iu ostrili grebenov, je na svojih planinskih pohodili doživel in izkusil marsikaj, o čemer se niti ne sanja nedeljskemu turistu ki po/.iiii le uhojeno - zavarovano pot. Mihu je humorist in v svojem pristnem alpinističnem kruml.jun.ju nam bo pripovedoval 14. januarju /večer v dvorum Delavske zbornice o svojih do/itveljih in izkušnjah v gorah. Videli bomo krušne posnetke nušili planin v okoli 100 diapozitivih. \slopnice so v predprodaji pri tt. Al-piiiu. in Kolb & Predalu
0 Prosvetno društvo Trnovo ponovi v nedelj o. 12. jan. svojo otroško prireditev Najin I a j š i i m u j o b e s c d o«. Pri prvi uprizoritvi je tu nastop naših malčkov bil deležen velikega odobravanja. Zato vabimo k ponovitvi vse. ki st hočejo uaužiti ob veselem otroškem petju, rujunjii in igranju. Začetek ob 3., konec ob 5.
O V Ljudskem domu v Mostah bodo igralci Prosvetnega društvu v nedeljo. 12. t. m., ob 8. zvečer igrali veseloigro v treh dejanjih »Veseli ljudje Nu svidenje!
Preteklo leto 1520 stanovanjskih odpovedi. Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je bilo lani podanih 1520 stanovanjskih odpovedi, za okoli 100 več ko predlanskim. Mnogi hišni gospodarji so odpovedali najemnikom, ker so jim bili najemnine dolžni za več mesecev, nekateri celo za 1 leto. Neki gospodar je odpovedal, ker najemnik ni hotel podpisati najemne pogodbe. Mnogo je bilo odpovedi, ker so najemniki delali po h,iši kraval, se prepirali in psovali gospodarja ali njegovo rodbino. Nekaterim je bilo stanovanje odpovedano zaradi nedostojnega vedenja.
© Kino Kodeljevo igra danes in jutri dvojni spored: »Čudoviti otrok« (Shirley Tem|ile) m »V zadnjem trenutku« (George 0'Brien).
0 Dva ponesrečenca. Na Ižanski cesti je v čeraj sekal drva 63-letiii sluga Jož. Šimenc. Med delom se ,je tako močno vsekal v le>o roko, da .je moral v bolnišnico. — Tja so pripeljali včeraj tudi 2f>-letuo Franeiško Kra-ljičevo, služkinjo iz Notranjih goric. Kraljice, va je padla po stopnicah ter si zlomila levo nogo.
0 Goljufiv inkasant. Ljubljanski dnevniki so zadnje čase imeli kaj brihtnega in podjetnega >zastopnika«, s katerim pa uprave listov niso nič preveč zadovoljne. Mož namreč tii imel pooblastila od nobenega lista, pač pa .je kar na svojo roko nabiral inserate, kasiral sproti denar, kasiral tudi naročnino in podobno. Samo na račun enega dnevnika je pri neki stranki kasiral 400 Din, ki jih uprava lista seveda nikoli ni videla. Moža, nekega R. A. iz Ljubljane, je policija izsledila in aretirala. Zdi so pa, da jc po mestu še več takih goljufov, zakaj uprave listov dobivajo pogosto pritožbe. Dobro bi bilo, da bi stranke od neznanih inkasantov zahtevale najprej legitimacijo, preden jim izroče denar.
O Žalostna slika. V Ljubljani se od časa do časa pojavlja neka srednje stara beračica, ki ima s sp boj 2 leti starega otroka. Beračica jc zelo predrzna, ustavlja kar pasante na cesti, j i n i moli v cunje oblečenega otroka nasproti, hodi po javnih lokalih, nadleguje stranke na domu, sploh berači, kjer more. Je to 40-letna Ivana R. z Vrhnike. Te dni je zopet beračila po ljubljanskih ulicah. Marsikdo ,ii jc dal kakšen dar, samo. da se je odkriža, in marsikomu .sc je zasmilil tudi otročiček v rokah take matere. Ženska pn jc pribera-čeni denar sijajno uporabila. Napila sc je namreč žganja in vina v taki meri, da jc z otrokom vred na cesti padla. Ljudje so .jo morali pobrati, toda vmes jc posegla policija, ki je pijano beracico aretirala in spravila v zapor. Otroka jc policija izročila v Dečji dom, kjer bo oslul. dokler oblasti ne najdejo končne rešitve malčka iz rok lake matere.
Pridobivajte novih naročnikovi
Maribor
n Pianist dr. Roman Klasinc, naš ožji rojak s Pragerskcga in profesor klavirja na Matični glasbeni šoli, se bo predstavil mariborskemu občinstvu z lastnim klavirskim koncertom dne 16, t. m. v dvorani Grajskega kina.
□	Propaganda za naše Pohorje. Zadnje turistično izvestje, ki ga izdaja ministrstvo trgovine v več svetovnih jezikih, prinaša obsežen in lep opis zimskih krasot našega Primorja.
□	Obrtno gibanje v decembru. Izdanih je bilo v decembru 11, izbrisanih pa 7 obrtnih pravic.
□	Smrt kosi. V Smetanovi 20 je umrla v starosti 73 let vdova po posestniku ga. Jerica Rozina. V Primorski 10 je pobrala smrt 691etno go. Marijo Bombek. Naj počiva v miru.
□	V poravnavi. Okrožno sodišče je odobrilo uvedbo poravnalnega postopanja pri tvrdki »Luna« v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave je 12. februarja 1935. Dolžnik ponuja 50% v 18 mesečnih obrokih.
□	Davčna uprava za mesto Maribor opozarja, da so s 1. januarjem zapadli v plačilo I, četrtletni obroki zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice ter I. polletni obrok zemljarine, Omenjene davke je treba poravnati najkasneje do 15. februarja.
□	Smrtna žrtev. Pred nekaj dnevi so pripeljali iz Mostečnega pri Poljčanah v mariborsko bolnišnico 391etno Terezijo Klajnč. Njen lastni bi^t ji je v prepiru za neko dedščino presekal s sekiro lobanjo. V mariborski bolnišnici ji niso mogli več pomagati ter je v četrtek popoldne izdihnila,
□	Ustanovitev foto-klubii v Mariboru. V četrtek zvečer Je bil v sobi hotela »Orel« ustanovni občni zbor foto-kluba v Mariboru. Zbralo se je lepo število fotoamaterjev, ki so izvolili za svojega predsednika odvetniškega konciplenta dr. Gori-čarju. za podpredsednika Romana Vnlesa, za tajniku geoinetru Viktorja Pohorja, zu blagajnika g. Deklevo, z gospodarja Anionu Vulolenn. Odbornika sla Alberl Kger in Vladimir Korbar, namestnika pu Franc Mnčus in ing. Viktor Vičič. Za revizorju sla bila izvoljena prof. Franjo Škof in Marjan Toroš. V razsodišču so dr. Otnuir Ovirn, Vladimir Bertoncelj in Rudolf Polak. Vpisnina ziinšu 20 Din. članarina mesečno 5 Din, za dijake 3 Din. Sprejemali se bodo samo člani, katerih slike oceni posebno komisija. Klub namerava osnovali lasten laboratorij za svoje člane.
□	5760 oseb je v preteklem letu iskalo pri mariborski borzi dela zaposlitve, dobilo pa je delo samo 1438 ljudi. V vsem letu je izplačala borza dela 457,899 din za podpore, od tega 69.580 din za polovične voznine.
□	Izgubljena je bila listnica s 317 din, legitimacijo ter odrezki finančnega ravnateljstva. Najditelj naj jo odda proti nagradi v upravi našega lista na Koroški cesti 1.
□	Občni zbor SK Železničarja se bo vršil dne 25, januarja 1935 ob 20. uri v klubskih prostorih pod tribuno na igrišču (Tržaška cesta).
□	Poročili so se v Mariboru: Pavel Čibej in Ana Hribernik, Cimperman Anton in Frida Fink, Franc Sebock in Lucija Košica. Ivan I.amut in Jožefa Ncžič, Franc Zmagaj in Marija Tomič, Jakob Rojko in Frančiška Unger, Franc Kerlc in Terezija Gril, Franc F.meršič in Marija Sever. Bog daj srečo!
f 1 Ribe na trgu. Včeraj so prodajali mole po 22—26, barbone po 32, kalamaje po 26, jegulje po 24, sardone po 10 in hobotnice po 13 din za kg.
□	Usnjen« denarnica z zlato verižico se je zgubila 8, jan ob 5 popoldne pri trafiki na-soroti tvrdki Batu. Aleksandrova festn Oddati: llinko Sax, Grajski trg — proti nagradi
Težave JNS v Št. Wu
Kandidatna lista JNS v Št. Ilju v Slov. goricah imu res smolo Mariborsko sodišče je njeno listo že tretjič vrnilo predlagateljem v popravo. ker vsak don odpove nekaj kandidatov, l istu JRZ pa je žc bila kur prvi dan potrjena in niti en kandidat ni odstopil. (1 ti si so pritiskali nanje JNSurji / vsemi silami. — l)op:s v mariborskem »Večcrniku? glede volitev v št Ilju ima samo ta uspeh, du bodo še taki- ki bi sicer ostali doma. volili kandidata JRZ g Swatyja. Dopisnik »Večernika« je dobro znana osebnost ter ga prav vljudno opozarjamo nu njegove rodoljubne čine. ki jili je vršil v znani zadevi z g. dulr. svetnikom Evaldom Vrtičkom!
Celje
■©• Proračunski, seja okrajnega cestnega odbora. V četrtek |xipoldnc je imel celjski okrajni cestni odbor v prostorih cestnega odbora na okrajne glavarstvu plenarno sejo, pri kateri je razpravljal o proračunu za leto 1936/37. Proračun je bil sprejet, kakor je bil predložen Proračun predvideva 2,794.600 Din izdatkov in 1.034.400 Din dohodkov. Primanjkljaj znaša 1,160.200 Din in se bo kril z 20% doklado na direktne davke. Ob zaključku seje je bila soglasno sprejeta resolucija, ki jo je predlagal predsednik cestnega odbora g. Mihelčič in v kateri je izražena želja, naj. dobe okrajni cestni odbori čim širšo avtonomijo.
& Celjska trgovina v letu 1935. Preteklo lelo je bilo pri mestnem Združenju trgovcev na novo prijavljenih 23 trgovskih obratov, 30 pa izbrisanih, od leh dve vsled smrti. S 1. januarjem je mestni gremij prevzel 91 članov s lil trgovskimi obrati s teritorija bivše okoliške občine. Ti novi obrati imajo 39 uslužbencev, med temi je 13 trgovskih vajencev.
0 Ukinitev zasebnih klavnic. Tukajšnji mestni svet je v svoji seji dne 12. decembra 1935 sklenil obvezno uporabo mestne klavnice za klanje za javno potrošnjo na vsem teritoriju mestne občine celjske. Proti temu sklepu so dopustne pritožbe nu kr. bansko upravo v Ljubljani, ki bi jih bilo vlagali v 15 dneh. Rok za pritožbo prične leči po preteku 5 dni po dnevu objave razglasa no uradni deski mestnega poglavarstvu. Pravico do pritožbe ima vsak član mestne občine celjske, ki smatra, du sklep nasprotuje veljavnim zaitonotn in zakonitim nalogam oblaetev.
& Prihodnja redna seja mestnega sveta celjskega ho v petek, dne 17. t. m. ob 6 zvečer z dnevnim redom: poročila odborov.
0 Fantovski odsek KPD ima v nedeljo, dne' 12. I. m. ob 9 dopoldne v Domu skupni članski sestanek. Nn sporedu je zdravniško predavanje o nalezljivih boleznih.
Si Umrla je v visoki starosti 83 lel poseslnica Paravan Katarina na Ost rožnem. N. v in. p.!
j©" Kalobje. Letošnje šolsko lelo se .je revnim otrokom na božič razdelila večja količina raznovrstnega blaga. Da je prireditev imela tako mo-fcen efekt, gre predvsem zasluga kr. banski upravi, Karlu Jančiču, trg. iz Maribora, trgovcem Slrme-ckiju, Illadinu, Petku, vsem iz Celja; R. Grassel-liju iz Slivnice in M. Salobirju iz Kalobja. Vsem darovalcem v imenu šolskega vodstva in obdaro-vancev najlepša hvaia. — Narodna šola, Kalobje.
C režnje vec pri SI. Bistrici
Srebrni jubilej župnikovanja veleč, g. Alojzija Zamuda. Župnija Čreš-njevec je te dni obhajala 25 - letnico župnikovanja svojega priljubijonegu dušnega pastirja. — Gospod jubilant je lep vzgled duhovnika, ki že 25 let pase duše v lepem razglednem Crešnjev-cu. Njegov nastop in duhovniški značaj jo namreč tako ljubezniv, da ga poleg svojih faranov spoštuje in ljubi tudi širna slovenjcbistriška okolica in vsi, ki ga poznajo, duhovniki in verniki. Rojen je bil 28. maja 1877 v Križev-cih pri Ljutomeru, v fari, ki je dala lavantin-ski škofiji v zadnjeni času največ odličnih duhovnikov: doktorjev, profesorjev, ki zavzemajo v škofiji odlična mesta. Gimnazijsko in bogoslovne študije je dovršil z odličnim uspehom v Mariboru. V tretjem letniku bogoslovja .je bil dne 20. julija 1902 posvečen v niašuika. Prva njegova kaplauska služba je bila v župniji Črešnjevec, kjer si je pridobil že takrat srca vseh. Vsem jo postal vse. Nato je kaplanoval v Radgoni, a le malo časa, nakar je bil premeščen na Vransko, kjer je postal v trgu in okolici tako priljubljen, kakor najbrž še nobeden izmed tam službujočih kajilanov-kalohetov. Ko je bila izpraznjena župnija Črešnjevec, je Previdnost božja njega postavila za stalnega kli-earja proti zvezdišču in to v kraj, kjer je bil upeljari v dušnopastirsko službo. Le tu je hil kot župnik umeščen 1. jan. 1911. Prvo njegovo delo je bilo posvečeno dušam župljanov. Goreč je v svoji dušnopastirski službi, kot slovit pridigar in katehet deluje med nami že 25 let. Ni čuda, da stojijo za njim razen par .izjem skoro vsi župljani kot en mož. Njegovi župniji ni treba pogostih misijonov in duhovnih vaj, ker zna sam odlično tnisijona-riti v cerkvi, v šoli, na izpreliodih, hišnih obiskih in pri bolniški postelji. Njegove iz rahlega in nežno čutečega srca prihajajoče besede krepijo, blažijo, ogrevajo, dvigajo in ganejo do solz tudi trdo srce. Gostoljubnost jubilantova in njegove blage sestre Jule je znana daleč naokoli. Obenem je gospod tudi borbena narava, ki ne pozna strahu in kleče-plaztva. Iva,i čuda, da se je za njegov jubilej vsa fara najskrbneje pripravljala, da se na dan jubileja, pokloni svojemu duhovnemu voditelju. Zvečer se je ob luči zvezdic, ki jih .ie prižgalo dobrotno nebo. vršila prisrčna pod-oknica. Na dan jubileja se jc ob 10 razvil sprevod izpred župnišča proti cerkvi. Oddaljena župnijska cerkev je bila vezana z žup-niščem s slavnostnim sprevodom. Vrstili so se pozdravi, častitke, zahvale in vročo želje mož. deklet in šolsko mladine. Ob prihodu v cerkev .je stopil na prižnieo dekan g. Jože Ozimič, ki je v lepem govoru poudarjal zlasti tri točke slovesnosti in sicer: kot dan veselja, zalivale in še trdneišega zedinjenja med župnikom in farani. Obenem na jo prečital častitke in priznanja za jubilantovo plodovito delovanje v črešn.ievski župniji, ki je dospelo od prevzvišenegn knezoškofa g. dr. Ivana Jožefa Tomnžiča. Pohvalni dekret je naglašal njegovo vzorno dušnopastirsko delo in njegovo skrb za lenofo tukajšnjih cerkva in zlasti n.ieirova globoko zamišljena oremišljeva-n.ia, ki jih da ie kol duhovni vodja na sestankih duhovnikov slovenjebistriške dekanije. Nato je g. slavljenec opravil ob asistcnci č. g. dekanu in a-g. žnnnikov Zgornjo Polskave in Slov. Bistrice slovesno sv. opravilo, med katero je ubrano jiopeval domači cerkveni pevski zbor.
Slovesnost bo ostala vsem erešn.jevskim fnrnnnni v neizbrisnem snoiiiinu. G. župnik. Vaši farani Vam ob jubileju kličejo: Bog Vns ohrani v naši sredi in blagoslavljaj Vašo plemenito in plodonosno delo med nnmi in dni da bi dočakali v naši sredi 5o svoj maš-niški in pa župnikovanjski jubilej!
Ptuj
Rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije smo v
Ptuju proslavili na svečan način, V proštijski cerkvi se je vršila ob 8, uri slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo, ki jo je daroval infulirani prošt g. Ivan Greif. Slovesne sv. maše so se udeležili predstavniki vseh vojaških in civilnih oblasti, ter zastopniki društev in korporacij ter mnogo občinstva, Mesto je bilo v zastavah.
Darilo Protituberkuloznemu dispanzerju. Tovarnar g. Pavel Piricli je namesto venca na krsto svojega umrlega nastavljenca Franca Plavčaka podaril 200 Din Protituberkulozni ligi za dispanzer v Ptuju.
Nalezljive bolezni. V Ptuju se je pojavila da-vica in so morali že nekaj otrok spraviti v izolir-nico tukajšnje bolnišnice.
Sprejem porodnic. Porodnice se do preklica ne sprejemajo v ptujsko bolnišnico.
Gledališka predstava. Na dan sv. Treh kraljev so priredili v ptujski hiralnici Finžgarjevo burko »Vse naše«. Kot igralci so nastopili fantje nameščenci hiralnice in bolnišnice, Svoje vloge so prav dobro izvedli. Nato je sledila žaloigra »Brez zajtrka« in »Geta prvič v Ptuiu«, ki so jo vprizo-rila domača dekleta v prleškem narečju. Tudi ti dve igri sta brezhibno uspeli, kar je zasluga usmiljene sestre Flore. Razen hiralcev in nekaterih bolnikov se je predstav udeležilo tudi veliko občinstva iz mesta in okolice.
Dolnja Lendava
Tukajšnji kavarnar g. Milan Kneževič je obhajal v četrtek, dne 9. t. m. krstno slavo. Za ta dan si ni povabil številnih svojih znancev in prijateljev, ampak se jc spomnil najbednejših otrok ter je dal 14 revnim otrokom obilno kosilo. Dal Bog, da bi našel njegov plemeniti čin mnogo po-snemalcev ob raznih takih slovesnih prilikah.
Slari trg ob Kolpi
V naši župniji je bilo luni rojenih 36, umrlo 32, okticanih 10 parov, poročenih 8 parov. Najvišja starost je bila dosežena nad 90 let, kar prič« o zdravem podnebju. — Pred kratkim je »Naša zem-lja« pisala, da so Poljanci vsi »mačkovci«. Nato ji odgovurjnmo prav po poljansko: »Samo muči (molči!), po liho bodi!« se bomo že |>omerili, kogar je več, kadar bo čas za to! Takrat vas ne bode. rešili ne koledarji nili letaki niti nemški niti nol-slovenski in polhrvatski.
Padec zaposlenosti v lesni stroki
i
Okrožni urad za zavarovanje jlelavcev v Ljubljani je izdal za meseca oktober in november lanskega leta statistiko svojih zavarovancev po strokah.
Iz statistike je razvidno, da je zaposlenost od oktobra na november padla v glavnem radi nazadovanja sezonskih industrij, t. j. industrija kamenja in zemlje ter gradenj nad zemljo, narasla pa je zaposlenost v kovinski tekstilni in oblačilni industriji ter industriji kože in usnja.
Posebno zanima naše gospodarstvo gibanje zaposlenosti v lesni stroki. Zbrali smo podatke o povprečni mesečni zaposlitvi v tej stroki. Statistika povprečnega stanja zavarovancev po posameznih strokah se vodi šele od meseca julija leta 1932. dalje in prihajajo za prejšnja leta v poštev samo podatki dne 30. junija vsakega leta, ko je bilo splošno štetje članstva.
Lesno delavstvo je razdeljeno v dve skupini! 1. gozdnožagarska industrija ter 2. predelovanje lesa in rezbarstvo.
Po statistiki za 30. junija vsakega leta je bilo zaposlenih v teh dveh strokah delavcev:
gozdnožag.	predelov, lesa
30. junija 1931 8647	5348
30, junija 1932 6366	4152
30. junija 1933 6391	3441
30. junija 1934 7308	3410
30. junija 1935 7001	3248
Delavsko zavarovanje v leta 4935
Po podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je bilo število njegovih zavarovance v zadnjih mesecih 1934 in 1935 naslednje:
1934	1935 razlika
oktober	82.831 82,562 —269
november	81.526 82.109 -1-583
december	77.734 78.695	+ 961
Razvoj zaposlenosti je bil v zadnjih treh mesecih 1935 razmeroma ugoden, saj je število zavarovanih delavcev bilo večje kot v odgovarjajočem mesecu leta 1935. Vendar je treba počakati še na statistiko po strokah, ki bo pokazala razvoj po posameznih strokah in s tem dala pojasnilo za konjunkturno gibanje zaposlenega delavstva. Padec delavskih mezd se ni ustavil. V oktobru je znašala povprečna delavska mezda 22.51, decembra pa samo še 22.36 din. To se je poznalo tudi pri skupni dnevni zavarovani mezdi. Skupna zavarovana mezda je znašala v decembru 1.780.COO din, kar pomeni v primeri z decembrom 1934 porast za 19.000 din.
Razvoj zaposlenosti v posameznih mesecih 1934 in 1935 nam kaže sledeča tabela:
Iz tega pregleda je razvidno, da jc bilo nai-slabše za lesno stroko v letih 1932 in 1933. V sredi leta 1934 se je komai izboljšal, kasneje pa se je zaradi zaprtja trga v Italiji in vedno bolj naraščajoči avstrijski konkurenci zopet poslabšal.
Pregled do najnovejšega časa pa nam daje ta-le tabela, ki izkazuje povprečno število zavarovancev v obeh omenjenih skupinah:
gozdnožag. predelov, lesa
4099 3450
povpr.
nov. 1932
1933
1934
1935
5987 6288 6683 6208
3371 3221
	1934	1935
januar	70.591	72,688
februar	70.822	72.415
marc	74.106	74.018
april	77.375	77.412
maj	81.246	80.567
junij	83.003	82.490
julij	82.835	82.212
avgust	83.059	82,796
s,eptember	82.995	83.192
oktober	82.831	82.562
november	81.526	82.109
december	77.734	78.695
Iz te statistike	je razvidno, da	je bila zapo-
slenost delavstva v letu 1935 večinoma boljša, kot leta 1934. Izjemo tvorijo meseci: marec, maj, junij, julij, avgust in oktober, ko je bilo število zavarovancev manjše kot v odgovarjajočih mesecih v letu 1934,
Brezposelnost v Nemčiji narašča V mesecu decembru jo število brezposelnih v Nemčiji naraslo zu 522.345 nu 2,506.800, vendar je število brezposelnih šc /.u okoli 100.000 manjše kot je znašalo decembra 1934.
Bodice matere
morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi p-ebavi, posebno zaprtiu z uporabo naravne
franz-josefove
grenkt: vode. Franz-Joseiova voda se lahko zavživ < in učinkuie že po kratkem času brez nepr ietnih pojavov.
Kn«. |>u uiiu aoc. pol. in nar. /,ilr. S-br. 154H.1, £>. V. 83.
Zaposlenost v gozdnožagarski industriji je dosegla leta 1934. višek junija s 7438 delavci, od tedaj pa je stalno nazadovala in jc znašalo v januarju 1935 število zaposlenih delavcev v tej str#ki samo še 5596, Zaradi sezonskih razlogov je v letu 1935. naraslo število zavarovancev v tej stroki do junija na 6778, od tedaj naprej pa nazaduje.
Bolj stalna je zaposlenost v industrijah, ki se pečajo s predelovanjem lesa. Tu fluktuacije niso tako .znatne in se je število zaposlenih v letu 1935 gibalo v posameznih mesecih med 2070—3300.
Decembrski podatki bodo pakazali nadaljnje poslabšanje položaja, da ne govorimo o januarskih, ki bodo prinesli še znatnejše zmanjšanje zaposlenosti.
Izplačilo vlog pri Praštcdioni. Prva hrvatska štedionica je s 7. januarjem 1936 prenesla na novi račun vse vloge na vložne knjižice in tekoče račune, ki dne 23. aprila 1935 niso presegale vsote 1000 din, in to z naraslimi obrestmi vred. To pomeni, da bo Praštediona od 7. januarja 1936 dalje vse le vloge v gotovini s pripadajočimi obrestmi vred izplačevala.
Dobave. Ravnateljstvo državnega rudnika Velenje sprejema do dne 15. januarja t. 1. ponudbe za dobavo 70 kg elektrod in do dne 22, januarja t. 1. glede dobave ogljenih krtačk za parne turbine BBC, — Splošni oddelek ravnateljstva drž. železnic >v Ljubljani sprejema do dne 18. januarja t. 1. ponudbe za dobavo 12.000 pol konceptnega papirja in 9f>0 pol rjavega kartona.
Zanimanje za Slovenijo na Danskem. Zadnjo čase se opaža znatno zanimanje iz Danske za naše kraje. Zveza za tujski promet v Ljubljani je prejela mnogo vprašanj ter je na številne naslove poslala obilo propagarionegu materiala. tiskovin, fotografij itd. Nadalje je najnovejši priročnik, ki ga je izdal danski uvto-klub. prinesel obširen pregled (na tren straneh) iz Jugoslavije, kjer popisuje predvsem prirod-ne lepote naših krajev in dela propagando za obisk naše države.
Pospeševanje konjunkture v ČSR. Uradni list v Pragi prinaša uredbo o davčnih olajšavah za gradbeno delavnost (doslej so te ugodnosti veljale samo zu popravila) Poleg tega je za popravila ali gradlio novih hiš-v dobi od I jan. 1936 do 30. junija 1936 dovoljena amnestija.
Češkoslovaške težkoče z izvozom premoga v Italijo. Zadnje tedne so se dobave ostravskega premoga v Italijo zelo zmanjšale, ker so se pojavile težkoče pri plačilih.
Borza
De mi i
Dne 10. januarja.
Neizpreinenjeni so ostali tečaji Berlina, Curiha in Prage. Narasli so Amsterdam, Bruselj in Pariz, dočim sta popustila London in Ne\v York.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi narastel na 9.18—9.28, na zagrebški borzi na 9175—9.275, na belgrajski pa na 9.1648—9'>048. Grški boni so notirali v Zagrebu 29.40 —30.10, v Belgradu pa 30 blago. Angleški funt je nadalje narastel v Zagrebu na 251.70 do 25330. v Belgradu pa na 251.20- 252.80. ftpan-ka pezeta ie notirala v Zagrebu 0.09—6.79. v Bel gradu pa 6.75 blago.
Nemške klirinške nakaznice so ostale na naših borzah zaradi intervencije Narodne banke neizpreinenjene na 13.90—14.10.
Denarni zavodi so za italijansko liro (valuto) plačevali .višje tečaje kol včeraj: 29.7—8.02, za dolar pa je zvišan tečaj na 49 50 50.00,
Ljubljana. — Tečaji s primom, Amsterdam, 100 bol. gold. . . . 2973.86—2988.4« Berlin 100 mark ...... 1756.08—1769.95
Bruselj, 100 belg...... 737 03— 742.10
Curih. 100 frankov.....1421.22 1431.29
London, 1 funt....... 215 70— 217 75
New York, 100 dolarjev . . . 4329.66—4365.98
Pari/, 100 frankov..... 289.11- 200.55
Praga. 100 kron......181.33- 182,14
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,055.721 Din.
t urih. Belgrad 7, Pariz 20.3025, London 15.1825, Nevvvork 307, Bruselj 51.775, Milan 24.50, Madrid 12.05, Amsterdam 208.80, Berlin 123.70, Dunaj 57.20, Stockholm 78.30, Oslo 70.30. kopen-hagen 67.80, Praga 12.74, Varšava 58, Atene 2.00, ' origrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsinglors 6.69. uenos-Aires 0.8275.
Vmlnostni papirji
Položaj na tržišču državnih papirjev je ostal neizpremenjen, tudi tečaji so ostali na včerajšnji višini Promet je slejkoprej slab.
Ljubljana. 7% inv. |k>s. 75 77, agrarji 14 46, vojna škoda promptna 353 356, begi. obv. 60--62 8liler po«. 79 -81, 7% Bler. pos. 70-72, T,"o pos. Drž. hip. banke 80- 82.
Zagreb. Dri. pop:.: 1?!, invest. pos. 76—78, agrarji 44—46.50, vojna škoda promptna 354—355 (354, 355), 1., 2., 3. 355 den., begi. obv, 60.50— 61.25, dalm. agrarji 00- 00.50, 8% Bler. pos. 80— 81, ",% liler. pos. 70.75—71,50, 1% stati. pos. 77.50 —78.50. — Delnico: Priv. agr. banka 227—229, Osj. sladk. lov. 130 bi.
Belgrad. Dri. pnp.: 7% invest. pos. 79. bi., . agrarji 46 bi., voj. škoda promptna 353.50 —354.50 (355, 354), begi. obv. 64 — 64.40 (64.40, 64.30), uit. jan. 62.25-62.50, 8% Bler. pos, 80—81, 7% Bler. pos. 70.75—71.50, 7% pos. DHB 80 den. (80), 1% stab. pos. 77—78 (8). — Delnice: Narodna banka (1400—6500. Priv. agr. banka 228.50—229 (229, 228).
Žitni trj:
Na žitnem trgu vlada mrtvilo. Cene so popolnoma neizpreinenjene, kakor tudi tendenca.
Ljubljana. Pšenica bč. in ban. 78 kg 2% 172.50 do 175. koruza času primerno suha s kval. gar. nakl postaja 112—115 prekmurska 118—120, oves slav. 137 50 140, moka ničla bč. in ban. 270—280, st. 2 250—255, št. 5 230 235, otrobi debeli bč. 110—115.
Novi Sad. Otrobi, bč., sr. in hn. 87.50—90. Vse ostalo neizpr.
Sombor. Pšenica bč. okol. Sombor 165— 167. — Otrobi bč. 94—96. Vse ostalo neizpr. Tendenca Vzdržana. Promet 20 vag.
Živimi
Mariborski svinjski sejem. Na današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 146 svinj. — ( ene so bile sledeče prešiči od 5—h tednov stari 65—80 Din. 7—9 tednov 90—120 Din, 3—4 mesece 140—200 Din. 5—7 mesecev 220—280 Din, S—10 mesecev 340—450 Din. nar) I leto stari 560—900 Din. Kilogram žive tež.'.- so plačevali po 5.25—6 Din. kg mrtve teže 6—9 Din. Prodanih je bilo 74 svinj.
Ptujski živinski sejmi. Prvi konjski in goveji sejem v letošnjem letu, ki je bil v torek, 7. t. m., je bil razmeroma dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Prignali so 105 volov, 174 krav. U bikov, 84 juncev, 52 telic, 3 teleta in 21-1 konj, skupaj 593 glav živine. Od teb so prodali 189 glav. Kna partija konj je bila prodana v sosedno Avstrijo. Povprečne cene za 1 kg žive teže so bile naslednje: voli 2.50—3.50 Din, kravo 1—2.25 Din, biki 2—2.25 Din, junci 2—2.50 Din, telice 2—3 50 Din; konje so prodajali po kakovosti, in sicer od 200—3<)00 Din, žrebeta pa od 500—1500 Din komad. Cene goveji živini so oslale od zadnjega sejma neizpreinenjene in so še vedno zelo nizke. — Prihodnji konjski in goveji sejem bo 21. t. m.
Svinjski sejem v Ptuju, ki je bil v sredo, dne 8. I. ni., je bil srednje založen, kupčija pa je bila slaba. Prignali so 195 velikih svinj in 20 prašičkov. skupaj 224 Sčelinarjev. Od Ieli so prodali 62 komadov. Povprečne cene za t kg žive teže so bile sledeče: pršutarji 4.25 I 50 Din. mastne svinje 5—5.50 Din. plemene 4.25—1.50 Din; prašičke, stare 6—12 tednov, so prodajali po kakovosti od 60—120 Din komad. Cene svinjam so oslale oTT zadnjega sejma neizpreinenjene. Prihodnji sejem za prašiče bo v sredo, 15. t. ni.
Novo mestio
Vlomilec Urbane bo za poizkus umora nad paznikom Ludvikom Tesarjem in za pobeg iz kaznilnice ponovno sojen dne 17. januarja.
»Matajev Matija«. Hurko v treh dejanjih uprizori dram. odsek Prosv. društva, dne 12. t. m. ob 8 zvečer v Prosv. domu. Cene običajne.
Režiser:
Gospa Ljub č, Vi ite izključeni od nadaljnega lil-manja radi neprestanega kašljanja
ker odkar se dobi
A bonbon
se hh^o kašelj preor e č i
PROIZVOD: »U HI O N«, ZAGR1.B.
/Vagjiojillcg
Liubliana
I Para Sr. Cirila m Metoda priredi v.stiM prav,-niikov Solo v pouittluUuk, lil. J ion. hi,'Ki svoj rodi bi mo-stvni >c-tttrtWi. 'tmli oli loj priti!,i »,' Im vršilo pred« vanje. Kat, A. moi je sklonijo, ,ln t hodonoiu nujno obravnava odgnjnii, verskn, družabna. športna Im podobna v-piiiAiuiJa. Kdor mladino ljubi, na ledi »rsliinkUi ne l«) manični. Prid i le lin pripel j i t»: svoje prijutoljo im /m(umu*, a j sc prav trotovo obogatite ■/. liuirsH.ale-r i m dobrim nasvetom lircaplaAno. M o* ki krožek K. A.
1 1) eoruna Filharmoniine rlrtubr Jo kakor nalnM 7.a izvedbo komornih konoertov, haJ ,ic /.liano. da d«|<*£ naokroK ivi tako ok iMtMie dvorane ka>kor pa Jo nn.-o tin Konirrosneni triru. V pomivlolj^k, dne 1.1. t. m. I«) ob JU. uri v ii J c J koncert, ki nam bo nudi) Ifcrodnt limetiilftkl užitek. Nasio,]»i »bor KturrcMrHi m udri um listov pod vodstvom Mladima PoKaJida. Njuffovi N<uil wo ko v -/, vso tJiibCKavivosiliJo posvetiiM komornemu r!*> roveinu petju ter i« vaj njo dela, kil Jih v LJubljani nptoh Se nismo rMSiuII. ProdiprodaJji v«U>pade 7.a kon cnrt v kmjlirarni lilaalvone M«,ttee. Ceni od ,10 P™ navzdol.
1 Xdnilcnjc Jtiposiovanskih inlenjerjev in ar h t tektov — sekcija Ljubljana vabi nn predavanje, k,i bo v loreik dno 14, januarja oli 20. uri v driiAtivenein lokalu nn KoiurroMiicm t.riru t, II. nmktr. Predavaj 1») ic. dr. hm. Miroslav K nudil o temi: »Duh tli pnrktil.v.n poninn novih JimoMovaimklJi prednikov 7.n armirani l«> ton (š\iicnr»ki predpilsl |7. lotu lOSM«. Vflibljnnl so Wnnl lil v«l, ki sp zanimajo.
1 K t itn Kndrljovo tura damo« ruti JO dn Jmt.rl oh 17. Im 20. dvojni M|xvrod: »Oudovlti otmk« (Sh!rl«y Tomiplo) im v ->n imjem tromutku (Oeorirn O.Brioni.
t /Voč»o sl"ihn Imnln lekarne: dr. Plo.ooJl, Tyr-Sovu c. 6; mr. Hočevar, Colovfika o. Ifj in mr. Oartu«, Mesto.
Celie
C Praski kvartet (bivftl Zlikovcll ho po dmlOBenn odmoru ohisaknl zopet niiKe iiiokI« In priredil dne 21. J umu ar J n koncerl v mestnem irlcdiiliSčii.
o Predavanje •> j-lbetlniJI. V ponodejek, dme 1S. t. m bo priviji.vnil v okviru oro^voinilh v(Vcrov Kl'11 v vcP.kl dvorn.nl T,tmMc<> posoJMnlce s »proniljovniniom ,sko"li"mlh »liik twlnlik 1'rosvetine zive7,o v LJ.tlblSanl K. Vimko Kot o Ah(wln,ijii,
MURI JANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA — začetek ob 20
Sobota, 11. jamiiirjn: Direktor Camjtn. Iv.vem. nilol>rAn
znižane oe.ne iwl 'Jo T>im navzdol. Noitivlin 12. jnnunr.ia ot) 15' Vesela linija pot. tr/.vem. Znižane cene. — Ob JO: Siromakom jar/njr 17, v cm. 7, ti ' >n n,1 oemn. Ponodcdiiok 1.1, jiunuarja: Zaprto.
OPFRA - začetek ob 20
Hobo'n, 11. Janaincla: .■litin. Rixl It. Nodeilja. 12. januarja ob la: Poljska kri: 17.voli. rHo. boiko 7ir-žane cene lul :ill I>im iKlvadoil. — Ob -JO: VftHoii. T-ziven. (Tlolioko 7)niiftnne cone orl :i(i t>!m na vv/lol
PmiednVInk 13. JnniiiivrJa: Plesni večer Katje PelaJiore. Iv.von. Zuižnne cone.
M A RtRORSKO CT.FD \ I JščE
Sobotu, 11. Januarja ob 20- Vrst. Red r. Znižane cene.
Zadnjič.
Vedel In. 1". j nn na rj n oh I r>: Majrin. ZiilJniie eene. Oh '."C: Ilvneška nor. Olohoko znižane cene Zn<lnjiO.
POZOR!	POZOR!
Fzšlo je:
Dr. Mih. Opeka
DROBCI
62 petminutnih govorov
Naroča se v JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI
Cena Din 24 — In poštnina

Kulturni obzornik
Štele: Monumenta
XIII. Miniaturno slikarstvo.
Izšel je poslednji snopič prvega zvezka slovenskega srednjeveškega slikarstva. Poleg običajnega slovenskega in francoskega teksta so dodane k zaključku naslovna stran, opazke, seznam slik, krajev, umetnikov, ikonografsko in stvarno kazalo.
Pri tej panogi slikarstva je upošteval avtor le one spomenike, ki so sigurno domače prove-nience. Od rokopisov, ki pridejo za nas v poštev, imamo v glavnem tri skupine. Prva je skupina stiskih rokopisov (nahajočih se v drž. bibl. v Ljubljani in Dunaju), ki jih M. Kos na podlagi paleo-grafske analize datira v drugo polovico XII. stol. in ki dopuščajo mnenje na več desetletij trajajočo cvetočo rokopisno in iluminatorsko delavnico v Stični. Vendar stilno ta delavnica ni bila povsem originalna, našle so se sorodstvene vezi z matično delavnico samostana Rein pri Gradcu, značaj ornamentike, ki je izvršena v perorisni tehniki, pa ustreza v glavnem ludi sodobnim salz-burškim vzorcem.
V	drugo skupino spadata rokopisa iz samo-stasa Bistre, datirana v sredo in drugo polovico XIV. stol. (Cod. 2. in 33.) Prvega je spisal po naročilu priorja Hermana pisec Nicolaus. Stilistično je delo nekoliko zaostalo in okorno, gotski motivi se prepletajo še z romanskimi elementi, verjetno je, da se je posluževal pisar starejših vzorcev. Drugi roko'pis se slogovno naslanja na prvega, izvršen pa je po francoskih predlogih.
V	tretjo skupino spadajo rokopisi iz Kranja. L. 1412. je podaril župnik Koloman de Mansvvnrd župni cerkvi rokopis Moralij sv. Gregorja, pisal pa jih je Jacobus dietus Chaczpek 1. 1410. Obenem x Misalom spada rokopis slogovno v češko miniaturno šolo iz začetka XV. stol. Kari Oettinger pripisuje iluminatorsko delo neznanemu slikarju nad-voivode Erneata Železnega, ki je imel svojo delavnico v Wiener Neustadtu, ter ga označi z »Ernst
Miniator«.
Drugi pomembni kranjski rokopis je iz 1. 1491., spisal ga je Joannes von Werd de Augusta, po svojem okrasu pa je soroden izdelkom sodobne salz-burške miniaturne šole.
Avtor zaključuje razpravo /. ugotovitvijo, da v olta rnem in miniaturnem slikarstvu dominira izključno srednja Evropa s svojimi tedanjimi kulturnimi centri, v nasprotju s stenskim slikarstvom, kjer se opaža tudi vpliv južnega kulturnega območja.
S tem je prvi zvezek Monument zaključen, k pomembnosti tega prvega zvezka kot celote, pa ; se bomo še povrnili.	Si m
Časopis za z#ottov:no in na- i rodopisre XXX si sapic 1-2
S tem dvojnim snopičem stopa ta druga slovenska! zgodovinska revija, glasilo Zgodovinskega društva v Mariboru v svoje trideseto leto. Pač razloga dovolj, da ohrani svojo samostojnost hr-z ozira na lo, da se tudi sicer zanima predvsem za raziskovanje štajerske kulturne zgodovine, dočim je ljubljanski Muzejski glasnik vse boli glasnik slovenskih centralnih zgodovinskih problemov Mariborsko zgodovinsko društvo je pod predsedstvom dr. Kovačiča ter tnjnitvom dr. Baša. obeh izredno delavnih znanstvenikov, tudi nenavadno delavno ter ima svoje podružnice, še v Ptuju in najmlajšo v Prekmurju. Po uspehu bi moglo služiti v vzgled tudi drugim slovenskim znanstvenim društvom.	■
Pa ludi po svoji notranji vrednosti sloji na visoki stopnji, nikakor ne več provincijalni. V tej številki odpira trideseti letnik dr. (i r a f e n a u e'r z zanimivo razpravo o Gutsinannovein besednjaku : in njegovi zbirki pregovorov, rek in prilik«, s katero dopolnjuje Hreznikove razprave o predlogah : naših slovamikov. Grafenauer skuša ugotovili pravo predlogo G.-u. ki je morala biti le nemško-latinski slovar ter je mnenja — |>o natančni analizi — da je lo bil Niereinbergerjem Alfabetariuni. Pregovorov pa G. ni prevajal po nemškem, temveč po narodnem izročilu ter »o nekateri — izpi-
sani so vsi — pravi biseri. Zaradi nekaj vpesnje-nih rekov bomo morali šteti Gutsnianna med slovenske predvodnikovske verzifikatorje. Izredno zanimiva je razlaga in pojasnilo poslanka, vs"binc in vrednosti -Stare ledinske karte v ormoškem gradu , ki jo je napisal Viktor Škrabar. Razprava je bogato ilustrirana, širše občinstvo bo zanimal življenjepis enega največjih slovenskih mecenov, svetovljanov ter narodnih mož dr. Pavla Tli mer ja, ki ga je napisal ob 10 letnici smrti dr. B a š. Vidimo, da je bil Turner eden prvih in najizobraženejših narodnih ekonomov, ki bi bil lahko ponos univerzitetnim stolicam. kamor so ga vabili, pa je bil vse življenje le vzgojitelj v plemiških družinah, vedno pa je ljubil svoj narod ter pomagal kjerkoli v prospeh slovenskega znanstva in splošnega napredka. Po teh razpravah slede i z ves tja o zgodovinskih stvareh z območja, ki pripada društvu: Sari a poroča o napisnem ka-menu iz Šmartna na Pohorju, posvečenem Sexa-nu ter o usodi rimskega vojaka iz Celeje (rekonstrukcija in razlaga rimskega napisa). Dr. L o r g e r opisuje izkopavanje in najdbe rimske vile na Rožnem griču pri Celju . kar ponazoruje s številnimi podobami tlorisa in izkopanin. Zunnik Sokl i č prikazuje življenje in delo slovenjgra-škega slikarja Mihaela Scobla- (t 1646) ler drugih podobarjev. obenem pa tudi razlaga stare knjige bratovščine presv. Rešnjega Telesa v Slo-venjgradciK ter priobčuje pismo Gregorčičevo Se-deju, tičoče se slikarja Tominca. Dir. Mravl jak odkriva razne prispevke »Iz vuzeniške zgodovine (spis tržanov, sodnikov itd.). BaS polemizira z Wultejem, ki hoče dokazati, da Jugoslavija nima pravice do Mežiške doline in Dravograda ter da na Koroškem ni Slovencev, le Korošci. To tezo mu uspešno spodbija Baš s svojim znanstveno utemeljenim in spretnim odgovorom. V oddelku Slovstvo je obravnavanih več novih zgodovinskih knjig: Žontar ocenjuje ftcdivvjevo Zgodovino, Košar Ložarjevo Predzgodovino Slovenije ter B. Sarie Positivmodelle. Savnik zbornik Slovenska krajina, Novak Slodnjakov Pregled, Luknian Kova-čičeveiz.n SlomSka, Tominšok Kocbekove in ^nše-ljeve pregovore, Boš Burklmrda Drei Register,
Nagy (hrvatsko) nove knjige o ilirizmu, F. Ilešič Orlič-Mažuranič: Iz arhiva, -Kovačič zbornik Hiša Velkomoravska ter Voj. Mole poljsko knjigo T. Dobrovvloskega Umetnost Vojvodine Sleske. — Na kraju slede poročila o umrlih (Premerstein) ter društvene vesti centrale in podružnic.
To je bogata vsebina novih snopičev te visoko kvalitativne revije v našem Mariboru, članarina
društvu in obenem naročnina stane 50 din. *
Isto Mariborsko zgodovinsko društvo nas je naprosilo, da objavimo sledečo prošnjo: Dne 9. januarja 1936 je poteklo osemdeset let, odkar se je rodi! naš največji epski pesnik Anion Aškerc. Zgodovinsko društvo v Mariboru je sklenilo izdati ob tej priliki celotno Aškerčevo bibliografijo z natančno navedbo vse Aškerčeve ko respondence, Aškerčevih objav in rokopisov ter vse tiskane In (dostopne) rokopisne literature o Aškercu. Da bo bibliografija čim popolnejša, se obrača Zgodovinsko društvo v Mariboru do lastnikov Aškerčevega gradiva z vljudno prošnjo, da 1 mu to gradivo čim prej pošljejo v pogled, ali p« ga prijavijo z natančno oznako, da ga bo mogoče upoštevati. Pošiljke so naprošene na naslov: Zgodovinsko društvo v Mariboru ali pa na urednico bibliografije: prof. Marja Borštnik. Celle, ginina-! zija.
Založba S. Atanasov v Sofiji je izdala knjigo Niknh Slane nn »Bolgarija pod j n r m o ur (»I rerod m osvobojen je«). Zanimiva zgodovina o listi mračni preteklosti, ko sta trpljenje in pomanjkanje družila vse in so se našle nove sile za novo življenje. Obsega 520 str., cena 140 levov. — Od Istega avtorja je tudi že popre) izšla knji»'> Bolgarija v srednjem veku*. Cena 120 levov.
V založbi je izšel prav tako že Sesti del ve likega dela bolgarskega Izidorja Cankarja, Stkala ja Hajnoen »Zgodovina umetnosti«, pod naslovom »Mohamedov svet . To velikansko delo obdeluje nalvažnejše spomenike človeštva v teku I 190 stoletij. Doslej so izšli sledeči deli: Večno v j umetnosti-, »Lučice v temi*. »Od sfinge do dra-! kona«, "Mramorni bogovk. »Cerkve in palače* in /Mohamedov svet',. Cena vsakega dela le 150 lovov.
Milijonska škoda po povodnji
Čudeži v Lurdu
Kakor poročajo pariški listi, jo medicinski tirad v Lurdu izdal za I. I')?-!, najnovejša poročila o čudežnih ozdravljenjih.
Medicinski urad v Lurdu je nenavadno previden pri presojanju raznih ozdravljenj ter vsak posamezni slučaj najvestneje preišče. Vsi zdravniki, ki potujejo skozi Lurd. so povabljeni k sejam tega urada, da tam sprašujejo, zahtevajo pojasnil ter navajajo tudi svoje pomisleke proti čudežnim ozdravljenjem. Ta zdravniški urad svojo odločitev o vprašanju, ali je kaka ozdravitev bila res nadnaravna, odda šele po preteku enega leta. ko so se strokovnjaki prepričali, du je ozdravljenje samo od sebe in nenadno nastopilo ob obisku lurške votline po upo- l rabi lurške vode, ter da jc to ozdravljenje 12 i
mesecev neprestano trajalo.
Veliko zanimanje mednarodnih zdravnikov za lurška ozdravljenja se kaže v vedno rastočem številu tamkajšnjega zdravniškega društva. Sedaj je v tem zdravniškem društvu včlanjenih 2065 zdravnikov iz najrazličnejših dežel sveta. Predsednik medicinskega urada v Lurdu, ki je pravkar izdano poročilo za I. 1934 podpisal s svojim imenom, izjavlja, du so I. 1933. zdravniki sistematično preiskali 88 bolnikov izmed katerih so mogli ugotoviti, da jih je 14 še po preteku enega leta bilo popolnoma zdravih. Pri drugih T4 bolnikih iz 1. 1933., ki so tudi ozdraveli. pa zdravniki niso bili soglasnega mnenju, i zato teh 74 slučajev ne prištevajo med iiatlua-i ravne ozdravitve.
Italijani priznavajo Ahesincem
Nekako do srede tega tednu so na Francoskem silno naraščale vode, pač zurudi velikega deževja, ki je v teh letnih časih nekaj precej nenavadnega. Sredi tedna je deževje ne koliko prenehalo, toda vode so divjale še naprej. Zato tudi ni nobenega pravega pregleda o škodi .katero je povzročila povodenj. Vsekakor je škoda silno velika, saj je vodovje mno-gokje podkopalo drage zgradbe.
V torek popoldne se jc v poplavljenem ozemlju pri Cahorsu podrla hiša; k sreči se ni ponesrečilo nič ljudi. V Aptu se je scsedla ku-pelica, katero so lani predelali za kino-dvorano. tudi v Angoiilenicnu se jc podrla stanovanjska hiša. Med razvalinami je obležal zakonski par, ■ ki so ga le s težavo rešili.
Pri (hipu se jc začela usedati zemlja. Veliki zemeljski plazovi so zasuli cesto meti Scrresom in I a Vuldromeom l(X) m na dolgo. Više gori v hribih so se sprožili zemeljski plazovi, ki se z njimi vali 10 milijonov kubičnih inetiov zemlje.
Polotok Quiberon v francoski Bretagni je v nevarnosti, da bo odrezun od celine Ia polotok je kakih 12 km dolg in 4 km širok S celino je zvezan po 10 km dolgi ožini, ki je tako ozka, da ponekod po njej teče le železnica in pa avtomobilska cesta. Silni viharji v sredo po-
noči so vrgli na to ožino silne množine morske vode, katera jc ožino marsikje docela ruzjedla in izpodkopula. l e viharji ne bodo prenehali, bo iz polotoka nastal otok. Polotok je znano francosko kopališče, ki ima 3500 prebivalcev. (Juibcron je prastara bretonska trdnjava.
Medtem ko so druge vode v sredo nehale naraščati, je reka l.oiru še vedno naraščala To pa zaradi tega, ker ob bretonski obali div jajo veliki viharji, ki zadržujejo odtok vode v morje. Zaradi tegu silno trpi mesto Antes lovurni-ši del tegu mesta je sixlaj brez luči in elektrike, ker je voda razdrla električne transformatorje. Tudi greznic ne morejo praznili in jih odpe-ljavati, zaradi česar se gnojnica razliva in je nevarnost budili bolezni.
Nad Na n lesom se je podrl veliki viseči most pri Mont Jennu. Zlasti pu so v Parizu v skrbeh za usodo 24 km dolgega nasipa ki se pričenja nad Nuntesom in na obeh straneh reke l.oire varuje njeno obrežje, če bo vodovje podrlo ta nasip, bo vodu zagrnila 100.000 ha najbolj bogatih in najbolj dragocenih njiv, kai jih pozna Evropa. T likaj rastejo tiste posebnosti, katere so v Bretagni. v Parizu in lutli drugod po svetu že pred sto letu dale največji sloves
Kitajska mladina demonstrira proti Japonski. Prizadevanja Japoncev, da bi severne kitajske dežele odtrgali od Kitajske, so kitajsko mladino tako razburila, da povsod demonstrirajo proti Japoncem Na naši sliki vidimo demonstracijo kitajskih dijakov v mednar. četrti Šaughaja.
V Caraci so pokopali državnega predsednika amer. republike Venecuela, geueraJa Juana Vicenta Gomeza, ki je 25 let stal na krmilu .svoje, domovine.
Konjenica v modernem vojskovanju
Nobena druga vrsta orožja se v svojem pomenu za boj ni tako spremenila kakor konjenica. Že od nekdaj je konjenica imela dvojno nalogo: prva njene naloga je bila opazovanje sovražniku, druga pa bojevati so v odločilni bilki v zvezi z drugimi četami. Čimbolj pa so bojujoče se armade rasle po moči in pridobivale pn obsežnosti ter čim bolj je vedno bolj izpopolnjeno orožje onemogočalo gibanje konjenice nu bojišču, toliko bolj jc pomembnost konjenice v boju padla, dokler se končno njena naloga ni omejila le na opazovanje sovražnika, .še v 7-letni vojski je ponavadi konjenica v strnjenih vršnih odločila bitko. Celo v francosko-nemški vojski I. 1871. so Francozi s svojimi slo-v i vi ni i konjeniškimi utukumi dosegli priznanje vsega vojaškega sveta Tudi v mirovnih manevrih je do svetovne vojske konjenica igrala še vedno veliko vlogo. C elo ob začetku svetovne vojske so jo tu in tam še porabljali za napud. Splošno pa se konjenik, razen nu patrulji, ni več boril nu konju, ampak je moral stopiti s konja in se boriti kot pešec, dokler vojskovanje v strelskih jarkih ni popolnoma preprečilo uporabe konjenikov.
Vojaški krogi si nikakor niso še na jasnem, ali in v koliko bo še dandanes mogoče uporabljati konjenico na evropskih bojiščih. Pri tem tudi zagovorniki konjenice nikakor ne mislijo več na strnjene konjeniške napade, ampak le na to, da bo konjenik v boju moral skočiti s konja ter sc v kritju bojevati kot pešec in j>a da bo konjenik marsikje še zelo primeren za patruljo. Vsekakor bi bilo zgrešeno, kar trdijo nekateri, ki pravijo: »Konjenice ue potrebujemo več, saj se bo poslej vsaka vojska vojevala v strelskih jarkih.«
To pa prav za prav ni res. Strelski jarki In tako zvano stoječe vojskovanje je le skvar-jen način vojskovanja, kateri vojsko neprimerno podaljša in vsako odločitev s pomočjo boljše strategije, izobrazbe in oboroževanja onemogoča. Zato si bo vsak poveljnik prizadeval, da bi v bodoče preprečil, tla bi fronte ostale, ampak bo skušal doseči odločitev v tako zvanem premikajočem se vojskovanju, kjer bodo seveda oklopni vozovi igrali veliko vlogo. Toda tudi motorizirano orožje, lahki bojni in oklopni vozovi, avtomobilisti in letalci ne bodo vselej mogli izpolniti nalog, katere jc doslej izvrševala konjenica. Od rešitve tega vprašanja jc vsekakor odvisno, ali bodo posamezne armade Sc ohranile konjenico in v koliki meri.
V potrditev tega vprašanja je treba poudariti tole: Vetji konjeniški oddelki, ojačoni z lahkim topništvom in težkimi strojnicami ali z motorji, so brez dvoma zelo okretni ter zaradi tega bolj sposobni za posebne bojne naloge, kakor pa druge, vrste čet. Te posebne naloge pa so zunaj odločilnega bojišča in zahtevajo poseben način vojskovanja Take naloge so na primer, če je treba umikajočega se sovražnika zasledovati in ga na begu ovirati toliko časa, dokler ne pride pehota, če jc treba tuintam pri umiku braniti posamezne odseke ali pa varovati krila svojih čet. Za take konjeniške lx>je pa ni pripravno vsako ozemlje. Konjenica se l»o obnesla le v takih krajih, kjer je dovolj naravnih obrambnih odsekov, višin in gozdov, kateri konjenici omogočajo, tla nenadoma z ognjem napade ter ravno tako naglo zopet skrivaj izgine. Za napadalne in tudi opazovalne naloge bo včasih treba bojno silo večjih konjeniških enot okrepiti z lahkimi avtomobili in z motoriziranimi obrambnimi topiči. Je pa na drugi strani seveda tudi rc.s, tla konji konjenico v boju s strelnim orožjem vendarle nekoliko ovirajo. Da postane konjenica dovolj okretna. mora velik del moštva na varnem varovati
konje za fronto. To jo v škodo bojni sili strelske čete. V odločilnem boju bodo sami oklopni oddelki z lahkimi srednjimi in lutli težkimi oklopnimi avtomobili s svojo veliko naglico in udarno silo konjeniške oddelke daleč nutlkri-Ijevali, naj si tudi bi bili konjeniški oddtdki na j moder noje oboroženi.
V opazovanju sovražniku na tlalcč v strateške namene, bo konjeniško opazovanje na.j-brže postalo nepotrebno, l o pa zaradi zelo velikih razdalj, katere motorizirani oddelki mnogo hitreje zmorejo, kakor pa konjenica. Pomisliti pa je tudi treba, tla je včasih točno opazovanje mogoče le po hudih bojih s sovražnimi varovalnimi četami. I u bodo vsekakor lahki oklopni oddelki v sodelovanju z. letalci svojo nalogo točneje in hitreje izvršili. Zlasti pa bodo letalci lahko sovražnikovi) gibanje tudi /a njegovim hrbtom opazovali. Drugače po .je. če je treba sovražnika od blizu in med bojem opa-I z.ovati. V tem primeru je treba ozemlje dodobra ! pregledati in ugotoviti ali je kitk gozdič, ali i kak vrh zaseden, kako močno je zaseden, kako so razpostavljeni sovražni oddelki, kako je razporejena sovražna kolona, ki prihaja nasproti, kako močni so njeni tleli in ketlaj bo kak kraj od sovražnika dosežen. Za tako opazovanja pa je najbolj sposoben konjenik, razen njega i kvečjemu še motociklisti. I'a tudi motociklista navaden konjenik v svoji okretnosti zunaj ceste tlaleč presega. Konjenik more opazovanje izvršili na vsakem ozemlju. Ko pade mrak. docela ivencha delovanje letalskih opazovalcev, j l utli oklopni vozovi ne zmorejo več toliko. Zato je ravno ponoči, zlasti pa v mraku opazovanje po konjenici važno.
?.c zaradi natančnega opazovanja konjenica tudi v bodočih vojskah ne bo ostala brez. važnosti. Zato je tudi nobena armada doslej ni odpravila. čeprav so vse države zaradi oldopnih avtomobilov konjenico močno zmanjšale.
Bruno Hauptmann ne bo usmrčen 14. t. m.
Vložil jc prošnjo za jKimilostitcv, katero bo sodišče obravnavalo te tlni. Z o žiro m na to je guverner države Nevv Jersey ukrenil, da sc 1 usmrtitev odgodi na poznejši čas.
Takole razpošiljajo mlade leve iz zoološkega vrta v Lipskem po svetu.
V rokah ameriških razbojnikov
Pred kratkim so ameriški razbojniki odpeljali sina prediiniškega kralja Milneja. Mladi Milne je 24 let star. V ujetništvu se mu je takole godilo:
Ko so razbojniki ugrabili sina. so zahtevali od očeta 50.000 dolarjev odkupnine. Stari Mihie pa ni hotel plačati, ampak je pismo takoj izročil policiji, katera je začela zasledovati razbojnike. Ti so naglo pobegnili iz Njujonka, zavedajoč se, da bi jih v Njiijorku policija kmalu imela Toda jx>licija jim je bila za petami. Da se rešijo, so blizu mesta Doy-leston vrgli iz avtomobila ujetega Milneja, kateri je obležal v nekem jarku. Tam so ga našli čez. nekaj časa vsega izčrpanega. Bil je tako shujšan in sestradan, da ga niso mogli zaslišavati, ampak so ga oddali v bolnišnico. Šele čez nekaj časa je mogel povedati, da so mu v teku enega tedna roparji dali 34 injekcij, da je spal. Zato sc tudi nič več ne spominja, kdo in kakšni so roparji. Trajalo bo še več tednov, preden si bo Milne opomogel.
V	italijanskem časopisju je zbudil zanimanje neki članek znanega vojnega zgodovinarja in publicista Aldo Valoriju, v katerem pisatelj podrobno razčlenjuje poslednje dogodke na abesinski fronti.
Posebno tehtnost pripisuje Aldo Valori zadnji bitki pri Atldi Abiju, ki je nekak kl juč tlo Mukale in važnih karavanskih cest proti Adui in Aksumu. Omenjajoč potek te bitke pisec poudarja, da Abesinci v nji njso pokazali zgolj velike delavnosti, marveč tudi globoko premišljeno strategičnost. Ta nepričakovani manever desnega abesinskega krila imenuje Vulori brez pridržkov genialen.
V	nadaljnjem delu svojega članka izraža pisec mnenje, du so abesinski vojni načrti nedvomno izdelani s sodelovanjem dobro izkušenih belih častnikov. Etiopske čete. ki jih vodijo preizkušeni beli poveljniki, so mnogo hujši sovražniki otl belih vujščakov. Ker so bili Italijani skoz in skoz obvladani od sugesti je, tla njihov nasprotnik stoji na zelo nizkem nivoju vojne spretnosti, je vrhovno laško poveljstvo vse
do najnovejšega časa zamudilo uporabiti na frontah odgovorne in umetne vojne metode. Abesinsku vojna ni nikakršna kolonialna akcija zoper kako divje afriško pleme marveč stra-tegična operacija zoper enakovrednega nasprotnika.
Nadalje Valori razmotriva angleško politiko nasproti Italiji. Po njegovem mnenju so bile velikanske angleške vojne dobave Abesiniji zadnje mesece odločilnega pomena. Kljub temu, rla se Anglija dobro zaveda, kakšna nevarnost preti evropskim interesom v Afriki, če bo afriško napol divje ljudstvo dobro oboroženo, je angleška zavist nasproti Italijanom vendarle tako velika, da se jc Anglija nc glede na lastno škodo odločila pomagati Abesinccm.
Za podkrepitev te svoje teze navaja Valori besedilo uvodnega članka angleškega lista »Sun-tlav Times«, ki sc v dobesednem prevodu glasi: »Sankcije vodijo s svojim končnim učinkom do popolnega zloma Italije, a Abesinci imajo med jem nalogo, da nadaljujejo vojno.«
3SIL©WEME€g
pr®d m
v torek, ti. januarija 1876.
Vnanje države. V S r b i j i sc nekaj kuha in skupščina čez božične praznike nc praznuje. Meseca marca se bode nujbrže vnelo na vseh straneh. Istok. list sedanje vlade, je zu vojsko ves vnčt in piše: »Ni jc moči, ki bi na pomlad Srbijo in Črno goro odvrnila od vojske.« Pa tudi Turška se pripravlja na boj in hoče neki oborožiti Tartare in Čcrkcse, ki so se naselili v Bolgariji, ter te krute divjake jiostavili na mejo srbsko.
Pruske gosposke so pričele preiskavo proti mogunškemu škofu Kettelerju in njegovemu tujtiiku tir. Haichu, češ, da sc je pregrešil zujier postavo o nastavljanju duhovnikov.
Domače novice. (Slovensko gledališče.) -Burka »Čevljarska učenca« jc v četrtek napolnila razen lož vse prostore, ... le škoda pri vsem tem, da so napevi na tako nizki stopin ji, kakor vsi oni, ki sc na Dunaji no ulicah slišijo, — rekel bi naravnost: trivijaini.
(Nemško gledališče) se še zmiraj maje. Zdravniki tega bolnika, neki komite, so sklenili držati ga na nogah, dokler bode trajala podpora, ki sc ima po mestu nabirati, in pa dohodki predstav. Tudi hoče ta komite ob nedeljah in praznikih, kedar se zvečer slovenski igra, dajati popoldne predstave, v kar pa »dramatično društvo« ne bo privolilo. Kje je zdaj nemčurski kapital?
»Ali imate kakšno razglednico te hiše? Hod bi jo poslal svoji ženi ter svoje okno s križcem zaznamoval.«
Štev. 8.
►SLOVENEC , dne 11.
januarja 1936.
Stran 7.
ff
Vasica na Gorenjskem
in njeni prebivalci
Slovenska zemlja jo znana po celem svetu, da je lepa, čedna, čeprav revna, Slovenci pa kot priden narod, pošten in zelo izobražen, čeprav je reven in se mora boriti še z drugimi, bolj trdoživimi težavami. Ta izjemni položaj Slovenije iu slovenskemu narodu pa je nekaterim kakor trn v peti.
»Politika« je 5. januarja objavila skoro trikolonski članek pod gornjim naslovom, v katerem neki Bora Glišič opisuje vožnjo z avtobusom iz Kranja po dolini Kokre na Jezersko, in to znano izletniško vas samo. Članek je poln prezira, strupene sodbe in razjedajoče nevosčljivosti. Pred osvobojenjem ni nihče tako zaničljivo pisal o Sloveniji, zlasti ne o tem njenem kotičku. Večkrat so nas srbski časopisi že presenetili s takimi, sovražnega duha prepojenimi potopisi, iz katerih veje onemogla nevosčljivost in še drugo reči. Navajamo samo najbolj značilna mosta iz 'navedenega članka »Politike«:
»Ako greste protrvečeru iz Kranja (tega slavnega mestu s krivimi ulicami, starimi gotskimi cerkvami (pravzaprav je samo ena, pa še ta .je redka umetniška dragocenost, katero so umetniški in zgodovinarski krogi Evropi; bolj s spoštovanjem proučovnli kakor pa sotrudnik »Politike«, op. ur.), hišami iz kamna in solnčnimi urami pod krovi, — v katerem .ie življenje podobno nemim filmom, pravijo ljudje: ».. .Toda gori. v vasi, je vse, kar boste mogli z očesom objeti, v rokah štirih ... Pa vsi štirje so pijanci...« Mali poštni avtobus se nato počasi vzpenja ob Kokri po vijugasti cesti med cerkvami in križi. Dva starca s planikami za klobukom so zelo glasno pogovarjala ker drug drugega ne sliši ta — o ajdi. Mlada ženska, vsa zardela v obraz, bere Apokalipso. — Potem se pojavi slika kakor na starinskih nemških bakrorezih. — Na križišču, rdečkasta, mehka svetloba pred velikim križem, okrašenim z božičnimi rožami iz papirja, v temi. — Samo neko majhno, štirikotno okence na nevidni hišici, v njegovi svetlobi pa: beda, dolga nepogr-njena miza, sive, umazane steno, otroci jedo črn kruh (še tega včasih primanjkuje, zakaj, naj ugiba člankar, op. ur.), neki starec popravlja in žena vsa zavita in z glavo v rokah (?)... Nekoliko sto metrov od tod, za ovinkom, razkošno razsvetljen hotel. Dva človeka' prideta, da sprejmeta goste. In jih sprejemata prav kakor sc sprejemajo neza-žoljeni, neugledni, daljni sorodniki. Hladno, mrko, nevoljno. kakor da jima ne gre (tujski promet). (Menda bi morali naši ljudje pokazati več suženjske ponižnosti, op. ur.). — Šele zjutraj človek opazi, kako je (80(1 km od Belgrada, tisoč in toliko sto metrov nad morjem) prišel v kraj nenavadne lepoto, divje in obenem krotke« (Jezersko se naravnost nikjer ne omenja, op. ur.). Nato člankar piše neko legendarno storijo, o kateri še noben Slovenec ni nikdar nič slišal, ki naj dokazuje. da so prebivalci potomci Napoleonovih grenadirjev: »Potoni so prišli (za strahom, ki je šel pred njimi) Napoleonovi grenudirji s svojimi bobni in trobentami in osvajalsko objestnostjo... Iz te vojske so nekateri vi-med njih. ki so se imenovali Moyry, najbrž pobegnili in se naselili v tem kraju, ki jo bil dovolj daleč in brez potov, da bi jih ne izsledili. Postavili so tu svoje male bajte. In danes pišejo svoja imena brez grškega »i« in komaj vedo, da so njihovi predniki nekdaj bili Francozi in Napoleonovi vojaki. — Za
Nova kreacija Car m en
Bizet je s svojo opero »Carmen« osvojil ves svet. Vanjo je vlil vroče kipenje življenja. Prvin-sko valovanje krvi pa je sila, ki ji človek vedno znova podlega iz neupogljive naravne nujnosti po presajanju kali življenja. V tej sili se ujame, pa najsi jo iz lastne moči obvlada in jo ubere v svoj svet v smislu cvetenja, ali pa v njej utone, v njenem opoju izgubi samega sebe in sproži svojo pogubno usodo. Poslednja usodnost in z njo povezana tragika življenja je silen zajemljiv pojav. Zato se s svojo hvaležno učinkovitostjo tako mikavno ponuja umetnosti kot snov in sc je tudi Bizetu, ki je bil sam ves prepojen z vročo krvjo, ponudil v umetniško oblikovanje in postal osrednji motiv njegove zmagovite opere »Carmen«,
Vsa snov je zgoščena ob naslovni vlogi, ki je zato tudi silno obremenjena in zahteva od svoje nosilke izredne napetosti doživetja predvsem v smislu prirodnega krvnega kipenja, da zmore vzdržati to umetniško breme in dvigniti s tem vso umetnino do njene vložene prepričevalne moči. Carmen je mlado dekle španske krvi, ki je prejela na pot življenja kot svojo bistveno sestavino ono silo, ki je po naravni zakonitosti trajno v igrj med človekoma, ki ju veže in odbija, lomi in razdvaja, a pri vsem privlači in poganja v spoj čutne opojnosti; vse vedno znova in znova, dokler ju ali ne umiri, ali pa požene v pogubo. Ta sila pa je po rojstvu v njej tako napeta, da ne prepaja le nje vse, temveč iz nje nasilno izžareva tudi v okolico celo podzavestno in breznamerno. Tvorec je na tej sili zgradil umetnino tako, da je napel niti lakih erotičnih povezanosti in jih naturalistično prikazal take, kot so. In s tem, ko je nakazal razvojno pot Carmen v smislu popolne predaje njeni osnovni sili, ni nikjer nakazal očiščenja in rešitve, pač pa je logično zaključil njeno pot s pogubo. Tu je tragika Carmen, ki jo je lastna erotična sila vso tako prepredla, da je sama obstala pred njo brez moči in ji je zato morala slepo sledili tudi mimo lastnega odrešenja v zadnjo ljubezen in s tem v smrt.
V naši operi je v zadnjem času podajala to vlogo ga. Thierryjeva. Po krajšem presledku pa smo doživeli nanovo vprizoritev opere »Carmen«, kjer je naslovno vlogo prevzela ga. Bernot-Golo-bova. Pristne in polno učinkovite Carmen so silno redke, kar je iz opisanega razumljivo. Kajti ustvariti ženski lik, ki izžareva orisano osnovno silo in to celo brez teatralnih in vsiljivih kretenj, to zahteva izredne igralske moči, povezane s sposobnostjo silnih doživetij. Take Carmen mi v zadnjih časih nismo doživeli v našem gledališču. In tudi ga. Golobova takemu merilu ni bila dorasla, ker jc bila preslabotna, da bi mogla prepričati kot v vse smeri krvno vžigajoče dekle, kar ludi skrajnim notraniim vzponom nje same ne daje prepričevalne verjetnosti. Toda ob merilu nje same po-menja ta kreacija velik podvig. V igri je odprla nove možnosti izraza, ki dvigajo njeno igralsko vrednost. V njih se je toliko razživela, da je v danem okviru ustvarila lik, ki je bil sicer v svoji značilnosti od v umetnini nakazanega odmaknjen, vendar dosti močan. Zlasti pa je prepričala s svo-
popotnike so postavili nekaj obcestnih krčem, velikih, iz kamna zidanih in mračnih.
Hiše so^ /bite oii cesti, majhne kakor izbe ruskih niužikov, nizke, pokrite s skodlami i/, borovega lesa. Zalo pa tudi vsa vas smrdi po tronnobi, kakor v kaki revni delavnici mrtvaških krst.
Nad vasjo so štiri »posestva« .kakor štirje gradovi. — V sredi pa znamenje in velik zvon. Ljudje izza vasi tu delajo (ker svojega nič nimajo ltorej pravi tlačani — vprašanje ur.I) it) ta zvon jim zvoni kot znamenje za začetek" in konec dela (v* resnici pa z zvoncem, oz. veliko, okroglo železno ploščo kliče gospodinja delavce, kosce, žanjiee, drvarje, pastirje, z oddaljenih bregov k jedi, delo pa se prične ob dnevu in se konča z. dnem, op. ur.).
In tako šest dni. Sedmi dan pa (prav po Bibliji!) se jim v neki dolgi, stari obokani čumnati, mračni in zadušljivi, z majhnimi okni in mrežami, deli — zaslužek.
In cel ta dan v klobukih, za katere za taknejo rep divjega petelina (člankar tu misli rep ruševca, op. ur.) pijejo po gostilnah cviček, ukajo, hodijo po veselicah, plešejo (ob harmoniki) šotiš, tekmujejo po kegljiščih in doživljajo nedosegljiva zadovoljstva.
Ne bi bili tnko revni in zapuščeni, toda kaj .pijanci so... Ves zaslužek zapijejo — pravi neki posestnik pijanega obraza. —■ Pijanci so, vain pravim. Pa to je tudi greli...
Tisti, ki jim tako življenje ni všeč, so odšli v Ameriko, v Avstralijo, na otoke po daljnih in neznanih morjih. Drugi, manj podjetni, pa vendar pogumni, se pečajo s tihotapstvom. Po tistem robjj gre meja... Ker to ni samo — greli.
Štirje posestniki pa, seveda, žive popolnoma drugačno življenje in imajo tudi čisto drugačne nazore. V cerkvi sede v prvih klopeh (od pamtiveka je to tako), v svojih av: tomobilih se vozijo, za nje kmetje — njihovi bratje v Kristusu — sekajo stare gozdove, za nje delajo noč in dan po žagah na Kokri, njim služijo. Življenje jim je po malem zoprno. Ali — saj tako pravi tudi g. župnik — vsak mora nositi svoj križ skozi mučno življenje.«
Nato opisuje, kako so ljudje povsem zadovoljni v svojem zaostalem življenju, ko v dolffih zimskih večerih sede »okrog velikih peči (kakor v Rusiji)- in kramljajo. Niti tega ne pove. ali so pismeni ali ne, nato pa nadaljuje:
G. župnik (ki pa je čisto drugačen, kakor bi si človek mislil) sc tedaj pripelje s svojo limuzino in na starem pianinu — ki je menda najstarejši tovrstni izdelek — igra in noje: »Jaz, pa ti. pa zidana marela ...« Ziv-ljonie je enolično in večno tako.«_
Tako neki Bora Glišič opisuje v »Politiki« z dne 5. jan. 19.16 enega najlepših delov Slovenije in ondotne Slovenec. Tz tega članka sklepamo: 1);) pisec še nikdar ni bi v Srbiji. da ne pozna ne Slovenijo ne Evrope. ne Balkana, da mrzi vse. kar .je izrazito slovenskega. Ako n. pr. »Politika« priobči še nekaj takih člankov, bo Čehom iti srostom drugih narodnosti, ki prihajajo na Jezersko in v druge slovenske kraje, dokazala, kako prijazno je raznoložena do Slovencev in kako .je resnicoljubna.
Mi pa smo ta*članek prepisali v latinico in ga prevedb v slovenščino, da ga bodo tudi Slovenci brali in — razumeli.
jim petjem. To je bilo čisto, občuteno in iasno ter polno lepote, čeprav se je gibalo bolj v višinah, ki so umetnici manj domače kot polne, žam<>tne nižine. V tem podledu je pevka dosegla umetniški uspeh in se zdi, da je to vsekakor glavna pot njenega umetniškega poslanstva. V kolikor pa je to povezano z opernim izživljanjem, je njena izrazna moč položena bolj v tihe. noglobljene in umirjene partije (n. pr. Marta v »Hovanščini«) kot — vsaj za enkrat še —- v življenjsko razgibane in zunanje napete vloge.
Don Josčja je podal tenorist dr. Maks Adrian, ki v zadnjem času pogosteje gostuje v naši operi. Vrednote njegovega junaškega tenorja so nam že znane in zavzemajo v danih prilikah vidno mesto, kar pevca upravičuje do priznanja, ki mu ga nn-klanja naše občinstvo. To priznanje pa bi utegnilo biti Se večje, ko bi pevec poglobil še svojo igro in jo odklonil od površnih teatralnih kretenj.
Vprizoritev na srdoh nima na sebi novih potez, pač pa je nekoliko razrahljana in zlasti v scenah množice mrtva. V koliko je to v danem okviru možno oživiti ali v koliko so na scenah množice bogate predstave pri nas sploh učinkovito izvedljive, naj ostane vprašanje zase.	V, U,
Litijo
Razveseljiv kulturni pojav. Kljub silni gospodarski stiski, ki posebno zadeva naš litijski kraj. z veseljem ugotavljamo, da se je članstvo Mohorjeve družbe za Litijo (bodoča župnija) od 1. 1935 pomnožilo na 235 udov, to se pravi, da na vsakega 12. prebivalca pride 1 član. L. 1935 smo imeli 228 članov, 1. 1934 pa samo 208, V vseh 19 župnijah litijske dekanije je skupno število članov 1001. tako da sama Litija izkazuje skoro četrtino vsega članstva. Vsekakor gre zasluga in priznanje za to našemu agilnemu župniku g. Vinku Lovšinu, ki se tudi letos na vso moč trudi, da obdrži število članstva na tej visoki številki. — Vodnikova družba šteje v Litiji 30 članov, Cankarjeve knjige pa prejema 25 naročnikov,
Uožično igro »Cvrček -za pečjo« so v nedeljo vprizorili marljivi igralci litijskega prosvetnega društva v prenovljeni dvorani na Stavbah. Pri obeh prireditvah v soboto zvečer in nedeljo popoldne so napolnili dvorano številni obiskovalci, ki so navdušeno ploskali igralcem, ki so zelo posrečeno in izvrstno podajali to lepo igro.
Jugoslovanska knjigarna v llub|]<ml
Nove knjige: Opeka, Drobci - pet-minutni cerkveni govori, 24 Din vez ^2 Din; Directoiiuni lituigicnn zn leto I9"5ti. 20 Din: Kronik« slovenskih mest. \ in 4. zvezek. !<)">. ">0 Din: dr. Pregelj Ivan, Simon jenko, i/brana dela, 12 Din. vez. 24 Din: Burtol V. Al Arnl zbirka literarnih sest u v lun so Din Diti; Kaus-Mohorieevn. Katarina Velika, biografija, so Din: \Y. Decping-Lcvstik llsodovee. roman 90 Diti: | VVeiscr, Vutomika, zadnji poglavar Del,mirov, j S Din, vez. I<> Din: Zoreč. Stički tluran. povest | iu Din, vez. 2.s Din: Kovaeie. A. M. Slomšek. ' II. zvezek. 20 Din, vez. 32 Din, Mu,. Zgodovina
Razstava malih živali na Jesenicah
Nad 1500 ljudi je v dveh dneh obiskalo razstavo malih živali, ki je bila prvič organizirana na Jesenicah. Na razstavi je bilo videti, da so na Jesenicah v obilni meri zastopane najbolj koristne pasme, kar je gotovo zvezano z gospodarskimi prilikami življenja delavskih družin. Razstava sama je uspela proti pričakovanju organizatorjev iu uspešno priporočala gojitev pravih pasem. Gotovo je, da .je važnost razstave v kraju, kjer je zbranih na tisoče delavskih družin, ki se pečajo ■/. rejo drobnjadi, mnogo večja, kakor pa tam, kjer se razstave prirejajo zgolj radi gledanja. V tem jo tudi največji uspeh jeseniške razstave.
I/, zajčjega rodu je bilo zastopanih kar 13 različnih pasem. Vso te pasme so gojeno na Jesenicah. Najbolj so ugajali belgijski orjaki., ki so res vredni svojega imena. Takozvani niardar, kateremu ne moremo reči di liur, a mu je po barvi podoben, je dober za krzno. Zastopani so bili tudi alaskn črnci, da lje horinelini, ki so bele barve in angleški blak. Nasledili so morski prašički, o katerih je znano, da večkrat žrtvujejo svoje življenje za znanstvene preizkušnje; igrajo pa tudi važno vlogo v higijeni male živali. Golohji rud je imel 4 pasme, in to floventince, malteške golobe. risance in rusljane. Florentinci dajo tudi do pol kg mesa.
Posebno poglavje so bile kokoši in je ' žal. da teh odličnih pasem ne poznamo dovol Črne orpingtonke. ki daio tudi 250 jajc : leto, so pravi velikani. Samec doseže pita" tudi do 7 kg. Ta pasma ima še rrneno in belo barvo Dalje so bile zastopane takozvane ro-de'endarce-Bhode-Islund. odlične šta lovske kokoši, ]<ot poznana naša špeeijaliteta. belo nesilke. plimont kokoši-grahaste, pritlikavci iu še pegatke. O pegatkah je znano, dn so iz-borni čuvaji in javijo vsakega gosta. To nadomeščajo torc.i tudi psa-čuva.ia. Nekaj posebnega na razstavi so bilo odonske gosi. ki tehtajo dornšecn tudi In kg. Te so v Ameriki večkrat najboljši čuvaji. Družbe so delale še domače vosi. vigini.in bele pure in v ptiči»m oddelku krasni zlati fazan. 01,-rtv,' zlatesra fazana je bil vedno dren ieseniških žensk, dokler ni ona vprašala, ali je tu zlati samec ali samica«. Ko je ra/kazovalec Pojasnil, da jc ta lepota tudi pri fazaiitli pri d umi moškemu. kakor .je to vedno običaj tudi pri ljudeh, in da .ie le ono ogabno pišče zraven njesra samica. se žensko za zlatega fazana nisn več zanimale.
Kupčije s hišami in zemljišči
Lani so bile kupčije s hišami in zemljišči prav živahne. Realitetni trg je izkazoval mnogo ponudb, a tudi znatno število povpraševanj. Splošen pregled kaže, da se jc število kupnih pogodb napram drugim lotom povečalo in dn so bile sklenjene prav mnoge male kupčije v neposredni okolici, kjer vlada živahna stavbna akcija in skuša zlasti mali človek priti do lastnega doma. Ceno stavbnim parcelam v središču mesta so bile drago, gibale so se med 100—-4011 Din kv. m in celo še višje, drugače pa so bilo ceno parcelam od 5—100 Din. Svet sc .je zlasti podražil ob živahnih prometnih žilah. Na deželi so bile redke kupčije ter so bile prodane le male kmetije odnosno nekatere parcele, kajti okoliški kmet .se krepko drži svoje grude. Končna statistika o kupnih pogodbah bo podala prav poučno sliko. Zadnji čas jc bilo zaznamovanih večje število kupnih pogodb /.a visoke vsote. Dr. Vladimir Vidmar, ravnatelj podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani je kupil pare. št. 167-2 k. o. Gradišče-predmestje za 10.0(1 Din. Koslerjevi dediči so prodali inž. Franu Stiglitzu. gozdnemu upravitelju v Kočevju, in soprogi pare. 471 -22 k. o. Spodnja Šiška v izmeri 565 k v. in. za 92.095 Din. Želez niški uradnik v Ljubljani Fran Pečenko je prodal dentistu Ferdinandu Palovcu na Kongresnem trgu št. 14 vi. št. 793 k. o. Spodnja Šiška s hišo in vrtom za 170.000 Din.— Davorin Tombah in Marija Ramšakova. oba v Mariboru, sta kupila od Helene Ilartmanove hišo št. 5 v Skctovi ulici /, gospodarskim poslopjem in vrtom za 265.000 Din. Dr. Friderik Luckmann je prodal dr. Aleksandru Gorupu s Sušaka in Franu Luckmannu pare. št. 31-5 k. o. Gradišče predmestje v izmeri 1187 kv. m za 135.450 Din. Zasebniea Marija Novakova jc kupila od Koslerjevih dedičev svet št. 471 23 k. o. Sp. Šiška v izmeri 437 kv. m zn 7*060 Din. Ravnatelj »Putnika« Vladimir Perše v Relgradu je kupil na Brodu pod Šmarno goro pare. št. 571 o Vižmarje za 45.000 Din.
Speti
Radio
Programi Radio Uvbtiana:
Sobota, II. januarja: 1J 1'lov 'i ploščo, nu-pov v napov. — 12.45 Vremenska napoved, porotMln, -13 Napoved ča.sa. objava sporeda, obvestila. - 13.1"» PKščn -/.a ploščo, nnpev v nnpev - 14 Vremensko po ro"i,lo, borzni tečaji. — 18 7.» delopust! (koncert Undij-skt.'Kii orkestra). — 18.1(1 Predavanje d ziltilMlji poli-tiiki (jposp. dr Alojzij Kuhar). - 1*1 Na,poved rasa vrivinenstkfi niitpoveil, poročilu, objava sporeda, ohve stil n. — 111.3(1 Nacionalna nra: S-t-nra medicina \ lbil nincijti (dr IVIur .luri&ič i/. Za,m'ehnl. — 211 Poglejmo na Notranjsko! (Od LJubljane do Vrhnike in v Cevk nico.) Spiisa.l tfosp. Mirko »lavm-nitk. - 22 Napoved časa, vremenska napoved, ]>oroeiln. objeva spored«. — 22.1 ."> Konoerl radijskega orkestra. — Konec oii 23.
Drugi programi i
Sobota, ii januarja. tlel urad: III.."»II Pester večer. Zat/reb: -.'II Zatrrebškii konio-ni trio -.'i Vokalni koncert. 'JI .30 Tuiuburaški zbor. 22.1.'i Plesna (fiiiKlni. Dunaj: 211.111 Potpni-i klasične iu moderne Klasl>e. - 21.411 O filmu. - 22.80 Poljake pesnil In arije.
—	23.1*1 ,li\Y7, IliitUmpešla: 20 1(1 Prenos ■ Pnnal.i
-	22 Plesna uiiVsbn Trstl-Milnn: 20 3.*, pestra ura
—	21.311 Vtninljevn komedija Kvartet slepcev . 22 Plesne glasba Ititn Itnri■ -.11.:p Maseeirnljovn onerii
Nemn . Vrnila: l!l..*ill Skruussov.-i opereta Ciljam baron . 22.3|| Plesne irlasba. Variant: 20 (locthe
-	Iu spiraeijn Klnsbenitkov 2*' Prenos / Duuajn. liprlin-Hainbtirrj-Kfthi: 20.1(1 Večer presenečei.
HCT*rM«»r-i
slovenskega naroda I" snopič IJ Din. Kar«'. V Kristusovi šoli. II zvezek. " Din; Sclirijvers-M. Pija Regnli. Daruj se Bogu «reča duše. ki
se Bogu popolnoma durujt. 20 Din, rez, 2"! Din:
dr. Potočnik. Sveti red pouk / nrdinamlo s Din: K;i jt Milan Odmevi ob Mul i. povesti. 2S Din. vez. 40 Din: dr. Iv. Prijatelj Duševni profili prepuroditeljev, (ii Din vezana 7"> Din; l''inž,tarjcvi zbrani spisi \ ||| zvezek. Kmečke zgodbe in povesti, Din. vez \ polobli ti"' Din.
v rolo platno TO Din: Vachek-Biariai. Kri ne kliče po maščevan ju. roman. 4-s Din ve/. '»() Din: šiišteršii. Naš gozd. pouk kmetovalec,n 2V Din vez. 40 Din. Vse le knjige dobite v lugoslo viinski knjigarni v Ljubljani
Naši zimski olimpijci in Garmisch-Partenhirchen
Pravimo, da jc smučarstvo najlepši zimski šport. Propagiramo vedno in povsod to športno panogo, tako, da so žc v najmanjšem kotičku našo prostrane domovine smučajo. Kvantitativno smo dosegli že jako razveseljive uspehe, četudi .se še ne moremo in no sinemo zadovoljiti z. današnjim .stanjem. Kaj pa kvalitativno? Tudi tu smo dosegli ce hočemo biti pravični napram samemu sebi — tuke uspe lic, o kakršnih so liani pred desetimi leti niti sanjalo ni. Toda uu drugi struni pa moramo zopet priznati, da bi iiiii ii uspehi lahko še večji, če bi vsi storili svojo dolžnost. Tekmovalci so vedno napravili vso, kar jo bilo v njihovih močeh, toda mi .-.nio jili gle dali ob strani, kako <su so ob največjih žrtvah in nujskromnojših *rodstvili borili /. velikimi narodi, ki so imeli vsega v izobilju. To se ne smo več dogoditi, kajti šport jc dandanes tako važen činilelj v javnem življenju pri večini narodov sveta, da zavzema najodlič-nojše mesto, jn tudi pri nas more postati tako. Naši fantje so že napravili svojo dolžnost in nas bodo zastopali v Gurmiseh-Par-tenkirchen častno, zato jih podprimo v njihovem stremljenju.
Zatorej ne sme biti nikogar med nami. ki .iutri iu; bi kupil olmpijskcgu znaku ali ne bi daroval za našo zimsko olimpijsko ekspedi-' i.ii) vsaj on dinar.
Občinstvo se opozarja na olimpijsko rn-dio-icportažo, ki bo danes od 12.30 13. Na Pokljuki bodo namreč govorili g. A. Gnido-voe, naši fantje tekmovalci in njihovi trenerji.
Table-tenis Hermes : Ilirija
20:16, 2:7
V četrtek je bil odigran v prostorih /SK llciinesa na ( elov.ški cesti po dveh lotili presledka zopet dvotnateh table-tenis i g race v Ilirije in llermcsu.
Medtem ko je Ilirija nastopila s kompletnim napovedanim moštvom: \Voiss. ?iža, Nngv, Lazar, Lev. Drnovšek (Medvešček), jc moral Hermes |x>:sluti v boj nove moči ki so moralo nastopiti mesto itnpovodanih igračev — Hermes: Marinko. Zornada. Kosmina, Kovač. Grbec, Puterle. Toda kljub temu se jc razvila .juko napeta in ogorčena borba med obema moštvoma, dokler ni končno zmagal Ilermes pri katerem so presenetili zlasti mlajši igrači Omenimo naj le Puterln in Zortindo, ki sta brez velikega trudu poleg drugih premagala tudi internueioiiulca Zižo. Sicer so |e pri llermežnnih najbolje odrezal Marinko, ki je zmagal "> krui in izgubil samo enkrat. Vsi ostali so dosegli po tri zmago.
Prav ugodno je presenetil pn Iliriji bivši Hečan Lazar, ki jc edini ostal neporužeu iu ki jc s tem odlično prestal ognjeni kr^« zu Ilirijo. Veliki Weissbuchcr pa je moral / 2:0 kloniti Mnrinku. Sicer odlični žiža pa jc doživel kar tri poraze Nug\ in Lev sta se meruln zadovoljiti s petimi porazi in le eno zmago. Medlem pil je šesti igrač Ilirije ostal brez zmagi
Po končanem sjpgln je pj' odigran še double. ki ga jc Ilirija odločila s ~-2 v svojo korist.
Dvomutch jo obiskalo prav lepo število občinstva tako. da je bila korsiievfi dvor; na že nekoliko pieinajima. Po tem sklepamo, da jc zanimanje dovolj veliko, le iiiubt; j( treba kaj privlačnega. Dvoboji klubov mošte«. družin, medmestne tekme, to zanimu mi št ob. instvo.
Bo
Nogometne fehme za ZP
Knkor prejšnja leta sc bodo tudi letos vršile nogometne tekme /a zimski pi -al. knte rega je v ta namen daroval bivši župan gosp. dr. Puc. Začetek tega tekmovanja b( v nedeljo, 12. i. in Program je sledeči na igrišču lit rmesn:
ob n.15 HKRMKS : MOST I
ob 14.-50 GRAFIKA : SVOBODA Vstop k tekmam je prost, lekitio - bodo vršile ob vsakem vremenu.
NAŠA UDELEŽBA NA ZIMSKI OLIMPIJADI fE NAŠA NARODNA DOLŽNOST. ZATO PRISPEVAJ V NEDELJO V OLIMPIJSKI FOND VSAJ 1 DINAR.
Garmisch Partenkirchen. 0. jan. AA. DNB poroča, da je bilo treba zaradi naraščanja temp.
nekatere olimpijske proge znova urediti in je zato začetek tekmovanja v bobu odložen na 15. januarja.
Itrthii obrni zbor S l\ Jadrana sc vrši nedotjo dne .'li. t. in. oh 9,8(1 v trosi 11 n i Kiivč.ie-v Koln/.ij.i. V slu čntiu nesklepčnosti se vrši pol ure kesnede ob vsaiki u 11 eležbi Sninostojue piedioge je )K>sl,t l.i osem dmi |ircd občnim Klionmi I, j. do 1K. t. m. p. predsotliviiku. — Odbor.
Tttrisfično športni tiditor ca dvig iahUr atirtikn in priptaro atletov za nI i in pijaito e Ljubljani, \ torek, ti. t in oh 211.311 tiri Klamjeu <m1IkM'<>vr s(\in. Z«, radi va/inw%t,i udele/.bn vseli izg. odborntkov olive/.na. Predstvinilt.
l.rtošnja smuka. Snežne raRJuoro ni^o letos po dolinah kaj ujrodue. Suck je sieer v decMnhru pokrij vso naše pokrajino /-a pol luel.ra lin debelo, oii kouou decembra pa ie južno vreme pobral i vso sec/.uo odeijo do viSine kakšnih I2cu tli nad morjem. Sulnj, skoro oh iiolovte' jiiiiuarju. imamo še vtslin milo im p>i;io vreme. Pe dolinah je v '.udniih II ihieh iu ixi tam deževalo, višine, ki sesjijn nad l2flfl tnelrov. pa so dobilo le Ho 20 cm noveira suliepa snejni. Tako je sinu ka iv» viSinah. posebno lam. kjer je kiv Mlez.io- potila«''. raioiieroiuii zelo iifrotlna, n. pr. n« Oojleh (Vin ■'.linska ko'*a). na Smrkoveu, nn Vtenini pltluiiii. lev nem <leu T>opn.rske doline iti v Utvhanoveni kotu (e kopati, pa/1 pn je 7n.teue?.en vti.še le-?.,*v-i Matkov L:<> kjer je nml ikiI metru pršir-n. Smučnrji, H w n,> nn' ključju obiskali Matkov kol l-n so B«lni vrnili, pri po Vediijejo, tla )e tjun setia.l pravi zimski -tinit,a.r skl raj.
Odprte planinske poslujanke Oirrilii i>'tn d nt.: Iva SPI): V Kamniš' ili planitnnii »o se snejim pHII*;n i-/ii(djšale Ve Velik i Planini, nn MnP im (ioiil Plo ui.iii te llovrvlj sneirn «miik'>- ne ftUiro iKHllaffp |e /■Mlatilo :iil pni novetfn siie(rn 1\ o":t spn nn VeliM Planini ie stolno ntkrbovim-a: otl I r,. Iiuiunrii ,1-tiiie je slalnn nn rfl"tolne-o sinnlki nčiiteij. T>"i nn ICrvnvoii stoti sretii nnjlenših smuš'tili turonov o.I ft. urin d al i e ho Mikaj .' :<1 u 1 siun^'i le*a' I Imn - Kam niš! I UNIriC inia InHI v »ininkem	nn rafpotnm
it 'obne sobe 7,n ve* 'nr»vno tlivfltl.il fth VZUrv? i (i Knm
"l« iti planin. Nn VrSI-n je tlovo" snetrn rn sient-1 t HnviVevi, l;o*a je oJ.-rliov.Ti,'. ml nedeljah i>rn-' tilkilt ler ti,'"t nonri>l. 7,t -aeitn som' nve. V:.HlJ'v i«' sinnV- tz Vrš'*ti nrot' KrirtKt i	,1' e,-,.'-
v Planico lili P,,,hioImcm n"-li!n - so olantneeni oho idied:;M /a ^ini^lce ture I. /latrvrne lil bol e! "št- .latioz. V iwlnlein s., o'i"-te- KfWn •••. T.lnbnl'.-" in vn'h-n70rjeva kf>An ro I Stolom.
Vttr.MfiV.SKO POltOČ-tl/l
Kota 1!1 innnnrjn IMti: Tempernlurn	1, nn
dlnire "0 eni. suhopn sneca 15 e.in, smuka iirnv	dole-n |io>l velikim vrhom itlenhin.
Kranjska i/iira im stati iu danes- ■) C,	l,nro ineior se ilviisa, iasno, mirno. 1.5 eni srtMi.ln.
Zelenim |H1 stnnju Ift. januarja: - j ( .	lasu,.,
mkrno. na fin eni tx»ltac-i -'.'i cm nršivn. Smiikti	ri^i.m
namovua
Zastopstva v vseh večjih krajih
IngoslavcnsKo Standard Electric Compang a. d.
Mati oglasi
Beograd
Kralja Aleksandra 17
I
Prireditve
Kavarna Stritar
Vsak večer koncert. Salonski orkester. V soboto in nedeljo do štirih zjutraj odprto.	(p)
G	m	ffiTiEI	I
Uradnica
7. večletno prakso, vešča knjigovodstva, slovenske, nemške in srbohrvatske korespondence ter vseh ostalih pisarniških del -išče primerno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 391 .	(a)
1
\luzbodobc
Zastopnika (-co)
sa Ljubljano in okolico, agilncga, resnega, mlajšo moč, išče dalmatinska tvrdka eksporta svežega cvetja, največ nageljnov. Priporočljivo je, da ima na razpolago malo klet za shrambo cvetja. Zaže-ljena garancija za zaupano blago 3000 Din. Osigu-ran pripadajoč, dober zaslužek. Ponudbe z referencami pod 42.378 na Publicitas, Zagreb. (b)
Denar
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ltub-Ijana. Krekov trg 10
Hranilne knjižice
Posojilnice v Dobrepoljah kupim po kurzni ceni. — Ponudbe na upravo -Slovenca-' pod zn. >Plačam takoj« 362	(d)
Knjižice
Zadružne zveze do 300 tisoč Din se prodajo najboljšemu ponudniku. Ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod »Posojilnica« 363.	(d)
Hranilne
f • • v •
hnaztce
Zadružne gospodarske in Ljubljanske kreditne banke, kakor tudi vseh mestnih (občinskih) hranilnic kupimo. Gotovina takoj.
Bančno kom. zavod, Maribor.
Za odgovor 3 Din znamk.
II
Pohištvo
i
Nabava pohištva!
Zmerne cene. Preden se odločite, oglejte moderne izdelke oprem Egidij in Korel Erjavec, Brod, poleg tacenskega mostu — Št. Vid nad Ljubljano, (š)
ODDAJO: Stara pekarna
dobro idoča, se odda na prometnem kraju v Ljubljani. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 310. n
Kupimo
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naivišjib cenab CERNE, luvelir, Liubbana Wolfova ulica št. 3.
Posestva
Posestvo
pol ure od Novega mesta, ob državni cesti, nasproti šole, v lepi legi, ugodno naprodaj. Hiša, bivša gostilna, z vrtom in velikim dvoriščem, pripravna za trgovino ali drugo obrt, in 30.000 nr zemljišča. — Proda se tudi samo hiša z gospodarskim poslopjem. Natančna pojasnila daje Anton Kušljan, gostilničar, Novo mesto.	(p)
II«
Ct avto svo/ stan prvda/aS aT motorja bi znebit se rad bri ktinctv ti mnogo prižene Slovenčev na/rr, anjš' inseral
Vsa zimska oblačila
smo znižali 10—15%. Anton in Vladimir Presker, Sv. Petra cesta 14. (1)
Sladko seno
prima, 3 vagone, naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 356. (1)
Dražba
Radi opustitve gostilne se bo dne 13. in 14. januarja ob 9 zjutraj začela prostovoljna dražba hotelskega in gostilničarskega inventarja. Razprodala se bo ludi vsa zaloga priz-nanih žlahtnih vin s posodo vred. Kajfež, Florijanska ulica 4.	(1)
		C) a
<3		
	o.	=3 -d
		-5. «u
		
		
		.<3
#	o s?	
12. zvezek
VELIKEGA
HERDERJA
je tu! V petih letih je bil ustvarjen ta veliki nemški leksikon
12 zvezkov 1 atlas
180.000 DO<asnil v tekstu nad 20.000 slik
Naročile pri najbližji knjigarni 40 strani obsegajoči prospekt „Briicke ins Le-ben", ki Vam ga dopošljejo zastonj in brezobvezno.
Naročilnica
Podpisani prosim, da mi založništvo HERDER, FREIBURG im BREISGAU brezplačno pošlje potom knjigarne
prospekl „Briicke ins Leben"
točen naslov:
Tinčkove in Tončkove prigode
224.
Znotraj in zunaj obzidja.
»Pojdimo zdaj v zakladnico!« jih je povabila kraljica in dostavila! »Dozdaj je razen mene še ni prestopila človeška noga.«
Tega si naši znanci kakopak niso pustili dvakrat reči. Besedi »zakladnica« in »zlato« imata pač že odnekdaj prečudno lep in zapeljiv zvok za človeško uho ...
Vodstvo ekspedicije je topot prevzel Muki, ki je — kakor se lahko prepričate na lastne oči — srečno kljuboval vsem nevarnostim in spet živ in zdrav stopil na junaški mejdan.
Dražba hiše z velikim mto
V četrtek. dno 16. januarja (956 ob II dopoldne sc bo prodala pri s reškem sodišču \ Ljubljani, soba štev. 16. na prisilni javni dražbi Pelčeva hiša z vrtom v Ljubljani (vogal Kolegijske ul. 8 in Zeljarske ul. 1). Cenilna vrednost 410.000 Din. najnižji po-nudek 205.000 Din. Kavcija 41.000 Din.
Fran z Joseph Schneider:	<
Cesta brezbožnih
Tedaj mu je iztrgala zadnje potrpljenje in kot bi zlomil železno oviro, je rekel določno: Pa bi pač šlo!« Toda potem je vendar spel postal zamišljen in je molčal.
Kako bi pa šlo? je vprašala, ker je |>o-stala radovedna.
Zmajal je z glavo, postalo mu je žal svoje namere.
»Ah, pusti, saj ni nič!« je rekel odvračajoče.
»Kaj pa je bilo, Stanko?« je poizvedovala.
"Ah, v naši veži l>osta dve sobi prosti, pa...! ni dogovoril.
Tedaj so se ji zasvetile oči, njena nič sluteča usta so srečno rekla: ■-Potem jih vendar vzemi, Stanko!«
Ko je to veselo izrekla, se je opogumil. Za tre-notek se je zdelo, da se je v nekaj globoko zamislil.
Saj bo res treba kaj storiti. Kaj pa je treba vpraševati ljudi,< je zamrmral predse. Njegov odpor je bil zlomljen. Načrt, ki ga poprej ni'mogel domisliti, je bil narejen. Navdušeno je pripovedoval: -,\Sin teh, pri katerih sem na hrani, sc jo spri s svojim starim, zdaj so l>o izselil s svojo nevesto! Marija se mu je smehljala: iS svojo ženo.- si hotel reči.
Tedaj je zardel, zalotil se je pri odkritosti, v katero je med govorjenjem zašel. Približno je popravil: >S svojo ženo!«
►Stanko,« je omenila skoraj preprosto kakor otrok, >pa saj se bodo gotovo »pet spravili! Saj ne bo mogel iti od očeta in matere v prepiru t-
Stanko je le globoko vzdihnil. Taka je torej bila, tako čista in lako zvesta. In iz |>odrtije njegovih pod kvarnim vplivom zmedenih |>ojniov je vstal občutek odgovornosti. Nc, radi svojega hrepenenja, radi svoje strasti ni smel nič slutečega iz-
vabiti v to okolico, ki se mu je zazdela zdaj spričo njene nepokvarjenosli kot izvržek človeštva.
Videla je, da jo bil globoko zamišljen, pa ni slutila, kako se je bojeval s seboj. »Stanko, če je le mogoče!« mu je prigovarjala.
Težko je vzdihnil in omenil: Ne, Ija vendar ne boš mogla iti!«
Jaz, Stanko?« Poudarila je jaz močno, skoro užaljeno, kot bi je prav no poznal. Zakaj pa ne?
Tam je ,--jo —, ustavil se je in so hotel
izogniti resnici. Delavska četrt je L ' Srečno je izrekel prvi namig.
Tedaj ga je skozi somrak široko pogledala. Stanko, zakaj zmeraj govoriš o delu in delavcih, kot o nečem izobčenem? Kaj jaz ne delam? Saj morajo vsi ljudje delati, najsi že karkoli, da imajo pravico do kruha in življenja! Njen glas je bil čisto resen.
Tako mogoče Ii misliš, Marija, toda drugi? je omenil. V resnici pa ga lo vprašanje trenotno ni prevzemalo. »Stanko, »aj tako mislijo vsi pametni ljudje!
In pogledal si je za trenutek globoko v dušo. Da, ona ima prav in on napak, ko je doslej revo,
v kateri je živel, |>oral)ljal kol socialno obtožbo, da jo je v vsakdanjih razgovorih in pregovarjanjih kazal svetu. To jc bil stan, v katerem so sc znašli ljudje njegove okolice, ki ga ni delo ponižalo, ampak? Iskal je oznake. Oči so se mu počasi odprle. Sramoval se je samega sebe. Stan reve, ki so si jo sami izbrali in sami zakrivili. Skušal se je rešili iz zmedenih pojmov: Ko je pred šestimi leti osirotel kot osemnajstleten mladenič, ko je pravkar dokončal praktično učenje, je prišel za' podnajemnika h kurjaču Trnuljcu v hišo, v kateri je zdaj živel. S prilagodljivo sposobnostjo mladine se je kmalu pridružil |>o navadi hišnih stanovalcev vsem družinam najetuniške hišo. Tukaj se je udomačil, kajti njihov način življenja je bil popolnoma neprisiljen. posebno v moralni smeri. Tako je pod letni strupenimi vplivi hitro pozabil vzgojo svojih revnih, pa dobrih staršev, ki so prišli od vzhoda. Med premišljevanjem jn še enkrat imenoval predse
Medtem, ko so naši znanci korakali k zakladnici, pa so se zunaj zidovja začeli spel zbirati nezadovoljni Pigmejci. Njihov mali voditelj ni izgubljal časa. Na vse kriplje je migal z jezičkom in ščuval k uporu: »Najprej nam jo je kraljica zagodla s temi tremi dečki, zdaj je pa še tega starega kapitana in mornarja vzela v zaščito. Dol z njo! Državljani, lerjajmo svojo pravico! Naskočimo grad!«
Živel govornik!« so navdušeno zakričali uporniki in eden izmed Pigmejcev je kar koj poskusil, če je rezilo njegovega meča še dovolj ostro za kraljičin vrat...
pravkar najdeno oznako: »Stan reve.« Zdaj je jasno videl. Ob ljubljenki so so mu odprle oči... Podlaga lega stanu je bila lenoba žensk. Iz nje je zrasla nezadovoljnost moških, pokvarjenost otrok in hiše. Zajedala se je okrog po cesti, premagala je stanovanje za stanovanjem, hišo za hišo. Lagodnost je nalezljiva. Iti umazanost in pokvarjenost si izposodita videz revščine, da bi si zagotovili človeško sočutje. Najdeta pa zaničevanje in si s tem nakopljeta zagretijenost.
Marija iti nič slutila o [Krti njegovih misli in je nič hudega sluteč rekla:
-•Kaj premišljuješ, Stanko? .
Kako naj bi šlo, je omenil zmajevaje z glavo.
■Saj sem ti rekla, če jo mogoče, potem vzemi stanovanje!- ga je vzpodbujata.
Iz lepe hiše, s čedne ceste boš šla?
tedaj ga je igraje udarila po licu in se nasmehnila. Toda, Stanko, si bova že prijetno uredila!
►Vso je tako sivo, tako revno, lako-----tako
umazano! je tedaj omenil.
Saj bova sama zase. za naju bom že očedjla!
"Sama zase? Smehljal se je vase. Te pred-pravir-e v njegovi hiši niso poznali.
Tu so si med seboj drug drugemu delali družbo, dokler niso poslali nadležni, se danes prepirali, jutri se spet spravljali Drug drugemu so pripadali, prepuščeni samemu sebi.
Stanko jo objel Marijo z močnimi rokami okrog pasu, ker je v veži poslalo temno. Nič večni videla njegovega dvomečega obraza. »Marija, bili sama zase v tej hiši, to b* težko, tu je povsod vsakemu prost dohod!
»Mar je to kaj, Stanko? Še nikoli se nisem z nobenim človekom prepirala, še nikoli v svojem življenju, je priznala.
Zdaj mu je bilo hudo ob mislih na ljudi, med katere jo je hotel peljati.
»Vendar ne gre, Marija! Njegov glas jo bil čisto hripav. Jeza nad usodo je vstajala v njem.
Rajši si boni vzel prosto iu bom šel iskat stanovanje, dokler -— dokler--!<
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč.
Izd..„ lelj: Ivan Rakoveo.
Ko ga jo videla tako obupanega, ga je mehko pobožala po licih. »Stanko, poskusila bova. Saj ni za vselej, saj danes ali jutri bova našla kaj drugega. Se bom že vživela v vse!«
In ko jo je videl tako pogumno, je spet sam sebi začel lagati, postal je vesel. >Kaj so nam končno tudi mar oni? Svoja vrata bova zaprla!« In potem sta spet navdušeno delala načrte o sreči lastnega doma.
4.
Pri naslednjem sestanku ji je lahko določno povedal: »Stanovanje je pripravljeno. Da si je prihranil si roške, so mu delavski tovariši pomagali prui ureditvi.
Kot skrivnost je potegnil ključ iz žepa in pozvonil z njim. Široko je odprla oči. Lasten dom, lastno ognjišče. Solze so ji tekle po licih. Z obema rokama je objela ljubega in mu pokazal?, vse svojo hrepenenje.
Kot olroci, ki govorijo o prazniku, sta določila poročni dan.
Nenadno ga je Marija spustila in rekla skriv-noe t no: »Čakaj, Stanko, nekaj imam za najino novo s anovanje, vzel boš s seboj!« Pustila ga jc in pohitela po stopnicah navzgor, prinesla neki predmet, zavil v siv papir in ga položila v Stankovo naročje Previdno jo tipal i„ se prestrašil: Križ. ftila jc kot otrokv ko je pojasnila: »Še od doma ca itnam. Le počakaj, tudi kos kruha je zraven!«
Njegov obraz je jmstal ugibajoč: »Ne veš, kai lo pomeni? je radovedno vprašala. Potem je tako spet vneto nadaljevala: »To je pobožna navada. Kaj je ne poznaš? Ce pojdeva v nov dom, bova morala najprej prinesti vanj križ in kos kruha. Kriz, da bo Bog vladal v hiši, in kruh - saj si lahko niislts - da nikoli ne bo pošel!« Med co-vorjenjem je odvila papir. Stankove oči so strmele v resni obraz Knžanega in njegove roke so otipa-
Zaprl jeUr	le,ih »a 'e Prvie
,mvri;K?j IeP?; K vprašala hitro in navdušeno
IZZ i u r"'T ,zrez|ian. Le ,»tipaj trnjevo krono, kako je dobro izdelana in kako ostroU
Urednik: Viktor Čenči?..