22. DECEMBER / GRUDEN 2000, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO V, [TEVILKA 11 (51)

DECEMBER
Latinsko ime meseca je povzeto {e iz prvotnega rimskega koledarja, ko je
bil to zadnji, deseti mesec koledarskega leta, ki je ~asovno pribli`no sovpadal z dana{njim februarjem – “decem” pomeni v latin{~ini deset.
Slovenska oblika imena gruden je prastara in jo sre~amo pri Martinu iz
Loke, pozneje pa tudi pri Trubarju. Sledili so jima drugi. Ime je ostalo
nespremenjeno tudi v Novi Crainski Pratici iz l. 1741 in celo Bla`
Poto~nik, ki je l. 1848 vsem mesecem preskrbel nova ali skoraj nova
imena, se je zadovoljil s tem, da je ime gruden spremenil v grudnik. Le
med ljudstvom so `ivela nekatera stara, samonikla imena: kolednjak,
bo`i~ni mesec, veliki bo`i~nik, venahtnik itd. Ime gruden je obveljalo in
ga le nekoliko spremenjenega sre~amo tudi pri drugih slovanskih narodih. Po mnenju razlagalcev izvira ime iz besede gruda, ki je skrita v
korenu besede gruden; zemlja se v decembru pod vplivom mokrote in
mraza grudi.

Prihajajo~i bo`i~ni in novoletni prazniki
naj vam prinesejo notranjega miru,
v e s e l j a i n s p ro s t i t v e .
Naj vsak dan v letu 2001 prinese vsaj
k o { ~ e k s re ~ e , k a p l j i c o z a d o v o l j s t v a i n
velik ko{ zdravja.
Ob~inski svet, Ob~inska uprava, Uredni{tvo Ob~ana in
Va{ `upan in poslanec DZ RS, Franc Puk{i~

Nata{a @i`ek

POPOTNICA V JANUAR
V prosincu toplota, v sve~anu mrzlota.
^e v prosincu ni snega, ga mali traven da.
^e v prosincu grmi, slabo vreme sledi.
^e Vincenca (22.I) sonce pe~e, dobro vince dozori, ki po grlu gladko te~e,
motne dela ti o~i.
Svetega Pavla (25.I) ~e jasno nebo, dobra bo let’na, `e stari pojo.

VABILO
O[ DESTRNIK - TRNOVSKA VAS
VAS - VITOMARCI

Vabi vse, da obi{~ete

DOBRODELNI
BO@I^NO-NOVOLETNI KONCER T ,
ki bo v petek,
22. decembra 2000 ob 17.30 uri
v telovadnici O[ Destrnik.
Vstopnina je namenjena nakupu posebnega transportnega vozi~ka za invalide.

PRIJAZNO VABLJENI!

POGOVOR S POSLANCEM IN @UPANOM
FRANCEM PUK[I^EM

V prej{nji {tevilki Ob~ana smo
poro~ali o izidu volitev v
Dr`avni
zbor
Republike
Slovenije za kandidata Franca
Puk{i~a. ^eprav mu naporno
delo vzame veliko ~asa, je z
veseljem poklepetal z nami.
Ob~an: S 3175 glasovi, kar je bil
najbolj{i rezultat na listi SDS v 8.
volilni enoti, ste bili izvoljeni v
Dr`avni
zbor
Republike
Slovenije. Kak{en je va{ komentar o izidu volitev in kako ste z
njimi zadovoljni v primerjavi s
prej{njimi
dr`avnozborskimi
volitvami, tudi {ir{e – kot ~lan
stranke SDS ?
Franc Puk{i~: Rezultat je bil
resni~no zelo dober, kar mi daje
ob~utek zadovoljstva, predvsem
pa mi tak{en rezultat nalaga
veliko odgovornost. V prej{njem
mandatu je bil najodmevnej{i in
za Slov. gorice, Haloze ter
Ptujsko polje najkoristnej{i
dobljen ustavni spor o spremembi Zakona o financiranju ob~in. S
spremembo tega zakona je
takratna koalicija LDS in SLS
`elela pravzaprav ukiniti oziroma onemogo~iti nastajanje novih
ob~in. Izkazalo pa se je, da so
bile vse po vrsti izredno
uspe{ne, saj so izpeljale ve~
investicij v cestno infrastrukturo,
vodovode, izgradnjo {olskih
prostorov ter o`ivile marsikatero
kulturno dejavnost, za katere ni
bilo posluha v biv{ih komunalnih ob~inah. Rezultat na teh
volitvah je o~itno odraz dela in
zaupanja volivk in volivcev s
tega podro~ja.
Rezultat volitev v 8. volilni enoti,
ki je pokrivala obmo~je od Ptuja
do Lendave, pa je po mojem
osebnem prepri~anju izredno
slab, saj smo v 8. volilni enoti
izvolili samo enega poslanca, na
prej{njih volitvah pa dva.
Najve~ji del odgovornosti za
dr`avnozborske volitve je gotovo na dr`avnem volilnem {tabu,

2

ki je svoje delo opravil izredno
slabo, nekaj odgovornosti pa je
seveda tudi na posameznih kandidatih, ki so se premalo pojavljali na predstavitvah po celotnem volilnem okraju. Treba je
vedeti, da ~e si kandidat stranke,
ki nima dnevnega ~asopisja
potem informacija o tvojem delu
ne pride do volivk in volivcev
preko medijev, zato se je treba
bolj potruditi, da sam pride{ do
volivk in volivcev.
Ob~an: V prej{njem mandatu sta
se s kolegom dr Miroslavom
Lucijem aktivno zavzemala za
interese Slov. goric, Haloz ter
Ptujskega in Dravskega polja.
Kako boste izpolnjevali to nalogo v naslednjih {tirih letih?
Franc Puk{i~: S kolegom dr.
Miroslavom Lucijem sva veliko
energije vlagala v to, da bi dobili
regijo s sredi{~em na Ptuju.
Upam, da se bo tovrstno
prizadevanje poslanke LDS
nadaljevalo, osebno pa mislim,
da je to najve~ji projekt, ki ga je
treba realizirati. Pridobitev ptujske regije pomeni {ir{e gledano
dekoncentracijo ekonomske in
politi~ne mo~i. S pridobitvijo
ptujske regije bi pridobili nekaj
ustanov regionalnega pomena,
nekaj dr`avnih uprav, nekaj
dr`avnih podjetij, ki bi prinesla
zmanj{evanje brezposelnosti,
kar je najpomembneje, na ta
na~in pa bi se zmanj{evale
socialno - ekonomske razlike.
Prikazovanje Slov. goric in Haloz
s ptujsko - dravskim poljem skupaj z Mariborom ustvarja la`no
sliko in navidezne dohodke, ki
se v glavnem ustvarjajo v centru
Maribora in ne na periferiji. S
tak{nim na~inom prikazovanja
relativne blaginje ustvarjamo {e
ve~jo diferenciacijo med razvitimi centri in pode`eljem.
Naslednja moja prizadevanja v
dr`avnem zboru bodo usmerjena k absolutnemu dvigovanju
pokojnin (vsem enako) in
zmanj{anju visokih razmerij,
pove~anju sredstev za lokalno
infrastrukturo, zavzemanju za
sprejem posebnega zakona za
Slov. gorice, Haloze in Ptujsko
ter Dravsko polje, zavzemanju za
spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, sprejetju zakona o
dopolnilni dejavnosti na kmetijah, vse to pa bo vodilo v odpiranje novih kvalitetnih delovnih
mest…
Zavzemal se bom tudi za spre-

membo zakona o gasilstvu, saj je
DDV za nabavo opreme in
za{~itnih sredstev pri prostovoljnih gasilcih pravzaprav
davek na pridnost in solidarnost.
Ob~an: Va{ komentar o sestavi
nove vlade?
Franc Puk{i~: Izkazalo se je, da
dr. Drnov{ek in ostali koalicijski
partnerji resni~no ne premorejo
strokovno tako dobre kadrovske
ekipe, saj marsikateri odli~ni
strokovnjak, priznan ne samo pri
nas ampak tudi v Evropi, ni
pripravljen delati pod “diktirano
demokracijo”. Kadrovska zasedba biv{e vlade z ustavnimi sodniki, finan~nimi strokovnjaki in
kulturniki je bila tak{na, ki bi si
jo `elela marsikatera dr`ava, pri
nas pa so tisti, ki so bili iniciatorji in generator o{kodovanja
dru`benega premo`enja (sprememba kazenskega zakonika in
Zakona o kazenskem postopku
v letu 1994), ko smo bili sredi
lastninskega
preoblikovanja,
zmanj{ali zastaralne roke za
kazniva dejanja, ki so bila samo
potuha in legalizacija kraje
dru`benega premo`enja. @al
smo najhuj{o krajo dru`benega
premo`enja ob~utili na [tajerskem in v Prekmurju, pa kljub
temu tisti, ki bi morali spremeniti ta tok dogajanja niso {li na
volitve. Nova Drnov{kova vlada
spet govori o katastrofalnem
finan~nem stanju, res pa je, da
Bajukova vlada ni sprejemala
nobene zakonodaje, ki bi obremenjevala prora~un ampak
samo izvajala prora~un, ki ga je
sprejela Drnov{kova vlada, pri
tem pa je Bajukova vlada
pokazala na tiste (dav~na uprava), ki niso pla~evali velikih
davkov in so opravljali “velike
svinjarije”.
Rezultat volitev je dal mandat liberalisti~ni politiki, dobro pa je,
da se je kon~no raz~istilo tudi
velikokrat takoimenovane konservativno `lahtne stranke, ki je
s spremembo ustave in zdaj{njim
pristopom v koalicijo pravzaprav
pristala v objemu zdru`ene liste.
Ob~an: Kako se dopolnjujeta
va{i funkciji `upana in poslanca?
Franc Puk{i~: V koalicijski
pogodbi je tudi ljudska stranka
pristala na to, da bodo spremenili Zakon o lokalni samoupravi
in kot nezdru`ljivo sprejeli delo
poslanca in `upana. S takim
po~etjem
bodo
seveda
onemogo~ili
marsikatero

kvalitetno razpravo poslancev `upanov, ki v dr`avnem zboru
velikokrat govorijo z argumenti,
{tevilkami in dejstvi, in so protiute` filozofskim razpravam teoretikov, ki tovrstnih znanj in
izku{enj nimajo. Funkciji se
seveda dopolnjujeta in to v pozitivnem smislu spremembe in
sprejemanja zakonodaje, predvsem pa `ivljenja in dela dr`avljank in dr`avljanov. Dejstvo je,
da je seveda tak{no delo
naporno in odgovorno.
Ob~an: ^ez dve leti bodo
ponovno `upanske volitve. Ali
`e razmi{ljate o 3. mandatu za
`upana?
Franc Puk{i~: Na to vpra{anje
ne morem odgovoriti, ker
moram vedeti, kaj bo prinesla
sprememba zakonodaje, o kateri
sem prej govoril. ^e bo to postalo nezdru`ljivo imamo kar nekaj
sposobnih kadrovskih re{itev, saj
smo v zadnjih 8 letih delali v
ob~ini timsko, zato seveda rezultati niso izostali in ne bo nobena
te`ava predlagati ob~ankam in
ob~anom tak{nega kandidata, ki
ga bodo, verjamem, izvolili z
veliko ve~ino, saj vem, da `elijo,
da se razvoj v na{i ob~ini
nadaljuje tako, kot smo si ga zastavili.
Ob~an: Zaklju~uje se `e drugo
leto v va{em drugem mandatu za
`upana. Kako ocenjujete delovanje Ob~ine Destrnik v teh
dveh letih?
Franc Puk{i~: Pravzaprav je
nadaljevanje postavljenih temeljev `e iz 93 leta pokazalo, da smo
jih bili dobro zastavili. Predvsem
se mi zdi pomembno, da imamo
tak{en pretok informacij preko
va{kih odborov. Na ta na~in smo
enakomerno razvijali vseh 17
vasi v na{i ob~ini od Velovleka
do Gomile. Vsekakor je
najpomembnej{a in najve~ja pridobitev bila in bo v naslednjem
stoletju ostala pridobitev za na{e
najmlaj{e, k vsemu temu pa
dodajamo vodovodne napeljave,
asfaltiranje cest in v leto{njem
letu eno od najve~jih investicij izgradnjo kabelskega sistema na
celotnem obmo~ju ob~ine ter
prenos telefonije v zemljo. Tako
kot smo za izredno pridobitev
ocenili izgradnjo {olskega prostora, lahko tako ocenimo tudi
izgradnjo zdravstvenega doma
na Destrniku po 36 letih.
Pogovarjala se je
Nata{a @i`ek

Ob~an - 22. december 2000

DRSTELJA – VAS PRIDNIH LJUDI
Vas Drstelja le`i na JZ ob~ine
Destrnik. Na z meji z Mestno
ob~ino Ptuj, na S z vasjo Jir{ovci,
na V z Vintarovci in na J z
Jane`ovci. Do nje se lahko
pripelje{ z ve~ih strani. S ptujske
strani ~ez Mestni Vrh do najvi{je
to~ke, ki je Drsteljski Vrh (280 m),
ali iz Jane`ovc, kjer se pri
lovskem domu cesta odcepi v
spodnjo vas Drstelja, ali pa
nadaljuje{ pot proti Selcam, kjer
se Drstelja nadaljuje v zaselek
Siget, kar je bilo pred II. sv. vojno
ime za vas Drsteljo. Med vojno se
je Drstelja imenovala Tristeldorf.
[tevilo prebivalcev, ki se ukvarjajo z `ivinorejo, poljedelstvom,
vinoradni{tvom in gostinstvom je
bilo po znanih podatkih
nenehno v upadanju. Leta 1937 je
bilo v Drstelji 232 prebivalcev,
leta 1953 219, leta 1961 pa 212
prebivalcev. Najmanj prebivalcev
je bilo leta 1991 (164) in leta 1997
(175).
Z infrastrukturo smo zadovoljni.

Elektrifikacija se je izbolj{ala z
graditvijo TP v letih 1978, 1985 in
1998, vodovodno omre`je pa v
letu 1992, ko so zgornji del vasi
priklopili na mestni vodovod,
leta 1996 pa {e zaselek Siget.
V leto{njem letu smo izvedli tudi
akcijo asfaltiranja ceste Zupani~ –
P{ajd. Asfaltiranje se je za~elo
leta 1978 z asfaltiranjem 1,3 km
dolgega odseka Zg. Placar –
Drstelja, leta 1988 mimo lovskega
doma, se leta 1991nadaljevala z
asfaltiranjen obeh Drsteljskih
Vrhov in se leta 1996 kon~ala s
povezavo Sever – Jakomini, jez –
Zebec. ^ez vas poteka tudi VTC
13. @elja in nalog za naprej je {e
veliko. Va{ki odbor v sestavi:
Franc Lacko, Zdenko Zorec,
Anton Sever, Alojz P{ajd in Vlado
Kajzer si je za leto 2001 zastavil
ob{irni plan.
V vasi je 66 gospodinjstev, 47
gospodinjstev ima telefonski
priklju~ek.
Drstelj~ani smo ponosni, da se je

OB^INSKA LIGA
Na zadnjem sestanku so se ~lani [D Destrnik dogovorili, da v
zimskem ~asu v {portni dvorani organizirajo ob~insko ligo v dvoranskem nogometu. Vsem predsednikom va{kih odborov je bilo
poslano vabilo, da se organizirajo in prijavijo. Do sedaj so se prijavile tri vasi, kar je premalo. Ponovno prosimo, da se prijavite na
naslov, ki je na vabilu, da bo januarja in februarja mo`no speljati tekmovanje.
Ekipa [D Destrnik v dvoranskem nogometu se je vklju~ila v MNZ
ligo; liga B
V tekmovanju so bili dose`eni naslednji rezultati:
MDNS Ptuj : [D Destrnik 4 : 2
PC CLIKER : [D Destrnik 1 : 5
Ekipo malega nogometa sponzorirajo: Bife Pri Mici, Umetno
kova{tvo d.o.o. in pralnica Antoli~ za kar se vsem zahvaljujemo:
[D Destrnik `eli vsem ob~ankam in ob~anom vesele bo`i~ne
praznike in sre~no in uspe{no prihajajo~e leto.
[D Destrnik

Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik
Uredni{tvo: Nata{a @i`ek, Slavica Kramberger in Milena Širec.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Destrnik brezpla~no.
Javno glasilo OB^AN - GLASILO OB^INE DESTRNIK je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno {tevilko 1365.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Ob~an med proizvode, za
katere se obra~unava DDV po stopnji 8 %.
Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik.
Telefon: 062/752-09-00
Telefaks: 062/752-09-02
E po{ta: casopis.obcan@siol.net
^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850 izvodov
Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25. julija 1996.
Odgovorna urednica: Nata{a @i`ek
Lektorica: Bojana Kolenko
Oblikovanje in tehni~no urejanje: Zmagoslav [alamun
Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e

Ob~an - 22. december 2000

v na{i vasi 10.2.1861 leta rodil
priznani srednjeevropski slavist,
primerjalni slovstveni zgodovinar
in etnograf Matija MURKO.
Po Miklo{i~u je veljal za
najve~jega slovanskega slavista.
Bil je ~lan {tevilnih evropskih
univerz, vendar se je kljub temu
rad vra~al v Slovenske gorice, ki
jih je v svojih delih pogosto
omenjal. Umrl je 11.2.1952 v
Pragi. Na njegovi rojstni hi{i je
spominska plo{~a. Prav tako smo
ponosni, da so si v na{i vasi
izbrali svoj koti~ek tudi ~lani
zelene bratov{~ine in v gozdi~ku
postavili svoj lovski dom.
V vasi se pribli`no polovica
gospodinjstev, ukvarja s kmetijstvom, torej s poljedelstvom in
`ivinorejo. Izstopa Zupani~eva
kmetija s sodobnim hlevom.
Imajo 40 glav `ivine, od tega 20
molznic in telic. V lanskem letu

so oddali 142.000 litrov mleka (v
povpre~ju 7600 litrov na glavo,
kar je nad povpre~jem, ki je cca
5000 litrov). Potem so tu {e
Gregoreci iz Sigeta, ki se prav
tako ukvarjajo z govedorejo,
Sevrovi s ~ebelarstvom in
Jakominijevi s perutninarstvom.
Od obrtnikov so v vasi z bogato
kulinari~no in vinsko ponudbo
dale~ naokoli znani Franc Lacko,
slikopleskar Marjan Lozin{ek,
Gumarna Stajnko. Skratka, lahko
re~emo, da smo Drstelj~ani
marljivi ljudje.
Izkoristili bi to prilo`nost, da v
imenu Drstelj~anov, va{kega
odbora in svetnika ob~ine Sre~ka
Vre~arja vsem ob~anom v
naslednjem letu za`elimo veliko
sre~e, zdravja in razumevanja.
Sre~ko Vre~ar

USTANOVILI
[PORTNO DRU[TVO
V ponedeljek, 4. decembra, so se na pobudo Alojza An`ela, Franca
^u~ka in Franca An`ela v Drstelji zbrali va{~ani Placarja in drugi na
ustanovnem ob~nem zboru [portnega dru{tva Placar. Zbrane je pozdravil tudi Matija Zorec predstavnik [portnega dru{tva Destrnik, s
katerim si `elijo {portno in korektno sodelovati. Sodelovanja si `elijo
tudi z O[ Destrnik, predvsem na podro~ju izvajanja razli~nih aktivnosti. Potrdili so statut dru{tva, njihov simbol pa je motor za motokros in
`oga. V dru{tvu bosta delovali dve sekciji in sicer motokros, katere
predstavnik je Marjan Stajnko in nogomet (predstavnik Zdenko [ilak).
Za predsednika dru{tva so imenovali Alojza An`ela.
Zadali so si tudi pester program dela v letu, ki prihaja. Za dalj{e
obdobje bodo posku{ali za opravljanje {portne dejavnosti pridobiti
zemlji{~e v Placarju. V kolikor bo dru{tvo na{lo primerno lokacijo, bo
ob~ina zemlji{~e odkupila in ga dala v upravljanje [portnemu dru{tvu
Placar. Na omenjenem zemlji{~u bi bilo nogometno igri{~e in igri{~e
za odbojko na mivki. Zbrali bodo ekipo za medob~insko ligo v
nogometu. Popravili in podalj{ali bodo progo za motokros. @eleli bi
jo urediti tako, da je ne bi toliko potekalo skozi gozd, saj to predstavlja
ve~jo nevarnost za po{kodbe. ^e bodo uredili progo, bodo posku{ali
organizirati motokros ligo. Njihov plan dela je vsekakor pester in
upam, da ga bodo v veliki meri uresni~ili. Vsekakor jih ~aka veliko
napornega dela in obilo {portne volje za izpolnitev vseh aktivnosti.
Tekst in foto: Nata{a @i`ek

3

DECEMBER –
MESEC PRIJETNIH
PRESENE^ENJ
Odkar pomnimo, je bil december mesec, v katerem smo polni
pri~akovanj. V tem t.i. adventnem obdobju pri`gemo lu~ke, ki krasijo
mesta in vasi. Pri`gana sve~ka na doma~i mizi nas opozarja, da se
po~asi poslavljamo od starega leta in `e kujemo na~rte za novo leto,
ki bo seveda veliko bolj{e, kot je bilo leto{nje.
Tudi na na{i {oli je podobno. [olsko leto smo za~eli s TEMAMI MESECA. Tako je bil september mesec prijaznosti in vsi na {oli smo bili na
prijaznost in vljudnost do drugih {e posebej pozorni. Oktober je bil
mesec pravilne dr`e. Ugotavljamo namre~, da so na{e torbe te`ke, da
smo utrujeni in na stolih sedimo tako, da si dodobra kriven~imo
hrbtenico. November je bil mesec zdrave prehrane. Pri razrednih urah
smo pridno sestavljali zdrave jedilnike za {olsko malico in kosilo.
Izdelali smo prelepe panoje, ki so slu`ili predstavitvi zdrave prehrane.
In december? December je mesec prijetnih presene~enj. Prvo tak{no
presene~enje so do`iveli u~enci sedmih in osmih razredov, ki so
poslu{ali pesmi mlade doma~e pesnice Suzane Arnu{. Presenetili se
bomo s kino predstavo Nepopisan list, v kateri bomo seveda zelo
u`ivali. Presenetili bomo tudi tiste u~ence, ki so iz na{e {ole `e od{li
na srednje {ole. S pomo~jo donatorskih sredstev ob~ine jim bomo
pripravili majhna darila. V drugi polovici meseca bomo pogledali {e
gledali{ko predstavo Klovn Bing Bang Bong – prijatelj sveta in predstavo na temo prometne varnosti. Ves mesec bomo jedli odli~ne malice in kosila, saj smo jedilnike napisali kar sami v prej{njem mesecu.
Predvsem pa bomo ves mesec `iveli za dobrodelni koncert. Z njim
`elimo osre~iti in presenetiti vse vas.
Za u~ence O[ Destrnik – Trnovska vas – Vitomarci
Mira Anderli~, univ.dipl.soc.ped.

TEKMOVANJE V
[OLSKEM PLEZANJU
V {olskem letu 2000/2001 je pri~el v okviru interesnih dejavnosti na
O[ Destrnik delovati kro`ek {portnega plezanja. Obiskuje ga 24
u~enk in u~encev 2., 3., in 4. razreda. [est najbolj{ih se je {e posebej
intenzivno pripravljalo na podro~no tekmovanje vzhodne regije v
{portnem plezanju, ki je bilo 22.11.2000 na II. O[ v Slovenj Gradcu.
Tekmovanja so se udele`ili: Karin Pernat, Nastja Kri`an, Natalija
Rodo{ek, Jasna Pintari~, Sandi An`el in Mitja Kramberger, vodil pa jih
je u~itelj in mentor ^rt Matejek. V kategoriji mlaj{ih u~enk brez tekmovalne licence so se odli~no odrezale Jasna Pintari~, Natalija
Rodo{ek in Nastja Kri`an, saj so osvojile 2., 3. in 4. mesto ter se tako
uvrstile na finalno tekmovanje na dr`avnem nivoju, ki bo prihodnji
mesec v Radovljici.
Mentor:
^rt Matejek

LITERARNA URA
Bil je petek. Dan kot vsak drug, a vendar nekaj posebnega. V goste
smo povabili pesnico Suzano Arnu{, sokrajanko in biv{o u~enko
na{e {ole. S predstavitvijo svojih pesmi je pri~arala svet poezije za
sedmo{olce in osmo{olce.
U~enci so se zbrali v mansardni u~ilnici. Suzani sta pri povezovalnem tekstu pomagala Tanja Burina in Tadej Urbanija, prav tako biv{a
u~enca na{e {ole. Prostor je napolnila ne`na melodija klasi~ne glasbe, ki je ves ~as spremljala nastop na{ih gostov. Suzana je za~ela
ne`no, tiho, a `e ~ez nekaj trenutkov glasneje, prijetno toplo. Njene
pesmi so se krasno vpletle v vezni tekst Tanje in Tadeja. U~enci so
tiho, zasanjano in pozorno prisluhnili.
V zamaknjenosti, ko smo se prepustili zvokom nastopajo~ih in glasbe, nam je ~as kar prehitro minil.
A Suzana je za u~ence pripravila {e kviz o `ivljenju in delu na{ega
najve~jega Pre{erna, ~igar dvestoletnico rojstva smo tako obele`ili.
U~enci so aktivno sodelovali, se “{portno” borili in se izkazali v poznavanju Pre{ernove poezije.
Za res prijetno urico se Suzani, Tanji in Tadeju najlep{e zahvaljujemo in upamo, da se bomo {e sre~ali.
O[ Destrnik

TEDEN KARITAS
Za nami je teden KARITAS, ki je letos od 26.11. do 3.12. potekal pod
geslom SPRAVA IN MIR MED NAMI.
Verjetno `e veste, da se v tem ~asu vsako leto {e posebej spomnimo
trpe~ih in ubogih, ki svoje osebne stike mnogokrat skrijejo pod
vsakdanje nasmehe v na{ih hitrih `ivljenjih.
V ta namen ves teden zbiramo prostovoljne prispevke urbanskih
dru`in in posameznikov v obliki hrane, obleke in denarja.
@al pa vsako leto vedno znova ugotavljamo, da se na{im povabilom
odzovete le redki.
@elimo potrkati na va{a srca (~e dobro berete ~asopis Ob~an, veste,
da isto po~nemo vsako leto), naj bodo v pred prazni~nem ~asu
mnogo bolj ~ute~a in so~utna do bli`njega v stiski. Tudi med nami je
ve~ trpe~ih ljudi kot si lahko mislite.
Z dvema kilogramoma krompirja, litrom olja ali stotimi tolarji in
toplim stiskom roke, namenjenim ~loveku v stiski, lahko marsikaj
spremenite tudi Vi.
Po zaklju~ku leto{njega tedna KARITAS se `elimo {e posebej zahvaliti vsem, ki ste darovali. Blagoslovljene bo`i~ne praznike `elimo
Vam, pa tudi tistim, ki tega {e niste storili.
Naj Vas novorojeno bo`je dete spomni, da na svetu nismo sami in da
nosi vsako `ivljenje svojo zgodbo, mogo~e celo svojo stisko.
Pomagajmo po svojih mo~eh, dokler {e lahko!
Sodelavci `upnijske KARITAS

OBVESTILO
Vse ~lane obve{~am, da smo pri~eli s 1.11.2000 de`urati ob
ponedeljkih od 13. do 15. ure (zaradi uradnih ur v ob~ini in krajevnem uradu, saj delajo od 8. do 14. ure in to v ponedeljek, sredo
in petek). Tudi zdravstvena ambulanta dr. Franca [uta dela ob
ponedeljkih od 8. do 12. ure, enako v ~etrtek.
Vsi, ki se `elite zdraviti v ambulanti na Destrniku, prinesite svojo
kartoteko in podpi{ite izjavo pri sestri. Tudi zdravila dobite kar pri
zdravniku. Opravite lahko tudi laboratorijske preiskave. S seboj
imejte vedno zdravstveno kartico.
Obenem vas obve{~amo, da bomo imeli 28. decembra ob 15. uri
v gosti{~u Kokol v Jane`ovcih novoletno praznovanje. ^lani
upravnega odbora vas bodo pri{li povabit na dom, vi pa se
odlo~ite pravo~asno.

Foto: OŠ Destrnik

4

Julijana ^ernezel

Ob~an - 22. december 2000

TA METKA VAM PRIPORO^A
METKA KAJZER, s.p.
Slovenski trg 9
2250 Ptuj
tel: 02/779-20-21
fax: 02/771-63-71
V dana{nji {tevilki Ob~ana vam predstavljamo sodobno zdravili{~e - Moravske
toplice, ki so ob vrelcih zdravilne termomineralne vode `e vrsto let priljubljena oaza
mnogih, ki i{~ejo izgubljeno zdravje, mir in
po~itek.
V leto{njem letu so za goste zgradili {e nove
TERME 3000. Na 5000 m2 vodnih povr{in
vam Terme 3000 ponujajo: 20 bazenov pod
streho in na prostem, tobogana - visoka 140
in 170 metrov - z vizualnimi u~inki, tur{ko in
finsko savno, brzice, hidrozra~ne le`alnike,
slapove podvodne masa`e, protito~no plavanje, vodne tokove, skakalni bazen,
otro{ke bazene. Kopali{ko ponudbo dopolnjujejo {e {portni park na umetni travi tenis, badminton, odbojka, ko{arka,
rokomet, pe{~ena teni{ka igri{~a in trim
steza. [portni park je opremljen z reflektorji
za no~no igranje. Na razpolago so tudi gorska kolesa, mo`nost panoramskih poletov,

poletov s toplozra~nimi baloni, jahanje,
sprehodi, izleti.
Gostom je na razpolago bivanje v hotelih
TERMAL
in
AJDA,
v
bungalovih
TURISTI^NEGA NASELJA in v apartmajskem
naselju PREKMURSKA VAS.
Hotel TERMAL*** - je prijazen hotel z 252
le`i{~i in pestro dodatno ponudbo, ki ponuja vse udobje treh zvezdic. Vse sobe v hotelu
so prostorne in svetle, opremljene s TWC,
direktnim telefonom, SAT-TV. V hotelu je
restavracija (samopostre`ni zajtrk, kosilo,
ve~erja - izbor 4 jedilnikov, solatni in sladki
bife), aperitiv bar, trafika, lastno kopali{~e,
pestra zdravili{ka in rekreativna ponudba
TERM 3000.
Hotel AJDA **** - je v sredi{~u zdravili{~a in
s hodnikom povezan s terapevtsko stavbo in
hotelom Termal. Hotel je v celoti klimatiziran. Ima 111 dvoposteljnih, 40 enoposteljnih sob in 6 apartmajev - vse sobe
imajo balkon, direktni telefon, SAT-TV,
su{ilec za lase, mini bar. V hotelu je
restavracija (samopostre`ni zajtrk, kosilo,
ve~erja - izbor 5 jedilnikov, solatni in sladki
bife), aperitiv bar, taverna, dunajska kavarna, butiki, lastno kopali{~e, kozmeti~ni
salon, pestra zdravili{ka in rekreativna
ponudba.

TURISTI^NO NASELJE - BGW*** V
panonskem stilu zgrajene hi{ice krite s
slamo v neposredni bli`ini hotelov - vse
sobe imajo TWC, radio, teraso. Vsaka soba
ima lo~en vhod, prehrana in kopanje v
hotelu Termal.
APARTMAJI PREKMURSKA VAS - apartmaji le`ijo na desni strani hotela TERMAL.
Vsi imajo pritli~ni vhod. V pritli~ju je dnevni
prostor z dvema le`i{~ema, TV in kuhinjsko
ni{o, v prvem nadstropju, ki je povezano s
stopnicami iz spodnjega dnevnega prostora,
je spalnica s francosko posteljo in posebej
kopalnica s tu{em in WC-jem.
Hotel AJDA****
Hotel TERMAL***
KRATKE PO^ITNICE /pet- ned/ 23.550,
19.350
5- DNEVNI PROGRAM /ned- pet/ 48.300,
39.700
7- DNEVNI PROGRAM
59.710, 49.105
10-DNEVNI PROGRAM 77.050, 63.350
Za vse nadaljnje informacije in rezervacije
smo vam na voljo na sede`u agencije ali
po telefonu {tev. 02/779 20 01.
Milena Dami{

USTVARJALNA STRAN ZA NAJMLAJ[E
Leto se nezadr`no bli`a koncu
in spet polni pri~akovanja
~akamo bo`i~ne in novoletne
praznike. Otroci se veselijo
darov, ki jih prina{ata dedek
Mraz in Bo`i~ek, pred njima pa
tudi Miklav`.
Predprazni~ni ~as je torej ~as
veselja, dobrih `elja, ~as daril…
Nekako je `e v na{i navadi, da v
tem ~asu poskrbimo za
prazni~no
podobo
na{ih
domov. Tako nam dolgi zimski
ve~eri hitreje minejo, otroci in
star{i pa neizmerno u`ivamo.
Izdelajmo bo`i~no drevo in
bo`i~ne zvezdice.

BO@I^NO
DREVO
Slu`i nam lahko kot okras na
mizi, lahko pa ga tudi obesimo v
otro{ko sobo.
Potrebujemo:
-valovito
lepenko
(rjavo,
zeleno)
-barvni papir za okraske
(majhne rede~e sr~ke in zlate
zvezdice)
-{karje in lepilo.
Iz valovite lepenke izre`ite po 2
enaki smre~ici (model 1) in ju
zlepite skupaj. Zlepljena kosa

Ob~an - 22. december 2000

kot ka`e slika, da lahko
samostojno stoji na mizi.
Iz zlatega papirja izre`ite {e
ve~jo zvezdo (zlepimo dve skupaj) in jo pripnite na vrh smreke.
Iz rde~ega in zlatega papirja
izre`ite {e majhne sr~ke in
zvezdice in jih nalepite po
smre~ici. Va{a bo`i~na jelka je
okra{ena.

BO@I^NE
ZVEZDICE
smre~ice prere`emo. Pazite: eno
smre~ico prere`emo od spodaj
navzgor do sredine, drugo pa
od zgoraj navzdol do sredine.
Nato smre~ici zataknite skupaj

Iz rumenega papirja izre`ite
parno {tevilo zvezdic (kot ka`e
slika). Vsako zvezdico na enem
koncu prere`ite do polovice in
po dve zataknite skupaj. So
~udovit okrasek za na mizo,
lahko jih obesite na novoletno
jelko ali pa polep{ate otro{ko
sobo.
Simona Koletnik

Novoletno
vo{~ilo
Vesele bo`i~ne praznike in
sre~no ter zdravo novo leto
2001 `elimo vsem ~lanom
gasilskih dru{tev in ob~anom
ob~ine Destrnik.
GZ Destrnik
Predsednik Janez Irgl

5

SILVESTRSKI JEDILNIK

Dober tek!
Okus pe~enega ali kako
druga~e pripravljenega purana
od bo`i~ne ve~erje {e vedno
ostaja v na{ih ustih pa se `e pribli`uje tudi no~, ki je ve~ina ne
prespi in to ravno zaradi dobre
pija~e in izbranih jedi. Zato je
prav, da natan~no in skrbno
izberemo in pripravimo jedi za
silvestrsko no~.
Nekoliko slovesnej{e jedi, ki jih
lahko pripravimo za silvestrski
jedilnik, so jedi iz govejega fileja
in rostbifa, tele~jega fileja in
stegna, svinjske ribe, stegna,
perutninskih prsi, k temu pa
dodamo izbrane priloge. ^e je
jedilnik sestavljen iz ve~ hodov,
pazimo, da nimamo nasitljivih
jedi.
Iz govejega rostbifa lahko
pripravimo pe~en rostbif.
Pripravimo ga tako, da rostbif

po potrebi obre`emo in ga lepo
oblikujemo, zgornjo lojnato
plast pustimo in jo pred peko
nare`emo na kvadratke. Nato
meso popopramo, nama`emo z
gor~ico, narahlo pokapljamo z
oljem in ga v tej marinadi pustimo vsaj eno uro. Nato rostbif
solimo in ga v ponvi na hitro
rjavo ope~emo. Prelijemo zajemalko vode, juhe in rostbif
postavimo v vro~o pe~ico. Med
ve~kratnim
prelivanjem
s
sokom, ki nastaja pri pe~enju,
ga pe~emo 30 do 40 minut,
odvisno od velikosti kosa.
Omaki, ki je nastala pri peki,
prilijemo nekaj kapljic worcester
omake in limoninega soka. Pri
porcioniranju vlijemo pripravljeno omako na meso. Posebej
pripravimo {e kak{no pene~o
omako in pe~en rostbif
oblo`imo z zelenjavo pripravljeno po francosko. Glavna jed
naj bo servirana na “alla cart”
kro`niku ter poljubno dekorirana. Za dekoracijo uporabimo
rezino limone, vrtnico iz redkvice ter zelen list solate in
razli~ne prelive.
Priloge glavnih jedi so lahko
odvisne od na{e sposobnosti
kuhanja oz. ~asa, ki ga imamo
za pripravo silvestrske jedi.
Priloge: zelenjava po francosko,
krompirjeva rulada, skutin
{trukelj, pommes dusches,
krompirjev pire itd.
Iz govejega fileja lahko pripravimo angle{ki biftek, to je pe~en

biftek, ki ga spe~emo tako, da
ostane v sredini ne`ne roza
barve, ali biftek z jajcem – tega
popolnoma prepe~emo, pred
serviranjem pa polo`imo nanj
jajce pe~eno na oko, ~ez jajce pa
naredimo mre`ice s pomo~jo
sardelinega fileja.
Pripravimo lahko tudi oblo`en
biftek, tega na hitro spe~emo in
ga pred serviranjem oblo`imo s
francosko oblogo. Francosko
oblogo sestavlja {tiri do {est vrst
primerno pripravljene zelenjave
in francosko pripravljen krompir.
Na `aru pe~en biftek lahko
oblo`imo tudi z rezinami
ananasa, ki smo ga sortirali na
maslu, z olivami, rezinami
banane in francosko pripravljenim krompirjem.
Solate, ki jih ponudimo k glavni
jedi, so lahko motovilec, glavnata solata ali me{ane solate
(radi~, zelena, fi`ol, kumare…).
Seveda se morajo solate ujemati
z glavno jedjo in tudi s prilogo.
Veliko pozornosti posve~amo
tudi sladici. Porcijsko naj bo
sladica manj{a in bogato dekorirana. Izbiramo razli~ne parfaite
oz. zmrzline (vanilijeva, ~okoladna ali sadna – jagodna ali
mareli~na), torte in podobne
sladice (sadna torta in rulada,
razli~ne omlete, vanilijeva
{arlota, sladoledi) ali enostavne
sladice (banana split, sadna
kupa, sadne solate, frappéi…).

KAR PREHITRO JE MINILO!
28. oktobra je ~lanica DU Sv. Urban Destrnik ga. Lizika Me{ko iz Placarja praznovala 80. rojstni dan v gostilni Marini~ na
Destrniku. Okrog nje smo bili zbrani vsi, ki
jih ima rada. Tako je dejala: “Vedno sem si
`elela, da bi tudi jaz v `ivljenju praznovala s
prijatelji in mojimi najdra`jimi.” @elja se ji je
izpolnila.
Zaplesala je z bratom in z vsemi, ki smo bili
zbrani ob njej. Njeni plesni koraki so bili lahki
kakor v mladosti, nasmeh na obrazu pre{eren
ob prelepem {opku in dobri kapljici, s katero
smo ji nazdravili {e na mnoga leta.
V imenu na{ega dru{tva smo se praznovanja udele`ili (tudi s praporjem) predstavnik
vasi Placar Konrad Holc, tajnik dru{tva Franc
^ernezel in jaz. Iskreno smo ji vo{~ili {e na
mnoga leta, da bi ji slu`ilo zdravje, da bi {e
vedno lahko {la z nami na izlete in dru`abna
sre~anja, ki se jih vedno rada udele`uje.
Tekst in foto: Julijana ^ernezel

6

Vanilijeva zmrzlina - parfait
Potrebujemo:
-4 jajca
-12 dag sladkorja v prahu,
-12 dag kristalnega sladkorja,
-5 dcl sladke smetane,
-`li~ka `ganja,
-sadje in smetana za dekoracijo.
Pripravimo ga tako, da damo 4
rumenjake v kotli~ek, dodamo
12 dag sladkorja v prahu in
penasto ume{amo. Iz beljakov
stepemo trd sneg in postopoma
ume{amo 12 dag kristalnega
sladkorja. Stepemo {e 5 dcl sladke smetane. Rumenjakom
dodamo `li~ko vi{njevega
`ganja, nato trd sneg beljakov in
na koncu sladko smetano.
Pripravljeno maso damo v pravokoten model, ki smo ga
oblo`ili s tanko vre~ko. Maso
poravnamo, vanjo lahko damo
ko{~ke narezane ~okolade,
le{nike ali pistacije. Posodo
postavimo v zamrzovalnik vsaj
za 6 ur. Pripravljeno zmrzlino
poljubno re`emo in okrasimo s
smetano in sve`im sadjem.
V letu, ki prihaja, vam `elim
veliko zdravja, sre~e in novih
kuharskih ustvarjalnosti, ki jih
bodo ob~udovali in poku{ali
va{i najdra`ji, saj se dobro jé najpogosteje le doma.
Sre~no novo leto !
Flaj{man Ivan

IZ JIR[OVC
Leto se hitro bli`a koncu, bli`ajo se tudi
bo`i~no-novoletni prazniki. Se`emo si v
roke in si za`elimo vse najlep{e v prihajajo~em letu. To pa je tudi ~as, da se lahko
va{~anom Jir{ovc iskreno zahvalimo za
vse, kar so dobrega naredili za na{o vas.
Z dobro voljo, lepo besedo in medsebojno
pomo~jo lahko hitreje polep{amo in obogatimo na{o vas.
Vsem va{~anom vasi Jir{ovci, ob~anom
ob~ine Destrnik, g. `upanu Francu
Puk{i~u, ob~inskemu svetu, ob~inski
upravi, odborom, komisijam, dru{tvom ter
uredni{tvu ~asopisa Ob~an `elimo vesel
bo`i~ ter zdravo in uspeha polno novo
leto 2001.
Va{ki odbor Jir{ovci

Ob~an - 22. december 2000

Martinovanje
^lani in ~lanice na{ega dru{tva smo imeli “martinovanje” v gosti{~u
Grozl. Udele`ilo se ga je kar lepo {tevilo ~lanov.
Tudi vino smo krstili, ker pa mora biti pri krstu botra, je bila na{a
botra novemu vinu na{a zvesta ~lanica Anika Belec, ki je dala
zaobljubo, da bo lepo skrbela za vino.
Tekst in foto: Julijana ^ernezel

Sre~no v letu 2001
Leto 2000 je bilo za prizadevanja upokojencev in za dogajanja v
na{em dru{tvu zelo bogato in pestro. Na{e delovanje so popestrile
{tevilne prireditve povezane z mednarodnim letom starej{ih, ki smo
ga tudi v na{em dru{tvu skromno praznovali. 8. oktobra smo v ta
namen imeli sveto ma{o. Popestrile so jo na{e ~lanice, ljudske pevke
Turisti~nega dru{tva Destrnik. Po ma{i so bili vsi nad 70 let stari ~lani
povabljeni v na{e prostore. Nazdravili smo skupaj z `upanom
Francem Puk{i~em in svetnikom Janezom Irglom. Vse skupaj smo
skromno pogostili. Skupaj z ljudskimi pevkami smo zapeli tiste lepe
pesmi, ki smo jih mnogokrat prepevali.
V prihajajo~em letu 2001 vam `elim, spo{tovane ~lanice in ~lani,
mirnej{e ~ase, obilo zdravja, sre~e in osebnega zadovoljstva.
Sre~no v novem letu Vam iz srca `eli Va{a
predsednica Julijana ^ernezel

SRE^NO 2001
Krst mo{ta - `upnik Franc Murko, mo{tek Vincek Kramberger in
botra Anika Belec.

NAJ BO SRE^NO
TER ZDRAVO

^lanom Turisti~nega dru{tva Destrnik vo{~imo vesele
bo`i~ne praznike, in sre~no, zdravo, uspehov polno novo
leto. @elimo, da se Vam izpolnijo vsi zastavljeni cilji.
Upravni odbor TD Destrnik

ZAHVALA

Spo{tovane ob~anke in ob~ani. Zadnji dnevi decembra ter leto 2000
so tu. To pa je tudi ~as, da se vam iskreno zahvalimo za pomo~ in
sodelovanje v letu, ki je za nami.
Vesel bo`i~, v letu 2001 pa vam `elimo sre~e, zdravja in uspeha.
Bodimo {e naprej v pomo~ !
Vsem dru{tvom, organizacijam in osnovni {oli pa `elimo, da bi uresni~ili vse zastavljene cilje ter da bi {e naprej tako dobro sodelovali.

^lani Godbe GD Destrnik se zahvaljujemo podjetju Stik v
Ptuju, g. direktorju Jo`etu Holcu za pomo~ pri razvoju godbe.
@elimo si {e ve~ tak{nih prispevkov zasebnikov iz ob~ine
Destrnik. Tebi, Jo`e, pa `elimo v prihodnjem letu dosti plodnih in zdravih dni.

Gasilci PGD Destrnik

^lani godbe

Zapustila nas je na{a draga
MATI, babica, prababica
in praprababica

MARIJA LUKE@I^
iz JANE@OVSKEGA VRHA
Prav lepa hvala vsem, ki ste jo v tako lepem
{tevilu pospremili na njeni zadnji poti. Lepa
hvala tudi vsem darovalcem cvetja, sve~ in tistim,
ki ste darovali za ma{e in cerkev.
Hvala vsem, ki ste nam v te`kih trenutkih kakorkoli pomagali.
Radi se bomo spominjali na{e MATERE.
Vsi njeni
Ob~an - 22. december 2000

7

Izdaja novih prilo`nostnih znamk

99. LET TILIKE HOLC

Pred nekaj dnevi smo predstavniki DU Destrnik obiskali Tiliko Holc, da
smo ji vo{~ili ob 99. rojstnem dnevu. V lepo urejenem domu v Ptuju `ivi
z dru`ino h~erke Erike in njenega prijatelja Lojza. Skoraj vsak dan babico
obi{~eta vnukinja Mateja in vnuk Ton~ek. Vsi lepo skrbijo zanjo. Babica
Tilika nas je pri~akala z vedrim nasmehom. Ne`no smo ji stisnili roko in
ji ~estitali ob visokem `ivljenjskem jubileju. Izro~ili smo ji {opek rde~ih
vrtnic in torto. ^udovito darilo pa je bilo, da so
ji zapele “Spomin~ice” pod vodstvom ge. Marije
Stöger. Na obrazu je bil nasmeh in tudi solze.
Ga. Tilika je tudi zapela z nami.
Dejala je: “^e mi bo dal bog zdravje, bom drugo
leto zaplesala, takrat jih bom {tela 100.”
Iskrene ~estitke v imenu na{ega dru{tva, saj je

Na Po{ti
Slovenije smo v leto{njem letu
izdali 15 rednih in 33 prilo`nostnih po{tnih znamk. Med slednjimi
so tudi prilo`nostne po{tne
znamke Bo`i~, Novo leto, V
novem tiso~letju in 450 let prve
tiskane knjige na Slovenskem, ki
so v prodaji od 21. novembra
2000.
Bo`i~no-novoletne znamke smo
izdali v dveh ina~icah: na
obi~ajnem papirju v polah po 25
kosov ter na samolepilnem papirju. Ta oblika znamk postaja v
svetu in pri nas vse bolj priljubljena. Samolepilne znamke so iz{le
v dveh zelo lepo oblikovanih
zve`~kih. Prvi vsebuje deset
znamk z oznako B, ki jih boste
lahko na bo`i~no-novoletnih
vo{~ilnicah poslali prijateljem in

znancem v Sloveniji; v drugem
zve`~ku pa je {est samolepilnih
znamk z oznako B (za doma~i
po{tni promet) in {tiri znamke
nominalne vrednosti 90 tolarjev,
ki so namenjene po{iljanju vo{~il
v tujino.
Kot izhodi{~e za izdelavo znamke
V novem tiso~letju je bila izbrana
klju~na tema leto{nje svetovne
razstave Expo 2000 v Hanovru:
^lovek, narava, tehnologija –
novi svet nastaja”. Znamka z
nazivno vrednostjo 40 tolarjev
ponazarja prihodnost na{ega
planeta. 450 let nazaj pa se`e
zgodovina prve slovenske tiskane
knjige, ki je svoje mesto na{la tudi
na
prilo`nostnih
po{tnih
znamkah Po{te Slovenije.
Po{ta Slovenije

na{a najstarej{a ~lanica. ^estitke v imenu vseh
Urban~anov, ki se ge. Tilike dobro spominjamo.
Bila je aktivna v na{em kraju, njena h~erka Erika
pa je na{im otrokom kot u~iteljica dala tudi
veliko znanja. Radi se vra~ata na na{ son~ni gri~
in obujata spomine na Destrnik.
Tekst in foto: Julijana ^ernezel

BO@I^
Kr{~anski bo`i~ni obi~aji (kot je predbo`i~ni post, sveti ve~er z jaslicami, bo`i~no kajenje in kropljenje, polno~nica) so bili neko~ splo{no znani.
Danes najbolj znan bo`i~ni obi~aj je kra{enje smre~ice, vendar je ta obi~aj tujega izvora; star je komaj
nekaj desetletij. Starej{e je kra{enje hi{e z zelenjem in pisanimi trakovi, ki je bilo nekdaj nedvomno
obrambnega zna~aja, saj navada ni bila strogo vezana samo na bo`i~. Ostanke nekdanjega
~arovni{kega obreda zasledimo tudi ob u`ivanju bo`i~ne ve~erje. Takrat je pri{la na mizo glavna obredna jed (bo`i~ni kruh), ki je ostal na mizi vse praznike. Razen kruha so dajali ponekod na mizo, pod
mizo ali v kak kot vsakovrstna `itna semena in druge poljske pridelke, pa tudi poljsko orodje, kravje
zvonce in drugo. Z vsem tem so sku{ali pri~arati kar najve~ blagoslova za prihodnje leto, semenom pa
so pripisovali tudi posebno zdravilno mo~.

OKROG NOVEGA LETA
Med prazniki v bo`i~ni osmini ne smemo prezreti sv. [tefana (26.dec.), ki velja za posebnega zavetnika doma~e `ivine in zato je bila marsikje navada, da so na njegov god prinesli v cerkev k darovanju
lesene ali vo{~ene konji~ke. Na [tefanovo je v navadi tudi blagoslavljanje soli, ki jo na pode`elju potlej
dajejo `ivini, marsikje pa z njo potresejo tudi polje, da bi hudo vreme posevkom ne {kodovalo.
Tik pred koncem leta godujejo nedol`ni otroci (28.dec.). Na ta dan je `e od nekdaj znan obi~aj
tepe`kanje. Otroci hodijo od hi{e do hi{e, kjer vse doma~e po vrsti tepejo s {ibami, nakar so seveda
obdarovani.
Ve~er pred novim letom ali silvestrovo je veljalo na{im starim za drugi sveti ve~er. Tudi ta ve~er so
pokadili in po{kropili hi{o in hlev, ponekod pa tudi njive, vinograd in gozd. Nad hi{nimi vrati so `e ta
ve~er napisali letnico novega leta. V zvezi s praznovanjem novega leta se je ohranilo tudi dosti vra`.
Najbolj znana je pa~ ta, da se je nadejati nesre~e, ~e na novoletni dan pride najprej `enska k hi{i.
Nata{a @i`ek
Viri: Od adventa do posta in Od posta do velike no~i

8

Ob~an - 22. december 2000