Leto XXI.V St. 16
V	organizaciji ja mol, kolikor moli — toliko pravico
Izkaja 10. in 25. dne v m*sec*.
Dopisi mo.ajo biti irankiranl
la podpisaid ter opremljeni * itnmpiljko dot. organizacije.
f.iani strokovnih organizacij, priključeni Strokom! komisiji za Slovenijo, dobivajo Hst brezplačno.
Rokopisi te ne vračajo.
Uredaiitvo in npravti Ljubljana, poštni predal 290.
STROKOVNI ČASOPIS
Čekovni račun itev. 13.562. Telefon interurban it. 3478.
Kako ljubi kapitalist državo?!
Beograjska »Politika« ie prinesla 15. avgusta 1934 obširen članek, v katerem slika, kako prikrivalo zaščitene in kartelirane industrije velike dobičke in da njihovi, siromašno plačani delavci pogostokrat plačajo več davka kakor njihovi delodajalci.
S takozvano zakonito spretnostjo delajo »pravilne« bilance svojega podjetja, v katerih so razne postavke, ki vse izdajajo denar, samo da tisti, ki gleda, misli kakšne velike stroške imajo ta podjetja, slabo stoije in imajo malo dobička in s tem seve tudi ne zmorejo velikega davka. Celo sedaj, v dobi krize, te bilance kažejo tako pičle dobičke, čeprav obratujejo’ na vso paro in ki v resnici krize še sploh niso občutile, da se človek čudi, kako sploh še morejo obratovati. In pri davčnem pregledu, seveda, ni nič najti, da bi se prepisal davek po obratovalni moči, ker če ni dobička, pa. davka ni mogoče tako predpisati, kakor bi se moralo.
Da so to lažnjive bilance, pa govorijo razne okolnosti. Na prvem mestu dokazuje dejstvo, da se neprestano dvigajo nova podjetja, da se stara razširjajo. Ce bi ne bilo mastnih dg-bičkov, bi to ne moglo biti. Tudi če bi si osvojili izgovor, da1 se to ne dela z zaslužki delavstva, nego je kapital bil pridobljen odkod drugod, se ako-muliral v drugih podjetjih, v drugih državah, niti tedaj bi taka bilanca z bednim dobičkom ne bila verjetna. Ker novi kapitali se prelivajo le tam, kjer je rentabilnost.
Druge okoliščine, ki pobijajo resničnost takih bilanc, so visoke plače raznih direktorjev in prokuristov, visoke tantijeme direktorjev in članov upravnega odbora, njihovi luksuzni avtomobili, nove palače in nove vile. Proti so tudi govorile obresti, ki so jih morali plačevati bankam. Vse to ni v skladu z bilancami, ki kažejo siromašen dobiček. Za tako slabe rezultate podjetja se ne plačajo baj-noslovne plače direktorjem, kakor je to v teh industrijah pri nas, niti se ne dajajo take visoke tantijeme članom upravnega odbora.
Kričanje, da se zoper take zaščitene industrije vodi nekaka propaganda, ki je krivična, itd., je tako pesek v oči.
Redko katera industrija na svetu se lahko koristi s tako neizmerno nizkimi mezdami delavcev, kakor to dela naša industrija. Niti mezde japonskih delavcev, na katerih počivajo mnogi japonski produkti in s katerimi vrši japonsko blago po svetu svoj dumping, niso vedno nižje od mezd našega delavstva. Po statistiki Mednarodnega biroa dela je povpre-na višina mezde japonskega in našega delavstva enaka.
Tudi kar se davkoplačevanja tiče, naše industrije tako rekoč mnogo manj plačujejo, ravno zbog teh laž-njivih bilanc, svoje davke, kakor pa industrije v drugih državah. Ljubezen do države je v teh industrijah na ničli, da rabimo ta izraz, dočim se od delavcev zahteva vsakovrstne žrtve pod firmo ljubezni do države. In to samo zato, ker se davki predpisujejo na podlagi bilanc. Ko bilance kažejo skromen dobiček ali pa sploh nobenega, zato tudi predpis davka ne more biti visok. To najbolje pove statistika o plačevanju društvenega davka, ki mu podležejo vsa akcio-narska podjetja pa tudi zaščitene industrije. Skupni dohodki tega davka v teku treh budžetskih let so bili vsega 160 (v letu 1931-32) oziroma 120 (v letu 1932-33 in 1933-34) mili-
jonov dinarjev. In vsa akcionarska društva (banke, trgovine itd.) in ne samo zaščitena industrija.
Kako majhna vsota je to in kako relativno je to neznaten davek (in celo krivično ajhen), se najbolje razvidi iz tega, da je resničen dohodek (ne samo predviden) od uslužbenskega. davka v teh letih bil stalno malone dvakrat večji. In to, ko k tej vsoti niso vračunani dohodki od davkov na plače državnih uradnikov in uslužbencev, nego samo davki na plače in mezde nameščencev in delavcev. Vsota teh davkov, ki so jih plačali delavci in nameščenci v teh treh letih, je bila isto-tako v budžetu predvidena kakoi vsota od društvenih dohodkov. V letu 1933 so delavci in privatni nameščenci plačali čez 167 milijonov uslužbenskega davka, a v letu 1933 okrog 120 milijonov dinarjev.
Kakšna krivica je v tem, se ne da niti povedati. Seveda delavci in nameščenci ne morejo pokazati lažnji-vih bilanc, niti od svojega zaslužka kaj zakriti, ker se jim odtrguje pri plačilu.
Naj navedem nekoliko primerov:
Kranjska industrijska družba na Jesenicah, katere proizvodi skoraj vsi uživajo visoko carinsko zaščito in katera je poleg tega potom kartela zaščitena od vsake domače (deloma tudi od tuje konkurcnce, ja plačala leta 1929 samo 239,000 Din društvenega davka, a njeni delavci in nameščenci pa so plačali 1,036.843 Din. V letu 1930 je KID plačala okrog 622 tisoč dinarjev, njeni delavci in uslužbenci pa čez 1,200.000 Din. Istotako kartelirana železarna »Štora«, Plačala je vedno, dva, tri, celo sedemkrat manj društvenega davka, nego njeni delavci in nameščenci uslužbenskega dtfvka.
Isto lahko konstatiramo pri tekstilni tovarni »Jugočeška« v Kranju, o kateri se po vsem svetu ve, da ji je posel vedno bil sijajen in za katero je znano, da odlično uspeva. Med tem, ko so nieni delavci v letu 1929 plačali uslužbensk, davka nad 240 tisoč dinarjev, je tovarna na društvenem davku plačala samo okrog 58 tisoč dinarjev. Leta 1932 so delavci »Jugočeške« plačali tako rekoč desetkrat več (528.000 Din) več uslužbenskega davka kakor pa tovarna (55.700 Din).
Slične paradokse, ali bolje vnebo-vpijoče krivice, a še bolje, protidr-žavne zločine, lahko konštatiramo celo vrsto let tudi pri drugih industrijah: Tesličeva tovarna špirita in kvasa v Sisku. Arko v Zagrebu, Osje-ška livarna železa, Varaždinska industrija svile, tovarna Vijakov v Novem Sadu, itd. Posebno zanimivo je dejstvo, da stoji baš zaščitena industrija na čelu onih industrij, ki plačajo največkrat manj, ali pa vsaj enako, a zelo redko, redko več društvenega davka, nego njihovi delavci in nameščenci uslužbenskega davka.
Kdor ve, kaj pomenijo carinske zaščite, in zakaj se ustvarjajo karteli, 'a istočasno pogleda, da so mezde delavcev in nameščencev zelo, zelo nizke — ta pač ne more verjeti bilancam naših akcionarskih podjetij, a najmanj bilancam zaščitenih industrij.
In nehote se mu pojavi misel, ali "iso vsi ti akcionarji, direktorji, prokuristi, upravni odborniki itd,, nekaki saboterji konsolidacije narodnega gospodarstva, podporniki gospodarske krize, protidržavniki,- kateriip je dobiček več kakor blagostanje držav-
ljanov in s tem države? In poloti se človeka vprašanje: »Kje ste državniki, poslanci, senatorji itd., kje si oblast? Kje je zakon o zaščiti države in zakaj ni v njegovih paragrafih tudi paragraf o lažnjivih bilancah? Verje-
mite, gospodarske krize bi bilo prav kmalu konec, brezposelnost bi padla na ničlo, če bi deloval kak tak strog paragraf proti lažnjivim bilancam industrije.«
Po beograjski »Politiki«. — nk.
Rudarjem Trboveljske prem. družbe v vednost in ravnanje!
Rudarji!
V vseh važnih zadevali smo se skušali predstavniki Zveze rudarjev Jugoslavije in Vaši njej pripadajoči zakoniti zaupniki II. skupine z Vami pogovoriti. Z ozirom na dogodke zadnjih dni pa smo dolžni, da Vam tem potom te dogodke pojasnimo.
Ob prvem napadu na Vaše pravice smo zbrali vse sile k odporu.
Ko je napovedalo pred prvo stavko ravnateljstvo TPD 6 odstotno redukcijo mezd in skoro polovično znižanje inezd onim kopačem, ki so zaposleni pri drugih delih, smo se termi odločno uprli. Zbrati smo hoteli k odporu vse, ki morejo pomagati. Zato mezdnega gibanja nismo vodili sami, temveč skupaj s predstavniki vseh organizacij, ki v naših revirjih obstojajo. Posrečilo se nami ,ie pridobiti za našo stvar simpatije oblasti in vse javnosti. Vse to je ustvarilo poleg Vaše odločnosti, močno obrambno fronto, pred katero se je morala tudi močna TPD., prvič po letu 1923 umakniti.
Napake po prvem uspehu.
Po prvem uspehu pa sta se zgodile dve napaki, brez naše vednosti in proti naši volji. Prišlo je do licitiranja, kdo ima na obrambi prvega napada največ zaslug. Priznati in povdariti moramo, da je bilo v tem mezdnem sporu dolžnost vseli, storiti vse, da se ta napad TPD odbije. Kdor potem govori o zaslugah, kaže s tem, da je imel s tem mezdnim gibanjem svoje posebne namene.
Vse to je vodilo do blatenja naše Zveze in Vaših zaupnikov ter privedlo do razbitja prejšnje enotnosti in solidarnosti, ki bi morala biti predpogoj za končni uspeh.
Do vidnega izraza je prišlo, ko se je ustanovil poleg našega skupnega vodstva mezdnega gibanja, v katerem je bilo zastopano vse Vaše zakonito zastopstvo, še poseben narodni akcijski odbor, sestavljen iz politikov nerudarjev, ki je šel v drugem delu mezdnega gibanja svoja pota, četudi smo ga pred tem svarili in storili vse, da bi nastopali po navodilih skupnega odbora. Drugi napačni korak je bilo gibanje, ki se je pojavilo po rovih po prvi zmagi, brez posvetovanja z nami. Ker take oblike boja ne more trajno prenesti ne delavstvo, niti podjetje, je prišlo vsled tega predčasno do obnovitve mezdnega gibanja, kar bi se v nasprotnem slučaju najbrž ne zgodilo.
Potek drugega dela mezdnega gibanja je bil naslednji:
Dne 31). julija je bila sklicana v Ljubljani ponovna razprava, na kateri so zastopnike družbe in rudarske oblasti povdar-jali, da se moramo v tem mezdnem sporu sporazumeti, ker se bo začela, če ne pride v rudnikih do pomirjenja, poostrena borba in bodo sledile v velikem obsegu redukcije. Kot Vaši predstavniki nismo imeli od Vas za ta pogajanja nobenih pooblastil. Zato smo zahtevali, da se razprava preloži do časa, ko dobimo od Vas potrebna pooblastila. Na to našo zahtevo se nam je končno dovolil 8 dnevni rok.
Mi smo med tem prijavili zborovanja, da bi se o položaju z Vami pogovorili. Ako se zborovanja niso vršila, ni naša krivda. Zato se tudi mi pogajanja, ki naj bi se vršilo dne 7. avgusta, nismo udeležili, ker za to nismo imeli mandata. Delavska zbornica. ki se je temu pozivu odzvala, pa nas je opozorila, da ne smemo željo ministra za šume in rude kratkomalo odkloniti in ga s tem odbiti; zato smo se drugi dan udeležili razprave. To smo morali tembolj storiti, ker nam, je TPD sporočila, da je pripravljena od svojih prvotnih zahtev znatno popustiti, čeprav smo dvomili o iskrenosti TPD. Zapraviti pa nismo smeli simpatij, ki so jih bili v javnosti deležni ru-darji.
Pri novi razpravi smo zopet dejali: Mi ne moremo skleniti danes nobenega obveznega sporazuma, ker zato nimamo pooblastila. Sporazum pa lahko pripravimo, če bo hotela TPD svoje stališče v tem mezdnem sporu spremeniti tako, da bo iz tega res vidno, da želi pomirjenje v svojih rudnikih. Pomirjenja pa je želel in tudi Vplival v tem pravcu zastopnik minstrstva.
Rezultat teh pogajanj je bil, da je družba od svojih prvotnih zahtev nekako za 80 odstotkov popustila, medtem, ko .ie na ostalih 20 odstotkih trdovratno vztrajala.
Sklicevala se je nato, da mora vsak nekaj popustiti in da je vsled krize tudi njen gospodarski položaj težak.
Vzeli smo ta predlog na znanje in smo ga Vam hoteli predložiti v sklepanje na zborovanjih, ki so bila sklicana za v soboto in nedeljo. NI torel resnica, da bi bili že ml v četrtek prevzeli nase kake obveze, Izvzemšl to, da bomo predložili predloge Vam. Vsi tisti, ki so o tem drugače poročali, so sicer to vedeli, a so nalašč krivo poročali radi svojih političnih ambicij in da oblatijo Vaše zaupnike. Zato so Vam svetovali, da stopite prej v novo akcijo, preden ste zaslišali svoje prave zastopnike na že sklicanih' zborovanjih. Vi ste jih poslušali in jim sledili. Mi med Vašo akcijo nismo ničesar sto-rli, kar bi ogrožalo izglede na Vaš uspeh. Vse nadaljnje Vam je znano.
Rezultati zadnjega boja.
Z odložitvijo veljavnosti novih mezdnih pogojev za dva meseca so rudarji pridobili v najboljšem slučaju 40 Din na osebo, zato so pa na zaslužku izgubili 120—200 Din, da ne govorimo o prestanem trpljenju v rovih, kakor tudi žen in otrok doma. To je najboljši dokaz, da smo imeli prav, ko smo svarili pred vsakim nepremišljenim koTa-kom. Sreča v nesreči ie, da se je 'I PD glede mezd že pred stavko obvezala. Kako bi bili izgledali pogoji TPD danes, ako bi bili Vaši zastopniki odklonili vsako razpravo pri zadnjih pogajanjih, si lahko mislimo. Zasluga zaupnikov je tudi, da je nedisciplinirano započeta akcija disciplinirano končala. V nasprotnem slučaju bi bile posledice še hujše.
Zadnja akcija ni končala le v materi-jelnem oziru slabo. Še težja je njena izguba v tem, da smo izstrelili močno orožje, ki se sme rabiti le v skrajni obrambi, ako nočemo, da postane vsakdanje in izgubi učinek. Pokazali tudi nismo potrebne discipline, ki ie glavni predpogoj vsakega boja.
Tisti, ki. so hoteli igrati v tem mezdnem gibanju svojo posebno politično vlogo, so hoteli poslednje napore rudarjev izrabiti ne iz ljubezni do rudarjev, temveč, da uničijo organizacijo ZRJ. Mislili so, da rudarji v mezdnih bojih ne prodajajo samo teles, temveč tudi duše in prepričanje. Govorili so tudi o tem, da je treba rudarske zaup^ nike zamenjati. Vprašamo rudarje, ali so Vaši zaupniki res za pol dinarja na prodaj? Ali ste šli zato v skrajno borbo, da Vam vsilijo druge zaupnike, ki jih priporočajo razni temni elementi in drugi politični špekulanti?
Zaupniki, ki pripadajo naši Zvezi, so resno razmišljali zadnje dni, ako naj še vztrajajo na svojih mestih. Odločili so se da, toda le pod pogojem, da se dogodki zadnjih dni ne bodo več ponovili: Ako bodo opazili, da je vez zaupanja med rudarji in njimi zopet utrjena: ako bodo videli, da rudarji razumejo, da je škodljivec rudarskih interesov vsak, ki napada našo Zvezo in zaupnike in bodo rudarji ta blatenja odločno odbili.
Zavedajte se:
Kdor blati naše organizacije In naše zaupnike ali lih sumniči, ta jc političen špekulant, ki nima mesta med rudaril, ker ie naš škodljivec.
Da brez močne organizacijske discipline in brez izkušenega vodstva, ki prevzame tudi odgovornost, ni uspeha.
Zato zavrnite s prezirom vsako kupčevanje z Vašim prepričanjem! Povejte na levo in desno, da poštenje rudarjev ni nikomur na prodaj! Ako prodajate za pičle mezde svoje moči. še s tem ne prodajate svojega prepričanja.
Nai živi pošten, a odločen razredni boi.
Vodstvo Zveze rudarjev Jugoslavije.
Sodrug, sodružica! Ali si že član Cankarjeve družbe? Glej, pet knjig bo letos izšlo in to vse samo za 25 dinarjev članarine. Če pa hočeš samo štiri knjige, pa plačaj 20 Din, Neod-JaŽaj, ker septembra že izidejo in bodo zelo lepe in poučne, pravi tvoj prijatelj.
Rix.
Naša zunanja trgovina leta 1933
Lani smo izvozili 2,9909.706 ton, to je za 22% več nego 1932, v vrednosti 3377.8 miljonov Din; po vrednosti je naš izvoz narastel le za 10%.
Uvozili smo lani 793.483 ton, to je za 10% manj nego 1932, v vrednosti 2882.5 Din. Vrednost uvoženega blaga je za 0.8% večja nego leta 1932, čeravno smo po teži uvožili 10% manj
Leta 1931 je bila naša zunanja trgovina prvič po letu 1926 aktivna in sicer z malim presežkom 1 milj. Din. Ta presežek je narastel leta 1932 in je lani dosegel vrednost 495,300.000 Din. Ce motrimo uvozne in izvozne številke zadnjih let, ugotovimo, da je aktivnosti vzrok prvič padanje naše kupne moči v letih depresije in gospodarskega zastoja. Tovarne so deloma ustavile svoj obrat, deloma ga omejile na minimum; ne uvažajo več strojev, surovine pa le v zmanjšanem obsegu. (Izjema je tekstilna industrija, kjer zaenkrat še cvete konjunktura.) Zaradi obubožanja širših ljudskih mas pada uvoz izgotovljenih produktov.
Na drugi strani skušamo izvoziti čim več svojih poljedelskih in naravnih proizvodov, mnogokrat celo pod svojo produkcijsko ceno!
Žito. Pšenice smo izvozili lani le 1276 vagonov (v letu 1931 30.000). Vzrok je bila skrajno nizka cena na svetovnem trgu. Izvozili pa smo lani rekordno množino koruze, namreč 60.123 vagonov.
Moke izvažamo vedno manj. Lani smo jo izvozili za 3,9 milj. Din, od tega v Avstrijo za 3,4 milj. Din. Manjše množine sta pokupili Nemčija in Italija, CSR pa samo za 510.000 Din. Letos je Avstrija dovolila Madjarski precejšnji uvozni kontingent, tako da izgledi za naš izvoz niso dobri.
Svežega sadja smo lani radi slabe letine izvozili malo, izvoz suhih češpelj je bil ugodnejši. Izvoz vina je padel v zadnjih dveh letih na eno desetino. Izvozili smo ga le za 5,8 milj. Din (leta 1931 52 milj. Din). Vrednost izvoženega hmelja je zaradi visoke cene bila 83 milj. Zdravilnih zelišč smo izvozili 267 vagonov za 14 milj. Din. Izvoz tobaka je padel od 582 na 462 vagona.
Izvoz konj, goveje živine perutnine in drobnice se je po množini povečal, ne pa v isti meri po vrednosti; tako je izvoz konj narastel od 18.000 glav v letu 1932 na 32.000 v letu 1933, a vrednost je narasla od 24 miljonov le na 32 milj. Din. Še manj ugoden je izvoz jajc. Izvozili smo lani 1822 vagona, napram 1649 vagonom 1932, in dobili zanje 176,5 milj. Din, a v letu 1931 182 milj. Din. Izvoz cementa je lani narastel za 47.000 ton, a po vrednosti padel za 4 milj. Din. Kartelirane cementarne v ostri inozemski konkurenci nižajo cene pod produkcijsko ceno za prodajo v inozemstvo. To izgubo izravnavajo z zvišanjem cen do neznosnosti pri prodaji doma. Previsoke cene doma ovirajo že vsako gradbenost.
Naš izvoz in povišana italijanska carina.
Od vsega lanskega izvoza, ki je znašal 2,929.704 ton v vrednosti 3378
Din je odpadlo na les 949.102 toni v vrednosti 651 milj. Din, kar znaša 19.26%. Od leta 1929—1932 je izvoz stalno padal, lani pa se je pokazalo izboljšanje in sicer po teži za 17%. Izvozili smo.
1933	1932
gradben	les	720.000 ton	568.000 ton
drva	163.000	ton	196.000 ton
oglje	32.865	ton	32.000	ton
pragi	122.685	kom.	171.257 kom.
lesni izdelki	23.790 ton	18.000 ton
Najvažnejši odjemalec ie bila Italija, ki je sprejela skoraj tri četrtine našega lesa, napram letu 1932 je izvoz narastel za 14%. Na prvi pogled izgleda, da je zastoj v lesni industriji zlomljen, da se bližamo zopet boljši konjunkturi, toda če vzroke bolj globoko premotrimo, opazimo, da naši lesni industriji, predvsem oni v dravski banovini, preti katastrofa.
2e jeseni preteklega leta se je mnogo govorilo, da namerava Italija občutno zvišati uvozne carine na les. Italijanski trgovci so si skušali pravočasno napolniti zaloge in so uvažali naš les v veliki meri. Letos januarja je Italija dovolila Avstriji prikrito preferenco za njen les tako, da ji za uvožen les vrne 445% plačane carine, razen tega nudi avstrijskim trgovcem transportne popuste po 100—200 lir, to je 400—800 Din pri vagonu.
23. aprila je Italija povišala carine na les. Za 100 kg mehkega rezanega lesa znaša po novem carina 9 lir napram 1 liri preje. Avstrijskim izvoznikom je priznala povrnitev 4 lir od carine na vsakih 100 kg uvoženega lesa.
S temi odredbami je uvoz našega lesa nemogoč. Vrednost enega vagona lesa znaša okroglo 10.000 Din, dosedanja carina je znašala 100 lir, to je 400 Din ali 4%. Nova carina pa znaša 900 lir, to je 3600 Din ali 36%. Avstrijski trgovec plača isto carino, dobi pa vrnjenih 1600 Din, tako, da plača samo 2000 Din carine ali 20% od vrednosti lesa; razen tega uživa še velike transportne ugodnosti.
Bosanska podjetja bodisi državna ali privatna (državna prevzemajo vsa večja naročila v tu- in inozemstvu, uživajo razne ugodnosti in so kljub pasivna), izvažajo svoj les po cenejši morski poti v srednjo in južno Italijo ter ne bodo avstrijske konkurence tako močno občutile.
Dravska banovina izvaža na leto za 200 milj. Din lesa. Naša lesna industrija je že sedaj delala v skrajšanem obsegu, pričakovati pa je, da se bo že itak bedni položaj lesnega delavstva še poslabšal.
Zborujejo razne konference, zdi se, da smo le predolgo čakali križem rok, kaj bo Italija ukrenila. Italija je brezdvomno pripravljena omiliti nam uvozne pogoje, a za proti uslugo bomo morali povečati naš uvoz italijanskega blaga ter opustiti nakupovanje v drugih državah. Ce bomo to storili in koncetrirali našo trgovino na Italijo, bomo že čez par let v nevarnosti, da nas Italija preseneti z novimi carinami in z zahtevo po novih ugodnostih.
Obup rudarjev
(Pesem, zložena kolektivno od stav-kujočih rudarjev v revirjih ob času II. gladovne stavke.)
V črni rov smo se podali, za pridobitev koščka kruha, da bi ga otrokom dali.
Oh, pa žal ga ni mogoče, ker kapitalist ga dati nočč.
V rovu rudar gladuje, za družino vse žrtvuje, zdaj je že zadnji čas,
za družino in za rudarje nas.
Peti dan v rovih gladujemo, šesti dan pričakujemo.
Rajši smo v črnem diamantu pokopani,
kakor bi kapitalistu se na milost prodali.
Kapitalist se ne sramuje, če rudar v rovu gladuje; kaj bi kapitalist naredil, če bi on na našem mestu bil? Svetiljke nam že omagujejo, rudarji pa se še premagujemo.
Kako veselje bi to bilo,
če bi rudarjem se boljše godilo.
K jašku tretjem so na klicali, da bojo baje nam kruha dali.
A žal — so nam nekaj drugega poslali.
Rudar trpi pač vse gorje, karkoli ga na svetu je, zato pa je tako strašno suh, ker kapitalist je vedno gluh. Kapitalistu rožice cveto, ker rudarjev prošnje v koš leto. Obraz rudarjev se poiti, a gospod pa z denarjem proč leti.
Naše narodno gospodarstvo v juniju 1934
%
(Po statistiki OUZD-a v Ljubljani.)
Bistvenih sprememb v razvoju posameznih industrijskih panog v zadnjem času ni opažati. V pogledu konjunkturnega mapredbvanja prednjači še vedno tekstilna industrija z letnim prirastkom od +2725 oseb.
Vseh tekstilnih delavcev imamo trenutno še okroglo 13.000, mesto 5000 v Letu 1926. Razmeroma mnogo so napredovala tudi javna della (gradnja železnic, cest in vodnih zgradb). Letni prirast znaša +995 oseb. Regulacija Ljubljanice je brez dvoma precej k temu pripomogla. — Poleg tr-
še vedno le .3 industrije, katere izkazujejo pomembnejše konjunkturno nazadovanje: Predelovanje kože Ui njenih surogatov, predelovanje lesa in rezlbarstvo ter gradnje nad zemljo.
Sezija je dosegla v juniju v glavnem že svoj maksimum. Od maja do junija je narastlo članstvo OUZI)-a samo za +1757 oseb ali 2.16%, do-čim je znašal predhodni mesečni se-zijski prirast +3871 oseb ali 5%.
Stanje posamieznih industrij v juniju 1934 z absolutnimi in relativnimi konjunkturnimi in sezijskimi spremembami je razvidno iz sledeče ta-
datki Trg. bol. in podp. društva, so	bele:				
	Stanje	Prirast-odpad		Prirast-odpad	
Industrijska skupina	junija	od junija 1933		od maja	1934
	1934	absolutno v %		absolutno v %	
Tekstilna industrija	12914	+2725	+26.74	+239	+ 1.89
Gradnja železnic, cest, vodnih zgradb	3029	+ 995	+48.92	+ 108	+3.70
Industrija kamenja in zemlje	4421	+ 443	+ 11.14	+.354	+8.70
Gozdna žagarska industrija	7438	+ 427	+ 6.09	+233	+3.23
Občinski obrati	1628	+ 394	+31.93	— 98	—5.68
Kemična industrija	1742	+ 208	+ 13.56	+ 81	+4.8£
Industrija papirja	1959	+ 169	+ 9.44	+ 12	+0.62
Grafična industrija	1128	+ 127	+12.67	+ 6	+0.53
HiSna služinčad	8324	+ 119	+ 1.45	— 61	—0.73
Industrija hrane in pijače	3560	+ 106	+ 3.07	+ 9	+0.2?
Industrija tobaka	949	+ 91	+ 10.61	+ 1	+0.12
Poljedelstvo	622	+ 75	+ 13.71	— 5	—0.80
Kovinska industrija	6324	+ 72	+ 1.15	+ 116	+ 1.89
Industrija kože in gume	1591)	+ 62	+ 4.06	+ 51	+3.31
Denarni zavodi ter samostojne pisarne	599	+ 39	+ 6.96	+ 1	+0.17
Gostilne, kavarne in krčme	3157	■+ 26	+ 0.83	+263	+9.09
Zasebna prometna podjetja	853	+ 6	+ 0.71	+ 22	+2.6?
Rudarstvo	7	+ I	+ 16.67		
Higijena	1730	— S	— 0.46	+ 90	+5.49
Centrala za proizv. sile preskrbe z vodo	49(1	— 10	— 2.00	— 20	—4.0!-
Gradnja prevoznih sredstev	309	— 16	— 4.92	+ 19	+6.55
Gledališča, svobodni poklici, razno	1119	— 57	— 4.85	— 1	—O.OS
Javni promet	503	— 59	— 10.50	— 6	—1.18
Oblačilna industrija in čiščenje	4265	— 101	— 2.31	— 82	— 1.87
Predelava kože in njenih surogatov	2680	— 237	— 8.12	— 89	—3.21
Industrija za predelavo lesa in rezbarstvo	3329	— .347	— 9.44	+ 147	+4.62
Gradnje nad zemljo (visoke gradnje)	5177	— 369	— 6.65	+356	+7.38
Trgovina	3157	— 444	—12.33	+ 11	+0.35
Skupaj	83003	+4437	+ 5.65	+1757	+2.1 e
Poiitniški domovi za vajence(ke) v Avstriji
V	ministrstvu za socijalno politiko na Dunaju obstoja posebna »akcija za skrbstvo vajencev« že od 1. 1918 takoj po vojni ustanovljena, in vsako leto izda ta urad poročilo o delovanju. Za 15 letno delovanje je izdalo sedaj brošuro pod naslovom: »Ein Bollwerk der Liebe zur Jugend« Branik ljubezni do mladine).
jencev je bilo poslanih v Bad Fi-schau, 37.356; ostali vajenci in vajenke pa v enajst drugih domov. V letu 1928 je bilo doseženo tudi največje število, 12.000. Samih dunajskih vajencev je bilo v vsej dobi poslanih 62.719 in 38.767 vajenk, skupaj 101.486 oseb, V letu 1929 je bilo 23.1% vajencev in 18.5% vajenk od
»'	’	»I	’V*'
L —
lil
SfSJSpT-
t j||[
8-JRV
Dekliški vajeniški okrevališčni dom v Wieselburgu, Sp. Avstrija
Iz brošure posnemamo naslednje in le v glavnem hočemo navesti nekaj številk za danes:	Od avgusta
1918 pa do 31. decembra 1933 se je poslalo 120.782 gojencev, in sicer 77.735 vajencev in 43.047 vajenk s 3,163.011 oskrbnimi dnevi v počitniške domove na deželo v petnajstih letih obstoja te ustanove. Največ va-
vseh vajencev, zaposlenih na Dunaju, poslanih v počitniške domove na oddih in so krepčali v svežem zraku štiri tedne, preskrbljeni z dobro prehrano itd. Za prehrano je večinoma odpadlo za življenjske potrebščine do 60 odstotkov. Tekom bivanja v počitniških domovih so pridobili na teži do 4 kg in celo do 8 kg. V letu
©
Vajeniški dom, okrevališče ▼ Bad Fischau, Spodnja Avstrija
1930 celokupna pridobite		v na teži:	za vajence je že		»Delavec« z dne
23.207.5 kg. -	- Celokupna	izguba na	10. decembra obširno pisal in sedaj		
teži pa samo	91 kg od 9351 vajencev		pa še	dodamo, koliko so same de-	
in vajenk.			lavske bolniške blagajne prispevale		
O počitniških domovih		v Avstriji	in dale od leta 1926 do 1933.		
Leta	Število	oskrbovanih		Oskrbni	Prispevki
	vajenci vajenke		skupaj	dnevi	šilingov
1926	4083	2544	6627	176.281	420.576.90
1927	4815	2720	7535	198.237	472.469.76
1928	5294	3187	8481	225.120	540.486.20
1929	5839	3402	9241	241.880	623.462.50
1930	4891	3015	7906	211.080	584.884.60
1931	4308	2679	6987	188.628	549.188.10
1932	2602	1899	4501	96.381	267.599.10
1933	1941	1390	3331	64.004	177.604.86
skupaj	33773 20836		54609	1401.611	3606.272.02
v našem denarju v osmih letih dale bolniške blagajne nad 28,850.176 dinarjev.
(Nadaljevanje sledi.)
Naroialte
tudi peto knjigo, ki jo bo izdala letos Cankarjeva družba poleg svojih 4 knjig. Iv. Molekov: »Sesuti stolp« je tretji del romanov »Dva svetova in »Veliko mravljišče. Samo 5 Din doplačate.
Vseh 5 knjig za 25 Din je denar, ki je vreden za letošnje knjige Cankarjeve družbe.
Beer:
Zgodovina socialnih bojev od pamtiveka do danes bosta krasni knjigi, ki jih letoa izda Cankarjeva družba. — Zato ne odlašajte, in kdor še ni član, naj takoj postane. Knjig se bo letos tiskalo samo toliko, kolikor bo javljenih članov. Ne zamudite torej.
STROKOVNI VESTNIK
KOVINARJI
Zahvala jeseniškim kovinarjem!
Savez Metalskih Radnika Jugoslavije, podužnica Moste in Ljubljana. V imenu vseh izletnikov, kateri so se udeležili izleta na Jesenice dne 21 in 22. julija, se najprisrčnejše zahvaljujemo vsem sodrugom in sodru-žicam na Jesenicah za 'prekrasen sprejem, katerega so nam priredili na kolodvoru ,za sodružtio naklonjenost pri preskrbi prenočišč, pri kateri priliki moramo posebno povdariti dobrodušnost jeseniških kovinarjev, da so se odrekli udobnosti v lastnih stanovanjih, samo da so zadovoljili svoje strpine iz Ljubljane.
Sodrugi in sodružice na Jesenicah! Vaše sodružno razpoloženje na-pram kovinarjem iz Ljubljane in Most bo ostalo nepozabno.
Nadalje se zahvaljujem vsem vodilnim sodrugom na Jesenicah za skrbno pripravp in vzorno organiziran sprejem, ki so ga pokazali ob priliki našega izleta.
Sodrugi zavedajmo se, da je edino ta pot pravilna, po kateri hodi naš organizirani proletariat. Naša stavba, naš ogromni Mi rase, treba ga je samo skrbno zidati.
Sodrugi na Jesenicah 'povejte to še Vašim plašljivcem, da ne bodo iskali organizacije tam, kjer je faktično ni in da je njihova kot naša edino prava organizacija na Jesenicah samo podružnica Saveza Meial-skih Radnika Jugoslavije. Vse drugo pomeni samo razdiranje skupne mo-či.	.	;	;	-	ri
Sodrugi, na delo in 'premagali bomo težkoče, obenem pa si osigurali boljšo bodočnost.
Izletni odbor podruž. SMRJ Moste.
Razmere v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani.
G. naciji se pritožujejo v svojem listu »Delu«, da ni v tovarni delavstvu z rožicami postlano ter da je precej delavstva na neplačanem dopustu. Izprašuje, kedaj bodo marksi-
«c
Janez Samojov:
»Zdravo vsi vi milijoni .
(Mimobežne beležke z izletniškega vlaka jeseniških kovinarjev.)
Oj čujte delavskih množic korak, da zemlja pod njimi odmeva težko ...
Ljubljana. Glavni kolodvor. Sonce sije, da blešče okna kurilnice na nasprotni strani perona kakor vodna gladina. Na peronu stojimo vsi nestrpni, gledamo na veliko uro, kjer vsako minuto poskoči kazalec, odganjajoč čas v večnost, gledamo na žepne -ure in se izprašujemo:
»Kaj?... Zamuda?... Morali bi že biti tu.«
Mesto odgovora gledamo po progi proti gorenjski strani, v pričakovanju, nestrpni. Službujoči železniški uradnik stopi na tir. Rdečo čepico popravi in pogleda po progi. Tam na progi iz gorenjske strani se zdajci pojavi lokomotiva. Iz dimnika puha dim za dimom ... Dolga vrsta vozov, vsi ovenčani z zelenjem1 in cvetjem, ji slede in iz neštetih oken gledajo radovedno pozdravljajoče oči, veseli obrazi, mahajoče roke jeseniškega delavstva — kovinarjev, sodrugov in sodružic. —
Oblastna konferenca kovinarjev Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije je v Celju. In zakaj bi ne šli, če že ne vsi kovinarji iz Jesenic, Javornika, Dobrave... pa vsaj en del, da si ogledamo Celje, da pozdravimo sotrpine in sodruge tarm v Celju, da skupno zapojemo naše pesmi v pozdrav sebi in vsem, ki so dobre proletarske volje.
»Družnost, družnost,« so odmevali vzkliki iz vseh oken, s perona in od vsepovsod. Delavska kovinarska godba, 35 po številu, je izstopila iz vagona. Svetli instrumenti, mladosten, samozavest vzbujajoči kroj godbenikov, je nudil lepo sliko med
pisano množico na peronu ob ovenčanem posebnem vlaku. Instrumenti so se dotaknili ustnice godbenikov kakor usta dekleta in akordi himne: »Družnost, dragi nam sodrugi ...« so zadoneli na peronu in vsenaokrog ...
Mi pa smo stiskali roke drug drugemu in se pozdravljali:
»Družnost!«
Vlak se je premaknil... Zaškrtale so tračnice... Tiho je postalo na peronu. Skozi okna vagonov pa so še gledale oči, dolgi vlak, ki je kakor okrašen trak, izginjal nekje v daljavi... Lokomotiva je, kakor samozavesten gospodar, vlekla vagone vedno naprej, nevzdržno in kazala vsem neprestano nove kraje ob Savi, polja, hiše, gozdove in skalovje. In povsod so nas, molčč sicer, a izrazito pozdravljali sadovi dela žuljavih rok, tistih, ki vse ustvarjajo, ki orjejo in sejejo,, da lahko žanjejo mnogi, ki nočejo orati in sejati.
In vstala je pesemi, sprva tiha, rahla, akordi so vstajali in silili skozi odprta okna na plan
Zapojte delu zdaj na glas:
Delu slava, čast, oblast!
Kar človek dobrega ima, kar mu je v ponos in čast, vse njemu skrb in delo da.
Zato zapojmo vsi na glas, delu slava, čast, oblast!
Mimo revirjev, rudnikov Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, mimo visokih hribov, pod katerimi kopljejo premog rudarji, mimo sajastih hiš in oken, brzi vlak. Skozi okna vagonov pa odmeva pozdrav javorniške »Svobode«:
Vi milijoni brez števila, v rovčh, gozdeh, mestih, vaseh, ki tlači vas profita sila, ki mamonu ste v posmeh.
sti že vendar naredili red v tovarni, kedaj bo sklenjena kolektivna pogodba ter da so v tovarni nacionalisti s svojim nacionalnim obratovod-jem na čelu slabše kvalificirani delavci ter da gredo samo nacionalisti na brezplačen dopust, samo tu pa tam kak marksist.
G. nacionalisti, samo malo manj demagogije, pa bo! Stvar je sledeča: Ako Vam ni znano, da je kolektivna pogodba že podpisana, nismo mi krivi. Zakaj niste prišli na zborovanje, na katerem je bila sprejeta? G. Kravos dobro ve, da obstoja nova pogodba, ker jo je hotel podpisati. Bil pa je, ne po naši krivdi, baš od nacionalnega obratovodja odklonjen. Ko se je vršilo zborovanje SMRJ, so bili povabljeni vsi delavci, da sodelujejo. Enkrat ste g. nacionalisti prišli, niste pa zinili besede. Na drugo zborovanje, ki se je vršilo, niste prišli, ker je bilo treba tam pač odločati o taktiki in nositi odgovornost. G. Kravos Vas je pa takrat tudi 'povabil na posebno zborovanje, na katerem se je sklepalo, ako pride do stavke, da se je Vi ne smete udeležiti. Prijavili ste svoje namere tudi vodstvu tovarne. S tem ste zadali prvi udarec vsemu delavstvu v Strojnih tovarnah in livarnah. To je ena vrsta izdajalstva. Nacionalnemu delavstvu pa v vednost to, da marksistično delavstvo ni vabilo Vašega tajnika na pogajanja in to zato ne, ker mu ne more zaupati. On prihaja vedno sam v tovarno, brez navzočnosti delavskih zaupnikov in se pogovarja z nacionalnim obrato vodjem enkrat celo pri zaklenjenih vratih.
Da so pa v tovarni take razmere, nismo krivi mi, ampak vodstvo tovarne, ki nima sposobnih ljudi, ki bi znali obrat voditi, akoravno so pristni n a ...
Ako pa hočejo imeti nacionalisti enotno fronto, ne smejo delati tako zahrbtno kot so to naredili v Trbovljah.
Preklic
Podpisani preklicujem in obžalujem očitek na račun g. Kona Jakoba, da je skušal dVe drugi stranki spraviti pri upravi posestva KID iz stanovanja, ter se mu zahvaljujem, da mi je ta neutemeljeni in krivični očitek odpustil in da je odstopil od tožbe.
Jesenice, dne 13. avgusta 1934.
Vergelj Rok, tov. del., Savsko nabrežje 17.
Štore
Podružnica »Svoboda«, Štore, priredi dne 2. septembra ob 16. (4.) uri popoldne, v prostorih g. Mavriča,
svojo prvo veselico s petjem, godbo, plesom in srečolovom.
Vabimo tem potom vse bližnje podružnice, sodruge in delavce na to prireditev.	Družnost.
RUDARJI
Zagorje ob Savi
Vodstvo Zveze rudarjev Jugoslavije podružnica Zagorje, sporoča, da je na zahtevo članstva na svoji seji, dne 19. avgusta t. 1. sklenilo izključitev člana Franca Tomažiča, matr. štev. 5542.
OBLAČILNI DELAVCI
Delo zaupnikov
Delo zaupnikov po delavnicah je jako težavno, posebno v času današnje krize, ko hočejo delodajalci kratiti pridobljene pravice. Zato se brani marsikdo prevzeti zaupniško mesto. Tako sta pri zadnjem občnem zboru ostali dve največji delavnici brez zaupnikov. Temu je krivo največ to, ker ni sloge med pomočniki v delavnici, in tako nima zaupnik zaslombe pri samih pomočnikih. Zaupnik mora paziti, da vlada v delavnici red in sna$a, da se tarifa točno izpolnjuje, da delavci ne trpijo kake nepravilnosti od strani delodajalca, da je v delavnici dovolj orodja, da se delo nemoteno izvršuje, da je delavnica higijenična in dovolj svetla itd. Na drugi strani pa mora zaupnik paziti, da tudi pomočniki točno izpolnjujejo svoje dolžnosti napram delodajalcu, da ne pride do raznih nesoglasij, vsled katerih navadno pomočnik podleže. So pomočniki, ki mislijo, da jim je v delavnici vse dovoljeno in da so zaupniki za to tukaj, da njihove pogreške branijo. Nekateri pomočniki si pustijo prinašati v delavnice opojne pijače, drugi v delavnici kljub prepovedi od strani delodajalca izdelujejo delo za svoje lastne naročnike, tretji zopet neopravičeno izostajajo od dela v času največje zaposlenosti itd. To so dejanja, ki jih zaupnik ne more in ne sme zagovarjati, ako hoče, da bo vladal red V delavnici in da bo upravičene zahteve pomočnikov z uspehom lahko zastopal. Da pa zaupnik lahko z uspehom zastopa pomočnike, je potrebna solidarnost in enotnost vseh zaposlenih, brez te ni uspeha, in dokler te ne bo, se bodo člani branili prevzemati za-upniška mesta. Kjer pa v delavnici ni zaupnika, pa vlada v njej največja anarhija, kar je pomočnikom samim v največjo škodo. Treba pa je enkrat na sestanku zaupnike t udi poučiti, kaj je njihovo delo. Novi obrtni zakon predvideva veliko točk v korist pomočnikov, katerih pa se oni ne po-
hej, čujte glas rešitve vsi:
Da proleter svoboden vstane v MI krepak se naj spoji!
»Celje.«
Vlak je obstal. Tam na desni, na tistem hribu so nas mrko geldale razvaline grada Celjskih grofov, kakor da so spoznale prihajajočega, ki je že nekoč bil in sedaj spet prihaja.
»Ej,« je rekel nek kovinar poleg mene, ko se je ozrl na razvaline,»tlačanstva je že davno konec.«
Drugi zraven njega pa je rekel pomembno:
»Razvaline so še ostale. In niso brez ovire napredku.«
»Tudi teh bo kmalu konec,« je pripomnil pravkar iz vagona stopajoči, »z izrastki vred...«
Na ulici pred kolodvorom narašča val množice. 80(), 1000 ljudi. Na levi strani, na trotoarju, pa je iz gruče Celjanov zdajci zadonela pesemi, zvočno, harmonično, pozdravljajoče:
»Zdravi, dragi nam sodrugi, hajd za dela čast v boj!
Solidarnim in pogumnim sveti vedno zmage soj —
Zdravi nam vi naši bratje, ki po boju hrepene, naše pesmi naj donijo vsem, ki še za kruh trpe...
Svečano razpolženje nas je objelo s tisto prijazno močjo, ki prisili roke, da odkrijejo glave. Celjski »Svobodaši« so sprejemali svoje sodruge z Jesenic, Javornika in Dobrave s pozdravno pesmijo.
Kovinar, možak polnih moških let, zagorelega obraza, je spregovoril. Njegov glas je prijateljski objemal vso množico in njegove	besede so	bile kakor bi roka stresala
roko	v zanosu,	prijateljstvu	in zavesti,	da
smo eno. kakor bi nam, izmučenim, natakala močnega vina in nas objemala kot rodne brate. Ko je končal in so prenehali klici odobravanja, je zadonela pesem, nova. zvočno, dinamično valovajoče, prepričajoče:
»Vstanite bratje, urno, smelo, rešitve že se bliža čas, neznan nam bodi vsaki strah. Bodočnost bodi naša volja, naj beda	več nas ne	mori:
To bodi	naša čvrsta	volja...
Hej, proletarci v vrste smelo, glej prapor naš, čuj bobna glas, ki na mejdan že kliče nas...
Toman z Jesenic, tajnik organizacije SMRJ, pa je govoril odzdravile besede, kakor govori svoj k svojim in kriknil:
»Naprej v boj za goli obstoj našega in vsega delavstva!«
Zašumelo je v množicah, kakor če veter zgane košate vrhove dreves v mogočnih gozdovih, instrumenti godbe so zableščali v zahajajočem soncu in godba kovinarjev Je kakor trombe, oznanjajoči vstajenje, zaigrala, da je odmevalo in odjekalo po vseh ulicah Celja in hitelo tja k razvalinam nekdaj mogočnih grofov Celjskih, kakor bi govorilo:
»MI smo to, MI, z našo mlado, silno močjo, ki smo nekoč strli vas...«
Zvečer je bil v mestnem parku koncert. Po potih parka, na klopeh je šumela množica poslušalcev, nad 1500 oseb. Delavska kovinarska godba je igrala. Akordi so se izlivali v krasne zvoke, dinamično se vzpenjali v širino, pojemali pianisimo, kakor da se pogovarjajo s tihim šepetom listja v nočni pravljični tišini. Samo luč žarnic je obsevala paviljon in okolico. Ploskanje
gfe J	.	• |	KUPUJTE	IN ZAHTEVAJTE POVSOD KRUH IN PECIVO IZ	P* JwillSllA I
SOttf 1181!	Delnpsho pekarna Nitko Curflla, Ljubljana	SOfliuZIlG!
POSTOJNSKA ULICA 11, DESNO.
TELEFON 31-71.
služujejo, ker vsak posameznik nc zahteva, kar bi moral zaupnik zahtevati v imenu vseh in za vse!
Čezurno delo v krizi
Govorimo in pišemo o krizi in brezposelnosti. Na drugi strani pa zopet čitamo o tožbah za nadure. Eni garajo pozno v noč, med tem ko drugi pohajkujejo in ne vedo, kaj bi zaradi brezdelja počeli in kako bi si vsaj za silo napolnili svoj lačni želodec. Za časa krize bi ne smel nobeden organizirani pomočnik delati čez uro, izvzemši v nujnih primerih, dokler niso zaposleni vsi organizirani člani. Saj se vendar nismo zato borili za 8 urni delavnik, da bi potem delali nadure. Dela je na teden 48 ur dovolj. Ako plača za 48 delovni teden ne zadostuje za dostojno življenje, se moramo boriti za višjo plačo (eksistenčni minimum), ne pa ga doseči s podaljšanjem delovnega časa v nadurah. V času pomanjkanja dela bi se moral delovni teden znižati na 40 ali celo na 30 ur tedensko. Saj tudi tarifa predvideva, da se v času pomanjkanja dela delo enakomerno razdeli med pomočnike. Seveda je pa potrebno ,da se vse to doseže, močne strokovne organizacije, v kateri so vsi pomočniki kompaktno organizirani in ne samo peščica, drugi pa so indiferentni. Potrebno je,, da vlada med pomočniki solidarnost namesto egoizma, potem bi bil tudi uspeh drugačen. Ni dovolj, če je eden samo član organizacije in plačuje svoje prispevke, pripeljati mora v organizacijo še tiste nezavedneže, ki navadno v primeru kakega gibanja vpadejo v hrbet stavkujočim. Tudi za te je dovolj mesta v organizaciji.
Prepoved sprejemanja popravil indu-
strijsko-obrtnih podjetij.
Izšla je ministrska odredba, katera prepoveduje sprejemanje popravil oblačil in obutve raznim industrij-
Foto-atelfe Kralj Franc
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Izrvršujem sva v foto-stroko spadajoča dela najceneje. Povečanje slik. Slike za legitimacije izvršim na željo takoj. V izvršitev sprejemam vsa amaterska dela. Na zahtevo grem tudi na dom.
sko-obrtnim podjetjem. Ako podjetja razpolagajo s takimi delavnicami, jih morajo tekom 3 mesecev likvidirati. Ker se tudi pri konfekcijskih tvrdkah nahajajo delavnice, bodo morale tudi te likvidirati. Je čisto pravilno — že vsak podjetnik industrijalec ali trgovec bi obrtnikom konkuriral na račun ubogega delavca. Potrebno bi bilo, da bi se prepovedalo vsem konfekcijskim tvrdkam, katerih lastniki niso krojaški mojstri, tudi sprejemati naročila po meri, katera potem pošiljajo izdelovat na deželo. S tem bi imeli obrtniki več dela in zaposlenih bi bilo več pomočnikov v mestu.
Vesela novica Članom Cankarjeve druZbe
Letos bo Cankarjeva družba izdala pet knjig. In sicer poleg 4 knjig, objavljenih v prospektih, ki so bili priloženi »Delavski Politiki«, tudi peto knjigo, Ivan Molckovo: »Sesuti stolp«. »Sesuti stolp« je tretja knjiga Molekove triologije (prva knjiga »Dva svetova«, druga knjiga »Veliko mravljišče«), ki ju je že izdala Cankarjeva družba.
Članarina za 5 knjig je 25 Din. Vendar, kdor lioče ostati pri stari članarini 20 Din, lahko ostane, le namesto 5 knjig, bo dobil samo 4 knjige, kakor je bilo v prospektih navedeno.
Resnica pa je, da je dvig Cankarjeve družbe odvisen od zavednih delavcev, ki podpirajo in vrše kulturno delo in sc v to svrho tudi žrtvujejo. Gotovo bodo današnjo veselo novico pozdravili vsi in šli na delo za pridobivanje novih članov, ki se bodo naročili na vseh pet knjig.
Kultura
Delavska godba »Zarja« ima v ponedeljek 27. avgusta 1934 ob 20. uri svoj koncert v radiu. Na sporedu so poleg drugih skladb »Delavski pozdrav«, »Vzbujanje duhov«, »Trojka«, »Od Urala do Bajkala« in druge.
Delavsko pevsko društvo »Solidarnost« iz Kamnika bo priredilo pevski koncert v Delavskem domu na Jesenicah. Na sporedu so lepe narodne in druge pesmi ter delavske pesmi: »Vzbujenje duhov«, »Nam pravijo zidarji«, »Himna delu« in »Delavski pozdrav«.
Glasbena šola. Letos otvori delavsko glasbeno društvo »Zarja« svojo glasbeno šolo. Pouk bo v sledečih glasbilih: klarinet, trobenta, vse vrste rogov, eufonij, bas in gosli vseh vrst. Ukovina je nizka. Poleg godbe na pihala se je ustanovil »jazz orkester«, orkester na lok in strunin orkester ter so se nabavili posebne vrste strunini instrumenti, ki jih do-sedaj nima še nobena godba. Ustanovil se je tudi ženski strunin orkester.
Kdor se hoče učiti godbe in glasbe sploh, naj pride v pisarno »Zarje«. Tam dobi vse informacije
Kaj je socializem?
Socijalizem ni samo politično gibanje z namenom, da se doseže popolna demokracija narodov, izvojuje politične pravice in svoboda proleta-rijata, urejena ustavnost in parlamentarizem. Socijalizemi ni samo niti delavsko gibanje v svrho pridobivanja večjih gospodarskih svoboščin delavstva, izboljšanja njegovega položaja in izpopolnjevanja njega organizacije. Socijalizemi, končno, ni sarmo ogorčen protest proti vsej bedi in trpljenju, krivicam in zatiranju v kapitalistični družbi, upor proti brutalnosti kapitalistične konkurence in nesmiselnosti kapitalističnih vojn. Socijalizem je vse to skupaj, ali še nekaj več, namreč: spoznanje vzrokov vseh teh zla, ki jih vsebuje v bistvu kapitalistični družabni red. Sodijalizem je, potemtakem, jasna in neupogljiva volja, da se to zlo izruje s koreniko, to je, da se zlomi kapitalistični družabni red.
Socijalizem je torej to spoznanje in ta volja, nikakor pa socijalizem m ideja akademske kritike, ki ustvarja dobe v knjižnicah in študijskih kabinetih in ne sila, ki neposredno dela v zgodovinskem življenju, zavest, ki vodi množice v vsaki politični in ekonomski akciji, ali entuziazem, ki do mozga pretresa množice.
Peta knjiga Cankarjeve družbe Ivana Moleka »Sesuti stolp« bo zelo zanimiva in lepa.
Kdor doplača k članarini še 5 Din, to je skupaj 25 Din, dobi vseh pet knjig!
Ker se bo kmalu tiskala, javite se najpozneje do 31. avgusta t. 1.
Ko bo tiskana, tiskali jo bomo le toliko, kolikor bo do 31. avgusta t. 1. naročnikov — je poznejši naročniki ne bodo mogli več dobiti.
Zato ne odlašajte, naročite poleg štirih knjig tudi peto Ivana Moleka knjigo »Sesuti stolp«.
Socializem, naslednik prvotnega krščanstva, pravi množicam, ki trpe: naše cesarstvo ini od tega sveta, sveta eksploatacije in tiranije, mržnje in krivice. Naše cesarstvo je: svoboda, bratstvo in enakost, kakor tudi ekonomsko blagostanje in kulturno dvig-njenje vseh človeških bitij na zemeljski obli.
To je pravi in resnični smisel so-cijalizma in v temi tiči vsa njegova privlačna in nepremagljiva sila.
Maks Adler.
Iz »Delavske Politike«.
PET KNJIG
II
izda letos Cankarjeva družba svojim članom. In sicer:
1. Koledar Cankarjeve družbe za leto 1935.
2. Beer: Zgodovina socialnih bojev, I. knjiga.
3. Beer: Zgodovina socialnih bojev, II. knjiga.
4. Pavel Nizovoj:	Ocean,	alf
kakor je pravi ruski naslovi Pod severnim nebom.
5. Ivan Molek: Sesuti stolp.
Vsem našim čitateljem
priporočamo, da se poslužujejo brivskega salona
JOŽE STRGAR
v Ljubljani, Pitlaia ..Grafike" (pri kolodvoru), Mlk.oilteva cetts 40.
je stresalo spavajoče listje dreves in zdelo se je človeku, kakor da so oživele vse še nepoznane sije živlenja. Vmes je pevski zbor celjske »Svobode« pel delavske pesmi, da so akordi krasno intoniranega zbora plavali nad nami ter božali naša ušesa z neverjetno prisrčnostjo, zanosom in slastjo spoznavanja, da smo to MI, se spreminjali v krik junaški in vzpodbujajoči.
»Krasen zbor,« je bilo slišati med poslušalci. »Svobodaši?!... Sami delavci?... Kedaj le imajo čas, da se vadijo?«
In zdelo se mi je, da začudeno majejo z glavami tisti čudeči poslušalci, kako je mogoče, da tudi ti, ki delajo trdo za vsakdanji skromen košček kruha, zmorejo tako veliko umetniško delo.
»A kdo so ti?... Čigav pevski zbor je pa to?«
Kakor da so zazvenele strune na harfi, je zapel neki drugi zbor, čisto in harmonično zlito, da se je čutilo celo v dihanju poslušalcev presenečenje. Vokalizacija je bila tako brezhibna, da se je razumela sleherna beseda, dinamika tako obvladujoča, da je bilo, kakor da se nekdo igra z glasovi brez truda in napora. V parku je nastala grobna tišina, 1500 ljudi je prenehalo dihati, da ne presliši nobenega akorda. Izpod paviljona pa so lili glasovi pesmi:
»Le naprej brez bojazni, naj izgine duha noč.
Že se bliža dan prijazni, že izginja robstva moč.
.lavorniška »Svoboda«. Bila je javorni-ška »Svoboda«. Kovinarji.
Šepetanje je bilo med poslušalci kakor, da si pripovedujejo nenavadno novico, nato pa ploskanje in odobravanje in vzkliki: »Živijo .Svoboda’«, »živijo svobodaši« ...
»Oj čujte delavskih množic korak.,.« je odmevala pesem. —
Nedeljski shod celjskega proletarijata, sklican od jeseniških kovinarjev, je bila manifestacija. Zahteva po veljavnosti in izvrševanju socialnih zakonov, da se delavca smatra brezpogojno kot državljana, na katerega plečih slone vsa bremena. Gorje, če bodo ta pleča prisiljena stresti s svojih ramen ta bremena. I3il je krik in klic vsem, ki še ne vedo, da je moč proletarijata v njih samih, da je skrajni čas, da stopijo pod prapor proletarskega MI.
Ko je zvečer vlak peljal jeseničane iz Celja domov, so ga delavci v Trbovljah pozdravili kot sotrpini in bratje svojega sotrpina in brata. Množica rudarjev, ki je polnila prostor pred postajo in na postaji je pozdravljala, kakor so pozdravljali in pozdravljajo vsi orači nove svetlejše dobe člo-večanstva. In ko je vlak zapuščal Trbovlje, je orila pesem in godba je igrala:
Zdravo vsi vi, milijoni, proletarci zdravi nam.
Vedno krasni zvezi naši biti zvesti hočemo, za pravico vse življenje stati hočemo krepko.
Le dirjaj vlak v temno noč, trgaj jo in nosi svetlobo. A ti proletarijat, bodi močan, vztrajen, solidaren, svobodo ustvarjajoči
V vsako delavsko stanovanje naš delavski tisk!
?*
a
Resnično, resnično vam povam .
Nekai v hitrici zabeleženih sličic in zgodbic iz medzdnega gibanja rudarjev Trboveljske premogokopne družbe.
In zgodilo se ie tiste dni, ko' je vladal šejk Nebesidor svojemu ljudstvu, ki je imelo pašnike v stepah Siliciris, ki leže tam ob Eufratu, da so se pastirji, ki so bili najeti, dla pasejo črede njihovih velikašev, uprli in rekli:
»Premalo ie mle'ka, o šejk, ki ga prejemamo za naše otroke. Mnogo pa ga leži v shrambah. Zato, o šeijk, hočemo ,da nam ne primanjkuje in da bodo naši1 otroki vsai siti.«
Prisluhnil ie šejk Nebesidor. Ko so pa videli velikaši, da ie .prisluhnil, so rekli:
»Ni dobro, lfo šeijk posluša. Za-kai lahko bi nam odtrgal iz našega obilja .betvico in to dal pastirjem.«
In ko so to rekli, so dejali svojim hlapcem in slugam:
»Idite in bodite kot voditelji pastirjem. V njih imenu zahtevajte in skrbite, da bo na vidlez velika zahteva, v resnici pa se nič ne izvrši. Kajti potrebno ie, da postanete pri pastirjih vi njih voditelji in zastopniki, ne pa iz njih srede in vrste izvoljeni; Tako se bo zgodilo, da bodo pastirji nezaupali samemu sebi. In bo v niih nezaupanje v samega sebe, bodo tuidi izrekli nezaupnico svojim izvoljenim zaupnikom in postavili vas za svoje zagovornike. In ko se to zgodi, bo njihov upor zlomljen in očuvano naše bogastvo. Zakaj resnične so besede velikega modreca na prestolu Sini-čiksaja: Dokler tisti, ki vam služijo, ne bodo mislili s voj im i mislimi in ne bodo govorili s svojimi ustmi, bo do-
bro na svetu. Gorje pa. če se zgodi, da se pojavi pri njih lastna misel in lastna govorica. Resnično, resnično vam povem, bilo bi bolje nam vsem, če bi se ne rodili.«
(Zapisano na tablicah, izkopanih iz razvalin predpotopnega. Uza, na mestu, kjer se ie nekoč očak Abraham pogovarjal z Gosrodom vojskinih trum in se ie žena Lota izpremenila v solnati steber.)
Pod severnim nebom
ali „Otean** Je knjiga, ki Jo Je napisal ruski pisatelj Pavel Nlxovoj in ki lo relos izda Cankarjeva družba.Krasen roman Je »Pod severnim nebom**, poln nenavadne lepote, napet in xanimiv.— Bodi tlan in dobil Jo boS.
Izds'a konzorcij. »Delavca«. Pr«ditavniV iTan Vuk, LjubHana. — Urafufe ter za iisliarno ogovarja Josip Ošlak t Maribor«. — Ti?k Liudsk« tiskarne d. d. v Mariboru.