^
Kalcit in markazit v kamnolomu Pečovnik
Miha Jeršek, Vili Podgoršek
^
Opuščen kamnolom Pečovnik leta 2003. Foto: Miha Jeršek
Najbolj preprost kristal kalcita iz kamnoloma Pečovnik ima razvite samo ploskve položnega romboedra e{012}. Risba: Miha Jeršek
Poleg kristalnih ploskev položnega romboedra e{012} imajo kristali kalcita razvite tudi strme romboedre s s približnim indeksom {0.30.1}. Risba: Miha Jeršek
Kamnolom Pečovnik na jugu med Celjem in Štorami, jugozahodno od vasi Zvodno na severnih pobočjih Grmade in Bavča na nadmorski višini med približno 300 in 500 m, je bil odprt leta 1928 in je obratoval z manjšimi prekinitvami vse do poznih devetdesetih let preteklega stoletja. Pridobivali so apnenec za gradbeništvo.
Širše območje kamnoloma je iz triasnih in terciarnih kamnin. Za spodnji trias je značilen dolomit, sledijo mu srednjetriasni psevdoziljski skladi – rjavi ali sivorjavi glinavci in peščenjaki. Za njimi je plast nekaj deset metrov debelega temnosivega do temnosivozelenega porfirja, ki lokalno prehaja v zelenkast ali rdeč tuf. Za zgornji trias pa je značilen svetlosiv do siv, pretežno masiven, jedrnat do drobnozrnat apnenec, ki ponekod prehaja v siv drobnozrnat dolomit. Severno od kamnoloma so terciarne plasti oligocenske in miocenske starosti. Iz oligocena je konglomerat, ki navzgor prehaja v siv peščenjak in še višje v laporovec. Zgornji del oligocenskih plasti pa je iz drobnozrnatega pelitskega andezitnega tufa.
V kamnolomu je plast zgornjetriasnega apnenca debela preko 200 m in močno zakrasela, s sistemi razpok ali manjših prelomov,
Najpogostejši kristali kalcita iz kamnoloma Pečovnik so kristali tipa mercedes; 62 x 48 mm. Zbirka Marjetke Kardelj. Foto: Miha Jeršek
#
177
ZBORNIK MINERALI B.indb   177
^
16.12.2005   22:03:31
^
SCOPOLIA SUPPL. 3 - 2006
^
Posebnost kalcitov iz kamnoloma Pečovnik so kristali s prevladujočimi kristalnimi ploskvami romboedra r{101}, ki se jim pridružujejo še številne druge kristalne ploskve; velikost kristala 15 x 11 mm. Zbirka Marjetke Kardelj. Foto: Miha Jeršek
ob katerih je apnenec zdrobljen v širini od 1 do 10 m. Ponekod je rjavo obarvan. Zdrobljene cone so zapolnjene z ilovico.
V kamnolomu najdemo kristale kalcita in redkeje markazita. Ohranjenih je razmeroma malo primerkov. Kljub temu pa kažejo morfološko pestrost tega minerala. Najbolj pogosti so položnoromboedrski kristali kalcita. So tudi največji, v premeru
#
Redki skupki kristalov kalcita iz kamnoloma Pečovnik s prevladujočimi kristalnimi ploskvami romboedra r{101}, ki se jim pridružujejo še številne druge kristalne ploskve; velikost posameznih kristalov do 10 mm. Najdba Vilija Podgorška, zbirka Marjetke Kardelj. Foto: Miha Jeršek
Posebnost med kristali kalcita iz Pečovnika so kristali z razvitimi ploskvami romboedra r{101}. Na njih so razvite še kristalne ploskve romboedrov n{021}, e{012}, b{12.1.14}, g{0.12.1}, o s približnim indeksom {0.50.1}) ter skalenoedra v{211}. Risbe: Miha Jeršek
178
ZBORNIK MINERALI B.indb   178
^
16.12.2005   22:03:32
^
KALCIT IN MARKAZIT V KAMNOLOMU PEČOVNIK
Drobni skupki markazita dopolnjujejo mineralno paragenezo kamnoloma Pečovnik; izrez 38 x 35 mm, največji skupek kristalov markazita meri 12 mm. Zbirka in najdba Danijela Krena. Foto: Miha Jeršek
^
do 3 cm. Običajno se položnim romboedrom pridružujejo še strmi romboedri; kristali so prosojni, beli do rumeni in le redko nepoškodovani. Mnogo redkejši so kalciti, kjer so razviti samo položni romboedri. Ti so veliki do 1 cm, brezbarvni do rjavkastorumeni in imajo izrazit steklast sijaj. Najredkejši so kalciti z razvitimi osnovnimi romboedri, ki so ploskovno bogatejši, vendar običajno ne presegajo 5 mm. Največkrat so beli in le prosojni ali pa jih prekriva tanka plast železovih hidroksidov rumenorjave barve.
Poleg kalcita najdemo tudi drobne kristale markazita v skupkih, velikih do 1 cm. V nekaterih razpokah so skoraj črne limonitne konkrecije, velike nekaj centimetrov. Redko imajo po površini razvite drobne kristale pirita, ki so običajno močno limonitizirani. Zelo redko pa najdemo popolne, sveže kristale pirita s kovinskim sijajem z razvitimi ploskvami kocke.
#
Literaturni vir:
Strgar, I., 1995: Elaborat o kategorizaciji, klasifikaciji in izračunu rezerv tehničnega gradbenega kamna – apnenca na območju kamnoloma Pečovnik pri Celju (geologija, str. 7-12). Inštitut za geologijo, geoteh niko in geofiziko, Ljubljana.
179
ZBORNIK MINERALI B.indb   179
^
16.12.2005   22:03:34