POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETQs&6K)& ŠTEVILKA 40, 24. OKTOBEFM003, CENA 269,00 SIT KNJIŽNICA OSREDNJA KNJIŽNICA Nifze.iski trg i a SODO CELJE CELJE SN00D32 8140 ISSN 0351 703 40 PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Pokukajte na 18. stran ŠTEVILKA ANKA RAKUN Stanovanje mora biti dom za telo in dušo, ne pa izložba pohištva Zgomjesavinjska zadruga Moziije z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje NASO •rlv-sJ/habit ZAUPAJTE NAM ŠE Vi IN NAS POKLIČITE Telefon: 03 898 1800,6SM: 041 845 223 Zadruga Mozirje v sodelovanju Zadruga mozlrje z Mercatorjem PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT AKCIJA od 27. do 30 oktobra 2003 v Blagovnici ljubno, tel. 584-10-20 in Tekstil Gornji Grad, tel. 384-30-36 -10% GOTOVINSKI POPUST v znesku nad 5.000 SIT za tekstil, čevlje in talne obloge - Velika izbira plaščev, jaken, hlač in pletenin - Na zalogi moški, ženski in otroški čevlji, bunde, smučarski kompleti in kombinezoni PVC okna vhodna vrata senčila - 3% popust na gotovino pri nakupu akustike in bele tehnike POZOR! Plašči in jakne ■ GORENJSKA OBLAČILA -15% GOTOVINSKI POPUST od 20. do 30. oktobra! NOVO! Sesalci BATAGEL v Blagovnici Ljubno - MOŽNOST PLAČILA NA VEC OBROKOV BREZ OBRESTI Velika izbira nagrobnih sveč v vseh živilskih poslovalnicah! MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel./faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 KBE OKENSKI SISTEMI 10 let garancije PISARNA NA ZADRECKI 11, NAZARJE, KJER Sl NA OGLASNI DESKI LAHKO OGLEDATE TUDI PONUDBO AM.MIKIAV TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.mikl%vc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 I Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18.00 vsaka prva in tretja sobota v mesecu 8.00 -12.00 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO PODROČJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREME Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil in delovnih strojev na motorni pogon, A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke, odslej izvaja tudi PREGLEDE DELOVNE OPREME v smislu zahtev Zakona o varnosti in zdravju pri delu s pooblastilom (dovoljenjem za delo) Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS o izvajanju pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav ter strojev (delovne opreme) ter tako razširila poslovanje še na področje varnosti in zdravja pri delu. PREGLEDE IN PREIZKUSE DELOVNE OPREME lahko naročite pri družbi A.M. Miklavc, tehnični pregledi, Nizka 21, Rečica ob Savinji, TAKOJ! Pokličite tel.03/838-80-91, 041 643-538 e-pošta : a.m.miklavc@email.si NAJ VAM NE BO ŽAL ČASA IN DENARJA ZA VAŠO IN VARNOST VAŠIH DELAVCEV TER VAŠEGA PREMOŽENJA! OSREDNJA KNJi7Hir.fi CELJE Tretiastoan Ljudje vse premalo cenimo tisto, kar že imamo, in si vedno želimo nove in nove stvari. Večkrat rečemo svojim prijateljem, da bomo takrat, ko bomo imeli nov avto, novo službo, novo hišo in morda celo novega partnerja, resnično srečni. A čez leta lahko le žalostno ugotovimo, da je ob nenehnem pehanju za večin več življenje dobesedno šlo mimo nas. Takrat bi dali vse, kar imamo, da bi le lahko zopet uživali v trenutkih, ki so za vedno minili. Poznate primer, ko vas prijatelj sreča na cesti in vas vpraša, zakaj se nič ne oglasite, vi pa mu odgovorite, da nimate časa. Se zavedate, kaj ste mu pravta trenutek rekli? “Nisi dovolj pomemben ali vreden zame, da bi si vzel čas zate, saj imam toliko drugih pomembnejših obveznosti!" Ali vaš prijatelj res ni vreden delčka vašega časa? Odločitevje zgolj in samo vaša. Pred dva tisoč leti je po svetu hodil Mojster, ki je govoril: »Ljubite svojega bližnjega kakor samega sebe.« Ljudje že stoletja hodimo v cerkev, pa še vedno nismo spoznali pravega pomena teh preprostih besed. Lepo je biti ljubljen, še lepše pa je ljubiti. Izzivam vas, da se tudi vi odločite za ljubezen. Ali se tudi vi ob kakšni priložnosti, ko recimo izgubite sorodnika ali prijatelja, kdaj vprašate: 'Kaj je smisel mojega življenja?" Do zanimivega in pomenljivega zaključka se je v zvezi s tem vprašanjem dokopal moj prijatelj Roy Goreya. Ugotovilje, da ko sami pri sebi odkrijemo svoj namen, svoje poslanstvo in se predamo služenju temu poslanstvu, vse, za kar smo si prej zelo prizadevali, pa naj si bo to zdravje, ljubezen, denar, pravi partner, otroci, harmonično življenje itd., začne prihajati v naše življenje v ravno pravih količinah. To protislovje je sicer težko razumeti, a tisti, ki so že imeli priložnost okusiti to, po Royeyem mnenju čudežno dejstvo, bi tem besedam zgolj odločno pritrdili. Vse tisto, za kar si iz dneva v dan na vse kriplje prizadevamo, na kar mislimo kot obsedeni in kar si v svojem življenju noro želimo, se nam kot zakleto izmika. Izmika se nam denar, ljubezen, obilje, zdravje, sreča... Čudež pa napoči, ko se predamo vesolju in začnemo uresničevati svoj smisel - takrat dobimo vse, za kar smo si v preteklosti tako zelo priza- Aktualno: So Primorci nekomu zmešali štrene?.4 BSH Hišni aparati Nazarje "Mi podpiramo prihodnost!"...... Engo Gornji Grad Premalo prodane pare za normalno poslovanje... Ljudski godci Brinovšek Zadovoljstvo poslušalcev ter bučen aplavz sta plačilo za trud. Koncert skupine Pušeljc Štiri leta zaokrožena z dobrodelnostjo............... Tema meseca: Prijeten kotiček v mojem domu 1. liga malega nogometa Tekma preobratov in pravičen remi. Na naslovnici: Utrinek z dneva odprtih vrat v BSH Hišnih aparatih v Nazarjah ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 40,24. oktober 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p„ Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir.Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina In Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost.sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne \odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje. PELEII IN BIOMASA POSTAJAJO VSE BOLJ AKTUALEN ENERGENT, KI OČITNO "ZASTRUPLJA" OZRAČJE V DOLINI So Primorci nekomu zmešali štrene? Potem ko nam je v začetku oktobra mag. Ivo Glušič, tehnični direktor nazorske tovarne ivernih plošč, ki se v tem času bori s tehnološko in ekološko sanacijo, potrdil, da sta Istrabenz in Brest končno podpisala pogodbo za montažo linije za proizvodnjo pelet, smo pretekli teden dobili skoraj neverjetno informacijo, po kateri naj bi bil celoten projekt odvisen predvsem od "blagoslova" prvega moža Istrabenza Igorja Bavčarja. Z drugimi besedami naj bi to pomenilo, da z najavljeno proizvodnjo v Nazarjah ne bo nič. Zadeva je vredna pozornosti predvsem zato, ker je pricurljala iz krogov, ki se v naši dolini tudi ukvarjajo z biomaso in se celo z Istrabenzovim neposrednim konkurentom pogovarjajo o partnerstvu. Po prvotnih napovedih prvih mož Istrabenza Energetski sistemi in Brest Pohišlva Roberta Goloba in Antona Smrdelja naj bi bila peletirna linija ki bo locirana v obstoječih proizvodnih prostorih ta varne ivernih plošč, zaključena da cembra letos. Po nekoliko napornih in negotovih pogovorih je bila pred časom podpisana pogodba obeh partnerjev o ustanovitvi skupnega podjetja Peleti d. o. o. Celotna zadeva je v ustanavljanju, po besedah Jureta Spacala iz Istrabenza, ki je odločno zanikal govorice, da se njihova firma umika iz Nazarij, pa bo proizvodnja pelet stekla v prvi tretjini prihodnjega leta. V Novi Gorici so tako kot v Cerknici trdno odločeni, da izpeljejo ta in še kakšen projekt v Zgornji Savinjski dolini, nam je v kratkem telefonskem pogovoru zaupal Spacal. Na vprašanje, če mu je znano, da o takšnem projektu razmišljajo tudi na Petrolu, je Spacal odgovoril, da seje Petrol pred leti dejansko ogrel za takšen projekt, vendar seje pozneje umaknil. Skratka, pogodbe so podpisane tudi z dobavitelji opreme, sodobna tehnologija pa naj bi omogočila vsaj določen del težko pričakovane ekološke sanacije tovarne ivernih plošč. Vsekakor postaja več kot jasno, da postajajo peleti in ostala lesna biomasa vse bolj aktualen energent, ki ob ugodnih okoljskih vplivih prinaša pozitivne učinke tudi v gospodarstvu. Kot je znano, imajo peleti zagotovljeno dovolj kakovostno in široko tržišče, kar je za nazorsko in še katero lesno industrijo življenjskega pomena. Savinjčan PRVA ZNIŽANJA CEN ZDRAVIL Se farmacevtska industrija uklanja? Uvedba referenčnih zdravil, o kateri smo podrobneje poročali v prejšnji številki Savinjskih novic, je dobaviteljem oziroma proizvajalcem zdravil očitno prišla do živega. Cene svojih zdravil so v povprečju znižali za 18,7 odstotka, najvišji odstotek znižanja je celo 25 odstotkov. Do 14. oktobra so si farmacevtske družbe z znižanjem cen svojih zdravil še lahko zagotovile obstoj na slovenskem trgu. Nove cene, ki so se spustile na najvišjo priznano vrednost, nekatere celo pod to zgornjo mejo, je sporočilo več farmacevtskih družb, 46 zdravil pa sije tako zagotovilo obstoj na listi medsebojno zamenljivih zdravil. Farmacevtske družbe poudarjajo, daje njihov namen bolnikom zagotoviti nemoteno nadaljevanje zdravljenja z njihovimi zdravili, ki jih tako zaradi novih, nižjih cen ne bo potrebno doplačevati, vsekakor pa je korist tudi njihova, saj zdravila tako ostajajo v obtoku. V nacionalni zdravstveni zavarovalnici so znižanj seveda veseli, saj so le-ta dokaz, da so prvi varčevalni ukrepi že prinesli pozitivne spremembe, prepričani pa so tudi, da je ta odločitev farmacevtskih družb dober povod za domačo farmacevtsko industrijo, da razmisli tudi o znižanju cen generičnih zdravil. TG J UPRAVNA ENOTA MOZIRJE "Država" končno pod eno streho ERA D.D. VELENJE Nov nakupovalni center v Samoboru V četrtek, 16. oktobra, sta predsednik uprave delniške družbe Era Velenje Gvido Omladič in župan mesta Samobor Žarko Adamek svečano položila temeljni kamen za gradnjo novega nakupovalnega centra Era Centar v Samoboru. S tem je Era naredila še korak naprej pri uresničevanju svojih strateških ciljev na trgih nekdanje Jugoslavije. Pobožne želje preteklih let, da bi državne službe, ki so trenutno raztresene po celem Mozirju, dobile mesto pod skupno streho, se z realizacijo upravno-trgovskega centra Podrožnik končno uresničujejo. S Podrožnikom, ki je samo še vprašanje fizične izvedbe, je postala ideja živa, kot se je izrazil Vinko Poličnik, načelnik mozirske upravne enote, še posebej, ker je mozirski župan obvestil vse koristnike sedanje občinske zgradbe, da je hišo prodal. Na delovnem sestanku pri načelniku upravne enote so se predstavniki državnih uradov in služb strinjali, da je potreba po upravnem centru velika. Predvsem centerza socialno delo posluje v skrajno neprimernih prostorih, podobno je z zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavodom za zaposlovanje. V novem centru, ki naj bi bil vseljiv konec leta 2004 oziroma v začetku 2005, bodo po sedanji razporedilve-ni shemi v spodnjih prostorih lokali, zavarovalnica in tu rističnoinformativ-ni center, prvo nadstropje naj bi si delili davkarija in upravna enota, v drugem naj bi dobili svoj prostor obči- na, centerza socialno delo, zavod za zaposlovanje ter zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, podstrešni del pa je rezerviran za sodnico za prekrške, geodete, inšpekcijske službe in arhiv. Poličnik ugotavlja, daje zadeva zrela za uresničitev, sicer se jim lahko zgodi podobna zgodba kot z davkarijo, ki jo korak za korakom selijo v Velenje. Glede na najavljeno in vsekakor potrebno reformo državne uprave pa se načelnik UE Mozirje ne obremenjuje, ali bo pisalo na vratih Upravna enota Mozirje ali pa izpostava te, ali one upravne enote. Savinjčan Nakupovalni center v velikosti 14 tisoč kvadratnih metrov bo primarno namenjen trgovinski dejavnosti. Poleg hipermarketa, kjer bo na površini 2.400 m2 na voljo živilska ponudba predvsem domačih dobaviteljev, bo Era imela tudi svojo doslej največjo specializirano prodajalno Adut, kjer bo na 3.800 m2 zaokrožena ponudba za dom in gospodinjstvo. Poleg hipermarketa in Aduta bo v centru še več kot 30 najemniških lokalov, kjer bo na površini 3.600 m2 obiskovalcu na voljo praktično vse: od banke, lekarne, čistilnice in cvetličarne do prodajaln z oblačili priznanih blagovnih znamk, športne opreme, obutve itd. Za osvežitev bo na voljo samopostrežna restavracija, poskrbljeno pa bo tudi za sprostitev, razvedrilo in rekreacijo. Najmlajši se bodo lahko igrali v otroškem kotičku, organiziran pa bo tudi vrtec. Investitorja projekta, katerega pogodbena vrednost znaša 9,4 milijona evrov, sta Era d.d. Velenje in Pilon d.o.o. iz Samobora. Center ima odlično lokacijo, saj bo stal ob vpadnici na avtocesto Samobor-Zagreb in je od centra Samobora oddaljen le nekaj minut hoje, od slovenske meje pa le slabe štiri kilometre. V njem bo dobilo zaposlitev več kot 200 delavcev, svoja vrata pa naj bi odpri maja prihodnje leto. Franci Kotnik BSH HIŠNI APARATI NAZARJE PRAZNUJEJO 10-LETNIC0 USPEŠNEGA DELA »Mi podpiramo prihodnost!« Donacijo v vrednosti 10 milijonov tolarjev so dr. Majdi Benedik Dolničar izročili (z leve): Kurt Reinwald, Jochen Stiefel in Matjaž Lenassi (foto: Jože Miklavc) ustvarili 21 milijard tolarjev dohod- se je pridružil tudi Ivan Purnat, ka in 1,3 milijarde tolarjev čistega župan občine Nazarje, ki je ob dobička. Direktor Matjaž Lenassi je prazniku čestital vodstvu in zapos-minulo soboto na dnevu odprtih vrat lenim BSH Hišni aparati, izpostavil tudi številne dosežke na Ček v vrednosti 10 milijonov tolar- področju inovacijske dejavnosti, re- jev je v imenu Ustanove za pomoč kordnoštevilo patentovvSIoveniji in otrokom z rakom in krvnimi bolezn-kar 20 patentov v Evropi letno. imi sprejela prim. dr. Majda Benedik Svojci zaposlenih in ostali obiskovalci so si lahko ogledali sodobno proizvodnjo (foto: Jože Miklavc) Bolniški stalež kljub izrazito ženski populaciji v strukturi zaposlenih znaša le tri odstotke, sama zase pa govorijo tudi številna priznanja za kakovost, priznanja za urejenost podjetja in ekološko naravnanostter sponzoriranje športnikov in podpiranje kulturne dejavnosti v Dolničar. To pomeni začetek enoletnega sodelovanja v akciji »10 tolarjev od vsakega prodanega proizvoda«. Na ta način bo številnim obolelim otrokom olajšano trpljenje in omogočena pomoč pri zdravljenju. Dr. Majda Benedik Dolničar se je zahvalila vodstvu BSH Hišni aparati Poslovna vizija in strategija razvoja narekujeta največjemu in najuspešnejšemu podjetju v Zgornji Savinjski dolini BSH Hišni aparati Nazarje visoko motiviranost vseh zaposlenih za delo, pripadnost, inovativnost in ekološko zavest. To jim je v minulih desetih letih uspelo v tolikšni meri, da je nazorsko podjetje tudi v okviru matične korporacije na zavidljivo visokem mestu po vseh kazalcih. TjUBNO OB SAVINJI Darilo županje ljubenski ginekološki ambulanti BSH Hišni aparati d.o.o. poslujejo na 18 tisoč kvadratnih metrih poslovnih površin, v lanskem letu pa so proizvedli 3.771.000 aparatov za gospodinjstvo, s prodajo katerih so lokalnem okolju. Ob praznovanju desetletnice so se odločili za odločnejšo humanitarno potezo, saj, kot je dejal Lenassi: »Mi podpiramo prihodnost!« Temu razmišljanju Anka Rakun je ginekološki ambulanti z zadovoljstvom izročila sodoben medicinski aparat (foto. Franjo Atelšek) V prostorih zasebne ginekološke ambulante dr. Edite Arh na Ljubnem je »po krivdi« ljubenske županje Anke Rakun pred tednom dni potekala skromna slovesnost ob vse prej kot skromnem darilu - ultrazvočni sondi, namenjeni za dodatno diagnostiko odkrivanja bolezni dojk, ki ga je županja na podlagi donatorske pogodbe predala svojemu namenu. Ideja za takšno humanitarno dejanje seje porodila županji ob njenem osebnem praznovanju, na katerem so povabljeni namesto raznovrstnih daril, kot je to običajno ob takšnih priložnostih, denar nakazovali na posebej odprt račun, na katerem se je nabralo dovolj sredstev za nakup več kot pol milijona tolarjev vredne naprave. Po besedah dr. Arhove je nova pridobitev velikega pomena za vse, ki koristijo tovrstne zdravstvene storitve, in pomeni velik korak naprej pri preventivnem odkrivanju bolezni, karje po mnenju ljubenske ginekologinje tudi glavni motiv njenega dela s pacientkami. Franjo Atelšek in čestitala celotnemu kolektivu ob obletnici delovanja podjetja v koncernu Bosch in Siemens. Po osrednji slovesnosti, ki je potekala na prostem in v šotorih, se je v hladnem jesenskem vremenu nadaljevalo srečanje delavcev, njihovih svojcev in poslovnih partnerjev. S pogostitvijo, družabnimi igricami za najmlajše, nastopi glasbenikov - otrok zaposlenih staršev, ustvarjalnih in zabavnih delavnicah je bil tretji dan odprtih vrat odlično izvedena predstavitev podjetja BSH Hišni aparati iz Nazarij, ki se bo v prihodnosti zagotovo izkazala kot pomembna naložba v negovanje rs mk Direktor Matjaž Lenassi je izpostavil številne dosežke na področju inovacijske dejavnosti konstruktivnih odnosov med delodajalcem in zaposlenimi. Jože Miklavc JAVNA TRIBUNA, KI NAJ BI OSVETLILA PERSPEKTIVE ZAVAROVANIH OBMOČIJ IN ŽIVLJENJE ZNOTRAJ REGIJSKEGA PARKA Volja lokalnega prebivalstva zavezujoča za Društvo podeželske mladine Zgornje Savinjske doline - Krajevni odbor Solčava je v sodelovanju z Društvom kmetic Zgornje Savinjske doline -Krajevni odbor Solčava in Planinskim društvom Solčava pripravilo javno tribuno, ki naj bi približno odgovorila na vprašanje: Karavanško-Kamni-ško-Savinjski regijski park, da ali ne? Kakšna perspektiva zavarovanih območij Slovenije znotraj Evropske unije se obeta, je seveda eno temeljnih vprašanj ljudi, ki živijo znotraj teh zavarovanih območij. Navsezadnje so prednosti, ki jih prinaša zavarovano območje, na drugi strani uravnotežene z omejitvami, ki so lahko za vsakdanje življenje ljudi strateškega pomena. Sedanjih 10 odstotkov zavarovanih območij v Sloveniji naj bi se z vstopom v Evropsko unijo dvignilo na 25 odstotkov. Solčavsko s širšim zaledjem je brez dvoma vredno varovati in kot doslej ohraniti neokrnjeno. V firmi Logarska dolina d. o. o. so skupaj z Občino Solčava pristopili k ustanavljanju regijskega parka zjasnim izhodiščem, da mora prevladovati večinska volja ljudi. Po mnenju direktorja Logarske doline Gustija Lenarja so prednosti zavarovanega območja predvsem v večjih možnostih črpanja denarja iz evropskih strukturnih skladov, medtem ko na drugi strani omejitve, s katerimi se na Solčavskem soočajo že sedaj, otežujejo določene prostorske posege. Vsekakor se bodo po mnenju Lenarja morali vprašati, v katero smer naj gre razvoj Solčavskega. Po izkušnjah naravni parki omogočajo "špico" turizma na podeželju. Tomaž Acman z Zavoda za varstvo narave je pojasnil, da lahko občina za dobo dveh let začasno zavaruje določeno območje, medtem ko so aktivnosti države na tem območju začasno ustavljene. "V urbanističnih predpisih je že sedaj cela vrsta omejitev, ki ne izvirajo iz posebnega statusa območja,"je bil jasen Acman, najbolj konkretna pa je bila Marta Hrustel - Majcen, državna podsekretarka v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kije prisotnim pojasnila, da mora država zagotoviti sredslva za ohranjanje in vzdrževanje zaščitenih vrednot. "Varovani režim ne sme izključevati človeka, zato ostajajo prioritete sonaraven in trajnosten razvoj podeželja. Z ekonomskim in socialnim prestrukturiranjem kmetijstva je potrebno namenjati sredstva za ohranjanje življenja na podeželju," je bila konkretna Hrustel - Majcnova. Za Solčavsko je perspektiva v ohranjanju živinoreje, državne subvencije pa naj bi se uporabljale samo za pomoč preživetju skozi trženje celotnega območja. Po evropskih izkušnjah dobijo kmetje na zavarovanih območjih 10,20ali več odstotkov več kot ostali, odvisno od stopnje zavarovanega območja. Trenutno je v raznih skladih 7 milijard tolarjev za ohranjanje zavarovanih območij. Številka naj bi se v naslednjih letih povzpela na 20 milijard, kar pomeni, da bodo kmetovalci v območju Nature (projekt EU za ohranjanje območij mednarodno pomembnih rastlinskih in živalskih vrst in habitatov), kamor se uvrščajo tudi občine Solčava, Luče, Ljubno in Mozirje, dobivali dodatna plačila. Če bo država seveda vedela, kaj mora ohraniti na določenem območju. Tega vedenja pa država Slovenija vsaj ta hip še nima. Savinjčan RAZVOJNA AGENCIJA Šesto regijsko srečanje gospodarstva pred vrati Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija Mozirje se je pri svojem delovanju v zadnjem obdobju osredotočila na tri področja: pospeševanje podjetništva, spodbujanje razvoja turizma in razvoj podeželja. Po besedah direktorice Jasne Klepec je v tem trenutku še posebej aktualno pospeševanje podjetništva, saj je tik pred vrati 6. srečanje gospodarstva v savinjsko-šaleški regiji. Omenjeno srečanje območna razvojna agencija pripravlja v sodelovanju z območnima obrtnima zbornicama Velenje in Mozirje ter Savinjsko-šaleško območno gospodarsko zbornico, drugo pomembno področje pospeševanja podjetništva pa je vavčersko svetovanje. Izvajajo ga tako za podjetnike kot tudi za brezposelne osebe in kmetovalce. V vavčerski sistem je bilo letos na novo vključenih 142 podjetij in 36 brezposelnih oseb, od katerih jih je danes 21 že med samozaposlenimi. Za svetovalne storitve s področja trženja, kakovosti, davkov in financ ter za sofinanciranje nekaterih oblik izobraževanja bodo v letošnjem letu namenili kar 21 milijonov tolarjev. Na področju turizma seje agencija vključila predvsem v priprave na oblikovanje nove družbe Golte d.o.o. Sodelovala je pri pridobivanju družbenikov in pri pripravi projektov za pridobitev razvojnih finančnih Jasna Klepec sredstev, nato pa še v projektni skupini za marketinško načrtovanje in promocijo. Na področju razvoja podeželja sta, kotje povedala Jasna Klepec, v ospredju razvojni program podeželja za občine Ljubno, Luče in Solčava ter projekt podeželskega razvojnega jedra. V razvojnem programu so zapisanejasne usmeritve in tudi že konkretni 'projekti. Dokument bo hkrati tudi osnova za pridobivanje razvojnih sredstev pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo ter prehrano, zahtevajo pa ga tudi evropski skladi. Občine Ljubno, Luče in Solčava lahko že jutri kandidirajo za pridobitev denarja iz omenjenih naslovov. Za projekt podeželskega razvojnega jedra seje agencija prijavila na razpis Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo (PCMG). Podeželsko razvojno jedro naj bi delovalo kot samostojna organizacijska enota, namenjena usposabljanju tistih posameznikov in skupin, ki si morajo zagotoviti višji dohodek ali na osnovi dopolnilne dejavnosti ali na osnovi dela, po drugi strani pa naj bijim bila omogoče- na predelava, embaliranje in trženje izdelkov s podeželja. »Podeželsko jedro za Zgornjo Savinjsko dolino nameravamo urediti na Ljubnem. Po predvidevanjih naj bi agencija pomagala pri postopkih za registracijo dopolnilnih dejavnosti 10 do 12 kandidatom letno. Za omenjeni projekt bo PCMG namenil sedem milijonovtolarjevza naložbe v infrastrukturo, dobre štiri milijone pa za delovanje jedra. V letu 2004 naj bi za delovanje podeželskega razvojnega jedra pridobili še 10 do 12 milijonov tolarjev," je še povedala Jasna Klepec. Franci Kotnik fr T_b i Na trgu 46, Mozirje RAČUNALNIŠKA TRGOVINA V MOZIRJU doo Tel.: 839 44 44 wiAiw.2bit.si V GORNJEM GRADU Sl TEMEUNI ZAKON, NA PODLAGI KATEREGA DELUJEJO ORGANI DRUŽBE ENGO, OČITNO RAZLAGAJO RAZLIČNO Premalo prodane pare za normalno poslovanje V Gornjem Gradu je na sistem oskrbe s paro in toplo vodo trenutno priklopljenih 131 odjemalcev, kar je po besedah direktorja družbe Engo Tonija Riflja premalo za sprotno premoščanje likvidnostnih težav, s katerimi se soočajo. V letu 2001 je bilo poslovanje Enga precej kritično, saj so prigospodarili kar devet milijonov tolarjev izgube. Likvidnostne težave so se v preteklem letu nekoliko omilile, saj se je tekoča izguba zmanjšala za dva milijona. Po Rifljevem mnenju je bila za izgubo kriva prenizka oskrbovalna cena za toplotno energijo oziroma premalo priključenih porabnikov. Po podatkih, ki so dosegljivi na spletu, je poslovodstvo družbe v letu 2001, poleg likvidnostnih težav, reševalo še 155 milijonov kratkoročnih obveznosti do kupcev, ob tem da je družbo dušilo še dodatnih 289,5 milijonov tolarjev dolgoročnih finančnih in poslovnih obveznosti. V Engu se očitno soočajo s finančnimi, pa tudi s povsem formalnimi težavami, ki so vezane na zakon o gospodarskih družbah. Potem koje občinski svet imenoval nove člane skupščine družbe, bi bilo pričakovati, da bodo svetniki, ki predstavljajo 75- od lani prodanih 2,9 milijona kilovatnih ur. Z izgradnjo Centra starejših občanov seje stanje dejansko nekoliko popravilo in tako v letošnjem letu likvidnostne težave dodatno ne izstopajo. "Investicija mora bitifinančno zaprta, ločeno od tekočega Za normalno poslovanje bi moral Engo letno prodati 4 milijone kilovatnih ur toplotne energije (foto: EMS) odstotnega lastnika, terjali vsaj poročilo skupščine za preteklo leto oziroma zapisnik zadnje seje. To se ni zgodilo, tako daje ostalo vprašanje, zakaj se jeskupščinazadnjičsestalavzačetku junija 2002 in kdo sploh sprejema in potrjuje zaključne račune, brez odgovora. Direktor Toni Rifelj, kije ob lastnikih in nadzornem svetu pristojen za sklic skupščine, je ob tem nekoliko negotovo povedal, da se bodo predstavniki lastnikov sestali to jesen. Za ureditev razmer se zavzema tudi Jože Poznič, novoimenovani član skupščine, ki je to mesto zasedal že v preteklem obdobju. Po njegovemje osnovno preživetje družbe odvisno od porabnikov, kijih bo treba še pridobiti. Sedanja prodaja toplotne energije preživetja ne zagotavlja, saj bi se morali fiksni stroški porazdeliti na več enot, kar bi zagotavljalo rentabilnost Enga. Za normalno finančno poslovanje bi morali na letni ravni prodati 4 milijone kilovatnih ur, karje bislveno več poslovanja. Kar se tiče zagotavljanja surovine, vzadnjih dveh letih ni bilo problemov. Z dobavitelji surovine bi morali skleniti pogodbe, da bi zagotovili normalno delovanje, povezano s cenami," dodaja Poznič, kije predvsem po zaslugi osebnih stikov uspel zagotoviti kolikortoliko zadostne količine energenta za nemoteno poslovanje kurilnice. Poznič je tudi tisti, ki se s postopki delovanja skupščine in nadzornega sveta v prejšnjem mandatu ne strinja v celoti. Predvsem zaradi jasnih zakonskih določil, ki natančno opredeljujejo pristojnosti in obveze organov družbe. Po njegovem bi moral nadzorni svet odigrati bistveno odločilnejšo vlogo, predvsem pa bi morala nadzornike razrešiti skupščina, kar se menda ni zgodilo. Peter Letonja, po njegovem lastnem mnenju zdaj že bivši predsednik nadzornega sveta, se s takšnim stališčem ne strinja in pravi, da so imeli v času, ko je bil nadzorni svet še le- gitimno izvoljen, vsako leto redne sestanke. "Nateh sejah smo se pogovarjali otem, da je treba sklicati skupščino. Te zadeve so zapisane v zapisnikih nadzornega sveta in so moja rdeča nit. Skupščine bi morale biti enkrat letno, tako kot v vsakem podjetju. Nadzorno funkcijo sem hotel dobro opravljati, zato sem to poudarjal. Sicer pa nadzornega sveta ni več, ker mu je potekel mandat, tako da je podjetje že dve leti brez tega organa," razkriva podrobnosti bivši predsednik nadzornega sveta. Po njegovem mnenju nastopi ob vprašanju trajanja mandata pravna dilema, saj jim je bil mandat dodeljen za štiri leta in po preteku tega obdobja bi jim morala skupščina dati jasen signal ali delati naprej oziroma jih razrešiti. V nadzornem svetu Enga so trdno prepričani, da nimajo pravne podlage za delovanje, še najmanj včasu, koso vigri odločitve o prodaji Enga. "Na pretečen mandat ne bom skliceval nadzornega sveta o tako ključnih vprašanjih, kot je prodaja premoženja občine Gornji Grad," odločno zagovarja stališče celotnega nadzornega sveta Letonja in dodaja, da nadzorni svet nima moči, da bi zahteval skupščino. To mora biti interes obeh lastnikov, Občine Gornji Grad in Smreke. Savinjčan LJUBNO OB SAVINJI Splavarji na filmskem traku Splavarjenje je do druge svetovne vojne sodilo med temeljne gospodarske dejavnosti in zagotavljalo kruh velikemu delu prebivalstva Zgornje Savinjske doline! Še posebej pa je bilo razširjeno v zgornjem toku Savinje, na Ljubnem ob Savinji, kjer so pred dnevi začeli snemati dokumentarni film Flosarji 03. Scenarij je pripravila etnologinja Tanja Roženberger, režijo pa je prevzel Aleš Šega. Ob ljubenskih flosarjih bo v filmu nastopil še igralec Bojan Emeršič. Polurni dokumentarec, ki ga bo posnela ekipa celjske Visual production, bo stal okoli 27 milijonov tolarjev. Ob sofinanciranju kulturnega ministrstva naj bi nekaj denarja prispevala tudi Občina Ljubno, celotno gradivo pa naj bi posneli v desetih dneh. Film naj bi bil premierno prikazan spomladi na Ljubnem ob Savinji. Savinjčan bi bil premierno prikazan spomladi (foto: Ciril M. Sem) V SPOMIN Dr. Abdulah KLOKIĆ Prebivalci Gračanice z okolico, znanega mesta v severni Bosni, žalujejo za svojim spoštovanim in priljubljenim zdravnikom, primarijem dr. Abdulahom Klokičem, ki je sredi oktobra preminil v starosti 65 let. Območni odbor Rdečega križa Mozirje je poslal sožalni brzojavki Zdravstvenemu domu Gračanica in pokojnikovi družini. Dr. Klokič se je neizbrisno zapisal v srca teh prebivalcev, saj je kot zelo plemenit človek in sposoben, požrtvovalen zdravnik zanje storil mnogo dobrega, tako v mirnem kot v vojnem času. Prav iz teh težkih in za Bosno usodnih let pa je njegovo ime znano tudi nam, saj so na srečo mnoge humanitarne pošiljke zdravil in sanitetnega materiala, zbranega v naši dolini, večinoma prišle v njegove poštene roke. Tako je lahko pomagal neštetim ranjencem in bolnikom ter rešil tudi mnogo življenj. Za vsako pošiljko humanitarne pomoči se je vedno pisno toplo zahvalil in vračal potrjene sezname vsega poslanega. 'Tudi ob smrti predsednika naše organizacije dr. Franca Sirka je primarij dr. Klokič poslal sožalna pisma tako organizaciji Rdečega križa kot soprogi gospe Veri Sirko. Tudi to je bil dokaz njegove hvaležnosti in človeške poštenosti. Žal ne bo mogel uresničiti svoje želje in obljube, da bo obiskal Slovenijo in našo lepo dolino, zaslužil pa si je naše spoštovanje. Območni odbor RK Mozirje ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB KRAJEVNI ODBOR MOZIRJE Krajevni odbor Združenja borcev in udeležencev NOB Mozirje vabi vse krajane Mozirja in okolice, posebno pa svojce padlih borcev in talcev, na žalno svečanost ob Dnevu mrtvih in odkritja obnovljenega spomenika padlim borcem NOB in talcem, ki bo v četrtek, 30. oktobra 2003, ob 16. uri pri spomeniku padlih borcev NOB in talcev v Mozirju. Vabi K.O. ZBU Mozirje VABILO V SPOMIN Franc POGELSEK Franc Pogelšek, od katerega so se pretekli teden v ozkem družinskem krogu poslovili na radmirskem pokopališču, je bil po srcu, duši in življenjskem slogu ribič od glave do peta. Vedno je bil v gibanju, središču ribiškega dogajanja v Zgornji Savinjski dolini in še posebej mozirski ribiški družini, katero je vodil do leta 1993 polnih 32 let Kot ribiča in ribiškega funkcionarja gaje vodila trmasta vztrajnost za napredek ribištva na Slovenskem. Njegova kritičnost in tenkočutnost do nepravilnosti, ki jih je družba in jih še vedno povzroča varuhom voda in življa v njih, ga je za dolga desetletja umestila med snovalce ribiške zakonodaje. Zasluženo je bil Pogelšek deležen vseh ribiških časti, kar jih premore stanovska organizacija, vključno s funkcijo častnega predsednika Ribiške družine Mozirje in naj višjo ribiško Franketovo plaketo. Dom in ribnik ob Mozirskem gaju sta njegovo življenjsko delo v enaki meri kot pregled vodnogospodarskih objektov na vodah reke Savinje in njenih pritokov, s katerimi upravlja in gospodari Ribiška družina Mozirje. Pregled jezov, mlinov, žag in ostalih objektov prikazuje stanje, kakršno je bilo decembra 1940, torej neposredno pred začetkom druge svetovne vojne. Pogelšek je vedel dobesedno vse, kar je vredno vedeti o dogajanjih na Savinji in Dreti. Zasvojen z muharjenjem ni nikoli vrgel trnka v ribnik ob ribiškem domu, ki mu je ostal zvest dobesedno do zadnjega dne. Njegovo neprecenljivo delo bodo nadaljevali mlajši, mladinci in pionirji, ki so prav po zaslugi njegovega izrednega posluha našli varno zavetje na bregovih ribnika. Franc Pogelšek, ki se je leta 1921 rodil v Šmarju pri Jelšah, je prišel tri leta po koncu druge svetovne vojne službovat na tedanji okraj v Mozirje kot uslužbenec finančne stroke. Poln človeškega elana se je znašel med Mozirjani in bil leta 1950 med desetimi ustanovitelji planinskega društva. Bil je prvi vodja markacistov, ki so pred več kot pol stoletja orali ledino pri urejanju planinskih poti. Za prispevek v planinski organizaciji mu je domače društvo podelilo častni znak, Planinska zveza Slovenije pa se mu je ob osemdesetletnici oddolžila s srebrnim častnim znakom PZS. Iskriv, kakor je bil, se je na prelomu petdesetih let znašel pri vseh »procesijah« in »paradah«, zato ne preseneča, da je bi prvi kapelnik novoustanovljenega pustnega orkestra Boj se ga. Njegovim sodobnikom so še danes živo v spominu njegovi poslovilni govori ob pokopih Pusta Mozirskega. Pogelška je odlikovala iskrivost, zato je imel druženje z ljudmi za način življenja. Še bolj potem, ko zaradi težav s koleni ni več mogel obvladovati samotnih lovskih poti, po katerih je kot član zelene bratovščine neštetokrat obhodil obronke in planine okoli Mozirja. Preko ribištva je ohranjal pristne stike z naravo, vse dokler ga ni prehitela naglica, s katero je živel. Ostal pa je ribiški dom in Pogelškov prazen stol v njem. Savinjčan Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica • IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in - DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA ^®/.; 5« '60~<96 7. SREČANJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IN SKUPIN ŽUPNIJ GORNJEGRAJSKE DEKANIJE Pester izbor del z versko vsebino Nič več ne bo trpkih besed, srce napolni z dobroto, roke s prijateljstvom, so enotni tako pevci kot pevke, ki vsako nedeljo s svojo pesmijo popestrijo bogoslužja v domačih župnijah. Številnim obiskovalcem so se prejšnjo nedeljo predstavili v solčavski cerkvi na sedmem srečanju cerkvenih pevskih zborov in skupin gornjegrajske dekanije. Srečanje je minilo v organizaciji solčavske župnije in občine ter mozirske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti in gornjegrajske dekanije. V Solčavi so se predstavili otroški, mladinski in odrasli cerkveni pevski zbori (foto: Marija Šukalo) Nastopilo je več kot dvesto pevcev v dvanajstih pevskih zborih pod taktirko devetih zborovodij. Predstavili so se otroški, mladinski in odrasli cerkveni pevski zbori. Številni obiskovalci, ki so z zanimanjem prisluhnili prijetnim melodijam, so dokazali, daje cerkveno petje v Zgornji Savinjski Sledil je ogled idrijske kamšti. To je slabih štirinajst metrov veliko leseno kolo, ki je služilo za črpanje vode iz rudnika. Kamšt je največje leseno kolo v Evropi, delovalo pa je več kot 150 let. Okrepčilo udeležencev je bilo seveda sestavljeno iz idrijskih žlinkrofov, ki z zgornjesavinjski- dolini še kako cenjeno. V akustičnem prostoru solčavske cerkve je bilo moč slišati pester izbor del z versko vsebino, ki jim je prisluhnil tudi Maksimiljan Feguš, strokovnjak s področja cerkvene glasbe. Marija Šukalo mi nimajo nobene podobnosti. Kljub temu so dodobra napolnili prazne želodčke izletnikov, ki so se nato podali še na ogled Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri. Največ zanimanja je požela zbirka Titovih avtomobilov, lepotcev, katerih vrednost je neprecenljiva. DRUŠTVO SLAP V načrtu bralna značka za odrasle Društvo savinjskih literarnih amaterskih pesnikov in pisateljev je ob koncu lanskega leta izdalo že svojo peto pesniško zbirko Slap 5, vendar prizadevni člani zaradi tega niso »zaspali na lovorikah«. Mnogi med njimi so delali in ustvarjali tudi v letošnjem letu. Spomladi so pripravili literarno delavnico, na kateri je potekalo izobraževanje pod mentorstvom Zorana Pevca. Enotni so bili, da sta učenje in osebnostna rast tisti poglavitni del, ki ga morajo doseči poleg svojega instinkta in želje po izražanju v rimah. V mesecu kulture so v gostišču Firšt pripravili odmeven literarno glasbeno likovni večer v sodelovanju z umetnico Nado Zager, medtem ko so se posamezniki preko celega leta dokazovali in uspevali na različnih literarnih natečajih. Uspešni so bili na festivalu juniorjev Urška, literarni tekmi v Mariboru, poletni literarni šoli v Gorenju nad Zrečami in seniorskem srečanju v Šentjurju. Sekcija društva - ljudske pevke Pušeljc so v tem letu imele skoraj štirideset nastopov. V petek so pripravile tudi dobrodelni koncert, katerega izkupiček so namenile družini Maze, mladi mamici s tremi hčerkami, ki so v lanski tragični nesreči ob vznožju Golt izgubile očeta oziroma moža. Z omenjenim koncertom so pevke obeležile četrto obletnico svojega delovanja. Člani društva, ki so se v začetku oktobra zbrali na občnem zboru, so za novo predsednico izvolili Rozko Tkavc iz Nazarij in čestitali Veri Kumprej, ki bo letos v Domžalah na Slovenskem slavčku, prireditvi, ki ga pripravlja društvo pesnikov slovenske glasbe, prejela Souvanovo nagrado za življenjsko delo. Kumprejeva namreč veliko število svojih pesmi pripravi za narodnozabavne ansamble, ki jih potem ti uglasbijo in prepevajo na različnih prireditvah in festivalih. Njene pesmi na festivalih narodnozabavne glasbe celo zmagujejo. Novost, ki jo nameravajo člani drušlva Slap pripraviti v prihodnje, pa je bralna značka za odrasle, saj so prepričani, daje med Zgornje-sdvinčani veliko ljubiteljev pisane besede, pa naj bo to v verzih ali v prozi. Ob izboru knjig, ki ga bodo pripravili na enem od svojih naslednjih srečanj v novembru, bo beseda tekla tudi o literarnem večeru', kjer bi se z avtorjem pogovarjali o prebrani knjigi. Marija Šukalo IZLET MOZIRJANOV V IDRIJO Idrijski žlinkrofi drugačni od naših Občinski in krajevni svetniki, predstavniki društev, gospodarstva in uprave Občine Mozirje so se tudi letos podali na tradicionalni izlet. Tokrat so obiskali Idrijo, kjer so si najprej ogledali idrijski grad. V njem je velika zbirka različnih kamnin, muzej idrijskega rudarstva in nepogrešljivih čipk, ki ime Idrije ponašajo daleč v svet. Udeleženci izleta iz Mozirja pred idrijskim gradom (foto: Benjamin Kanjir) Benjamin Kanjir KONJEREJSKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Promenadna ježa po občini Ljubitelji konj od blizu in daleč so se 12. oktobra zbrali na sejmišču v Mozirju. Pod vodstvom izkušenih članov zgornjesavinjskega konjere-jskega društva so se podali na tradicionalno promenadno ježo. V lanskem letu so pojahali v Šmihel, letos pa so se napotili v Poljane. Letošnja posebnost je bila udeležba vpreg. Pohoda so se namreč udeležili tudi trije vozniki dvovpreg. Sprevod konjenikov skozi mozirski trg je prikoval marsikateri pogled (foto: Benjamin Kanjir) Po jutranjem okrepčilu so se na pot podali kar skozi mozirski trg. Redko viden prizor je prikoval marsikateri pogled. Preko 35 konjev s konjeniki namreč ne vidiš vsak dan. Po jezdenju do Rečice in skozi Poljane je na kmetiji Čremešnik sledil postanek in kratko okrepčilo. Prisrčnega sprejema so bili konjeniki deležni na vseh kmetijah, mimo katerih jih je vodila pot. Ježo so nadaljevali skozi Grušovlje do Pobrežij, mimo Nazarij in ob desnem bregu Savinje nazaj do mozirskega sejmišča. Sledilo je družabno srečanje in oskrba konjičev, za katerimi je bila več kot peturna ježa. Benjamin Kanjir DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKIH RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV MOZIRJE Potepanje po Prekmurju Člani Društva zgornjesavinjskih računovodij, finančnikov in revizorjev Mozirje se poleg številnih izobraževanj, ki jim omogočajo boljše in kvalitetnejše delo, radi družijo in sprostijo. Eno takih druženj, ki so ga pripravili konec septembra, je bil izlet v Prekmurje. V Gornji Radgoni so pokušali ra- dali še ampelografski nasad, kjer zlične sorte penin, v Murski Soboti so si ogledali pokrajinski muzej in etnografske zbirke, v Bogojini pa so si ogledali cerkev, kije bila narejena po načrtih Jožeta Plečnika. V Filovcih so spoznali lončarsko obrt, večji del dneva pa so preživeli ob Bukovniškem jezeru, kjer je darežljiva narava okolicojezera prepojila z energijami, ki človeka sproščajo in pomirjajo ter nevtralizirajo. Ob zaključku izleta so si ogle- raste več kot 400 vrst vinskih trt, ki so zastopane po različnih vinorodnih predelih Slovenije. Po besedah predsednice društva Darje Dobovičniksotudi izleti dobrodošla oblika druženja, skozi katero lahko člani in članice na neformalen način, brez telefona in računalnika, izmenjajo izkušnje in mnenja, ki so še kako dobrodošla za kvalitetnejše delo v različnih podjetjih. Marija Sukalo POHOD IN KOSTANJEV PIKNIK PLANINCEV IN TABORNIKOV Uživanje jesenskih dobrot Lepo oktobrsko vreme je bilo nedavno petkovo popoldne kot nalašč za kratek pohod najmlajših tabornikov rodu Sotočje Nazarje in podmladka nazorskega planinskega društva do Tajne. Na poti so medvedki in čebelice ter najmlajši planinci spoznavali naravo in se urili v pravilni hoji po strminah. Več kot trideset pohodnikovje v spremstvu mentorjev in vodnikov uspelo nabrati tudi lepo količino kostanja, zato so po vrnitvi na taborni prostor na Lazah pripravili kostanjev piknik. Vroč kostanj je bil ob čaju slastna nagrada vsem ljubiteljem narave za vrnitev na taborni prostor. Mnogi med njimi so svojo energijo pozneje sproščali tudi ob nogometu vse do večernih ur. Marija Šukalo Jesenski piknik na Ljubnem V petek, 10. oktobra, smo se na Ljubnem v Vrbju zbrali predšolski otroci, starši, šolarji do 4. razreda, učiteljice nižjih razredov, vzgojiteljice iz vrtca in društvo prijateljev mladine. Šolski hišnik nam je napekel kostanj, najedli smo se kokic, sadja in poskusili domačo marmelado naših mamic. Učiteljice in vzgojiteljice so pripravile kar nekaj delavnic, v katerih so otroci lahko ustvarjali dežnike, prtičke iz papirja in obeske za ogrlice iz jesenskih plodov. Na okrasne buče pa so lahko poslikali različne obraze. Poslušali smo pravljico o ježku in zaigrali igro med dvema ognjema. Vreme je bilo prijetno jesensko, zato je čas hitro minil. Vsem lepa hvala za pomoč in drugo leto spet nasvidenje! Bojana Ermenc smm trgovsko podjetje d.d. Partizanska cesta 69 6210 SEŽANA ODKUPUJEMO HLODOVINO LISTAVCEV (bukev, javor, češnja, kostanj) Cena in plačilo po dogovoru! Telefon: 041 629 579 LJUDSKI GODCI BRINOVŠEK Z GNEČA PRI MOZIRJU Zadovoljstvo poslušalcev ter bučen aplavz sta največje in edino plačilo za ves trud V dobi, ko je televizija pregnala babice iz zapečka, ko se ljudje odtujujemo drug od drugega in se v norem tempu življenja pehamo za materialnimi dobrinami, pridobiva ljudsko izročilo vedno večjo vrednost. Tega se zavedajo tudi Brinovškovi z Gneča - Alojz in Rozalija Brinovšek, nečakinja Vera Koren ter sestrična Martina Puncer, ki že celo desetletje skupaj igrajo na ljudske instrumente. Berdo, bogarija, bisernica ter frajtonarica so nenavadna sestava instrumentov, zato pa bolj blagozvočna in prijetna za ušesa. »Po odhodu v pokoj sem imel veliko prostega časa, ki sem ga nekako moral izpolniti. Tako sva z ženo vzela v roke instrumente in začela gosti in raztegovati meh frajtonarice, «sesmeji oseminšestdesetletni Alojz. Martina, ki sije na svoja pleča naložila že sedem križev in eno pomlad, je vse do poroke igrala s tamburaši v Paških vrhovih, danes pa jo spremlja najmanjši tamburaški instrument bisernica, medtem ko seje najmlajša Vera, kije pred časom srečala Abrahama, v mladosti in tudi pozneje z glasbo ukvarjala profesionalno. Bila je namreč članica številnih ansamblov. Nenavadna je glasbena pot zakoncev Brinovšek. Alojz je s svojim ber-dom spremljal soseda, ko sta pred mnogimi leti igrala na Gneču in bližnji okolici na različnih ohcetih in godovih. Rozalija, kije ztriinsedemdesetimi leti najstarejša članica ansambla ljudskih godcev Brinovšek z Gneča pri Mozirju, je v mladih letih veliko igrala z brati v domačih Ravnah pri Šoštanju. Po poroki, pred skoraj pol stoletja, sta tako Rozalija kot Alojz svoja instrumenta lepo shranila in ju ponovno vzela v roke pred desetletjem. »Zgodilo seje čisto slučajno. Neko nedeljo smo se malo pogovarjali in koje beseda nanesla na glasbo, smo vzeli naše instrumente in začeli skupaj gosti,« se začetkov spominja Vera. Dobro jim je šlo od rok in so stvar vzeli bolj zares. Tako so po nekaj mesecih vadbe in trdega dela jeseni istega leta nastopili na srečanju ljudskih pevcev in godcev v Šmartnem ob Paki, kjer sojih ljudje z navdušenjem sprejeli. »Tedaj smo znali le nekaj skladb, danes pa naš program obsega skoraj sto ljudskih pesmi, ki smo jih izbrskali iz različnih krajev bližnje in daljne okolice Mozirja,« se v pogovor vključi Alojz, ki zatrjuje, da nimajo glasbene izobrazbe in da igrajo le za srce in dušo. »Za sabo imamo več kot osemdeset nastopov. Zadovoljstvo poslušalcev ter bučen aplavz sta naše na- jvečje in edino plačilo za ves trud, seveda pa tudi pokazatelj, da delamo dobro.« Poznajo jih vse od Logarske doline in Črnivca tja do Šaleške doline. Bili so gostje javnih radijskih in televizijskih oddaj. Predstavili so se v oddaji Ljudje in zemlja in Šumijo gozdovi domači, za radio Rogla so posneli tudi dve skladbi. Zaigrajo ob različnih prigodah v domačem okolju, otirajo sorodnikom ob godovanjih, igrajo na rojstnih dnevih... Pred vsakim nastopom vadijo. Čas za vadbo si vzamejo ob večerih, koje na kmetijah postorjeno delo. »Dandanes so traktorji na polju, pomivalni in pralni stroji v hiši. Tako za glasbo in druženje ostane veliko časa,« se rada pošali Vera, kije zaposlena v bližnjem Velenju in kljub obveznostim tako doma kot v službi zabrenka na svojo bogarijo, instrument, podoben kitari. Kako prijetno je v njihovi družbi, sem tudi sama ugotovila na eni izmed njihovih vaj, ob pripravah za nastop na oktobrski dobrodelni koncert v Mozirju. Tedaj bodo s svojimi instrumenti - nekateri med njimi so stari že celo stoletje - nastopili ob boku znanim imenom instrumentalne in vokalne glasbe. Tudi v prihodnje bodo igrali na svoje instrumente, saj jim volje in zagnanosti ne manjka. Načrtov imajo veliko. Ljudsko izročilo bodo predstavili povsod tam, kamor jih bodo povabili. Ob svojem jubileju želijo izdati kaseto, da bi že pozabljene stare pesmi in skladbe iztrgali pozabi, aje studijsko snemanje prevelikfinančni zalogaj, saj morajo vse stroške vedno kriti sami. Marija Sukalo Brinovškovi z Gneča skupaj igrajo na ljudske instrumente že celo desetletje (foto: Marija Šukalo) KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Študentje oblekli pet otrok V Klubu Zgornjesavinjskih študentov (KZSŠ) se zavedajo, da mladim včasih primanjkuje še kaj več kot zabava. Odločili so se pomagati tudi finančno, v ta namen organizirali brezplačen ogled monodrame Matjaža Javšnika Od boga poslan ter prostovoljne prispevke podarili v dobrodelne namene. S prostovoljnimi prispevki, zbranimi na predstavi, pri organizaciji katere je finančno pomagala tudi Občina Mozirje in je bila na ogled v Kulturnem domu Mozirje konec septembra, sta Denis Dolšak ter Jaka Marolt iz Mozirja, pobudnika te akcije, skupaj s sodelavci zbrala 50 tisoč tolarjev, okoli 30 tisočakov pa so organizatorji dobrodelne akcije pridobili še naknadno pri mozirskem Rdečem križu in podjetju Dol- man. S pomočjo šolskih svetovalk Andreje Hramec iz OŠ Mozirje in Helene Pečnik iz OŠ Rečica ob Savinji so navezali stik s petimi osnovnošolci iz Rečice in Mozirja, katerim so ponudili pomoč pri nakupu zimskih oblačil. Vse otroke so z mozirskim šolskim kombijem odpeljali v Celje v industrijsko prodajalno tekstilnega obrata Čira čara. Lastnica Marta Češnovarjim je prijazno priskočila na pomoč in z velikodušnim popustom na oblačila omogočila, da seje vseh pet otrok dodobra opremilo za mrzle zimske dni. Vsi so si lahko izbrali tople hlače, puioverter zimsko jakno, torej vse najnujnejše za sproščen vstop v mrzle zimske dni. Tako otroci kot njihovi starši so bili dobrodošle pomoči članov KZSŠ seveda zelo veseli, s svojo prvo dobrodelno akcijo pa so lahko zado- voljni tudi organizatorji, ki so s preprosto zamislijo in njeno uspešno izvedbo razveselili pet družin in jim tako z ramen odvzeli vsaj eno breme. Ker pa brez podpore tudi najboljše ideje ostanejo le na papirju, se člani študentskega kluba zahvaljujejo vsem, ki so jim kakorkoli pomagali, hkrati pa obljubljajo, da izpeljana dobrodelna akcija ni bila zadnja v njihovem programu. Tatiana Golob Kako so naši predniki iolmačili zuezde Nadaljevanje in konec. »Drugod pripovedujejo, da je nekoč kum kumu ukradel in z njo zbežal, pa mu je padala pod noge. Koje prišel kum prihodnji dan v skedenj in videl raztepeno slamo, seje odpravil gledat, kdo je to storil. Prišel je po sledi do kumove hiše ter ga zaklel, da naj bo na veke spomin na njega v zraku, tako da bo to videl vsak človek. Bolgari pravijo, da hodijo po rimski cesti duše umrlih ljudi. Litvanci jo imenujejo »ptičji pot«, zato ker letajo po njihovi narodni veri tamkaj duše mrtvih v podobi belih ptičev. Poljaki pravijo, da se po tej cesti sprehaja presveta Devica iz Čenstohove, njihove znamenite narodne božje poti. Stari Slovani so smatrali, da je bil raj (navje) od zemlje ločen po veliki vodi. Kdor je hotel priti v raj, je moral prebroditi reko, nebeško morje, zračno reko ali pa čez most iti, ki je bil po slovanskih nazorih dušam postavljen v mavrici ali pa v mlečni (rimski) cesti. V srednjem veku se je imenovala rimska cesta svetega Jakoba pot, kije kazala romarjem ponoči pot v Kompostelo, znamenito božjo pot na Španskem. Imenujejo jo zato Jakobovo lestev. Po grški bajki je nastala mlečna cesta od tega, ker je boginja Hera, od jeze, ker soji bili podvrgli Herakleja na prida-janje, razšvrkala svoje mleko po nebu ter napravila na njem svetlobel kolobar.« Clačani brdske graščine Graščak na gradu Brdce je bil do tlačanov izredno grob in surov. Vsi so trepetali pred njim. Desetine ni bilo nikoli dovolj, tlake pa tudi ne. Sploh ni veljalo nobeno pravilo - graščak je delal, kar je hotel. Za vsako malenkost je vrgel tlačana v ječo, ki je bila zato vedno polna nesrečnikov. Ko so pobirali desetino, so čakali na dež, da je zmočil žito, in tako so oškodovali kmeta. Snopi so morali namreč čakati na njivi, vse dokler graščinski niso prišli po desetino. Fižol je mož! Nadaljevanje in konec. »Za zaprtje je dobro tudi tole: Naberi lepega mladega fižola natičarja, razreži ga po dolgem in posuši v senci (v pečici). Žlico posušenih luščin opari s pol litrom kropa. Pij šele, koje stalo 4 do 5 ur. Ta porcija je za en dan, uživaš lahko po požirkih ali pa v dveh obrokih. Uredi tudi odhajanje vode, krepi srce in razganja sečno kislino. S četrt litra kropa prevri in pij gorko za pešanje srca in ledvične bolezni, za udnico, ko-stobolje, trganje in kožne bolezni. Kupujemo draga inozemska zdravila, naša živina pa ostaja zdrava ob fižolovih luščinah, kure ležejo rade, če jim daš posušenega fižolovega natja (listja). Fižolove luščine so navadno pri sestavah za debelico, za udne in kožne bolezni, za pešanje krvi in srca. Laški fižol (pribe ali kostanjar) ima v sebi neko snov, ki vpliva posebno na delovanje krvi in srca. Zdravniki hvalijo oparek luščin tega fižola za povešeno srce in za opešano srce. Če ne deluje ščitna žleza, če zatekajo roke v zapestju, če se nabira voda pod kožo in v členkih, če ne odhaja voda v redu - pij par tednov oparek luščin tega fižola, ki ima slavno zgodovino. Nekdanji gospodarji države Peru so gojili ta fižol. Mrličem so ga dajali v rakev kot krepčilo za dolgo pot... Španski osvajalci so ga prinesli kot posebno dragocenost v Evropo, v Siggu ga je dobil leta 1564 dunajski dvorni botanik.« Slovenski pregovori o zimi Pregovorov o letnih časih je zelo veliko. Koliko pa držijo, presodimo sami. Leta 1939 sojih takole opisali: Ako zima ne uje z usti[ omaha z repom. Bodi zima, bodi kres - kadar zebe neti les. Bolj če bo pridna pozimi predica, dlje bo rožljala pod palcem petica. Če o sv. Miklavžu žerjavi še ne gredo, še pred božičem zime k nam ne bo. Če se drevje pozno obleti, huda zima sledi. Dobro se greti - pozimi in poleti. Gospoda in zima ne prizaneseta. Kakršno poletje, taka bo zima. Kdor je poleti len, strada pozimi. Kdor poleti ne dela, pozimi strada. Kdor poleti ne spravlja, pozimi ne zapravlja. Kdor se poleti preobjeda, pozimi posnema medveda. Kdor se pozimi dobro hrani, se poleti lahko muham brani. Pozimi otrokom češnje obetamo. Tudi pozimi more toplo biti in po dežju sonce sijati. Tvoja obljuba - pa zimska odjuga. Volk še ni nikdar zime ujedel. Zima, birič in smrt ne prizanesejo. Zima ima gladne zobe. Zima je bela kot golob, pa je volčjih zob. Zime še ni nikdar volk odnesel. 3ščemo stare fotografije Na fotografiji so prisilni mobiliziranci v nemško vojsko iz Nove Štifte. Stojijo z leve: Pečnikov Ivan, Muzov Tonček - poleg njega Grozdjeva Ida, Vrtački Jože - poleg njega Bevčka Francka, Jernejev Tone, Rmski Francel, Podlinski Jernej. Sedijo z leve: Rmski Jože, Franclnov Franci, Sedovski Anza in Riflnov Ivan. Fotografijo je poslal Jože Enci iz Dola. DOBRODELNI KONCERT PEVSKE SKUPINE PUSELJC Štiri leta zaokrožena z dobrodelnostjo »Lepo je, da so pevke skupine Pušeljc znale svojo četrto obletnico združiti s tako plemenito gesto do družine Maze. Za to se jim iskreno zahvaljujem.« To so bile pozdravne besede Ivana Suhoveršnika, župana občine Mozirje, ki je spregovoril na koncertu, s katerim so članice Pušeljca v sodelovanju z javnim skladom za kulturne dejavnosti obeležile četrto obletnico delovanja. Koncert skupine Pušeljc so povezovali štirje voditelji, med njimi tudi Andrej Hofer (foto: Franjo Atelšek) Ljudske pevke Pušeljc, kijih druži skupna ljubezen do slovenske ljudske pesmi, letos torej praznujejo četrto obletnico delovanja in ker, kot pravijo same, s svojo pesmijo želijo pomagati tistim, ki jim življenje pokaže tudi svojo temno, žalostno Družina Maze je hvaležno sprejela denarni izkupiček od koncerta v znesku 254.000 tolarjev (foto: Franjo Atelšek) plat, letošnjo obletnico posvečajo družini Maze iz Lepe Njive pri Mozirju, kije v lanskem oktobru pod Golt-mi izgubila očeta in moža, V ta namen so v petek v Kulturnem domu Mozirje organizirale dobrodelni koncert in ves dobiček od prodanih vs- topnic, nabralo se je 254 tisoč tolarjev, podarile omenjeni družini. Ivki Maze in njenim trem hčeram bo podarjena vsota zagotovo vsaj do neke mere olajšala urejanje hiše, ki so jo v minulem letu postavile s pomočjo številnih prijateljskih rok. Dokaz, da sočlovekova stiska potrka tudi na srca neznancev in ne samo sosedov, prijateljev ter sokra-janov, je bila tudi nadvse prijazna gesta društva aktiva kmečkih žena iz Oplotnice, ki na svoj nastop v Mozirje niso prišle le s pesmijo, ampak tudi z darilom za družino Maze - denarnim prispevkom članic svojega društva. Ker so minula štiri leta zaznamovala življenja vseh članic skupine Pušeljc, so se pevke odločile, da koncert, na katerem je sodelovalo še trinajst ljudskih skupin in ansamblov iz različnih koncevSIovenije, omeniti je potrebnotudi znano slovensko citrarko Cito Galič, razdelijo na štiri sklope. Vsako simbolično leto je povezoval drug povezovalec, v tej vlogi pa so nastopili priznani slovenski moderatorji, ki so že tako živahno prireditev znali še dodatno popestriti. Tatiana Golob NAGRADNI NATEČAJ ZA GOBARJE Kdo je naše! večjo a v Henrik Strnad iz Gornjega Gradu je našel zares orjaški dežnik Miran Poličnik iz Gornjega Gradu z lepim, a nekoliko manj znanim rjavim ježevcem Maijan Gračner iz Nazarij je tega velikana našel na Čreti NAGRAJENCI Komisija uredništva SN je knjižne nagrade dodelila naslednjim gobarjem: Marku Jurkovniku iz Lepe Njive Bojanu Lukšetu iz Mozirja in Henriku Strnadu iz Gornjega Gradu. Nagrajencem čestitamo in jih vabimo, da knjige prevzamejo na sedežu uredništva na Savinjski cesti 4 v Nazarjah. Marija Bolarič iz Mozirja je bila ponosna na jurčka v obliki krofa Gobani rastejo tudi pod snegom, dokazuje Janez Pečnik iz Mozirja Tehniška zalozba Slovenile Na zares nenavadno zraščene gobane je naletel Anton Strožič s Črete www.tzs.si, tel.: 080 17 90 Nagradni natečaj je zaključen. Tokrat objavljamo še zadnje prispele fotografije in seveda imena dobitnikov knjige Najboljše užitne gobe ter njihove neužitne in strupene dvojnice. iiiiii i.i:.iiiiiiwi ij i iii.ii»hm n inm.i.iiii n i imiiiimui^iitii im.iii.ii" i iir Stanovanje je odraz naših življenjskih navad in potreb, naših zmogljivosti, želje po varnosti in udobju, domačnosti in praktičnosti. Kot najintimnejši del življenjskega prostora zrcali stanovanje estetske, socialne in ekonomske težnje posameznika in družbe, v kateri živimo. Vsak stanovalec soustvarja svoj lastni stanovanjski ambient. Oblikovanje stanovanja se nikoli ne ustavi, spreminja se in sledi dinamiki življenja. Nove potrebe vzniknejo, druge odpadejo. V tokratni tematski prilogi vam želimo pomagati z nekaterimi namigi pri soustvarjanju vašega stanovanja, da se boste v njem počutili še bolje. Psihologi že dolgo vedo, da napačna ureditev stanovanja onemogoča dobro počutje in da smo lahko ljudje zaradi tega celo nesrečni. Če nam uspe ugotoviti svoj tip stanovanja, spoznati barvne recepte in primerno opremo, smo že bliže cilju. To pa je: pravilno stanovati, kar pomeni živeti zadovoljno in uravnovešeno, brez nemira, neugodja,in stresa. Stanovati ni samo vprašanje okusa! Izbira stanovanjskega okolja je lažja, če poznamo svoj osebni »stanovanjski profil«, če vemo, ali naj bo naš dom podoben gnezdu, gradu ali zatočišču. Stanovanjska tipologija temelji na nauku o človeških možganih. Namreč, trije deli, možgansko deblo, vmesni možgani in veliki možgani, imajo vsak svojo zgradbo in svoje posebne funkcije, ki so se izoblikovale v več milijonih let. O ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU RAMŠAK s.|>. Boštjan, Dobrovlje 4, 3314 Braslovče - PARKETARS1 - (TOPLI PODI, PLUTA) - KERAMIKA, KÄME» - OPAŽI, PREGRADE - INTARZIJE, SVETOVANJE Tel.: 03/588-57-15, Gsm: 041/519 737 MAVRIČ d.o.o. Podjetje za gradbeništvo Podvrh 18, 3330 Moziije Tel: 03/889 42 60 839 42 61 Gsm: 041/69 42 63 nizke gradnje zunanja ureditev ▼ v _____ _____ Možgansko deblo usmerja nagonsko področje našega zaznavanja in pomembno določa obnašanje gnezdnega tipa: samoohranitev, stremljenje k harmoniji, poseganje nazaj v izkušnje in tradicijo. Boji se radikalnih sprememb vseh vrst. Vmesni možgani določajo obnašanje grajskega tipa: v ospredju so obramba lastnega ozemlja, tekmovalno razmišljanje in statusna potreba. Vmesni možgani so v celoti usmerjeni na sedanjost, usposabljajo za improviziranje in podpirajo pripravljenost za preizkušanje novega. Veliki možgani usmerjajo pribežališčnitip. Človeku dajejo samozavest, v njem ustvarjajo potrebo po samouresničevanju in sposobnost za načrtno ravnanje. To območje možganov ugodno vpliva na stremljenje k individualnosti in distanciranju ter krepi misel za red. V vsakem človeku obstajajo vsi trije možganski elementi. Za določanje tipaje pomembno, kateri od teh tipov vsakokrat prevladuje. Če je prevlada močna, nastane za vsak tip jasen »stanovanjski profil«. Če poznamo svoj tip, vemo, kaj je za nas prijetno in, karje morda še pomembnejše, kaj neprijetno. Na ta način lahko ustrezno uredimo stanovanje. Kdor stanuje v napačno razdeljenih prostorih, v napačni barvni opremi in neugodnih svetlobnih razmerah, se bo vedno počutil neprijetno. »PREBIVALCI GNEZDA« imajo radi majhne prostore in večje prostore pogosto tako razdelijo, da nastanejo prijetni kotički. Zato ljubijo sobe s koti, nišami in pomoli. Gnezdni tip opremi stanovanje do zadnjega kotička in če le ima možnost, okrasi vsako prosto površino stene. Pri izbiri pohištva je odločilna tradicija. Rad ima pohištvo brez ostrih kotov in robov, okroglo in vijugasto ter mehke blazine. Ker je ljubitelj narave, želi tudi doma imeti naravne stvari okoli sebe (veliko lesa, predvsem masivni les vtoplih barvah - hrašt, oreh, češnja). Tudi pri tekstilnih delih pohištva ljubi naravne barve (blago, tapete, preproge). Zanj je najpomembnejša zastrta svetloba svetilk, najbolje iz več svetlobnih virov. Prebivalci gnezda ne marajo hladnih barv in močnih kontrastov. Trdi, hladni materiali, kot so steklo, marmor ali krom, ga motijo. Prazne površine in veliki, nerazčlenjeni prostori mu niso všeč. Tel.; 03-83 90 360 Fax: 03-83 90 361 PRAPROTNIKOVA 35, MOZIRJE E mail: ascSOOO@siol.net: www.asc-SOOO.com Delovni čas: od 7.00 do 17.00 ure, sobota od 7.00 do 12.00 ure TRGOVIMA - VODOVOD - OGREVANJE Prodaja, montaža in servis iSLEDNJA DELA: 3EMIT FASAD: tiropor TIM izvedba) , vlečeni ROFIX, BAUMI1 ■ arvni odtenki) 'zunanji OPLESK : L AŽURNIMI ridolin, beltop...) - BELJENJE FASAD - POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV - IZPOSOJA DELOVNIH ODROV -OBDELAVA GIPS PLOŠČ - OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Poleg vse ostale pleskarske ponudbe: Strojno brušenje BREZ PRAHA (sesanje) STEN (izravnalna masa) in BETONSKIH STIKOV (sanima freza) »GRAJSKI PREBIVALCI« so vitalni in dinamični. Veliko dajo na mogočen vtis. Hočejo nekaj predstavljati in pokazati svojo barvo - tudi med svojimi štirimi stenami. Grajski tip potrebuje veliko prostora okoli sebe in svobodo gibanja, Rad ima velike sobe, veliko svetlobe, velike okenske površine, proste stene in odprt prehod iz sobe v sobo. Pri opremljanju stanovanja so v ospredju novosti in skladnosti z modo. Zelo pogosto menja stanovanjsko opremo. Rad ima izbrane, dragocene stvari in želi si, da bi ljudje lahko takoj spoznali vrednost stvari, ki jih ljubi. Grajski tip pričakuje, da ga bo njegovo stanovanjsko okolje vedno znova navdušilo in spodbudilo. Zaradi tega ima najraje močne barve in nenavadna nasprotja. Nanj naredijo močan vtis veliki kosi'pohištva s širokimi površinami, ki bi bili hkrati lahko tudi razstavni predmeti. Rad ima trde materiale kot sta kovina in kamen. Všeč mu je, če se sveti in blešči. Grajski prebivalci se izogibajo vsega, kdr sestoji iz majhnih delov in učinkuje malenkostno. Nemarajo pridušene svetlobe ini kar je preveč igrivo in krhko. Majhni ali njih grozo. Nočeji bito opremljati samo s »programi Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 031 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev in vhodnih vrat. Vratna krila Lesne Slovenj Gradec po tovarniških cenah. Prodaja kljuk, laminatov, DEKOR stenskih ter stropnih oblog in vrtnih garnitur iz lastnega programa. UGODNE CENE! Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti! TRGO JOVAN Proizvodnja, trgovina, storitve d.o.o. Arja vas 59, 3301 Petrovče Poslovna enota Kamnik GSM: 041/637 208 Posojilo za nepremičnine Nepremičnine še ne pomenijo, da se človek ne more niti pošteno premakniti. Nova Ljubljanska banka to jesen ponuja najugodnejša posojila za nepremičnine doslej: • najnižja obrestna mera doslej • ugodnosti za varčevalce NLB in prve sheme NSVS v NLB • prva 3 leta enaka mesečna obveznost. Če prejemate plačo prek osebnega računa v NLB ter varčujete vsaj tri leta v NLB ali ste varčevalec 1. sheme NSVS v NLB, je obrestna mera za posojilo z zastavo nepremičnine in dobo odplačevanja 10 let le 7,25 %. In takoj bo vaše novo stanovanje za kak kvadrat večje! O vseh podrobnostih ponudbe več na www.nlb.si in pri vašem najbližjem bančniku NLB. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Savinjsko - Šaleška »PREBIVALCI ZATOČIŠČA« so izraziti individualisti. V svojem zasebnem svetu se želijo skriti pred zunanjim svetom. Idealna zatočišča so zato prostori pod streho, sobe, ki ležijo ob zasebnem notranjem dvorišču (atriju) ali se odpirajo na gosto zaraščen vrt. Takšna stanovanja seveda niso»udobna«vobičajnem pomenu besede. Zatočiščni tip je perfekcionist. Vsak prostor je jasno razčlenjen, vsaka podrobnostje skrbno načrtovana. Vse se mora lepo skladati. Vse mora biti popolnoma prirejeno osebnim potrebam. Priljubljeno je izrazito praktično, večnamensko pohištvo. Oblike pohištva morajo biti jasne in geometrijske. Hladne barve prevladujejo, pravtako »nebarvne«, kot so črna, bela ali siva. Gladke površine morajo biti motne, ne zelo bleščeče. Prebivalec zatočišča je odprt za novo, predvsem če je prepričan o tehniški ali formalni odličnosti novosti. Vendar se ne navdušuje za modne trende. Pogosto seže po avantgardni obliki, ki se pozneje izkaže za moderno klasiko. Zatočiščni tipi ne marajo nerazčlenjenih prostorov in velikih, nezavarovanih okenskih površin. Nekoristno okrasje zavračajo in ne marajo kričečih barv, močriih barvnih kontrastovin premočne svetlobe. lite tudi vi resnično /-- uživati v soaniu? i izdelki vas bodo navdušili s kakovostjo, ojnostjo barv. Naši dolgo življenjsko dobo Izpolnili bomo vse vaše želje glede dimei POKLIČITE NAS ALI NAS OBIŠČITE! IZDELOVANJE IN PRODAJA TEKSTILNIH - DEKORATIVNIH IZDELKOV 3332 Rečica ob Savinji 97 tel.: 03 838 80 45, faks: 03 838 80 46 wwWjweiss^S£jM andrej.welssCQsiol.net Prijeten kotiček v mojem domu Vinko Poličnik, načelnik Upravne enote Mozirje: Sam se najbolje počutim v dnevni sobi. Ta mi daje občutek prijetnosti in domačnosti. Zato se v njej najbolje spočijem. Za prostor ni pomembno, s kako dragim pohištvom je opremljen, meni osebno to ne pomeni veliko. Več štejejo malenkosti, ki sijih človek mogoče sam ustvari in prav te dajejo prostoru dušo. Počutje v domu je odvisno od mojega razpoloženja. Včasihje dovolj le mali dodatek, mogoče kak šopek svežega ali suhega cvetja, in v prostoru se počutim resnično doma. In nasvet bralcem? Prepustite se svoji domišljiji in ne podlegajte raznim reklamam in komercialnim katalogom. Ti so dobrodošli le vtolikšni meri, da človeku' razvnamejo domišljijo, ki jo naj uporabijo in sami prispevajo delček sebe. Anka Rakun, županja občine Ljubno ob Savinji: Poleti je moj najljubši kotiček terasa. To je prostor, kjer lahko med akacijami in orehi občudujem rdeče cvetoče pelargonije. V svojem naslonjaču potem prebiram različno literaturo. V ostalih letnih časih poje dnevna soba tista, kjer lahko družini posvečam svoj čas. Kadar moji domači gledajo televizijo, se rada umaknem v spalnico, kjer berem ali meditiram sama ali v dvoje. Stanovanje mora biti dom za telo in dušo ne pa izložba pohištva. Pohištvo sicer mora biti, ampak se mi zdi, daje pomembneje, daje izbrano po mojem okusu, ne po cenovnem razredu. Da se človek počuti resnično doma v svojem domu, je pomembno tudi njegovo osebno počutje. Sama poskušam biti dobre volje, prijazna do svojih domačih. Poskušam pripraviti vsaj en skupen obrok, saj imamo v tej tekmi s časom veliko obveznosti. Bralcem bi svetovala, da si svoj kotiček uredijo tako, da jim je pisan na kožo. Naj si ga poskušajo urediti tako, da bodo čim manj moteni - brez televizije, telefona, in bodo v njem lahko ustvarjali tisto, kar jih najbolj razveseljuje. Zato pa ne potrebujejo veliko denarja, ampak kanček domišljije in dobre volje. Marija Vrtačnik, predsednica uprave Elkroja: Poslovni svet, v katerem delam, je zelo težak in delo včasih zelo utrujajoče. Zato poskušam v svoj dom vnesti toplino in svetlobo, ki mi vračata energijo. Tak prostor pri nas doma je zimski vrt, kjer vsak prosti trenutek preživim med zelenjem. Dom je ogledalo človeka in mora biti tako urejen, da se bo vsak posameznik v njem počutil dobro. Zato sem mnenja, da ima pohištvo podrejeno vlogo. Dom mora imeti dušo, ki ji vdahne posameznik z drobnimi stvarmi. In nasvetza urejanje? Težko bi ga dala. Vsak mora poslušati svoj jaz in si stanovanje urediti po svojem videnju, tako da se bo v njem dobro počutil. Vendar je zelo težko reči kako. Marjan Dobrovc, direktor Gorenje Glin: Zame osebno je dnevna soba tisti prostor, kjer se najbolje počutim, saj name deluje pozitivno. To je prostor, kjer največ časa preživi cela družina, kjer sprejemamo goste inje locirana tako, da so od nje enako oddaljeni vsi ostali prostori. Dom mora imeti dušo in zato menim, da je pohištvo v podrejenem položaju. To naj bo takšno, da bo uporabniku prostor prijazen in se bo v njem dobro počutil. Pohištvo mora dopolnjevati opremo doma. Zato tudi doma poskušam urediti prostor po svojih željah v kompromisu z domačimi, ki pa imajo zaradi generacijskih razlik pogosto drugačno predstavo o urejenosti kot jaz. Da dom postane dom za vse moje člane, neredko dam prednosttudi mlajšim. Tudi bralcem Savinjskih novic bi svetoval, naj si uredijo svoj kotiček po svoji izbiri, naj prisluhnejo sebi ali poiščejo pomoč arhitekta. Marija Sukalo Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 Delavni čas: pon. do pet. od 7h do 18h v sob. od 7h do 12h MERKUR V AKCIJI - tudi v TKGOVWAH' PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE VELIKA IZBIRA RADIATORJEV INI VSEGA KAR POTREBUJETE ŽA DOBRO IN KVALITETNO OGREVANJE v AKCIJI JUPOL Montaža! Dostava na dom! Prodaja na obroke preko trajnika in na čeke Ugodni kredit od 1 do 5 let' _ VCi ^ Trgovina in montaža za vodovod in ogrevanje -vodovod Borut Čretnik s.p. GSM: 041/667-180 -kanalizacija -ogrevanje TRGOVINA: 03/70-00-555 . p|in Rudi Čretnik KOMPLETNA GSM: 041/602-401 SANACIJA KOPALNIC AGmtmr Pohištvena industrija d.d. POLZELA Polzela 176/a, 3313 POLZELA SLOVENIJA E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Tel.: 03 703 71 30, 703 71 31 Del. čas: pon - pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure PROGRAM AID3MA ÜEW LINE Sestavljiv program, nove barve, modern design - Spalnice, - mladinske, - otroške sobe, - program za turizem Ugodni plačilni pogoji! POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ D O IVI! STANOVATI Z BARVAMI - BARVNI RECEPT Izbira barv je zelo pomembna stvar, saj barve sproščajo čustva in občutke. Ustvarjajo vedro ali melanholično razpoloženje. Vznemiijajo nas ali pomirjajo. Za pravilno izbiro barv v našem stanovanju je potrebno pridobiti nekaj temeljnega znanja. Spoznali bomo, da v kraljestvu barv vlada red, ki pomaga pri opremljanju stanovanja. Vsaka barva z osvetlitvijo in zatemnitvijo izgubi svojo »težo«. Dobro je vedeti, da obstajajo tople barve (rdeča, oranžna) in izrazito hladni toni (modra, turkizna). Vsaka barva ima svojo vrednosttudi glede na to, v kakšnem obsegu jo uporabimo. Močnejši toni na večjih površinah lahko »zatolčejo« tudi trdne značaje. Svetle barve in pastelni odtenki pa pridejo pri njih šele prav do izraza. »ODTENKI ISTE BARVE« Večina ljudi ima doma rada umirjene barve. Tu si želijo odpočiti od preobilice dražljajev zunanjega sveta. Predvsem naravni toni prinašajo mir in harmonijo, pri kombiniranju pa kar težko naredimo kaj narobe. Toda odtenki iste barve lahko pripeljejo do enoličnosti. Pri tem si lahko pomagamo z barvno svežimi okrasni poudarki, kot so slike, cvetje ali dodatki, ki se vedno lahko zamenjujejo. Številne stopnje iste barve Pastelni toni so idealne stanovanjske barve, s katerimi je mogoče pričarati prijazna razpoloženja - prevladujoči mehki toni, usklajeni po odtenkih, ki se dopolnjujejo z barvami pohištva in zaves. Soba vsa v belem Kdor ima veselje do svetlih barv in se mu ni treba ozirati na otroke, se lahko mirno odloči za belo opremo. Ta nikakor ni nujno enolična. Že beli odtenki so zelo različni: čista bela, naravna bela, smetanasta bela... Pri izbiri barvnih poudarkov imamo proste roke in jih lahko poljubno pogosto zamenjamo. Tako prinesemo v okolje toplino z barvnimi blazinami, slikami in cvetlicami. Če je vse naravnano na plemenit les Pohištvo iz lepega lesa ima svoj značaj in svojo lepoto. Da bi oboje prišlo do izraza, moramo zadržano uporabljati močne barve. Rjavo-oranžno pobarvane stene, zavesez nevsiljivimi vzorci, preproga sivkasto bež barve na svetlih lesenih tleh (primerno za pohištvo iz češnjevega lesa). »MOČNI TONI SPODBUJAJO DUHA IN DUŠO« Od temperamenta je odvisno, ali lahko živimo z močnejšimi barvami. Navzven odprti ljudje se izrekajo za žarečo rdečo barvo, vendar lahko živahne barve koristijo tudi flegmatikom. V vseh primerih je pomembno doziranje. Barve lahko pisano pomešamo ali pustimo, da prevladuje en sam odtenek. Prevladujočo barvo lahko izbiramo do konca, ji dodamo sosednje odtenke ali obnjo postavimo kontrastno barvo. Vir: Velika knjiga o urejanju stanovanja, Založba Mladinska knjiga, 2001 REPENSEK Uroš s.p. Lenart 9 3342 Gornji Grad Tel.: 03 584 31 06 GSM: 041 966 006 udelava ©srnin HĐELAVA NA©STR1ŠK@¥ IIM IFR^AD SANACIJA STREH Proizvodno trgovsko podjetje DIANA d. o. o. Obrtniška ulica 8, 3331 NAZARJE Tel., fax: 03/ 58 33 626 - IZDELAVA IN MONTAŽA STREŠNIH ŽLEBOV, ODTOČNIH CEVI, ZAKLJUČNIH OBROB IN DRUGA KLEPARSKA DELA, - KRITJE STREH Z VSEMI VRSTAMI KRITIN, - KLJUČAVNIČARSTVO, IZDELAVA KOVINSKIH VRAT, LAŽJIH KONSTRUKCIJ, OLJNIH JAŠKOV, ITD., - RAZREZ IN KRIVLJENJE PLOČEVINE, CEVI,... www.ptpdiana.si TRGOVINA ŠKOFJA VAS Tel.: 03/425-17-00 Mizarstvo in trgovina Hoby-les Katarina Hohnjec s.p., Škofja Vas 3b. VGRADNE OMARE 3211 škof)a Vas - MATERIALI ZA DOMAČE MOJSTRE pohištveno okovje, vijaki, laki, lepila, medeninaste kljuke, kuhinjski pulti, ročaji - LEMINATNI PODI, STENSKE IN STROPNE OBLOGE, LESENE IN STIROPORNE LETVE - PVC IN LESENA OKNA KLI LOGATEC -VGRADNE OMARE IN POHIŠTVO PO NAROČILU AKCIJA: ugodne cene kuhinjskih stolov in miz STOLI od 5.450 SIT naprej ^1^50 I« 'rfMt 50 let TRADICIJE EMENTNINA POLAK ŠTEFKA s.p. Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03 588 50 65 Strešna kritina POLAK izdelana po najsodobnejši švedski tehnologiji. Dimenzije strešnika so 33x42 cm, 9 kom/m2 V mesecu oktobru izredno ugodna cena betonske kritine POLAK, lm2 barvne kritine samo 1.566 SIT, cementne barve pa samo 1.296 SIT, (z DDVi Ugodna cena tudi betonskih in opažnih zidakov ter dimnikov. Hvala za zaupanje! cestCf,^ V — ^^mozirfe - mačehe - trajnice lončne krizanteme - bogat izbor st eč po konkurenčnih cenah - substrate za grobove - suhe in sveže aranžmaje Za naročila svežih in suhih aranžmajev nas pokličite na tel. 583-10-45 ali pa nas obiščite vsak dan oil 7. do 18. ure ob sobotah od 7. do 12. ure iu na praznik. 51. oktobra, od 8. do 12. ure. - beli ali barvni nagrobni pesek OB DNEVU MRTVIH VAM NUDIMO: ■M TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. Gotovlje 31, 3310 Žalec (obvoznica Žalec nasproti Petrola) Tel. trgovina:713 34 50, 52 faks: 713 34 54, servis: 713 34 56 Delovni čas: od 8. do 20., sobota: od 8. do 15. ure ZELO UGODEN KREDU ZA BELO TEHNIKO IN TELEVIZORJE GORENJE NA 6 AL112 MESECEV KUHINJE GORENJE, MARLES, 0PTIG0R Vse za ogrevanja vašega doma. ELEKTRIČNI IN CEVNI RADIATORJI NUDIMO RRCUNRLNISKI IZRIS IN MONTAŽO! GLASBENI STOLP SHARP PECI ŠTEDILNIKI ELEKTRIČNI KALORIFER CD-XP 120 W, 2x30W, 3xCD, daljinski upravljalec ^ElEErail WT981, kondenzacijski sušilnik perila, 5kg perila, 9 programov sušenja, elektronsko krmiljenje WT78l,odzračevalni sušilnik perila, 5kg perila, 9 programov sušenja, eleklronsko krmiljenje WT68l,odzračevalni sušilnik perila, 5kg perila, časovno krmiljenje VLJUDNO VABLJENI V NAŠO KMETIJSKO PRESKRBO P®tmv Srp 7» i&mpgter (v pro©terfh SCm#i|gfei mmdmg® š@mpatmr) TELEFON: 70S @4 70 FAKS: 703 34 @0 P©fevmS Us©: p@n„ - p@L: ©d 8.00 d@ 18.00 um, @@lb» @d 8.00 d@ 12.00 um ALIANSA VAŠA ZADNJA SANSA!!! VOZILI SMO RENAULT MEGANE SEDAN 1.5 DCI Prava limuzina z nežnim karakterjem Družina meganov se širi skoraj s svetlobno hitrostjo. Limuzina, coupe, sedan, grandtour, scenic in kabriolet. Kaj torej še ostane velikim? Oblika, ki je pri osnovnem modelu še precej ekskluzivna, je pri ostalih izvedenkah bolj umiijena in naše oči so se je že precej navadile - prav všečna je. Pri RSL-u v Levcu so nam za kratek test odstopili megana z »nahrbtnikom«, torej sedana. In če je bil prejšnji sedan milo rečeno dolgočasen, je nova oblika prava paša za oči, kar pomeni, da je odločitev težja, kot bi si mislili. Kateri megane izbrati? Piše: Igor Pečnik Sprednji del meganove generacije je športno oglat z velikimi lučmi. Koničast sprednji del se nadaljuje preko neizrazitih bokov do zadnjega dela, kjer so meganu dodali lepo oblikovan prtljažni del. Moderne luči poskrbijo za lepo obliko in dobro vidljivost. Notranjost megana je enaka v celi družini. Lepo oblikovana armaturna plošča in kvalitetna izbira materialov prijetno presenetita. Prav tako pozitivno presenetijo sedeži, ki so izgubili svojo mehkobo in so postali nemško udobni. Volanski obroč je odet v usnje in nastavljiv po višini in globini, sedež pa je nastavljiv po višini. No, kakšen centimeter več bi se lahko pogreznil. Sicer pa v meganu vlada red in vse je na svojem mestu. V varnostnem smislu se generacija megane uvršča med najvarnejše, saj je po opravljenih testih opremljena s petimi zvezdicami. Paketi opreme so trije: pack, contort in luxe, ki se kombinirajo z ambien-talno opremo, authentique, expression, dynamique in privileg. Glede na našteto je kombinacij več kot dovolj, kdor pa s tem še ni zadovoljen, z lahkoto poseže po dodatni opcijski opremi. S svojo dolžino 4.498 mm se megane sedan ne uvršča med malčke. V ponos mu je tudi prtljažni prostor, ki meri od 330 do 1.190 litrov ob podrtih zadnjih sedežih. Motorna paleta zajema štiri bencinske motorje in tri dizelske. Mi smo vozili najšibkejšega dizelskega malčka, ki iz 1,5 litra iztisne spodobnih 80 konjičkov in 185 N m navora pri 2.000 vrtljajih. Do 100 km/h potegne v 14,5 sekunde, končna hitrostznaša 171 km/h. Po tovarniških podatkih naj bi bil omenjeni model zadovoljen s petimi litri nafte na sto prevoženih kilometrov. In vtisi z vožnje? Pametno kartico vtaknemo v režo, nogo na sklopko in pritisnemo gumb. »Dizlaš« nežno zabrni in lepo potegne. Hrup motorja je minimalen in na avtocesti ga preglasi piš vetra. Vzmetenje je udobno, volanski mehanizem pa je očitno bolj namenjen ženskim rokam, saj si želim več občutka o dogajanju pod kolesi. Zavore si zaslužijo pohvalo, kvaliteta izdelave tudi, saj o čričkih v plastičnih delih ni sluha. Skratka - prava limuzina z nežnim karakterjem, ki vas ne bo razočarala. mm nm V resnicije bilo že slabše, ko so odpadki s pokopališča v Lučah ne samo »dvigovali« pokrove kontejneijev, ampak nastlani naokoli čakali usmiljenja komunalnih delavcev. Podoba torej, s katero bo kraj težko ponovno segel po tako želeni turistični veličini, še posebej, ker preprosto ne gre verjeti, da v celotni okolici pokopališča ni bolj primernega in komunalni službi dostopnega mesta, kotje osrednja lučka »ulica.« Dopustnoje seveda tudi to, da sporočila Lučanov sploh ne razumemo. Ovenelo cvetje in ostalo, kar ne sodi več na pokopališče, govori o spoštljivem in pietetnem odnosu do pokojnikov, kar pa seveda ne pomeni, da je potrebno na takšen način sicer hvalevredno vrlino razglašati tudi vsem turistom, ki se skozi Luče peljejo v Logarsko dolino oziroma od tam v širni svet. Savinjčan KINO NAZARJE Sobota, 25.10. ob 20.00 in nedelja, 26.10. ob 17.00: PIRATI S KARIBOV: PREKLETSTVO ČRNEGA BISERA -pustolovski Režija: Gore Verbinski Igrajo: Johnny Depp, Orlando Bloom, Geoffrey Rush, Jack Davenport, Jonathan Pryce Jack Sparrow je po naravi len in bahaški, toda čeprav je falot, nima temačnega srca. Je pač pirat, toda pri tem se trudi obdržati dostojanstvo in moralno neoporečnost. Njegovo kruto nasprotje je kapitan Barbossa. Je na pogled očarljivi in galantni pirat, ki si je mesto kapitana pridobil s krutim uporom in prevaro, hkrati pa je neizmerno zvit in s črno dušo. Seveda pa ni prave pustolovske zgodbe brez čiste ljubezni in pogumnega dobrega junaka. O izbiralnih redčenjih v mladem gozdu Ko prebiramo časopise, večkrat zasledimo oglase odkupovalcev lesa, ki ponujajo za hlodovino javora celo do 150.000 SIT/m3. Te cene niso niti pretirane niti izmišljene. Hlodi morajo biti le dovolj debeli, brez grč in drugih napak. Zelo visoke cene dosegajo poleg javora še: kvalitetna češnja, jesen, hrast, brek, pa tudi kvalitetna bukev doseže danes precej višjo ceno od povprečja. Ker mnogo lastnikov še danes v svojem gozdu najraje vidi le smreko, sploh ni čudno, da je v večini naših gozdov najkvalitetnejših listavcev zelo malo. Piše: Damjan ievšnik Pa njihova vzgoja sploh ni tako težavna. Delež kvalitete v gozdu lahko zelo povečamo z izbiralnim redčenjem. Začeti je treba že zgodaj - tam, kjer so debeline drevesc pretanke celo za drva. Najprej izberemo najkvalitetnejša drevesca -izbrance, katerim potem odstranimo ko-nkurente-tiste, kijih ovirajo v krošnjah. Prav je, da to izbiro opravite skupaj z revirnim gozdarjem in da si pred sečnjo konkurente tudi označite. Redčenja ne smejo biti premočna, da ne povzročimo rasti vej po deblu, in dovolj močna, da izbrancem zadosti pomagamo. Odločitev o jakosti redčenja je najbolje zaupati revirnemu gozdarju in njegovim izkušnjam. Ko bo delo narejeno, bo revirni gozdar lastniku obračunal še spodbudo za opravljeno delo. Spodbuda resda ni velika, vseeno pa že danes delno pokrije strošek dela, katerega rezultati bodo vidni v Piše: Robi Lisac Da bi vam lahko odgovoril na to vprašanje, se moramo za hip vrniti na šolanje gladiatorjev. Te bojevnike so učili najsodobnejših bojevniških veščin in znanj, ki sojih trenerji gladiatorjev nenehno izpopolnjevali kar sproti. To pomeni, da so bili gladiatorji v vsakem trenutku deležni najsodobnejšega sistema usposabljanja, saj je vendar šlo za njihovo življenje ali smrt! Učili sojih sabljati, goloroke borbe, borbene taktike in principe, skratka samo uporabna in najsodobnejša znanja, ki sojih kas- družinskem proračunu šele čez desetletja. Z izbiralnimi redčenji nadaljujemo več desetletij, saj dokler sestoj prirašča v višino, izbranci reagirajo na dodajanje svetlobe v krošnjah. V starejših sestojih z izbiralnimi redčenji pridobivamo že znatne količine drv. V sestoj se je najbolje vračati čim bolj pogosto, vsakih nekaj let, jakost redčenja mora biti pri pogostih ponovitvah ustrezno manjša. Pomembnoje še vedeti, da le pravočasen začetek izbiralnih redčenj sestoj okrepi in ga naredi bolj odpornega na sneg in veter! izbiralna redčenja pospešijo pr-iraščanje dreves v debelino, kar pomeni, da bo tudi čas končnih sečenj nastopil prej. Drevesa bodo pri končnem poseku mlajša,zato bo manj napak jedra, pri bukvi manj rdečega srca... Pomembnoje tudi paziti na poškodbe, posebno izbrancev, saj poškodovani izbranci ne prinašajo zaslužka. Resje, povpraševanja po lesu čez nekaj desetletij ni mogoče napovedati. Sklepamo lahko, da bodo v prihodnosti razlike v ceni med povprečnim lesom in najkvalitetnejšimi sortimenti še večje, kot so danes. Povprečnega lesa je danes na trgu veliko in ga bo veliko tudi v prihodnje. Ne samo pri listavcih, tudi pri smreki imamo možnost povečati vrednost lesa. Izbiralno redčenje tudi pri smreki pospeši priraščanje v debelino, vendar pa je pri iglavcih za povečanje cene lesa nujno tudi pravočasno in pravilno obvejevanje izbrancev. Približuje se zima, pridelki bodo kmalu pospravljeni. Zakaj ne bi žeto zimo kot dober gospodar nekaj svojega dela vložili tudi v prihodnost? Če ne vi, pa se bodo vašega dela spomnili otroci, ko bodo prodajali viskovredno hlodovino. Želim vam čimveč dobrega sodelovanja z vašim revirnim gozdarjem! ŽARKOV POMEŽIK Poslovnež - moderni gladiator Verjetno ste že slišali za gladiatorje? To so bili bojevniki v času rimskega cesarstva, ki so se v arenah borili na življenje ali smrt. Preden se je ta krvava in kruta igra začela, sta gladiatorja pozdravila prisotno rimsko elito z besedami: »Na smrt obsojeni te pozdravljamo!« Menim, da bi lahko danes s podobnimi besedami pozdravljali mladi ljudje, ki vstopajo v trdi poslovni svet, svoje nadrejene. Zakaj? neje potrebovali v areni. Verjetno si lahko predstavljate, da teh bojevnikov niso učili matematike, poezije, slovnice, umetnostne zgodovine in retorike. Učili sojih bistvene in funkcionalne stvari! Če sedaj primerjate ta način izobraževanja in izobraževanje poslovnežev današnjega časa, se lahko samo zamislite. Gotovo ste se že sami prepričali v vsakdanjem življenju, da se svet spreminja vedno hitreje. To drži tudi za poslovni svet. Konkretno to pomeni, da današnje klasične izobraževalne institucije sicer podajajo svojim študentom določena znanja, vendar so ta v večini primerov brezupno zastarela. Gre za stari problem velikih šolskih sistemov, in sicerta, da se v našem primeru poslovni svet hitreje sprem- >V i £» J J r\ Zdenka Čok s.p Efenkova 61, Velenje. tel./fax: 03/58-75-484 finančno svetovanje: TATJANA BURGER tel: 03/ 89-70-433 E-pošta: info@agencija-zarek.com E-pošta: tatjana.burger@volja.net IZ Teorije v prakso Bukov drogovnjak pred tretjim redčenjem - Rovnice - Pretkovica (foto: Damjan Jevšnik) Inja kot šolski sistem, ki izobražuje poslovneže. Zaradi tega trdim, da so prav mladi ljudje, ki vstopajo v poslovni svet, vzelo podobni situaciji kot gladiatorji: ne vedo, ali bodo preživeli ali ne! Gladiatorji so imeli vsaj sistem usposabljanja, ki jim je omogočil 50-odstotno možnost preživetja v boju, ker so se učili najbolj aktualnih veščin in znanj. Kako nizek mora biti šele odstotek preživetja mladih poslovnežev, ki so polni zastarelega in pogosto tudi odvečnega znanja!? Kako se počuti mladi absolvent fakultete, ko ugotovi, da mora najprej pozabiti cel kup starih znanj in se naučiti veščin »resničnega poslovnega sveta«? Ni čudno, da ljudje v poslovnem svetu pogosto zbolijo ali celo umirajo zaradi man-agerskih bolezni (srčni infarkt, možganska kap, itd.), karje posledica velikanskega razkoraka med starimi, neuporabnimi znanji in metodami dela ter zahtevami sodobnega poslovnega sveta! Nekateri priznani avtorji zagov- arjajo mnenje, da bodo veliki in togi izobraževalni sistemi, ki se hvalijo z več desetletno dolgo tradicijo, prej ali slej izumrli - podobno kot nekoč veliki dinozavri. Te sisteme bodo nadomestili manjši in bistveno fleksibilnejši izobraževalni sistemi, ki bodo podajali bistvena znanja v krajšem času in na bolj kvaliteten način. Tako kot gladiatorjev niso učili igrati flavto, ker jim to znanje v areni ne bi koristilo, poslovnežu ne bo več potrebno poslušati zanj nekoristnih predmetov. Ker smo ugotovili, da se poslovni svet vrti vedno hitreje, ste verjetno tudi vi mnenja, da se mora moderni gladiator -poslovnež, če želi danes preživeti, nenehno izobraževati in izpopolnjevati. Živimo v času, ko ima vsakdo izbiro, katero pot bo ubral, karje darilo za tiste, ki se tega zavedajo. Želja Agencije Žarek je spremenili pozdrav »Na smrt obsojeni te pozdravljamo!« v »Na uspeh obsojeni te pozdravljamo!« Maficna kronika za september 2003 ROJSTVA Rodilo seje 7 dečkov in 6 deklic. POROKE 1. Robert Hribar iz Laz pri Tuhinju in Laila Belko iz Ljubljane 2. Boštjan Pančur iz Krnice in Lidija Ravlen iz Vapolj 3. Janez Časi iz Home in Simona Fale iz Gornjega Grada 4. Tomaž Kaiser iz Velenja in Milena Vene iz Velenja 5. David Moličnik iz Luč in Andreja Podlesnik iz Krnice 6. Robert Napotnik iz Mozirja in Urška Slokan iz Varpolj 7. Boštjan Robnik iz Krnice in Katarina Završnik iz Dobrovelj SMRTI 1. Marija Terbovšek iz Okonine 2. Alojz Lojen iz Planine 3. Amalija Lamprečnik iz Spodnjih Kraš 4. Marija Kos iz Spodnje Rečice 5. Jožef Šemenc iz Nazarij 6. Ivana Krivec iz Krnice 7. Jože Skok iz Šentjanža 8. Alojzija Skok iz Ljubnega ob Savinji 9. Frančiška Breznik iz Krnice 10. Aljoša Likar iz Rečice ob Savinji Glasbena skupina Elvis Jackson seje v mesecu septembru nekoliko nepričakovano razšla z dolgoletnim članom, bobnarjem Aleksandrom. Njegova zamenjava je Nenad Kostadinovski -Neno (nekoč tudi Scuffy Dogs, Traffic Religion). Nadomestitev nekdanjega člana z novim bobnarjem, ki se že nekaj časa predano posveča vsakodnevnim vajam, bo vsekakor pripomogla k še kakovostnejši izvedbi koncertnih nastopov, na katere se fantje že daljši čas posebej intenzivno pripravljajo. Pred novimi izzivi in priložnostmi, ki se jim ponujajo predvsem na tujih odrih, ostaja glavno vodilo skupine kakovost glasbe in seveda predanost svojim poslušalcem. Pop zvezdnik, producent; in modni kreator P. Giddy ima očitno vedno manj izvirnih idej kako priti do denarja, zato se je spomnil na letošnji obisk Ibize, kjer je spoznal, da poleg hip-hop ritmov obstaja tudi drugačna glasba. Zakaj se bi čudili, če seje zvezdnik navdušil na technom? Na Ibizi se elektronska glasba vrti dan in noč, zato se ne gre čuditi, daje pritegnila tudi P. Diddya. Kaj se zgodi, če polniš možganske vijuge 24 ur s technom? "Techno je tako močen in intenziven... kot da bi gledal zvezde, ki se vam kljub oddaljenosti zdijo na dosegu roke. A razumete, kaj mislim?", odgovarja P. Diddy. In smo ga le dočakali - prvi album mlade skupine Unique. Singl Nevihta, po katerem album nosi naslov, je prepričal tudi precej bolj zahtevne. Kritike, ki prihajajo z radijskih postaj ter z vseh koncev, so odlične. Velik delež zaslug pripada seveda avtorju, glasbenemu talentu, ki ga do zdaj še nismo poznali. Raayje njegovo ime in poskrbel je za besedilo, glasbo in aranžma 'Nevihte', poleg nje pa še za pesmi 'Čok čok', balade 'Pusti me samo', Marsikdo' in 'Stran od oči'. Seveda je k uspešnosti 'Nevihte' pripomogel tudi dober videospot, ki ga lahko vidite na skoraj vseh TV postajah. Ko je leta i 999 OIOO izdala svoj prvi album ‘IMo Angel’ in tako debitirala na glasbeni sceni, ni nihče pričakoval, da bo mlada Lon-dončanka kaj več kot le še en zvezdni utrinek. Vendar je osvojila glasbeni svet, njena prva plošča je dosegla multi platinasto naklado. Pesmi o življenju, ljubezni, kijih prepeva skladen čudovit glas... Vse skupaj je pripomoglo k temu, da je prišel na prodajne police tudi naslednik -album 'Life For Rent', ki gaje več kot odlično napovedal mega singl 'White Flag'. Kot zanimivost le še to, da je album, ki je v Veliki Britaniji izšel v ponedeljek, 29. septembra, samo v prvem dnevu prodaje presegel številko 100.000 in tako za kar 4-krat presegel prejšnjega vodilnega Ro-bbieja Williamsa. Alenka @ Šport. Oglasi ■■■■■■■■■■■■■■■■■ 1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 4. KROG Tekma preobratov in pravičen remi V četrtem krogu 1. slovenske lige malega nogometa je ekipa KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc gostila izkušeni Metropol iz Ljubljane in po treh uvodnih zmagah iztržila neodločen rezultat. Tako gosti kot gostitelji so lahko s točko kar zadovoljni, saj sta zaradi parnih kartonov manjkala njihova najboljša igralca, Delamea in Tesko, zelo slab dan pa je imel tokrat domači vratar Skok. Nabito polne tribune nazorske športne dvorane so pričakovale nov uspeh domačinov, ki pajim tokrat ni šlo vse po načrtu. Že prvi polčas je dal vedeti, da sta tekmeca zelo izenačena in da bo odločala predvsem strpnost in manjše število napak. Po »evro« golu Koruna in vodstvu domačinov so v drugem delu prišle do izraza večje izkušnje Ljubljančanov, ki so v pičlih petih minutah preobrnili rezultat na 1:3. K sreči so jim v nadaljevanju z enako mero vrnili vsekakor bolje pripravljeni Nazarčani, ki so imeli tako minuto in pol pred koncem v rokah še vse tri točke, le sedem sekund pozneje pa je bil rezultat ponovno izenačen. Pravična delitev točk in pravo prvenstveno srečanje bi lahko bil končni komentar, o sod- /------------------------------------------------------------------v Rezultati 4. kroga: Nazarje Glin IPP AM Miklavc: Metropol 4:4 (1:0) Dobovec: Svea Lesna Litija 5:8 (1:0) Napoli Intelsat Pernica: Vitomarci Petlja 2:4 (0:1) GIF Beton MTO: Kix Ajdovščina 2:0 (1:0) Mavi Brežice: Puntar Alpkomerc 3:9 (1:2) ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 6. KROG Razborje prevzelo vodstvo Po dveh tretjinah jesenskega dela Zgornjesavinjske lige v malem nogometu se prvenstvo seli na Rečico. Na vrhu je nova ekipa - Razborje, kije v derbiju zadnjega kroga suvereno opravila z ASC-jem, njihovi neposredni konkurenti, nogometaši Davidovega hrama, pa so presenetljivo izgubili s Solčavo. Kar tri ekipe se z desetimi točkami borijo za tretje mesto, takoj za njimi so Mozir-jani, ki so po pritožbi dobili tekmo z Burgerjevim Rančem, brez točk pa še vedno ostaja Kokarje. Rezultati 6. kroga: MC Lipa: Veseljaki Frenkys Puba 1:3, ASC 2000: Razborje 3:6, Davidov hram: Solčava 1:7, Ranč Burger: ŠD Dreta Kokarje 7:2, ŠD Raduha: ŠD Mozirje 0:2. Lestvica po 6. krogu: 1. Razborje 16, 2. Davidov hram 15, 3. Veseljaki Frenkys Puba 10,4. MC Lipa 10,5. ASC 200010,6. ŠD Mozirje 9,7. Solčava 7,8. Ranč Burger 6,9. ŠD Raduha 4,10. Kokarje 0. Franjo Pukart OBVESTILO Napotnik Emilija s.p., Gavce 28b, 3327 Šmartno ob Paki, z dne 31.12.2003 preneha dejavnostjo trgovinske, slikarske in knjigovodske storitve. KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc: KMN Metropol 4:4 (1:0) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 350. Sodnika: Silvo Borošak in Niko Vivod. Delegat: Stanko Majcen. Strelci: 1:0 Korun (14), 1:1 Rozman (23), 1:2 Marjetič (27), 1:3 Osojnik (28), 2:3 Adamič (32), 3:3 Vreš (37), 4:3 Metulj (39), 4:4 Ristevski (39). KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc: Skok, Mikek, Adamič, Korun, Uršnik, Kolar, Šemenc K., Metulj, Vreš, Hren, Šemenc J., Zagožen. Trener: Ilija Pezič KMN Metropol: Nagode, Ristevski, Tanko, Djurič, Osojnik, Marjetič, Rozman, Šubic, Pirš. Trener: Lojze Jamnik. Rumeni karton: Primož Hren (KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc), Miha Osojnik, Borut Marjetič (KMN Metropol). Igralec tekme: Rudi Vreš (KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc) Lestvica po 4. krogu: 1. Svea Lesna Litija 4 4 0 0 25:15 12 2. Nazarje Glin IPP AM Miklavc 4 3 1 0 19:11 10 3. Puntar Alpkomerc 4 3 0 1 24:12 9 4. GIP Beton MTO 4 3 0 1 12: 6 9 5. Metropol 4 1 2 1 21 :19 5 6. Vitomarci Petlja 4 1 1 2 15:18 4 7, Mavi Brežice 4 0 3 1 17:23 3 8. Napoli Intelsat Pernica 4 1 0 3 11:19 3 9. Kix Ajdovščina 4 0 1 3 11:17 1 10. Dobovec k 4 0 0 4 7:22 0 / NOGOMETNI KLUB LJUBNO Z Vranskim točka Zadnja domača tekma v jesenskem delu prvenstva je prinesla točko Ljubencem proti lanskemu tretjeligašu iz Vranskega. Dobra igra domačih in žilav nasprotnik sta prispevala k privlačni nogometni predstavi, ki seje končala z rezultatom 2:2, strelca za Ljubence pa sta bila Matej Plesnik in Primož Kugler. Na lestvici tako Ljubenci ostajajo osmi s šestimi osvojenimi točkami, v zadnjem krogu jesenskega dela prvenstva pa jih čaka še gostovanje v Štorah. Jože Grčar MZARJE Nogometni spektakel prestavljen Nogometni spektakel, v katerem naj bi se v danes v nazorski športni dvorani ekipa vodilnih možZgornje Savinjske doline pomerila z ekipo Kremenitih Slovenije na čelu s predsednikom vlade Tonetom Ropom, je zaradi premierovih obveznosti prestavljen na spomladanski čas. Organizatorji predvidevajo, da bodo takrat lahko nogometno tekmo izvedli na prostem. KF A. Rudi Vreš (foto: Franjo Atelšek) nikih in nedosojenem »penalu« za domače pa ne kaže izgubljati preveč besed. Franjo Pukart EVROPSKI ROKOMETNI POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV - 2. KROG Užitek za gledalce in mora za Belgijce Poleg ljubiteljev malega nogometa in košarke so prišli minuli vikend na račun tudi zgornjesavinjski ljubitelji rokometa, saj je bila športna dvorana v Nazarjah prizorišče povratne tekme evropskega pokala pokalnih zmagovalcev (EHF) med velenjskim Gorenjem in belgijskim prvakom HC Inifia Hasselt. Prvo tekmo v Belgiji so Velenjčani dobili s petimi goli razlike. ijjjiiSis rr «"»«•muk ft Zanimanje za tekmo je bilo s strani šaleških in savinjskih navijačev še toliko večje, saj je ekipa RK Gorenje Velenje po treh krogih državnega prvenstva celo na prvem mestu, velike ambicije pa ima tudi v Evropi. Po prikazani igri sodeč in gladki zmagi je njihov optimizem upravičen, saj je to vsekakor generacija, ki veliko obeta, njen glavni cilj sezone pa je uvrstitev v finale državnega prvenstva in s tem sodelovanje v ligi prvakov. Gorenjčani so povratno tekmo odigrali v nazorski športni dvorani, saj je velenjska Rdeča dvorana sredi temeljite obnove za evropsko prvenstvo leta 2004. Z odlično predstavo v Nazarjah so Velenjčani zagotovo dobili še kakšnega novega navijača, ki bo sledil sloganu najuspešnejšega kluba Šaleške doline: »RK Gorenje je užitek za gledalce in prava mora za nasprotnike!« Franjo Pukart Velenjčani so nadigrali Belgijce v vseh elementih rokometne igre (foto: Franjo Atelšek) Gorenje : Initio Hasselt 32:26(17:9) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 600. Sodnika: Argyrou in Loizou (oba Ciper). Strelci: Gorenje: Tamše 2, Jure Dobelšek 4, Bedekovič 3, Mlakar 2, Oštir 3, Sovič 1, Sirk 3, Gajšek 3, Luka Dobelšek 3, Štefančič 3, Kovič 3, Halilovič 2. Intia Hasselt: Van Groennghe 2, Dewit 3, Smei-jers 6, Graf 3, Verhoeven 3, Lamury 2, De Nil 3, Jorn 4. Sedemmetrovke: Gorenje 7 (5), Intia Hasseit3 (2). Izključitve: Gorenje 12 min., Intia Hasselt 10 min. KK Nazarje : Vrhnika 96 56:105 (5:24, 18:20 14:26) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev 50. Sodnika: Edo Javor in Rok Požarnik (oba Ljubljana). Tehnični komisar: Brane Sok (Ljubljana). KK Nazarje: Cesar 1, Plaskan, Zakrajšek Napotnik 4, Zadravec 12, Vodončnik, Gelb, Glušič, Eremita, Grebenšek 13, Dedič 2. cem se takšne tekme ne morejo dobiti in v klubu bodo morali razmisliti o določenih okrepitvah. Zelo dobro pa gre kadetom, ki so po visoki zmagi v Šmarju pri Jelšah (106:52) tokrat z navdušujočo igro opravili še z vrstniki iz Velenja (74:61). Rezultati 1. kroga: Nazarje: Vrhnika 96 56:105, Jurij Plava laguna : Megapron Pr. 72:70, DGN Ljubljana: Vojnik Iteo Abeceda 68:86, prosta ekipa: Kočevje. Franjo Pukart Članska ekipa KK Nazarje je v novi sezoni močno pomlajena (foto: Franci Kotnik) 3. SKL CENTER - 1. KROG Slab začetek sezone Nazarčanov Članska ekipa Košarkarskega kluba Nazarje je v nedeljo začela z novim prvenstvom. V prvem krogu 3. slovenske košarkarske lige - center je v domači dvorani gostila Vrhničane in visoko izgubila z rezultatom 56:105. Premierni nastop spremenjene in močno pomlajene nazorske ekipe v novi sezoni seje končal precej klavrno in še zdaleč ni zadovoljil pričakovanj tako uprave kluba kot njihovih zvestih navijačev, ki se jih je tokrat zbralo presenetljivo malo. Čeprav je ekipa iz Vrhnike za razred boljši nasprotnik in se bo verjetno borila za sam vrh, bi moral biti pristop Pečovnikovih varovancev vendarle agresivnejši in predvsem učinkovitejši. S prikazano igro in s samo enim izkušenim igral- LOKOSTRELSKI KLUB MOZIRJE Trije svetovni in 13 državnih rekordov Na zadnjem letošnjem državnem prvenstvu v Jevnici je ekipa Mozirja ponovno dokazala, da je najboljša v Sloveniji. Državno prvenstvo v streljanju v daljavo in na oddaljene cilje v daljavo je mozirskim lokostrelcem prineslo kartri nove svetovne rekorde in 13 državnih rekordov, osemnajst prvih mest ter štiri druga mesta. Uvrstitve Mozirjanov po posameznih kategorijah: Primož Perhačje med kadeti in mladinci postavil šest novih državnih rekordov in izboljšal tri mladinske svetovne rekorde. Osvojil je štiri naslove državnih prvakov. Bernarda Zemljak je v kategoriji članic postavila tri nove državne rekorde in osvojila štiri naslove državne prvakinje. Dušan Perhačje izboljšal dva državna rekorda med člani in osvojil štiri naslove državnega prvaka ter absolutno daljavo 612,70 m. Janja Perhačje postavila nov državni rekord med deklicami in osvojila državni naslov tudi med kadetinjami. Miran Borštnerje postal štirikratni državni prvak med veterani, Roman Karničnik pa je osvojil štiri druga mesta. Dušan Perhač STRELSKO društvo gornji grad Žebelj najboljši v trojnem položaju V nedeljo, 12. oktobra, je Strelsko društvo Gornji Grad organiziralo tekmovanje z malokalibrsko puško v trojnem položaju - leže, kleče in stoje. Za vsak položaj je imel vsak strelec na razpolago deset nabojev. Zmagal je Dušan Žehelj s 197 krogi pred Srečkom Trogarjem (180 krogov) in Janezom Železnikom (175 krogov). n v________________________________________________ J PLEZALNI KLUB NAZARJE pričenja z alpinistično šolo. Informativni sestanek bo v petek, 24. oktobra 2003, ob 19- uri v prostorih planinskega društva Nazarje. VABLJENI! E&A d.o.o. GINEKOLOŠKA AMBULANTA Foršt 28, Ljubno ob Savinji (poleg zdravstvenega doma) ULTRAZVOK DOJK, TREBUHA IN ŠČITNICE Naročanje možno po telefonu 03 838 12 60 ali osebno v ordinaciji OBČINA NAZARJE NAZARJE V skladu z določili Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. I. RS, št. 26/95 in 31/97) objavlja Občina Nazarje RAZPIS za oddajo neprofitnega stanovanja v najem I. Predmet razpisa Oddaja enega neprofitnega stanovanja v najem v stanovanjskem bloku -Zadrečka cesta 17. Velikost stanovanja je 45,44 m2. Predpisana najemnina za stanovanje za mesec oktober 2003 znaša 32.694,00 SIT. II. Natečajni pogoji 1. Upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno bivališče na območju občine Nazarje in na tem območju tudi dejansko bivajo. 2. Upravičenci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da so se mesečni dohodki na družinskega člana v letu pred razpisom gibali nad mejo, kijih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem po 100. členu stanovanjskega zakona ter 26. členu Zakona o socialnem varstvu. da skupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana, v letu pred razpisom, ni presegel naslednjih odstotkov nad povprečno plačo v državi, za enega člana gospodinjstva 80% za dva člana gospodinjstva 50% za tri člane gospodinjstva 20% za štiri člane gospodinjstva 5% za pet ali več članov gospodinjstva največ do neto povprečne plače v državi inje v letu 2002 znašala 147.946,00 SIT. 3. Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo sodelovati lastniki in solastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili skladno z določili stanovanjskega zakona o privatizaciji stanovanj in državljani, ki so lastniki stanovanj ali stanovanjske hiše. Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj ne morejo sodelovati tudi tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona že dodeljeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili. III. Natečajni postopek Rok za oddajo vlog za najem stanovanja je 15 dni po objavi razpisa. Vloge bo sprejemala Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje vsak delovni dan v času poslovnih ur Občinske uprave. Vloga mora vsebovati naslednje podatke oz. potrdila: vlogo z opisom stanovanjskih razmer, potrdilo o družinski skupnosti, potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o državljanstvu za vse družinske člane, potrdilo posebnih prejemkih za vse družinske člane za preteklo leto najemno oz. podnajemno pogodbo ali odločbo o dodelitvi stanovanja oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo ali sklep o dedovanju za stanovanje, v katerem biva udeleženec, izvid in mnenje pristojne komisije ZPIZ, če gre za invalidnost, zaradi katere je udeleženec razpisa ali odrasli družinski član nesposoben za samostojno življenje in delo ali družino z mladoletnim otrokom, ki ima zmerno, težjo aii težko duševno ali telesno motnjo. IV. Splošne določbe Občina Nazarje bo na enak način kot razpis objavila ime upravičenca do neprofitnega stanovanja. Udeleženci razpisa se lahko v roku 8 dni po objavi prednostne liste pritožijo na Občinski svet Občine Nazarje. Najemno pogodbo za uporabo neprofitnega stanovanja bo izbrani upravičenec sklenil za nedoločen čas z lastnikom stanovanja - Občino Nazarje. Občina Nazarje CRNA KRONIKA • ČEMU JE RAZBIL SIPO? Bočna: 15. oktobra je neznani storilec na vhodnih stanovanjske hiše v Bočni razbil šipo. Nastala je manjša materialna škoda, kljub temu pa so policisti dejanje zabeležili in ga pričeli raziskovati. • PES ZOPET NAD OVCE Nazarje: V noči na 18. oktober je neznani pes neznanega lastnika znova moril ovce. Zlezel je v ogrado in poklal sedem mladičev in eno odraslo ovco, dve pa poškodoval. Lastnik ima za okoli 120.000 tolarjev škode. • DOBIL JIH JE PO GLAVI Nazarje: 19. oktobra okoli tretje ure zjutraj je občan iz Velenja obvestil dežurnega policista, da so ga pred tem v lokalu Franky's pub napadli trije Velenjčani. Najprej so se ga lotili verbalno, nato pa gaje eden izmed njih s steklenico udaril po glavi. Poškodovani je poiskal pomoč v velenjskem zdravstvenem domu, napadalce pa policisti še iščejo. • JIM JE BIL NAPOTI? Mozirje: 19. oktobra okoli pol štirih zjutraj je neznani storilec pred stanovanjsko hišo v Novih Lokah razbil vsa stekla na osebnem avtomobilu. Cela niso ostala niti ogledala, niti luči. Materialna škoda je temu primerno velika. Mojca REMIC s.p. Rečica 70 3332 Rečica ob Savinji Cenjene stranke, po ugodnih cenah Vam nudimo izdelavo arnžmajev, rezano cvetje, sveče, zemljo, nagrobni pesek... Obiščete nas lahko v ponedeljek od 14. -18., od torka do petka od 8. - U. in 14. - 18. ter v soboto od 8. - IZ. Izven delovnega časa smo dosegljivi na tel. 031/314-821. Se priporočamo! POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Matej Mljač s.p.. Letuš 136, Šmartno ob Paki in CVETLIČARNA IRIS ^5 Tel.: 5 88 63 10, 041/682 369 Odšel si tiho brez slo vesa. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi Ivan HREN iz Krope (26.2.1929 - 8.10.2003) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, maše ter ustno in pisno izročanje izročenega sožalja. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, govornikoma g. Markotu in g. Čoparju za tople besede slovesa, pevcem, moškemu pevskemu zboru iz Bočne, gasilcem ter članom ZŠAM. Hvala vsem, ki ste ha pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Ko mogla bi zavrteti tale kruti čas nazaj, ko mogla bi te oživeti in zvedeti ZAKAJ! Ob prerani smrti moža in atija Milana ŠTORGEL iz Luč (1964 - 2003) se zahvaljujem vsem, ki ste mi stab ob strani, mi pomagali z besedami tolažbe in dejanji, darovali za sv. maše, sveče in cvetje in ga v tako velikem številu spremljali v prerani grob. Posebna hvala gospodu Gračnarju, gospe Valčki, pevcem in dobrim sosedom. Žalujoča žena Renata z Aljažem in Marušo ZAHVALA Ob smrti moža in atija Milana Štrogel se zahvaljujem za denarno pomoč KO RK Luče, OŠ Blaža Arniča Luče ter mojim in Milanovim prijateljem. Žena Renata z Aljažem in Marušo MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ui curve i iu v luc Moram vam povedati resnico: preveč jeste! Po stotih je prepozno gledati na zdravje Stari Kori bere s škatlice cigaret: "Pozor! Cigarete ubijajo!" Rahlo je jezen: "In to napišejo šele zdaj, ko že osemdeset let pasivno kadim pet škatel na dan!” Njegovemu ogorčenju ni konca: "Foter, si slišal?!" reče očetu, ki je krstni list izgubil pred dvema stoletjema. "Ne bova več kadila!" "Ne se hecat!" se oglasi 'ta star'. "To velja samo za vas ta mlade. Ne morem zdaj na stara leta 'prešaltat' na travo. Mojo mamo bi to tako prizadelo, da bi seji še pijača zagabila!" Živa in Jaka Žlehnoba Nerazumljen nerazsodnež "Kako vedno dobiš kakšno čedno dekle?" Ferdo z zavistjo vpraša brata Frida. "Med plesom tisto, ki mije všeč, primem za platiček. Ce sem ji všeč tudi jaz, je moja, če pa ji nisem, mi pa že da vedeti." "Aha," pokima Ferdo in gre v akcijo. Ni dolgo, ko pride nazaj z modrim očesom. Vse kaže, da je bila reakcija burna. "Kaj si naredil?" ga vpraša brat. "Napravil sem vse tako, kot si mi rekel. Šel sem na plesišče. Zagrabil sem prvo, ki mije bila všeč, za platiček.." "Paje'pošizila'?" "Ne vem.;." "Ja, kako? Ne veš?” "Se sploh ne spomnim. Njen soplesalec me je tako mahnil, da sem omahnil!" Frida in Freda Tavrl Generična operacija Doktor Srečko se med zdravljenjem gospe Jožike Tavrlove spomni njenega moža. "Kako gre z zdravjem vašega Miša? Veste, ne zanimam se samo kot osebni zdravnik, tudi drugače me muči 'firbec', ker je prvi daleč naokoli, ki so mu zamenjali cela pljuča." "Tako zelo je zdrav, da nas vse v 'familiji' skrbi zanj!" "Ne razumem..." "Sedaj pije tako na moč, da sumimo, da je namesto pljuč dobil generične škrge!" Nadomestni izgovor Doktor Zdravko vpraša svojega sina najstnika, kije bil v predsobi s sosedovim dekletom ravno dovolj časa sam: "Kje je moj stetoskop? Sta se vidva igrala doktorja?" "Ne, oči," zatrdi sin Jožek. Oče se razgleduje okoli in opazi pri Mojci čudno izboklino v predelu prsi. "Imaš tu spodaj moj stetoskop?" pokaže s prstom na izbočen nedrček. Jožeku ne preostane drugega, kakor da prizna: "Mojca tako slabo izgleda, da sem ji moral preveriti bitje srca." "Kaj?" Mojca je očitno ogorčena. "Meni si pa rekel, da super izgledam in da me moraš zato pregledati!" Križ s tujkami Polde prihiti domov od zdravnika in veselo pove ženi: "Draga, najin problem s tvojimi nosečnostmi je rešen. Od doktorja sem dobil navodilo za nadomestno zdravilo." "A potem ne bo strahu, da bi osmič zanosila?" "Brez skrbi, ne boš!" "Krasno! In kakšno zdravilo bošjemal?" "Se ne vem. Moral bom pogledati v slovar tujk. Veš, je latinska beseda. Doktorja sploh nisem razumel." "Poglej, čimprej poglej!" je nestrpna tudi žena. "Že berem, že berem!" Polde slini prst in lista knjigo, naenkrat skisa obraz. "Zakaj pa zdajjočeš?" "Žena, a si ti že kdaj slišala za celibat?" Hugo Mušnik in Tugo Mernik """ PTIČKI BREZ GNEZDA Naj harmonikašica Bernarda: "Mojster Ciril, obljubili ste, da bom videla tička, vtejle škatli pa je samo prazen okvir in nekakšna megla na drugi strani." Fotografski mojster Ciril: "A jaz tako pravim? To ne bo držalo! Sem samo rekel, lej tička, kar pomeni, da me moraš malo poplavšati, če hočeš, da boš lepa tudi na gasilskem avtoportretu." (FOTOGRAFIJA ZBLIŽUJE PRESS) POMOČ HVALEŽNO ODKLANJAMO Franc Finkšt, regijski poveljnikfajerberkerjev: "Mnjam, mnjam, kako sem hvaležen prašiči, kije prispevala meso za tole klobaso. Zelje ima verjetno dekorativno funkcijo, kruha je tudi preveč, pa še žejen postanem po njem. Tale špricer s pirom bo zalegel komaj za gašenje dima...Mijam!" (Ml VEMO KAJ JE LAKOTA PRESS) VNETLJIVA BREZBARV. TEKOČINA, METILBEN- ZEN ITALIJANSKI PESNIK- ALFONSO REKA V ŠPANIJI VRH NA SEVERNEM ROBU POHORJA POVRŠIN. MERA TKALSKA PRIPRAVA MESTO V EGIPTU, OB SUEŠKEM PREKOPU RIBJA KOŠČICA LUKAV IZRAELU VIKTOR ENGLER NADA RUŽJAK JAMSKA SVETIŠČA V INDIJI JUDOVSKI UČENJAK (50-132) ZADNJI DEL DEBELEGA ČREVESA OSEBNI ZAIMEK VAS PRI TOLMINU RIMSKI BOG LJUBEZNI ZNAK ZA MNOŽENJE OTOK ČAROVNICE KIRKE POKRAJINA V ETIOPIJI, DOMOV. KAVE OTREBLJEN SVET V GOZDU VRAN GOLOBJE VELIKOSTI ZVOK Z DOLOČENO VIŠINO PREŽIVNI- NA ARTHUR (KRAJŠE) SAD JABLANE MOGOČNA GORA NEKDANJI SOVJETSKI TELOVADEC- ALBERT ZADNJI DEL STOPALA Portal Savinjsko dolino MINI SLOVARČEK: AJANTA-jamska svetišča vlndiji OLSEN- Danski nogometaš- Morten GATTO- italijanski pesnik- Alfonso AKIBA-judovski učenjak (50-132) AZARJAN- nekdanji sovjetski telovadec- Albert OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 38. št. Savinjskih novic smo izžrebali tri knjige Gornjegrajski Leonardo, ki jih prispeva avtor knjige Edi Mavrič - Savinjčan. Knjige prejmejo: - Nejka Korenjak, Poljane 32, Rečica ob Savinji, -Jože Hriberšek, Žlabor 29, Nazarje, - Danica Bezovšek, Radmirje 44, Ljubno ob Savinji. Nagradejih čakajo v uredništvu Savinjskih novic do 7. novembra 2003. Čestitamo! ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 ŠE JE ČAS, DA POSKRBITE ZA NEZGODNO ZAVAROVANJE ► ŠOLSKIH OTROK, DIJAKOV, MLADINE IN ŠTUDENTOV SKRAJNI ČAS OQDAJE OBRAZCEV JE 30. OKTOBER 2003 DODATNE INFORMAVCIJE NA TELEFONU 031/695-208 ali 839-45-00 Napovednik • Petek (24. oktober), ob 18.00. Narodni dom Celje 2. srečanje amaterskih plesnih orkestrov Slovenije • Sobota (25. oktober) ob 10.00. Telovadnica OŠ B. Rock Šoštanj Košarkarska tekma ■ Elektra: Nazarje (kadeti) • Sobota (25. oktober), ob 10.30 in 15.00. Glasbena šola Velenje Tekmovalna koncerta 2. mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov • Sobota (25. oktober), ob 20.00. Glasbena šola Velenje Koncert pihalnega orkestra Slovenske policije • Nedelja (26. oktober), ob 15.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje: Elektra (mladinci) • Nedelja (26. oktober), ob 17.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju Nastop Savinjskega trobilnega kvarteta • Četrtek (30, oktober), ob 18.00. Galerija sodobne umetnosti Celje Otvoritev fotografske razstave Klavdija Slubana ŽIVALI-PRODAM Telico simentalko 6 mesecev brejo in bikca 100 kg prodam. Tel. 5845-109. Prodam pujska za zakol, težkega okoli 200 kg. Gsm 031/489-221. Prodam bikca frizijca, starega 10 dni, cena 20.000 sit. Gsm 031/416-193. Prodam bikca simentalca, težkega okrog 130 kg. Gsm 041/912-735. Prodam šest 8 mesecev brejih telic in kravo 8,5 mesecev brejo, sivo rjave pasme, AP kontrole - pašne. Tel. 03/838-50-33. Prodam bikce simentalce in kupim krave za zakol ali menjam. Gsm 031 /533-745, 031/575-059. Prodam burske kozle, licencirane. Gsm 051/335-751. Prodam več jagnjet. Tel. 838-11 -55. Prodam dva bikca in teličko. Tel. 5847-572, gsm 041/311-916. Telici breji 9 in 7 mesecev, simentalki, pašni, prodam. Tel. 5847-510, gsm 041 /324-377. Prodam teličko limuzinko, staro teden dni. Tel. 03/5841-070. ŽIVALI - KUPIM Kupim bikca simentalca ali mesnate pasme, starega do 10 dni. Gsm 031/894-510. AVTOMOBILI - PRODAM Prodam R dio, 1.93,1.2, registriran 1/01. Gsm 041/711-988. STANOVANJA, HIŠE, ZEMLJIŠČA Starejše enosobno stanovanje v centru Mozirja prodam. Gsm 041 /635-395. Oddam opremljeno stanovanje v Radmirju. Tel. 838-10-83, gsm 031/491-463. DRUGO-PRODAM Poceni prodam razno pohištvo, peči in štedilnike. Tel. 03/5835-357. Termoakumulacijsko peč prodam za minimalno ceno. Gsm 041 /441 -087. Termoakumulacijsko peč in sobno trajno žarečo peč, brezhibno, oddam. Gsm 041 / 468-550. Prodam skener optic pro 600 P in pajka class 4,5 m. Jože Zupančič, Spodnje kraše 22. Prodam peč - štedilnik na trda goriva po zelo nizki ceni. Tel. 03/5831-432. Prodam otroški voziček, cena 12.000 sit. Gsm 041/312-044. Ugodno prodam komplet rabljenih zimskih gum sfelgnami zajugota (13 col). Gsm 041/354-693. Jabolka za prešanje ali nabirati ugodno prodam. Tel. 5831-298. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 41. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. Prodam suha metrska drva. Gsm 051 / 302-934. Prodam žensko gorenjsko narodno nošo št. 42/44. Gsm 041/594-004. Prodam klaviaturo yamaha prs 620, dis-ketnik, mnogo kvalitetnih ritmov in zvokov +torbo za nošenje, primerno za začetnike in izkušene glasbenike. Gsm 041 / 326-862. Prodam kengerujček hauk(nov nerabljen), možnost nošenja naprej in nazaj, v modri barvi. Cena 6.000 sit. Gsm 041/463-676. DRUGO-KUPIM Kupim traktor IMT 593 ali 539. Gsm 041 / 528-240. Orbitrek kupim za zmerno ceno. Gsm 041 / 594-004. MORDA 5TG ISKALI PRAV TO RTV SGRVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMGTJG, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avfoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SGRVIS IN PRODAJA TGIGVIZORJGV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. PGSGK, GRAMOZ ALI MORDA URGJATG DVORIŠČG Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196. Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. POSRGDOVANJG V PROMGTU NGPRGMIČNIN Ne veste, kam bi se obrnili ko kupujete, prodajate, najemate ali oddajate hišo, stanovanje... Strokovno vam bomo svetovali in vam storitve tudi izvedli. BREMIS d.o.o., enota Mozirje, Na trgu 7 - Grabnerjeva hiša, I. nadstropje. Mobitel 051/30-70-35 ali tel. 839-56-50. Bremis d.o.o., Cesta Františka Foita 2,3320 Velenje. STGKLARSTVO TAMŠG, MOZIRJG Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/ 305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. ZAPOSLIMO delavce na žagi. Jože Černevšek s.p„ Juvanje 15,3333 Ljubno ob Savinji, tel. 838-1090 ali 051/307-058. Jože Černevšek s.p., Juvanje 15,3333 Ljubno ob Savinji. NOVO V MOZIRJU - PRAVNO SVGTOVANJG Nataša Vidmar s.p. Hitro, zanesljivo in ugodno vam pripravimo vse vrste pogodb, statute društev, zemljiškoknjižne predloge in nudimo druge pravne storitve. Gsm 041/550-525. Nataša Vidmar s.p., Praprotnikova ul. 5, Mozirje. TRGOVINA IN SGRVIS ZAGOŽGN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01. Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p., Ljubija 121, Mozirje. SGRVIS TGRGLAV MILAN, POLZGLA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/ 530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. Vabljeni tudi vi. Od 15.10. do 15.11. 2003 Zabava za malčke in odrasle. Modna revija Jesen-zima 2003, ki bo 23. oktobra, ob 18. uri, brezplačni koncerti znanih glasbenih osebnosti 5. in 6. novembra med 15. in 20. uro; ko bodo nastopili Vesna Pisarović, BePOP, Happy band, pa Čarodej Albin Anžel, Balonar Mihec, pripravili vam bomo degustacije, rolado, in še mnogo več. Za najmlajše bodo vsak petek in soboto potekale otroške ustvarjalne delavnice, poleg tega bo na ogled razstava kiparskih del... Poiščite letak s programom v Planetu Tuš Celje, izberite svoj najljubši dogodek in nas obiščite! Dodatne informacije boste dobili pri Jelki Žafran na telefonski številki 03/42 41 011. Kjer so zvezde doma www.planet-tus.com Rl L5r Prelošba 1, Velenje Tel.: 63/897-58-20. GSM: 031/6! http://www.rr-vel.si/it/rile Delovni čas: od 8.-12. in 13.-17. - SERVIS IL - SERVISN“ ZA TEHNIČNE PREGLL - PREMONTAŽA........... PO Ob obisku naše delavnice in trgovine lahko ob kavici, v prijetnem ambientu, počakate na naše hitre in kvalitetne usluge. UPQONE ©SMS m tPtyÄLKH ffKöXMHJB Gorenje Glin d.o.o., Lesarska cesta 10, 3331 Nazarje, tel.: 03 83 93 115 vabi k sodelovanju VOZNIKA VILIČARJA ZA NOTRANJI PROMET) Pričakujemo:________________________________ ► IV. stopnjo tehnične smeri ► 1 leto delovnih izkušenj vožnje z viličarjem ► izpit za voznika viličarja Ponujamo:________________________________________ ► sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas ► s 3 mesečnim poskusnim delom ^ plačo in druge prejemke ter povračilo stroškov ► v zvezi z delom skladno s kolektivno pogodbo Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenje Glin d.o.o. Nazarje Kadrovska služba Lesarska cesta 10, 3331 Nazarje Celje - skladišče D-Per 7/2003 - pisarniškega pohištv ..... - garderobnih omar 5000012489,40 računalniških miz - spalnic komod - otroških sob POPOLNA RAZPRODAJA BSH MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV - 15% popusta COBISS s poletni delavni čas: vsak dan od 8.-19. ure in v soboto od 8. -12. ure. Ugodna prodaja vzorcev iz razstavnega salona! gorenje &lin Gorenje Glin d.o.o., Lesarska cesta 10, 3331 Nazarje * http://www.gorenje-glin.si * e-mail: prodaja@gorenie-glin.si * tel.: 03 83 93 138 * faks: 03 58 32 341 O AA A ® SMI NAZARJE ^ J. ( \ /\ Lesarska 26, Nazarje Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. g3g ^ fgx; Q3/m 4? J2 Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. PRODAJNAimeUA m mm so mi®. inlžini cene številnim artiklom DODATNI POPUSTI NA: - fasado DEMIT -okna GLIN - mavčne plošče KNAUF in LAFARGE - strešnik BRAMAC - strešnik TONDACH bobrovec V MESECU OKTOBRU UGODNA CENA NAGROBNEGA PESKA Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob, med 7, in 13. uro, MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV! mmvAMmmmjmmmm VABIMO VAS DA NAS OBIŠČETE! LES IN PVC PROGRAM glinIPP Nazarje, Lesarska 10, Tel.: 03/83-98-550 STAVBNO POHIŠTVO S TRADICIJO ^ <4- , - OSREDNJA KNJ. CELJE