Leto LXXV- št. 250
1943
Prels. — Cena L
UREDNIŠTVO, UPRAVA IN INSERATNI ODDELEK:
LJUBLJANA, PTJCCTNTJEVA TJL. 5 TELEFON   ST.   31-22,  31-23,   31-24,   31-25  in 31-38.
POMCDCUSKA IIDAIA NJVTRAM
IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDELJSKA IZDAJA »JUTRA«. MESEČNA NAROČNINA ZNAŠA S URE. NEN AR OCENI ROKOPISI SE NE VRAČAJO
Sow|etische AngriSSe auf der Krim
unter hshen Verlnsten abgeschlagen
Die vierte Abwchrschlacht an der Smolensker Rollbahn cin voller deutscher Erfolg — Nachlassen der feindlichen Angrifie an der sud-ltalienischen Front — Schwerer Schlag gegen den Nachschubstfitz-
punkt Bari ^
Ans dem Fuhrerhauptquartier, -5 Dez.
(DNB). Das Oberkommando der Wehr-macht £ibt bekannt:
Anf der Krim set/ten die So\vjets ge-Ftern nach starker Artillerievorbereitung, von zahlrrichen Panzern unterstiitzt, aus ihrem Landckopf nordo^tlich Kcrtsch zu heftigen Angriffen an. SJe vvuruen unfcr hohcn Verlnsten ab^e*=eh!airen und dabei 13 Panzer ab.Trsrhosscn. Ritmanfsrhe Truppen uriffen den Landckopf sihllich Kcrtsch an. durchhrachen die feindl'chcn Stellungen und stiessen tr"s zur Kiiste durch. Starke Verbande der Luftvvaffe un-terstCitzten mit eu!er Wirkung die Kiimpfe beiderseits Kerisch.
Marine-Artiller'e-Prahme «rriffen in der Strasse von Kertsrh einen ivr den siidli-chen Landckopf bestimmten Nachschub-transport der Sowjets an und ver^enkten zwei Motor-Kanonenboote, einen S"h!ep-per, einen mit Bfunftion beladenen Leieh-ter und fiinf vreitere Fahrzeuge.
Im grossen Pnicpr-Bo?en und am mit-tleren Dnlcpr kani e«, abge^rhen von ortlichen Gcfechten. »iur im Rnum von Tscherkassv zu lebhafteren Kampfen.
Ansriffe der Sowjets ve«tl?ch und si;d-Tvestlich der Stadt schci*cr*en. Die siid-lich Tsrherkassv dureprehroehenen feindlichen Kriifte wurden grci,stcnteils vernith-tet.
Zvvischcn Pripjet und Bercsina danem die harten Kiimpfc an. vVestlich Kritsch*?w vvurde ein   voriibertrehend ver.orenircfran-
gener StellunKsabschnitt im Gegenangriff turiickerobert.
Im Kampfraum von Smolensk ha h en die So\vjets unter dem Eindruck ihrer hohcn Mcnscren- und IVIaterialverluste und der Erfoledosipkeit ihrer Durchbruehsversuche pestern nicht mehr angregriffen. Damit hat die vierte Ab\vchrschlacht an der Smolensker Rollbahn wiederum m*t einem vnl-len deutschen Erfolff geendot.
An der siidiatalienisehen Front liessen die feindlichen Aneriffe und das starke Artillcriefeuer nregenuber den Vortagen an Heftfgfceft nach.
Im VVestabschnitt bracben Anerifff nordamerikaniseher Truppen greben e?n?ec St»,Munffsab<!chnitte unter fcvsonders hohen Verlnsten im Abwehrfeuer zu«ammen.
Im Ostabsebnitt setzten die Briten ihrer Gross anarriff am srestrigen Tage nicht fort. Eine voriibergehend verlorentrpgange-ne Ortschaft wurde von unseren Truppen wwder t?enommen.
Bei dem Anjrriff starker deutscher Kampfflieijervcrbande gesrrn den feindli-ehen NachcchiihstiHznunkt Bari in der 7\acht zum 3. Dczember ivurden naoh end-fr;i1t;jrcn Fes«tstelluniren vie* Handelsschff-fe mit zusarnmen 31.000 BRT. darunter cin grosser Tanker, versenkt. Ausserdem vrarden neun Frachter mit zu«-ammcn 45.000 BRT. soivie en Krie^ssob'ff m'ttle-rer Gr"»FSe vernichtend getroffeat. Zwei eigene Fhurzeucre gincen verlrren.
In den gestrrgen Abenđ^itT^'.Tcr? vvarfen feimilicbe Storflue^cuge ein^ge Bomben aiif w« tdeutscbes Gebiet.
rui^^ z^v^tei švGc^sksja vsitešavsnja
Zonanp mmstes nT^bent^p fc Izrazil gveđskerera o^prav-tt'Zzu -£Zl\>zv zzCv&znie nemške vlade
Berlin. 5. dec. DNB Nemšk; zunanji minister v. R bbentrap jc povabil včeraj k sebi kral.evei».i švcJskc<ja odpravnika poslo\ Posta :n mu izjavil, da nemška vlada v zvez- z razgovori -cvedskcua zunanjega ministra z nemškim poslaniko<i7i v Stovkholmu Slede vprašanja aretacij dijakov v Oslu. k: b 1: aret rani zaradi sabotaže-, s švedsko vlado ne more razpravljati o tak h vprašanjih in da mera švedsko vlado prositi, naj se v bodoče v/drži vmešavanja v nemŠko-norveske zadeve. Nemški zunanji nvnistcT je nnto zr:i7;l švedskemu zastopniku začudenje nemške vlade, da smatra švedska vlada soma ob ^cbi umevne ukrepe okupacijskih oblasti v Norveški, namreč zavarovanje pred saboteru in požigalci, ki je b;lo stcTJeno tudi v interesu Norveške same, za predmet d:p!nmat?-i<ih korakov. Začudenje nem-ke vlade je tem večje, ker švedska vlada doslej še ni nikdar smatrala za potrebno, da protestira v Analiji. Amerik1 ali v Sovjetski zvezi proti resničnim :n zc'o hudim kršitvam skandinavskih interesov Švedska vlauj se namreč ni zsanMa. ko je angleška vlada s svojim napadom na Norveško zanesla vojno v Skandinavijo. Enako male so se švcdsk: krogi brigali za nepredstavljive firozov tostu ki jih je počela Sovjetska zveza za časa bolj^evizacije baltskih držav, ko je med drugim denortira'a v inozemstvo okrog 170000 Estoncev. Latvij-cev in Litvancev, med njimi na desetriseče žena in otrok, ki so bili izročeni poginu. Takrat n; bilo opaziti čuta bratske povezanosti na katerega se sedaj sklicuje Švedska vlada-ko zagovarja od tujih agentov naščuvane norveške požiealce Predvsem pa jc ze:o presenetljivo dejstvo, da jc Švedska pustila na cedilu junaki bratski fintki narod, ki bije svoj eksistenčni boj z boljševizmom taka v lastnem kakor tud; v švedskem interesu.
Zaradi vseh teh dejstev jc stališče Švedske, ki je bila le zarad ncinikega poseda v Norveški in nemškega obrambneca boja na vzhodu obvarovana, da ni sama posta.a boju-če. nemškemu narodu tembolj ner.:zuinlj vo.
Za ofaranltev nuru In reda na K^veškem
Oslo, 5. dec. DNB. V norveškem dijaštvu se je stvorila po zasedbi dežele skupina, ki je pričela z odporom proti okupacijski oblasti in proti od Nemcev priznani norveški vladi. Kljub postopanju, ki ga je označeval prijateljski duh :n viteško obnašanje, kljub vsem opominom in opozoritvam dijaštvu je stalno prihajalo do sabotažmh dejanj in zločinskih atentatov, ki so ogražali varnost norveškega prebivalstva in nemških okupacijskih oblasti. Pri atentatih na železnice, pri sabotažnili dejanjih na norveških ladjah in drugod je bilo vedno znova ugotovljeno, da so bil: dijaki glavni povzročitelji ali pa vsaj duševni vodje teh dejanj. Poleg tega se je dijaštvo vseučilišča v Oslu tudi vodilno udeleževalo terorističnih napadov na državne ustanove in na nemške okupacijske oblasti. Tud: pri razdeljevanju angleških in beljševiških letakov so bili dijaki zelo akiiv-ni. Ti zločinski elementi so povzročil končno tudi pežar v avli univerze v Oslu. Značilno za duševno usmerjenost te od sovražne propagande najhujskane skupine dijakov je dejstvo, da so protestirali proti vpisu onih dijpkov, ki so se kot prostovoljci udeležili na vzhodu boja proti boljševizmu.
Zaradi teh dogodkov je bil nemški državni konVsar prisiljen, da v zaščito norveškega življenja in zaradi ohranitve miru in reda postopa proti dijakom in j:h prepelje v posebno taborišče v Nemčij". doč'm je bila lojalnim dijakom dana prilika, da nadaljujejo svoje študije drugod v Norveški.
Slepilna ksnicreticj? v Tefisrasaii aaf bi ©d-vrnila pozornost od neuspehov ca feopšeili
Tuđi v Teheran« u?i bil fi^sežsjs jiSkak spc&azum — KorSe-renče ne merejc ztroljšat! obupnega vojaškega (*<?ldž3ja
Stockholm. 4 dec. DNB Radio Moskva javlja, da je bila pred nekai dnevi v Teheranu konferenca med Rocseveltcm. Stal nom in Churchillom. Posvetovanj so se udeležil'' tudi strokovnjaki Obravnavana so bila vprašanja vojn-- proti Nemč'ji ter razni politični prc-Kemi  O r^a^-n'ih bo 'zdan komun kć.
Berlin. 4. dec, DNB. Tako Reutcr kakor moskovski radio se trudita, da bi objavila svetu najm'ni -tir dni staro novico o sestanku Stalina. Roosevelta in Church Ha v sevemo-zapadni Perz:ji. Cede kraja, kier so bila posvetovanj, pa se Moskva in London ne ?k'a-data. Sovjetski radio navaja Teheran, medtem ko vztraja Reuter pri Tebrtsu. Samo v Zedi-njenih državah o vsem molče Tamkajšnje agencije še vedno ne smejo objaviti svojim strankam medtem že svetovno znan "h dejstev, pač na se ameriški informac:jsk: m;n:ster El-mer Daviš v svo'h brzojavkah tovari:em v Londonu in v Moskvi zelo razburja zaradi tega. ker se je o tem sestanku sploh kaj izvedelo.
Po poTOeilih sodeč. obs*oi; ^edai ednstvena situacija. Znano je. da se je konferenci med Stalnom. Roosevdftom ;n Churchi'lom zaključila najmanj že pred dvema dnevoma, toda komunikeja ki ob:čajno sledi takim sestankom  še vedno ni
Tokio. 4 dec DNB. Po mnenju iammskih po!?tičn;h krofov dokazuje sestanek Roosevelta. Churchilla in Stalina, da že na konferenci v Moskvi n: bil docežen n:kak dejanski sporazum. Tako na vzhodu kakor na zapadu se
je izjalovila od zaveznikov toliko napovedovana ofenziva V Evrrrpi lahke An2 ežr pokažejo le na slepo in brezglavo bombardiranje berlinskega civilneoa prebivalstva V7 Italiji *o operacije v zasteiu. V južnem Pacifku izgublja amcri;ka mornarica ene bojno ladjo za dru20. Ves ta obupni vojaški položaj b; sovražnik najbrže rad prikril svorm la^tnTm narodom s teheransko konferenco, toda tudi v Teheranu je bilo. enako kakoi v Mo-kvi nemogoče najti reš:te%' tega težavnega politč-neca \-pra:.7nia. V ostalem dejstvo, da so se Roosevelt. Churchill in Caakajšdc najprej po-svetovali v Kairu in se šele potem scstaP s Stalinom v Teheranu, znova dokazuje kakr nezaunanje in kakšna needinost vladata v zavezniškem taboru.
Veliki bluf, ki so ga hoteli vprizoriti sovražniki Nemčije v Egiptu in v Iranu, se je spremenil v smešno komedijo. Igralci so se pri »psihološkem udarcu nemški vojni morali« udarili po lastni glavi. Sele več dni po zaključku konference v po Sovjetih zasedenem Iranu je svet iz zavezniškega tabora komaj izvedel, da je ta konferenca sploh bila. Pri tem Reuter niti ni objavil lastnega poročila, temveč je *ratkomalo dobesedno prevzel nemško poročilo. V TJSA se zelo leze, ker so angleške ln sovjetske vesti pokvarile Rooeeveltov načrt. Slednji je namreč hotel presenetiti svet s posebno senzacijo blufa. Hotel je nr^nkrat sprožiti veliko propagandno bombo proti Nemčiji«
Sovjetski napadi na Krimu odbiti
z visokim! sovražnikovimi izgubami
Četrta obrambna bitka ob predstavlja popoten nemški uspeh — Sovražni napadi na
10 popustili — Hud udarec oporišču Bariju
svojih dosedanjih visokih č'oveik h in tvarnih izgub in zaradi neuspehov svojih prodornih poizkusov včeraj niso več napadali. S tem se je četrta obrambna b tka ob smo. lenski avtomobilski cesti znova končala k popolnim nemškim uspehom.
Na južnoitalijanskem bojišču je glede nr: jakost prejšnjih dni popustila si; o v. t ost sovražnikovih napadov in topniške:;a ognja.
Na zapadnem odseku so se nupadi se vernoamerisklh čet proti nekatenm od se kom nemških pos*.ojank izjalovili z izredno visokimi sovražnikovimi izgubami.
Na vzhodnem odseku niso Britanci včeraj vee nadaljevali s svojim velikim napadom. Nek kraj, ki je bil trenutno izgubljen, je bil od naših čet znova zaseden.
Pri napadu močnih nemških bojnih letal sklh jat na sovražno oskrbovalno oporišče Bari v noči na S. december so bi*e po končnih ugotovitvah potopljene s.iri trgovske ladje s skupno S1.0C0 tonami, med njimi tudi neka velika potrok-jska larja. 7 ol g tega je bilo uničujoče zadetih 9 tovoinfh 1 -dij z okrog 45.000 tonami ter ena srednje velika vojna ladja. Dve lastni letali sta bili izgubljeni.
Včeraj zvečer so vrglu sovražrt-i motim letel'*  nekaj bomb    na zapadno ozemlje.
oskrbovat
Fiihrerjcv glavni stan, 5. dec. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja;
Na Rrhuu so pričeli včeraj Sovjeti po močni tepn - ki pripravi ln podprti s številnimi tanki s srd-.inii napadi iz svojega mostišča severnovzhoJno od Kerča. Z visokimi izgubami so bili odbiti ter so pri tem izgub li 13 oklopnikov. Romunske čete so napadle mostišče južno od Kerča, predrle sovražnikove postojanke in prispele do obale. Močni odelki letalstva so z dobrim uspehom podpirali boje na obeh siarneh Kerča.
Čolni momarifkrga topništva so napadli v Kerškom prelivu nek v južno moslišče namen j pn sovjetski oskrbovalni nrevoz ter so potopili dve motorni topn čarki en vlačilec, eno z muncljo naloženo malo ladjo in pet nadr-ljnjih vozil.
V velikem Dnjeprovem loku in ob srednjem DnJepru je, razen krajevnih spopadov, prišlo le pri ćerkasih do živahnejših bojev.
Ncpndi Sovjrtov zapndno od južnoz^pad-no o n^ejja so se izjavlov'li. Sovraž - kove sile, ki so prodrle južno od Cerkasov, so
b!> pa v čini uničena.
Meri Pr'p ietom "n Berrzino se nadaljujejo hodi b~ji. Zapadno o Krieva so t le s pvctlnapad«en ponovno esvejone nclse za-ČSST4I    ~ ' ": " toj rko.
Xa b(»j;5ču pri Smo-en.s!ni Snvj-ti zaradi
Zmagali fesitta na vssk način 2
C^vcr dffžava-sEia tlsIctrvResa načeSr-Ilra dr, Dieteieha na zt^rovanju nstnt^klli novinarfev
B.rln. 4 dec DNB Na medvojnem de'ov-nem zborovanju nem keca tiska, ki sc se ga udelež lč vodilne osebn« sti nem^ke^a nov nar-stva. ;c imel državn t:s*,o»ni načelnik dr. Die-trich govor o živčni vojn: nemških nasprotnikov, o evropski bodočnost" in o soeialnh po-Uoj h bod' i j svetovne ureditve D/žavn vodja dr Diet ch je izjav:I:
M J tem naj- cć: m bciem vseh bojev, kar jih jc na^ naro:l kd ; k;>Ii doš'ej bojeval za svojo bodočnost in za ohranitev svcje dva-tis<clctne zgodovine, smo se že tretjič sestali.
Po pozdravu tovarišev, zlest t:s: h k: so bil v vojašid suknji, in tist h. ki so pri.:l; z ozemelj, ki so mnoco tr^e'a zar.id; bornbn «a tererzma. jc dej:! državni t--kovni nnčc'nik: »S ponosom lahko izjav"mo. d;i se danes bore na boljši ncm'k' novinarj'" na vseh bc'iščih za domovino In rč-tnjivo. za parn<l in za Fiihrer-ja. V tej uri se spommjamo onih ra':h
tovarišev, ki so žrtvovali svoje ž vljenje na bojn:h polfanab n sr s svojo juna .k, smrtjo 7-arcčati!i "-vojc zvestobo,
V tem času. ki je tc/a'c trd in r>'.-'n žrtev. pr/>taja naloga mož. k- predstavljajo pub-ici-steno vest svoje:::! naroda, vedn-j težja in večja, v tem časa predstavlja t.^k največjo cd-jSovoraost Ena'ko ve! k remen. kakor ga irm t'sk pri duševnera vodstvu v nctranTOSti, pa ima tudi njegova na'ooa. ^luž t' kot organ, k naj tolmači narodovo razkole ženje in ra7:as-njuie nje2rr\- položaj v sveru Clavna o^nm-a političnega vodstva vojne pri na'ih nasprotni-kh je trenutno str'tee-ia blufp v najš:r"em obsegu. Oni bi namreč hoteli z nekak m brzo-vlakom. ki hit: v deželo niihovih fantazij, prehiteti lastno človeška mi:ljenie RooBCveJtovi ofenzivi naj'tov. ki naj b: odrešili svet,- sledi mrzlica načrtov o povojni ureditvi, sugestija
ki naj z nenrestenhn sc-vorjenjem o povojni ureditvi pričara videz, da je vojna že dobljena. M^skc "ska konferenca s svojim govor č en j cm o a&olektivni varnost;« in z Istočasni dejansko izročitvijo ma'ih na-odcr\- boljševizmu predstavlja vi"ck t- besedne propagande.
Mi vemo. ca s? za vsem tem govorjenjem v rcsn'ci kriva f>burna ide'na in dejanslca zagata in da vod ta tako- ^demokratska*1 — iz govori plutokrafcko-kapitalistična — r>of kakor bclj'ev "ka pot razrednega hoja čovestvo Te v uho'tvo in v obun. za kiterima so dviga v apcfcaJintični grozovitosti strahotni karjs! Ideja, za kntero sc na"" sovražnici v resnic bore. ni svet večnega miru- temveč r tem večne vojne «
Nato se je državni tiskovni načelnik dr D'e-tr:ch bavil s si-temom ncn^škrga cfospod^rstva. ki gn je ^rmcrjai s frazami in šrrokoustenjem
i nem"/ h na=rrotn;kov. N'anrtc^^o forimt1 »Ka-p'ta!   mora   proizvrj ^t    kapital«,   j*1 postavil nem"-v: narod načelo: »Delo ustvarja več di lat S svojim nc^'im gospodarnim sistemom :e v najkrajšem ča^ii priskrbel ogrolni armadi mT-jonov brczr>ose!nih de'.-> 'n kruh   Gc^pr !:5reko revolucionarno :n socialnG dobo ustvarj joče j idejno premočenie ki ga je N'ernć ja darm-ala i človeštvu   ie neločljivo zvezano z novim, na- '. predira časa ustrezajoč »m družabnim redom. ! kakršnega sovražnik; nimaie  Clovešt"»*u ne bo odprla vra" v nove   n boljšo bodočrost bolj-"evi'ka zmotna  teorMa  o  enakosti vseh l::Tdi. temveč res - eno ustvarjajoče načelo o enakosti j zgledov za vse.
Ce b: boljševizmu usnelo uresnčiti svoje na-črte, Dotem bi posta'a bofjSevUka Evropa iz-koriščevalna   kolonija   najnižje   stopnje   pod j /ido\\sko-bo!i;ev"kim svetovnim gospodstvom. I Milijoni  nem:k;h  delavcev bi z  nepopi~.n mi !
sedaj pa mora z jezo ugotoviti, da je bomba predčasno eksplodirala. Ves »psihološki učinek«, na kateresra so račnnali Rooseveltovi žfdovski a^ritacijski strategi, je kratkomalo splahnel.
Ogorcenjs v Ameriki
Stockholm, 4. dec. DNB. V poJom rglta-edjsk'h strategov v Lon ionu in VVash ngrto-nu ziiradi predčasne nemške objave o varljivem sestanka v Kairu na osnovi indiskrecije
lisbons::eg-a Reuterjevegrn dop'OT'ka, k' je agitncijsldm g-ang-strom vzela \*eter z jnd?r že pred startom njihove bomb^. sa og-ronTni blu.ff in zaradi česar so S3 v Washlngtonii grrozno jerili, je bia pritegr-j^rta 00 laj Moskva kot tretja v zvezi. Prc :Č--sna poročanj-moskovskega radija o src v! konference med Rnoseveitom, Churchircm in Stalinom je prišlo za ameriške tnfomiacijske   ura le.
kaJvor poroda Reuter, kot streha S j^fn^a neba in je te krc-ge sedaj razbu ila tudi proti Moskvi z e-sirom na dnzgri sestanek.
V amer:ških irifcrrj-i^eijskLh ivropdh sn s*.1-no začudeni, pra^-i Reuter. da vest ni bi'a na razpolago istečc^no prestolnicam. Ro-osoveltov a§ltaeij?ki šef E9mer D'1 vis. volja ameriškega vojnega proparan rine g"» urala, je izjavil: »Upamo, da bo pri prihoinjem sestanku voditeljev z\*eze za to pi skiblje-no. da se vse vesti ia.zširijo ist^asrn. To težavna naloga ker se morajo s^rv-asumi skleniti me.l dvema ali tremi sžlarni.«
Ba«*el, 4. dec. DNB. številna prerokovanja angloameriSk-'h agitatorjev o bližnjem zlomu Nemčije in njenih zaveznikov imenuje baselski list »National Zeitung1« »bumerang. Kakor prileti ta nazaj. Ce zgreši svoj c'li. tako tudi neizpolnitev takih prerokb slabo vpliva na razpoloženje v lastnih deželah, kjer so vsled tega lahkoverneži razočarani in lahko zapadejo v obup.
Zagreb, 5. dec. DNB. Uradni list prinaša uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi državnega sod'Sča za solenle nVnistrov in državnih talnikov. Predsednik tega sodišča bo vsakokratni predsednik vrhovnega sodišča, Rp-zprave bodo tajne. Brez odobrenja Poglavnika ne bo mogoče umakniti obtožnice.
Od dne 6. decembra t. I. dalje je čas zatemnitve od 17. do 6.30 ure
uiti svoj* usodi, da §e namreč bori proti bolj-:«vizmu. ali pa. da propade.
Če bi se preb valci britanskih otok m* danes popolnoma odkritosrčno in brez vsakega Chur-chillovesa varu^tva vprašali: »Ccmu se v resnici borimo?«, potem b- jim poslalo jasno, da se vsi. razen z!oč:n*ke klike vojnih dob'čkar-iev. bore proti svojim 'astnim intCiCtOttl in ^toje v vojni za stvar, k: ie sami nočejo Vsi And'cži se bore prot ^ovrvniku. ki je bi! pri-nravl:en. da bi jim ko-t pri;ate'i zajamćd vse to. kar bodo izav.lvH v korist svojih zavez-rvkov.
Prosto roko ho'i"cvi/mu v Evropi! To za Rooscvelt.i ni nujno zlo in pri/n.inje pod težo razmer, temveč že dolgo časii pripravljen adut v »vctovno-politčni ;cri. ki ga jc sedaj v Moskvi javno vrjel na mizo Da pa ta adut jemlje obenem tud: britamfce karte in slab; Veliko Britanijo, to pa je prav alavni srn ---e1 te iare, ki sa uua da"^s vsekakor sc skritega v c1f'b;ni svojega srca Roosevdt hoče z bol ^ScVzscijo Evrope to celino izločiti kot središče mo-ei narodno-po!'" ćnih narodov in kot samostojen 5ospodarsk; faktor S tem pa b; obenem izločil tud: An^ijo in jo pctisiil v njenih načrtih o svetovni nadvladi na drugovrstno mtr?to.
Za ta bTa7ni cilj z^octnsketpi nadkapštaaumss :n bolj^evSkega podčlovestva, k: bi. če bi mo-^la zmagati, vrgla svet v nepredstavljivo soeia'no bedo. vo-d! amer "ki narod svojo vojno proti Evropi, Drmte možnosti kakor sta boljScv zac;ja kontinenta ali na nov tvrenski red v znamenju nem.:k? zrnate sp'oh n' Zmaga evropskih narodov pod vodstvom Nemčije ie t rrna not ki vod; v bpdcčnosl
Nemčija jc ustvarila temelie ners'dja Č1ove-''-ort, c /itia. k: odpirajo de'ovnim množicam človeštva svetTejlo in fasnej'o bodoeno t \a pod1^^ tc^a nazora o narodnem procvitu in Sooi;1Tn:h dolžnosti] d-- skupnosti vseh po'te-
nih lj-jd;. ki so no :)i brcrrena te vome. bo neko:, ko fco r*ri?el mir. organizirana Evropa n bod^. zonet ore'ena noru^ena mcst:i icr bodo sff»n°"nnia Ifudi ler.'a in nanre lnei:a, kakor r-1 iih je mogel uničiti uničevalni na-kfen naših sovražnikov,
Edfno taka Evropa bo dovolj moc-na in spo-sribna, da se uvetjav3 v svetu ve1;.keea napredujočega razvoja, ki bo predstavljal kulturno rrmo^ončnošt gospodarsko enotnost in politično skupnost Bamostom h narodov!
Vemo da rire v tem boju za b'ti ali nc b:tj, napre^c^c ali propad, za življenje ali smrt. Zato se borimo z nanorom vseh sil. z združit-vfjo vseh enerr"*'. s stisnicmmi zobmi n z ne-omajano vztrajnostjo Ob koncil bomo zma-<?aTi, ker bo bodočnost nrp^iala le tistim ki iih je prc^dno«t določi'a. da izpolnijo njeno nrdo<<o.
NJaj se propaganda n"r5ri sovra/arkov rc nada1 ie pos'užuje blufa: pri'cl hr. č;'S. ko lv>do tud: on: štab* v ž'včn' vojni ki b: io leda i r-di PiipraviT nam. D nes s: nekn» obetajo, ker se tri;e glavni vojni hujskači Roosrve't Chur-cil! :n S*al:n. osebno trudijo, da b' prče,; največji a^tacf^ski bhrf, ki naj pom^ nemško momlo Tri dni :n noči so delal' na novi izdaji \Vilsonovrh ^rina^stih točk, ki naj nre-varajo nem^c' narod Sedaj na i te točk;: skupno z rušilnimi ;n r->*:r"!'n:m: bombami d 'žu-jejr> na NIemw;;o >.T:*' r-v'i'm hočejo zaviti v merf'o In nr.r' prirrav t- d^ te^a. da bi se Rimi un;č li. to na zatn ker nas ne moreio prema-«st; n<i bo<iT*č:h T''d; ti nova bomba prevare n"s ne bo nrcoi:r*.":Ta zakaj mi po-znamo kovino   iz katero jc narejena.
V trkem trenutka vo:ne nr.ra'o non-inarji Storiti vse. kar moreio. in naneti svoje sile do skrajnosti, na na! bodo v vo•-*'<• suknji aH doma. Uro za uro se morajo anrat- valu laži in izpolnjevati svojo dolžnost da namreč da-jeio m:iiionom «p.-oiih čHateljev noč, samozavest in zaupanje   In če vas bodo va;' čita-
mukam; umirali v s'birskih delavskih taboriščih { telji vprašali: »Kdai bo vojne konec?' potem
T:m odgovor'te: »»Ko bomo zmaaal!' Ne ^ej
m v neskoTičnh gozdovih vzhoda v Stalno zamrznjenih samcih tunder, k: bi gnojili - sve-jo krvjo in s svojim potom turkestanske pu-"čave in kazakstanske pustinje.
Evropa ki ie stala na pragu svetovnega socialnega  revolucionarnega  razvoja, ni megla
:n ne kivaeje! Č*m firditejc in čim bolj o?ot-čen i sc bomo borili tem pre; jo bo konec in čim mani bomo storili, tem del j br trajata. Toda zmagali bomo na vSak način, zakaj prej se ne bcmn prenehali boriti 1«
«1
incklov poziv evropskim &elmcem
Vsak evropski delavec ts£t*?a prispevati svoj d A rt za
zmagc^lavnt mir
Pariz, 4. dece. DNB. Gsneralni op^ln mo. čenoe za uporabo    lelavne   sUe p k^aj nslc, vrodja Sfiuekel je naslovil vsem delavcem in delavkam onih evropskih dežel, ki sloje po zaščito nesnScega orožja, torej tu .i onih, k!
skupno z Velikim nemškim Reich^m sodelujejo proti boljseATicmu in njegovim židovsko -kapitalističnim nalogodajalcem, poziv, v katerem pravi:
Geslo naiochiosoc ialisti čneg-a vol:kegn nemškega Reich,- za vse njegove delavc° in za de Lovce Evrope se glasi: Socialna pravic, nost zdmvje in veselje do življenja. Tem največjim ciljem delavstva sluz- jo ureditve Velikega nemškega Reicha. Vsak evropski delavec pa se mora zave lati, da mora z dobrim delom, hitrim tempom in izrednimi uspehi depnnašati svoj del k narx>rom, ki naj kmalu prinesejo zmagoslaven mir mo-
čno preizkušenim, a tudi v preizkušnji prekaljenim evropskim narodom.
Nemški iznajditeliski duh potnega k zmagi
Monakovo, 4. dec. DNB. Ob priliki svojega 75 letnega obstoja jo priredila tehnična visoka šola v Monako;em akademsko proslavo posebne vrste v zvezi z visokošolskim tednom in zborovanjem Zveze prijateljev tehnične visoke šole. Rektor dr. Pistor je naglasil v svojem slavnostnem govoru, da ima nemški narod v sebi moč dv'gniti se iznad okolja, ki ga je ustvarila edanja vojna. Proslava je pokazala neomajno voljo, da se bori poleg nemškega vojaka na bojišču nemški iznajditeljski duh s tem, da pripravlja orožje duha 'n tako pripomore k zmagi.
Nova velika zmaga Japoncev pri Boia^alnvillii
Šesta letalska bitka: pri Btnsgajnvillu
Tokio, 5. dec. (Vzhodnoazijska služba DNB-ja). V vodah južno od Bougainvilla je prišlo dne 3. decembra do šeste letalske bitke pri Bougainvillu. ki je prinesla japonskim mornariškim letalcem novo veliko zmago Japonski glavni stan je o tem izdal v nedeljo ob 15. naslednji uradni komunike:
Japonske letalske Jate ao napadle S. decembra v vodah jasno od Bougainvilla ediniee sovražne mornarice In so dosegle naslednje uspehe:
Potopljene so bile: 3 letalonosilke, od katerih se je ena takoj potopila, 1 bojna ladja ali velika križarka. 1 velika križar-ka
Poškodovane so bile: 1 bojna ladja, ki je bila hudo poškodovana in zažgana. 1 velika križarka, ki se je verjetno potopila, en rušilec, ki se je tudi verjetno potopil
Lastne izgube so znašale 10 letal, ki se niso vrnila na svoje oporišče.
Ta zračna bitka se bo imenovala »šo/tn letalska buka pri Bougainvillu.
»
Stran 2
»SLOVENSKI   NAROD«, ponedeljek, 6. decembra 1943.
Stev. 250
BODITE USMILJENI IN USMILJENJE BOSTE DOSEGLI!
omunisticni plaz med Slovenci
vedno • eeii In močnejši
Frotikomunistični plaz med Slovenci se vedno boij širi in razrašča ter je zajel tako podeželje kakor mesta. Zadnji naivneži in zaslepljenci spoznavajo, da pomeni komunizem smrt za ves slovenski narod, smrt za družino, pogubo za vsakega po-sa.r.ezn:ka in da komunizem ni nič drugega, kakor eno samo razdejanje in uničevanje.
Ogromna večina ljudstva je že mnogo prej spregledala hinavsko krinko OF, za ka'ero se ;e skrivaj prolmarodn: komunizem, in je po njeg v h dejunjih pravilno spo7ni!a in ocenila tudi komunizem sam. Oc*cor proti komunističnemu razboin štvu je od srede lanskega leta zato trajno na-rsšč^l in zavzemal vedno odločne :šo obliko. Čeprav ga badoljevci sistematično ovirali in sabotirali, je ta odpor bolj in boli iztrebijal komunizem v vseh njegovi!] po;avih. Ako ne bi prišlo do brezprmer-nega izdajstva bado'ievcev. bi bila koma-nizem in njegova OF med Slovenci v slavnem že likvidirana. Samo badovljevsko izdajstvo je začasno rešilo komuniste pred neizprosno se jim približajočiin uničenjem.
Posledice krvavega
Ko so se badoljevci in komunist] združil'. ?o skupno navalili na slovensko ljudstvo, ki kljub valostnim izkustvom vendarle ni računalo in ni moglo računati s tako brezcastnostjo In moralno propalosijo rin obeh straneh, pri komunistih in bado-Ijevt h. Za hip ?e je takrat zdelo, da bo komunizem zatrl ljudski odpor proti sebi. Res se je komunistom s pomočjo badeljev-cev in njihovega orožja posrečilo obvladati nekaj narodnih postojank na Dolenjskem  iir Notranjskem   ter  spraviti pod
svojo strahovlado del prebivalstva. Pijani zaradi teh bežnih uspehov mislili, da ie prišel čas. ko lahko od vržejo zadnje
krinke in se otrc?ojo ?adnj;h obzirnosti Odi rito so se pokazali sedaj kot to. kar v resnici fo: kot klika mednarodnih protislovenskih teroristov, ki bnr-e za vsako ceno spraviti slovensko ljudstvo pod svojo strahovi 3o ;n pri tem brezobzirno uničuje vse. v čemer vidi kakršno koli oviro za do-fro tepa svojega cilja.
Neizmerno novo porje so povzročili komunisti s tem svojim besnenjem. Stotine in tisoče novih žrtev so pridružili on?m. ki so že prej padle po njihovi krivdi. Toda svojega cilja niso dosegli. Pod njihovim rrvm navalom ustrahovani *n zbegani ljudje so se kmalu zonet znašli. Grozote
krvavega komunističnega medvladja pa so oiprle oči §e mnogirn, ki so bili prej neodločni ali boječi. Saznali so, da je s ko-mrji^'i nerioiro? vsak kompromis in ne-megpoce vsako sodelovanje, ne le ker ne drže nobene obljube in  nobene besede.
t? C~*
- > inJ ... li.
Opozarjamo p. n. konzumente, da i? Sedlar Ivan. lastnik tovarne hranil sSladac, Ljubljana - Moste, stavil v premet Škatle z napisom »Pravi PrancKov dodatek kavi« po T2 k^. katere na ne vsebute-jo na*fera Izdelka.
TV škatle se razlikujejo od naših originalnih Skatel samo po barvi rnTncka na sprednji Ftrant Škatle. Na nasi
Ol^gtnalnl Škatli je namreč mlinček temnomodre bnrve torei iste temno-modre hn.rve kot sta dva trakova in
novrSma. na kater' se nahaia ime iFranek« na s-nro^nlt strani Škatle, rlo^tm ie na Škatlah, ki 1ih Je stavil v promet Sedlar t van barva mlinčka črna. a trakova in površina pa temno-medre harve. —
Škatle Sedlarja T^arn snl^h ne vse-hujejo n ti natmaniS^cra odstotka cikorije, temveč sc napolnjene z neko Inigo m^m'co
Proti Sedlarju Ivanu smo radi gor-
»«*a "vedli sodni nostofek
FRAlfCK ENOUSTRIJA liAVOVINA D.  D.,   prej   Efmka   Francka Sinovi d. d. Zagreb
temveč predvsem zato. ker je njihovo delovanje pogubno za narodo. Po dejanjih so uvideli, da vodi komuniste le besno,
uničujoče sovraštvo, ki ne prizanaša nikomur, in da bi komunisti, če bi res prišli na oblast, uničili vse, kar je med našim ljudstvom dobrega, poštenega in zdravega, uničili pa tudi one, ki so jim iz strahu zaslepljenosti ali spekulacije delali najrazličnejše usluge. Splošne je prodrlo prepričanje, da je do komunizma mogoč samo en odnos: brezobzirna in nepopustljiva borba.
Razmisli d otroobr anskega pokreta
Tako    io  sc   i>i_j_t un uLkomuru^i čnli n
borcem iz dobe pieci ba~oljevs.u> izdajo piioruz&e množice novih. V p.oUkimirusučai tabor se je z-laj uvratLo ~a-.ti tudi meščanstvo, ki je poprej v svoji poi.UciL. nesrdosti in zbeganosti po precejšnjem delu s:-ao ob strani ali pa celo simpatiziralo s komurLSLi ter jii dLektno ali indirektno po.ph*alo. l>reolvret je tedo moćan, da je bd čez noč strt teror komunistične propaganie, ki je bii posebno v mestih zelo velik in je vidno vpli val na javno mnenje. Sedaj je pol c± a j bistveno izpiemenjen. KoniiuT-sUčiU duhovni teror je tudi v mestih vedno bolj slab. Nekdaj tako preorani tomunasUfčni agitatorji in hujskači so se umakn_li in pos-o:_ji. Sporedno s tem pa od dneva do deva. kopni tuli
Število odkritih in prikriUh simpatizerjev OF. Večino bolj odločno pcjbagaju Jo b, sede adravl razum in prava narodna zavest.
P* o g- lobi tov in razmah pno tikom ur.idt.fine miselnosti se Icaieta zasti v mogečnam naraščanju domobranskega pokieta.. 3 polno pravico namreč   lahko  govorimo o đodo-
branskem pokretu, ker dom br-inska mi^l dit-nes ni več omejena zgolj na oborožene pripadnike Slovenske domobranske legije, temveč je zaj»>In najVnšo niiroune »olje in Bteje že mno^o dosettisočev odioon-ii pristašev. V domobranski leg-iji se zbi a cvet Slovenske mla<line iz mest in s rx> "oze'ja.. Prebivalstvo zre v njo 7. naraJSajoSfna za-uprmjem in pričaJvovanjem ter jc ouloooco podpii*ati njeno borbo in njena p.izr^devanja. z vsemi svojimi močmi. Zato je ti'.di legija oama o! dneva do dneva močnejša ne le p d številu svojih pripa livkov, temveč tudi po naraščajočem borb^n^m duhu. 0\ rta na splošno zaupanje in sodelovanje vs h s^ojev sJoverskeor; na''t>:'a. bo domobranstvo m-g"lo USpeSno Izvršiti svojo naloga: ir-r.btl k°-wwntfa»ni med Slovenci v vseh njegovih po-jnv!h ter omogočiti nagemu delovnemu Ifodstivn, da s*' *>o z obeiitkoni \^arno^ti in pravice lahko posvet Ho dolu za rebe, svoje dmnne in za boljšo bodočnost svojeg-a naroda.
MogoSno prafi3tionndMf£BO Tfr^2?0vaiiie v Nevera mestu
Po mogočnem prolikomunističnem ?hodu v Ljubljani je sedaj spregovorila rudi dolenjska prestolnica, ki je po 8. septembru doživela tako črne dni kakor še nikdar v svoji razg:bani zgodovini. Enodušno in odločno je obsodila »Osvobodilno fronto« in njeno vodstvo ter krivce vsega gorja m
nesreč, ki jih je moralo prerroeti m:mo prebivalstvo   Dolenjske.   Preteklo nedeljo
poooldne so se zbrali v dvorsni bivšega Sokolske?a doma zastopniki vseh slojev prebivalstva. Dvorana, ki je bila okrašena
z zastavimi in ni bila Se nikoli tako nabito polna, kakar na tem protikomuni-s ti enem protestnem zborova n.m. k: ie odjeknilo kot en sam mogočen, krik ljudstva proti komUTuSttČTlim krvmikom. Zborovanja SO fe UdeTežili tf»d: zastopn-'ki n^mjlte in domobranske posadke v Novem me*tu.
Po otvoritvenem nagovoru visokoŠolra Petra Kalana, ki ie pozdrsvil na\^oee predstavnike vojaških in civilnih oblasti, so zborovalci zaoell »Hej Slovenci!«, nakar je spregovoril ravnatelj Ivan Dolenc V klene msrovoru je pozival vse brez razlike v borbo proti komunizmu, ki ?o ga imeli sedaj vsi priliko spoznati ne samo po besedah, marveč tudi po krvavih dejanjih in njegovih sadovh: umorih, ropih, požigih in laži V imenu žena in deklet je govorila Marija Premrovova. Orisala je pogubno delovanje komunizma in trpljenje premnogih žena in mater, ki so po-
stale žrtve komunističnega terorja. Akademik Luka je podal v 'menu akademske rniadine zagotovilo, da so bo vedno borila za dobrobit naroda in da ie bal radi tega od vsega početka napovedala komunizmu in njegovim zagovornikom neizprosen boj. Z navdušenjem so sprejeli zborovalci odločne besede *omobranca D raza Furlana. ki se je spo:/* il zlasti vseh novomeških žnev. Zborovanje se je zaključilo z manifestacijami za domobranstvo in s petjem slovenske in domobranske himne. Zapustilo je pri vseh udeležencih najboljši vtis ter še bolj okrepila v nj-ho-vi odločnosti do konca izvojevati borbo proti komunizmu.
Sprememba ur zatemnitve
Od dne 6. decembra t. 1. dalje je čas zatemnitve od 17. do 6.30 ure
Živahna Miklavževa nedelja
Ljubljana, 5. decembra Mikiavzeva nedelja je bila leLus živabna kakor v mirnih časih. Vrsta stojnic se je podaljžaia ol zgornjega ogla- tja dol do k.na Matice in je bilo na izbiro mnog^Iiaj, kar s more požele ti mlado in staro. Medtem ko je v soboto dei precej oviral kupčijo, se je pa v neieljo dopoldne lazvijala prav živaiina promenala po vsem Koag:eanem trgu. B.3o je mnogo ogledovanja in izbiranja pa tucii kup^evaiija., saj so biie cene umerjene in si dobil razen igrrać tudi koristne scvari, zlasti cer.ene knjige. Pa korobačev in žtb je bilo letos da ponujo Se več kakor druga leta. Da je imela mladina avo}^ miklavžcvsKo razve-driio, je poskrbelo, kaJ<or vs-aJto loto, na e ^leialisce. Bile pa so tudi drugo Miklavžsve
prireditve, ki so bJe vse dobro ob.akane.
Umrl je sodni pripravnik g. Dušan S t e -p i c. iiadnjo pot bo nastopil v torek ob 14. iz liapeie sv. Andreja k Sv. Križu. Z dujocim ctar&em, sestri in br-ntu naše odlcritosrčno sozalje, prerano umiiemu pa naj bo ohranjen najlepši apornin.
Filmski pregled
Sloga: »Peterček« (Bavaria). V pravi obliki prepoveduje ta film iz monakovske-ga okoija, kako zamore olrok, čeprav tuj, cgrea srce sicer bolj robatega možaka. Joe StdcKci si je spretno prikrojil vlogo postavnega pivovamiškega voznika, kateremu pripelje usoda prav nepričakovano ljubkega, štiriletnega dečka, s katerim spo-čeuca ne ve prav kaj početi. Toda kaj kmalu se privadita drug aiugemu in končno se deček tako priljubi svojemu krušnemu očetu, da ga slednji posinovi, potem ko je našel tudi sebi primerno družico. Film je povzet iz dobe, ko so še vozili po Monakovem težki, s sodi piva obloženi vozovi, ki so dajali mestu svojevrsten pečat. Precej zunanjih posnetkov iz mesta in okolice, posebno oni z ljudske slavnosti samo podcrtavaj o že itak pestro in živahno vsebino.
Kot dodatek k predsporedu predvaja kino Sloga še kratek film. ki kale v prav lepih planinskih po>ne:kih, kako vojaki na
smučeh napeljujejo telefonski vod in s kakšnimi   težavami  .e  moraš boriti.
Matica: »Tovarisica v poletju« (Beriin-Fiim). Novopečena klavirska virtuozinja Angelika (Anna Dammann) je dek.s, ki spočetka pravzaprav ne ve, kaj heče. Koncerti so jo telesno izčrpali in zato pohiti k staršem na deželo. Tu sreča po daljši dobi svojega prijatelja izza otroških dni, ki je sedaj zdravnik (Paul Hartmann) in ki živi samo svojemu poklicu in svo;im bolnikom. Dočim je Angelika zaročena, se vendar pri obujanju mladostnih spominov splete med njo in zdravnikom nekaj več ko samo tovarištvo. V to »poletno nastro-jenje« plane vesel mladeniči, zdravnikov prijatelj, ki jemlje življenje z lahke, brezskrbne strani in začasno »zmeia štreno* Ko pa doseže dejanje svoj drarr-atski višetc — reševanje utopljenke in rešitev zdravniku — tedaj šele spozna Angchka jasno, komu pripada. O tem sc tudi kar odločno izjavi zdravniku, saj ga kar na-
Ponarejeni »Franck1 v prometu
Opozarjamo s tem vso javnost, da se nahaja v prometu potvorba našega »Pravega Francka«, kavnega dodatka. »Pravi Franck« v škatlah po H.
in l/8 kilograma z znakom mlinčka Izdelujemo izključno mi In je znan kot kavni dodatek v vsakem gospodinjstvu že več desetletij kot izdelek prvovrstne kakovosti.
Ovitek potvorjenega blaga je skoro za las enak našim originalnim škatlam, a se razlikuje od originalne škatle po tem, da je na sprednji strani mlinček tiskan v črni barvi, dej m je oarva našega mlinčka temnomodra kot trakovi in površina okoli napisa ^Franck«.
Vsebina ponarejenega ovitka sploh ni nikak kavni dedatek (c'korija). temveč nekakšna zmleta, sipka mešanica.
Opozarjamo cenjeno občinstvo, da tega ponarejenega blaga ne kupuje, da ne bi namesto našega kvalitetnega Izdelka dobdo le brez v redno mešanico.
Proti ponarejevalcu bomo uvedli sodni postopek.
FRANCK INDUSTRIJA KAVOVINA D. D., prej  Hinka  Francka Sinovi d, d., Zagreb
ravnost »zaprosi za roko«. — Lepi posnetki iz narave.
Union: »Soproga« (Ufa). Duhovita mv-derna komedija okrog »trikotnika«, k_i pa ni trikotnik v slabem pomenu besede. On
mlad arhitekt za notranjo opremo, sicer nadarjen, a brez naročil (Viktor Staal), ona: ljubeča ženica svojega moža (Jennv Jugo), tretji: tvorničar pohištva (Wiliy Fritsch). Kasneje se vrine v ta trikot Se »četrta« (Hilde v. Stolz), ki poruši harmonijo in pretvori »trikot« v »četverokol«. Ta četverokot končno razpade, ko ljubeča, prebrisana in energična ženica izloči na prav eleganten način vrinjeno neznariKo in ko najde pot preko mostu umetne ljubosumnosti k svojemu, sicer malce nezvestemu, a temeljito skesanemu možičku. — Snov je v komornem slogu zasnovana, zabavno-duhovito izpeljana ter prav dobro zabava občinstvo.
Kot dodatek k predsporedu predvaja kino Union še kratek film o protiletalski zaščiti.
Tednik: V nekem dijaškem domu delijo dijaki tovarisko prostor z ranjenci, oddelek francoskih prostovoljcev. Hitlerjeva mladina se vadi graditi telefonske proge, hockev na ledu, japonski veleposlanik si ogleduje obrambne naprave ob Atlantiku, v luki ob Ledenem morju iztevarjajo z:m-sko oskrbo in opremo za najsevernejši del fronte, zabavna je šlffca, ko <^eTifo VO^alrom ribje olje z žlico, general Dieti obišče la-poustd odsek vzhodne fronte, dalje sledijo vojni posneika z vzhodnega, južnega m cgejskega bojišča, v Italijo so prispela nova nemška ojačenja, pionirji razstrelijo viadukt, nova nemška šestmotorna velele-tala, imenovana »Gigant«, nosijo v svojem trupu cele oklopne avtomobile, tanke ali pa 120 mož v polni bojni opremi, minister Speer si ogleduje podmornico, flotilja hitrih bojnih čolnov.
BeleZnica
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Ponedeljek. 6 dec., ob 16* Snegnljčica. PrJ.oa sv. Mklavza. Iz\en. — Za vse predstave Snejruljčice veljajo cene od 22 lir navzdol.
Torek, 7. dec., ob 16 30: Cvetje v je'vni. Red Torek
Sreda, 8. dec, ob 10 Snc^uljc^cn. Prihod sv. Miklavža. Izven. Cene od 22 Ur navzdol. — Ob 16.30: Potopljeni svet. Jz-ven. Cene od 22 lir navzdol.
Sn>»jruljčlca in prihod sv. Miklavža v Dra-mi. Za vse te mladinske prireditve, ki bodo v bodočih dneh. se oddajajo Miklavževa darila vsak dan od 9.-12. in od 15.—17. uie v Drami. Opremljena morajo biti z imenom, priimkrm in natančnim naslovom obdarovanca ter točno oznako dneva in ure, na kateri predstavi naj bodo oddana cbdarovancu. Zaradi izrednega števila otrok in dolžine predstave Miklavž posameznih ctrok ne bo nagovarjal.
OPERA
Ponedeljek, 6. dec: Zadrto.
T:rek, 7. dec. ob 15.30: Snegnmčka. Izven. Cene od 32 lir navzdol.
Sreda, 8. dec.. ob 16: Traviata. Izven. Cene od 32 lir navzdol.
RADIO LJUBLJANA
PONEDELJEK, 6. DECEMBRA
8.30—9. Jutranji pozdiav. 9—9.15 Poročila v nemščini in slovenščini. 12.—12.30
Opoldanski koncert. 12.50^—12.45 Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14. Koncert za razvedrilo. 14.—14.15 Poročila V nemščini. 14.15—15. Koncert Malega orkestra Sterovica. 17.—17.15 Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45 Popoldanski   koncert.    17.45—13.   Zdrnvn:sk*a ura.
19. —10.30 Drobne pe?mi. 19.30—19.45 Poročila v slovenščini. Napoved sporeda za
naslednji   dan. 19.45—20.   Mala   m odigra.
20. —20.10   Poročila   v   nemščini.   20.IO—21.
Cla?ba velikih mojstrov. — Brahms: Simfonija št. 1; igra Radijski orkester, vodi dirigent Drago Mario S;janec. 21.—21.40
Tisoč vedrih zvokov. 21.40^—22. Beograjska vojska oddaja. 22.—22.10 Poročila v nemščini. 22.10—22.50 Glasba za lahek konec.
Objave
Slovensko planinsko društvo ima svoja nove društvene prostore v prvem nadstropju Ivše v Ulici 3. maja št. 5 (prej Aleksandrove cesta št. 5) nad Foto Hollnakv«. — Uradne ure ob delavnikih od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. ob sobotah le predpoldne.
Nov plemenski k »/.ol je na razpolago za plemenjenje pri g. Neredu na Viču, PuhtO-jeva 3. Tako sporoča društvo Mali gospodar, Ljubljana.
MALI ©GLAS?
JPSLOV, SMREKOV REZAN IN TESAN LES, kakor tudi brestove, bukove, hrastove, javorjeve, jesenove, lipove in orehove plohe dobite v Bfcladtf&U zadruge ~Ma-rad« v živlnozdravni5ki ulici — za Cu-krarno. 535-6
EĐNKO SEVER, knjigarna nasproti šentjakobske Šole kupuje in prodaja vse slovenske knjige in ča&opise. 5^7-37
Naročite se nn kn.ffžno zbirko DOBRE KNJIGKI
S Okviri Umetnine 2
u n
C73 ■ CZ>
Umrl nam  je  naš  ljubljeni sin ir» brat, gospod
DUŠAN STEPIC
sodni pripravnik
Pogreb dragega, pokojnika bo v torek, dne 7. decembra 1J>1.> ob 2. uri popoldne z žal — kapele sv. Andreja— k Sv. Križu. Ljubljana, Celje, dne 5. XIL 1943.
Žalujoči:
MATILDA in ROBERT, starša VE It A, sestra — KADO, brat
In ostalo sorodstvo
Tei!s3s gledališkega In koncertnega živl]enja
V teži^čn ci ljubljanskcea rjledaJ^^cga m koncertnega  življenja  so  h li   pretekli todftn
rrjdv^em trije važnejši dogodki: predstava Ibsenovib »»Normansk'h junakov« v Drami,
premiera pravljične opere »5nctrw-rGčka« K:m-> Ko*r-ilN iva n ot^OTitvcnj simfon črni kou-c-rr   v   vel k.-   umensk; dvoran«.
?>!ST ormsnski junaki«, to s!o\ eče mladostno dec nesmrtnesa nord jskepa drđm-ustvarjalca, učinkujejo predvsem z notranji s;lo sveje prek ne vaj oče. eksplozivne dinamike, k usmerja rod severnjašk h junakom-. Prcdr': so tudi zaradi temelj hh priprav režiserja MUanfl Skrbir.^ka. ki sta mu b !fl oh str^n- arh F :in7 s svojim pczoriščnimi za-mi=.'ek". ter I  Vilfanova s svojinu izvirnimi
kostumi inv aasoutki, m pa zarad premišljeno izklesanih plastičnih podob, ki 8o se utri-nja!o druga za dr-.rjo v napetem nizanju pre-
tres-jtvh odrtk^b Brizcrov. Tukaj je neugnana otelesevaH i nekega ris nončnega. k heroičnemu patoii težečega nadženstva — Hjor-ots Mar je Vere Ob n;ej Boltar-Ukmarjeva kc-t p!?m-Tvro ud.;na Daffnv (popolno na-s->rcte ženskeea tipa Hjordi^ne^a kma'). pa Drenovčev junaške sf.mczavestni Sigurd. Gr,e-gorinov onKihljivi Ginnar, Thoro:f nadarjenega debutanra Mitje B tenca ;n V Bmtinov neodjenljiv ma:čeva]ec Kcre. Iz okvira teh kvalitetnih stvar tev izstopa hrabri starec t)r-nu"f. elementarna prapodoba nordijskega junaštva. Pcdajal ga je Vlačim r SkrbinMc. ki se v svoi:h stvar rvah vztrajno vzpen;3 k vrhovom na.še ^]rr?.-!,;^k« tvornosti n umetnostno dr3mc^:eea stremljenja.
In petem »Sneguročka« Rimski Kor-sskeva! Dc-oo. dolgo zaže'ena sprememba, ki poživlja n pam'aja ns? operni eder. Zbrano sm^ nr^uhnili svetotajstvu zvokrv nežno napredenih   tz   temeljnega   odnosa duše
do bajeslovni] b:t*j. Neke skri\nf>tne nitke nrep'.eta;o uscido nadzemnih. božansk:h biti) ter naivno primiti v aOi  Bcrcndcjcev.  ki sc
znajdejo po naključju na stkalšču obc4i svetov  realnosti   in  nadrealnosti    Poclabliali SmO
sc v pravljično bistvo dodajanja, povzetega po znani pripovedki OstTovskefia O tem in drugem v zvezi s to Piavljčno opero je biio že preecj pn'a-n;cTie2a ter napisane^ v C8e-da1 fkem 1 stu. pa rud; v raznih člankih pred premfero v dnevnem časopisju. Pomudlmo SC nekeliko ob izvedb".
N'i biLi to lahka stvar. Odm k stvarnosti k zasanjanemu, tajinstvenemu elementu je t:sti pečat, ki je vrsnjen ela^> ter vsemu dofajan;u. V sladu s to bistveno oznako sta ravnata   tudi   cba   vodilna   prpTavltalca ljub-
IjanJce predstave, dinaent N. Stritof in režiser R. Primože. Strtof sc je v prožnih, lahnih pregibih sklanjal nad partom, po^em ko
je S pronicavo glasbeno b'strino nizćlcnil fflas-bene zasnutke Rimski Korsakova. prepojene z rusko folkloro. Z mojstrskim dir-Sent^kim čurem :n s t stim s\*ežim poletom, ki mu ne krčijo razmaha nobeni tradicjski operni oziri, je spretno uravnava! sozvočje orkestra, zbora1 in 14 eodstoi Irkazal se je zanesljivega interpreta te pravljične opere.
R. Primoič je zaneslj;vo preizkusen operni praktik, ki tud tamon klo snuje Predstavi je hote^ priliti tisto preprosto neposrednost, ljubko idilično«*, ki je ta«co zna£:rno nakazana v b!stvu oravljične opere To refistTJevo nrisi-devanV le rod lo nedvomen uspeh, četudi ao nekateri g'avni irv'aialci sofisti sem m t]a nekoliko iztirili 'x prave* režiserjevih tmenre katerih smisel ie ustvaritev pofloje-r za preprosto enotnost vseh izraznih oblikovalnih sredstev in možnosti, zajetih z bistva in krvi »Sne-gurocke«. Svojega dela se je lotn Primožič z
znenjem in smislom za snetmo vzporediTev celotne, enovito dograjene iz~v*edoe skladate-lje\*im c&novniro glasbenim zamislekom.
\rneto so pomagal pri tem pomeni i *.em pr.-
pravijalnem delu scenesrafa A. rierlfrv.en'a in E. Franz, koreocrai P. Gotonn in snretru^ za-enovalka ličnih kobtuinov J. Vilfanova. Vod-
srvo zbora je bilo v zanesljivih rokah Sama Hubada, le: _je sprvtno na't-.:d"ra! itev.lne vedre, resnobne in folklemo obredne TJ^C2 Seene-V nastopu solistov so «e pcicazale pcle^ ne-dvomnh pozitivnih strani tudi negativne postavke, ki na niso bile takšne stopnje, da bi začrtane smeri ob nuh obledele. V tem bajeslovnem svetu srečujemo Sncguročko. njeno mater Pcmladn^ vlo :n očeta deda mra/a K- Vida!ije\'a je ustvarila s tak:no Sneguročko eno svojih na;b^li samerastnih. najbolj posrečenih opernih podob M 3reb ti je to njena najbolj dr.živijcna. najbolj izdelana st\*ar:te\- na odm ljubiJanslce opere. Njen kukor v prozorno tančico zastrti Ireni 9opran. njena lahkotne ubrana i^ra. naivno ljubka primitivnost ter preprostost v krem j, £!asu in mimiki so bili povsem v dvhu osnovn h n.^čel operne skladbe in uprizori t ven eca sloxja. »Sneguročka« nam je odkrila njene draeocene odlike, imenitao uporabnost v tovrstnih vlogah.
Neka dostejanstvena rruli v^nos-L n trna ret-nobnosr prevevata !ik Pomladne vile M. Po-lajnarjeve. S svojim prijetno barvit m r»rož nim članom ie uspešno odpela glavna meno sopranska speva v prvi in sklepni sliki. Zanimiv ie tudi ded Mraz F Lupše. ki nam je zopet učinkovito zapel s svoj m mladostnim* marljivo šotanrm. 'zdatno odmevnim basom V naslednjih slikah se je moral Lup*« »prešel ti« na berendejski dvor. da prevzame vlooo ve* Ijavneea bojarji Bermjate.
Prvine bajeslovne in človeške sredine spaja v svojem bistvu čudoviti pastir Lel. Njegova duša sifi k božanskemu, njegovo srce m
mimo naciblje k človeškemu N. ^pan&va je svojo zunanjo pojavnost, ki je razpeta ih mejah božanskega in carjevega vJacstva, primLT-no ukrojila na obe ^tran'. Neka svečana ^rina
Utripi je predveem v obeh njenili glavnih spe-vh v drujji in četrti aiffcS; Podoba 'e pa, da njen alt nemara ni izčrpal vseh  tnr.Jp.o«.t:. Le;
nas vodi v bujno cArstvo Berendeicev. Prikupna je v tem berendejskem svetu Kuriva M. Mlejnikove. prepričljiva v Njena diX cija je tu pa tam nemara nejasna in presun-kovita- B'csk zunanje veljavnosti ;n bogastva cbdaja Msgirja B. Popova Pc«ebna odlika nje^v^vega baritona  ie. da se G'blje nekje na
sredini med prvinami liričnega in dramatičnega. Odlke obeh teh prvn združuie. Prodir no5t nje^ove^a* glasu zabrisuje tu m tam neko! ko mani razločna izgovorjava.. Vloqa pravljičnega carja Berendeja ni kdo ve kako hvaležna. Tenor, katerega bistvena uznaka je
običajno žar mladostnega zanosa, ie tukaj zadržan pt) ozirih bistva starcevske v\o*c. BeH-zar Sancm «e je potrudil, da je to očetovsko dobrohotnost,  nebogljeno starče-vstvo. patrar halno dobrodušnost pravljičnega carja igralsko čim vemeje prikazal :n rudi elasm'no :zražaj Temu primemo je prikroieno predDisano nežno lirično sodelovanje, ki se pa troši po većim v rec;tativnem predrta sanj u in Vi »c pevsko osredotočil je v znani milo zveneč-'  In s pianissimom zaključeni kavatini v tretii slik; Br. Sanc'n posveča vneto skrb razlocn izgovorjavi. Slovesno zven-ta pozivna speva nkch earjevn klicarjev S. Banmxa in M. Dolr.ičarja V komičnem žanru se vedro uvel ia vi j a ta Bobil Modesta Sancina m Bobiliha ft P'Jičeve. Ome-n ti je ie A. Bost jančiča (gozdn: duh) in M Greocrina (karneval) ter paia M. Medved 3cove.
V splošnem so sodelujoči prispevali svoj poritivni delež k prodornemu uspehu premiere. Občinstvo je vtem toplo vzklUo. Tudi šop-
kov m manjkalo. Fcsebno is!<:reneaa priznanja so b;l deležni tud1 plesalci, predvsem mejster M. Kiirbo^.
Pa i c dodatek ob Miklavževem.
V soboto porjcldan jc nrišcl Miklavž tudi v na:,o dranv-ko nlcdaliSče ter n^vzliv.- vojnemu
čas;j ;?datno obdaroval 1iub':ans^o deco in mladino, k: sc je v veselem živ-ža\-u nabrala v £tledal;-ču. Pred tem jc n la npr /cr tcv Gcl:-
i^ve i^fietfulj2lee« Gledillilki Miklavi ra ie bil zelo vc!:kodušcn in je presenetil Lfubljfnjki drobiž rud; v nedeljo in ponedeljek s svoj m števirn m spremstvom in novimi darili.
Slednjič naj omenimo se D r T i simf o-niče koncert nove sezone, ki je bil v ponedeljek v vcl'ki unionski dvorani Posvečen je bi! izbranim sldadbam nesmrtnega Mo/ar-
t'jve^a alasbenetja genija. Vžlvali smo opojno slaM biserno čis-th nežno razpreder h g'asbe-nih zami-lekov, ki jih je nanizal Mozartov udarjajoč: duh v treh njegovih skladbah, v :- r staven'. s'mlonij št. 30 v es-duru v dveh ar'ah eper? t.Fi{tarova ^.-a^ba« tet- v stri stavtni. no večini veselo žuboreči Haffnerjcv: •^renad v d duru. Pno <n sk' cpno skladbo ie eno>ito ;7v.iial pc^-ečan: rad jski orkester sam, °he ariJT »Kam nrre'a I<; so Sft trenu:ki« in »Sam ne vem. kai godi se z mr.nn« na je ob spremljav? orkestra sijajno odpela na*a prva ^ernj* pevk<» Valerija Hevbaova Deležna je bi;' navdu:enega priznanja in Številnih čopkov, izvajanje llaffnerje Serenade je zelo povzdignilo draaoreno moi«trckn so1 st:čno sodclova nje viol:nskesa virtuoza Karla Rupla, ki mu je izkazalo občmstvo svoio hvaiež^.o pozornost s prrsrčmm aphvmm Smer odličnemu glasbenemu već tu ie da:al e svojo močno oseb-nosno d rstrnt D M 5 janec. ki je preje! cvetice Vzr-aino :ri smotrno dograjuje na> radij-rid orkr^ter. katerega izA-ajanje se je tudi to pot ocfikovalo z inteligentno dojeto, toplo občuteno, tenkočutno izvedene orkestrsko soigro.
»
štev. 250
»SLOVENSKI   NAROD«, pooo«** 6.
1943.
Stran J
BODITE USMILJENI IN USMtf JENJE BOSTE BCSSEGLI!
Oklic šefa Pokrajinske uprave, pre-ztdenta Leona Rupnika, za Zimsko pomoč je naletel v javnosti na popolno razumevanje in odobravanje. To je tudi razumljivo, saj se vse prebivalstvo zaveda, da je ta akcija nbjno potrebna ne le zaradi tega, da se omili najhujša beda. matveČ tudi ztlo. da se tak) na viden način manifestira zavest v zajem-nosti in skupnosti, brez katere ne more uspevati noben narod. |
Že prvi odzi\ kuže. da je apel generala Rupnika naletel na plodna tla. Po trebno pa je. da vsi izpolnijo svojo dolžnost do narodne skupnosti T o vetja zlasti -še zr. tiste, ki sami se ne občutijo vseh trdot sedanjega časa. ki imajo varno streho nad s\ojo glavo in ki se ob nastopajočem mrazu lahko za tekajo k zakurjeni peči. Prav posebno pa so dolžni dati primeren prispevek za Zimsko pomoč tisti, ki so jim izredne razmere pripomogle k izrednemu zaslužku. Ti so še prav posebno poklicani, da pomagajo lajšati stiske, katere sicer niso zakrivili, od katerih pa često dobro žive. bJihče ne sme pustiti na sebi madeža, da je vojni dobičkar in da si kuje kapital iz nesreče bližnjega.
Pri nas se je število tistih, ki so naravnost odvisni od javne dobrodelnosti, po krivdi komunističnega rezbojni-štva tako shahotno povečalo, da je sleherni pripadnik slovenskega naroda dvakrat di n de svojih skrajnih moči prispevki, i. olajšanju bede. Ljubljana je postal a zadnje zatočišče premnogim brezdomcem, ki so jim komunisti požgali domove in jih izropali. tako da so si rešili le golo življenje. Spomniti se moremo neštetih nedolžnih otrok, ki niso mgubili le varnega krova, marveč tudi svoje roditelje in bi bili izročeni najstrašnejši usodi, če bi se nihče ne zavzel za nje. In prav tem največjim žrtvam sedanjih razmer je predvsem namenjena Zimska pomoč.
Pa tudi med ljubljanskim prebivalstvom samim je beda mnogo večja, kakor se da zamisliti. Koliko je siromašnih družin, ki nimajo ne kurjave ne obleke in obutve in ki dobesedno stradajo. Kiuta resnica je. da je mnogo rodbin, ki si ne morejo kupiti niti tistih živil, kolikor jim jih gre na živilske nakaznice! Tu nič ne zale že jo razcepljene podporne akcije,' ki tudi nimajo dovolj sredstev, da bi mogle vso to beda izdatna omiliti. Za to so potrebna večja sredstva in prav to je tudi namen akcije za Zimsko pomoč.
Naj ne bo nikogar, ki bi ostal slep in gluh za ta apel! Vsakdo, prav vsakdo mora prispevati svoj delež. Vsak po svojih močeh mora pomagati, da se olajša najhujša beda in da se v nasto-paiočem zimskem mrazu slehernemu članu sloi-enske narodne družine za gotovi streha nad glavo in topel kotiček. Tu ne sme biti prav nobene izjeme. Bolj ko kdaj poprej vetja vprav danes izrek: dvekrat dd. kdor hitro dč!
Živa in neizogibna potreba je rodila akcijo za Zimsko pomoč, ki jt široko
zasnovana ter bo prinesla, če uspe _
o čemer pa ne more in ne sme biti nobenega dvoma! —, našim trpečim so-bratom ne samo materielni blagor in najnujnejšo življenjsko preskrbo, marveč tudi moralno zavest in prepričanje, da so de! živega narodnega organizma, ki jih tudi v najhujši stiski ni pozabil. Žrtve, ki jih bomo prispevali za Zimsko pomoč, zet o niso le izraz naših člo-večanskih dolžnosti, marveč tudi najbolj živ dokaz naše narodne zavesti.
Ze ob drugih podobnih prilikah je Ljubljana pokazala svojo dobro srce. Zato tudi ne dvomimo, da se bo v polni meri odzvala apelu za Zimsko pomoč in da bo prav v sedanjih časih' z deianji dokazala, da še vedno zasluži naziv prestolnice slovenskega naroda.
za Kcvs mesto
Novo meeto je eden t:sti„ dolenjskih krajev, ki so največ trpeli zarad; komunističnega nasilja in terorja. Zato je razumljivo, da posvečajo oblasti temu tako hudo prizadetemu kraju prav posebno pozornost. Predsednik Pokrajinske uprave general rtupnik je n-klonil mestu in okraju milijon lir podpore. Posebni odbor je samo v Novem mestu razdelil med najbolj potrebne okrog 100 000 Ur £n Iz tega fonda so prejeli plačo tud| uradniki, kj m> bili zadnje mesece brez vsakih dohodkov.
Tudi za prehrano mesta je oblast ukrenila vse potrrhno m so b£e že poslane pri- i merne kolSetne moke, maščob, sladkorja |n : drugih živil. Hudo je tudi pomanjkanj« drv. Več t p dne v je bilo iv.es to tudi v teini, ker ni bilo elektrii.e in je primanjkovalo tudi druge svečave. j
Uubljanten!!
Začenjam pokret za zimsko pomoč. Namen mojega dobrodelnega zasnutka je:
Nihče ne sme biti brez dela brez lastne krivde, nihče ne sme stradati, če ne more delati.
V tem je zapopadena vsa moja zamisel. Za delo je treba sredstev, prav tako moramo skrbeti za ljudi, ki delati ne morejo.
Dobro poznam namere in misli dobrih, dobrosrčnih ljudi. Vem: nekateri že težko čakajo prilike, da se oddolže svoji socialni dolžnosti. Kajti tu ne gre za miloščino, tu ne gre za skromen milodar, tu gre za socialno dolžnost imo vite j šega nasproti ubožnemu, ubožnemu brez lastne krivde Teh dobrosrčnih Hudi je večina! Hvala Bogu! Manjšino bom dosegel z drugimi sredstvi, prav tako sem odločen zatreti vse. kar bi sicer oviralo mojo zamiseL Nikogar ne bo, na katerega vrata ne bi potrkalo vprašanje zimske pomoči. Za ta pokret sem postavil posebno organizacijo Zimska pomoč, ki ima dolžnost za vse nujne zimske potrebe pribaviti potrebna sredstva.
Vsega občudovanja vreden zgled imamo v Zimski pomoči Reicha. Ljubljančani! V tem pogledu ne bomo zaostajali. Časi so izredni. Izredni časi rode izredne potrebe, izredne potrebe zahtevajo izredna sredstva. Treba je teh izrednih sredstev, izredna sredstva pa dobimo samo po izredni poti.
Upam in trdno pričakujem, da boste to mojo namero vsi odobravali in vsi pomagali, da v vsakem oziru uspe: uspe gmotno, da bomo preskrbeli siromake, a uspe tudi^ moralno, da bodo pokazali imoviteiši. nokazali nenrisiljeno in radodarno, da se čutijo za člane človeške družbe, da se zavedajo pomena evangeljskih besed:
»Bodite usmiljeni, da boste usmiljenje dosegli!«
Z božjo pomočjo grem na delo in vem, da bo imelo uspeh.
General Leon Kupnih
„Zeleni kader" in komunistično tolovaisivo
Zz.fin.bski tisti to nedavno priobčili izpod peresa Milnvja Magdića članek »Mi! gozdno. Članek je napisan za hn'atske razmere, vetja pa v potni men tlldi za Slocnce. Zet o ga v naslednjem  prinašamo za nošo javnost.
Obstoji določen mit gozda, ki je osnovan na njegovih prirodnih svojstvih, V Knjigah osrednjih piscev se često govori o tem.. Kako gozd s svojim, lepotami privlači človeka, ki želi pomirjenj^. in ured tve. Po takšnih piscih se n ni gozd predstavlja kot mesto, kjer človek daleč od hrupne civikzac -;"e v združitvi z naravo najde sv;je ravnotežje. Ob koncu prve svetovne vojne pa je pršel gozz do r_ovega pomena. Zaradi splošne vojne utrujenosti so se n polnili gozdovi z vojnim: begunci, ki so v naših kraj h dob-1: ime »zeleni kader«. Pripadniki tega :zelenega kadra- so izvrševali priložnostne rope in končno o priliki zloma habsburške monarh je sodelovali kot organ'z- terji ropanj v vrsti mal h. predvsem slavonskih mest.
Vendar se v tem času — po prejšnji svetovni vojni — ni našel nihče, ki bi idealiziral taksen položaj ^zelenega kadra«. Smatral se je samo kot nez željen pojav vojne, katerega lik v dacija je v interesu vseh. $ele po vojni je pr šla v dehh nekih asocialnih« piscev do izraza tendenca da se delovanje »zelenega k:dra« prikaže KOt ^elementarni izbruh gneva zat'ranega ljudstva«. Toda to se je zgodilo post fe-stum in vs-led tega ni imelo n-kakega po-
ienega pomena.
Problematika »zelenrga kadra« pa je naknadno zeJo začela zanimati kominter-
V sklopu prilik, kakršne so nastale v vezi s pojavom »zelenega kadra« za casa
prve svetovne vojno, je komlnt^rca ^I«xl3^ la povoljno priliko za pemci pri ustvarjanju svojih ciljev. Ker je viz ja druge svetovne vojne v osnovan kominteme igrdia veliko vlogo, je poprlnoma razumljivo, da je njeno vodstvo pristop lo k izgrajevanju načrtov v zvezi z eventualnimi sličnimi spremljevalnimi pojavi te druge svetovne vojne.
Glavni moment, ki je b'l cb tej prilikt v Mc-^kvi opažen, se je nahajal v dejstvu, da ~zeloni kader« ni irm»l vodstva. Poleg tega
»zelenemu k dru« niso bili postavljeni cilji. Predstavlja] ie po;av anarh je.
Vsled tega so morali napori komi-ternp stremeti za tem, da se v naprej ziela de-ologija novega »zelenega k dras in da se pripravi vse, kar je potrebno, da dooi »zeleni kader« druge svetovne vojne svoje vodstvo, podlaga za izdelavo ideologije novega »zelenega kadra« se je ponunla v Času. ko je kom'nterna zapustila izključno razredno smer in poskušala izve3ti zbiranje mas na širš h temeljih, kakor so razredni. KaKor v pogieaii mnogih drugih vprašanj, tako je tudi tukaj obdobje »ijud skih front« odprto komlntemi nove možnosti. Z izrazito razredno smerjo ni b la dana možnest za izdelavo kakršnekoli c.eo logije »zelenega kadra«, ker v grozdu m predpostavk za razredno razlikovanje. V tem slučaju predstavlja gozd lahko sa.vo zatočšče deklasranh elementov.
Vse postavljanje problema mas znači v tolmačenju keminterne samo poizkus da se izkoristijo negativna nagnjenj.* ten mas, ki se posebno Izražajo v destruktivnost*. Po;"em mase v sebi ne vsebuje konstruktivnih elementov ter je ravno nasproten reševanju kakršnih koli konstruktivnih smernic, ki so pogoj potrebam kulturne Evrope. Evrazijski boljševizem je vMed tega tudi tuj evropskemu kulturnemu Krogu ter predstavlja sanj stran ovito opasnost.
Z opustitvijo izrazito razredne smeri pri delu s 5 rek*mi m? sami je b'la ustvarjena ravno podlaga tistega, kar olajšuje delo z maso. Medtem ko mora prizadevanje konstruktivne evropske politike stremeti za tem, da nadvlada m-so z nje preoblikovanjem v vtšj: obliki, komun zem ravno vztraja na tem, da pusti mase v njih prvotnem, pustem stanju ker nudijo taicrat ugodno gradivo za politična oblikovanja, katera izvaja komun zem.
Od časov »ljudskih« pa vse do današnjih »narodno-osvobod^ih front« se razvija ravna smer politike, katero izvaja komunizem v odnosih do mas. Smisel te po-1 tike je, da se te mase privedejo pod oo-litično vodstvo komun:zma. Taksna politika v odnosu do mas ima tem lepše zglede, čim bolj so gesla meglena. Ni pa bolj meglenih gesel, k-.kor so »ljudska« in »na-rodno-osvobcdSlna fronta«.
Komun sti — W j h lahko smatramo <ot mojstre v pogledu taktiziranja z masam'. — dobro vedo, da okolje ter duh gozda ugajata meglenim koncepcijam. Kakor ;e v gozdu vse nedoločeno, tako mora biti enako neicJcčera tudi ideolog" Ja * gozdnih« ljudi. To je stal ščc. s katerega so Izhajali komunisti o priliki določanja pro-
blem: t ke za politiko novega »zelenega ka-ura«.
zeleni kader«. K.: je nastal ob koncu prve svet. vne vojne, je bil posieaica razpadanja v čairu. ko je zavladala vojna utrujenost Vend r komunisti niso nameravali čakati konca druge svetovne vojne. Njihovi nncrt: so b li v tem. aa aktivno posežejo v dogajanje v teku same vejne. Niso želeli čakati na eventualno stanje, ki bi povzročilo beg ljudi v goz-ove, ampak so hotel: pr s Ino izvesti zbiranje v goatdu. Krt podlaga za to prizadevanje so tim s'u žili njihovi tujski »kadri«, ki so za vse megoce por t čne situac^e že priprrv-rjem in ki so se vadili za vodstvo mas. Ti »kadri« naj bi predstavljali jedro, okoli Katerega naj bi se zb rali razni deklasirani eiernentl.
Z odhod cm ten tujskih k"drov v gozao-ve bi b;3o urejeno vodstvo »gozeme« dejavnosti, katerega n: bilo v času prve svetovne vojne. Prizadevanje komunistov je šlo za tem, da d- b"jo v svojo ooia^t gozuo-ve :n to r.a ta način, da bi se v n*ih že 00 vsega početka nahajalo vodstvo z določenimi cilji. S tem bi bil s komunist'čnega stališča rešen prvi čel vprašanja, t. J. vodstvo. To vprašanje Je rešeno na ta nacm, da drze yc«stvo »troznne-« aKCje .v svojm roko Ji komunistični kadri. Vsled tega kom*; ni sti predvsem mobilizirali v srozđo-ve veO.Ti del svojih kadrov, poleg tega po
v mestih ter večjih k raj* h puscaij de* svo-JiJi-slI, da Yri v ilegalnosti vrtfl ttsti <jej r Tiove dejavnosti, ki bi podpiral »gozdno«
akejo.
Drugi, važnejši del vprašanja Je obstajal v tem, da se privede čim večje število ljudi rr.zličrtih gledani v gozdove. Pri tem se je polagalo tež'šče v spdošaem na prt-vaganje teh livd; v gozdove, dobro ved^č, da boio ti ljudje prišli pod njihovo poUHč-no vodstvo že s samim «Jrj*tvom princip v gozd n ve. ker rcz<rn komunističnih kadrov v gordevih ni bilo drugega političnega elementa.
ZTrad^ te?ra za komun'ste subjektivno politično stališče teh raznih ltud: ki so imeli pr ti v gozdove ni predstavlialo rj-k*ko vprašanje. K"mumstična taktka v odnosu do pripadnikov razn;h polit'čnih gledani je tako pretkana, da polit čno naivni in nesposobni ljudje dolgo ne morejo pojmovati, da se že nahajajo v atrakcij-skem področju komun:st*čne politike, sm-pak mi^r-^. da Se nadalje Izvajajo svdIo ^posebno limjo«.
Da bi dovedli ljudi v gobove, se komunisti poslužuje jo v prvi vrsti vojnh težkoč. Komunist čna pclit'ka negacije se -"e izr<yi-no us-xvscbila v izrabljanju razi čn i h težkoč. vojna s rvojimi spremljajočimi pojavi pa j:ni je nudila v tem pogledu naravnost siajen material. Nadalje prihaja "o v po-štev rama nacon?ba ras-pretia in končno poiitSčBft kratkovidnost omh skupin. Ki iz kakršnih koli razlogov stoje ob strani Identičnega dogajanja.
S pomočijo t'stih kadro<*. ki s-> ostah v mestih poskuša komurrzem vpliv?.ti na javno mnenje v praveu ustvarjanja si;ke o nevzdržriesti odnosov. Pri tem mu iločro tfnžijo tud razna sodobna sredstva rbve-Sčevan-a kot na pr radio. T)e]a se ni tem, da se ustvari stan4e č'm veči» vjnem t;c-nosti štsafe izarohrjenejga rsvrotež-a. Komunizem izvaja po me^t'h in tr*r'h nrav-c*to žvčno vojno. Pri tem ne i«rra nkake vIoto dejstvo razmerama n^r-atnega števila teh kadrov, ker pri optičnem delova-n+u n; o:Wbn tovkr» Števila, kskor trdnost or-an'^c je ter premSIlenost delovanja. Xavafair*e ž;včre volne v tem praveu predst-vlja eno 'zmed i?r ♦nom*»mbnej-Sih nalog ilegalnih komir-Vrtlčmh kadrov.
Vendar pa to deV> ni *n ne more b ti nevarno, če imamo čvrstA v vidu t'sto za čemer streme kcmun'sti Njihova taktika se omejuje na nekaj jako enostavnih formul in vpr-ftanie je samo. da jm najdemo, odkr *emo. Nrhovrm kr'latfcam lahko podleže jo samo politično re!zgrajeni in re-zreH ljudje: ravno na te pa komunizem rudi računa. On strem! za tem. da te po. •veno neorient'rane ljudi Izolira od vsakega politično konstruktivnega delovanja in dosega to s pritskom na ž'vee ter rusenem duSevrega ravnetežla. Komunistični eksponenti streme za. tem. da ustvarjo javno m'S^e^le v sm«»ht. 1e »vMen-'e ▼ mestu nevzdržno in da 5e edin! *z*»od v goartnem tdovat«tvu Ko « rarfffn! i'nđje v re*n_ei nnbe«mejo v rodove, ae tam te na ha »a vodstvo, pod katerega vpliv pridejo ne glede na svoje osebno poutMno raspolože-
nje. Komun stično vodstvo v gozdovih predstavlja dejstvo, s katerim morajo računati vsi nezadovoljneži.
Seveda pa ljudski material v gozdovih ni sestavljen samo iz raznih nezadovoijne-žev. Veliko SteviJo tvor jo razni dekl" tirani element:, številni krim.ir.alni t^pi in si č-na sodrga; vsi ti najrazličnejši eCnmentt pa dobro služIjo komunizmu pri izvajnrju njegovih ciljVv.
Netočno je n znači tudi popolno nepoznavanje poltičrega stanja, če s« misli, d t je igoa'no« delovanje možno v drugačni polit čni gmen kakor v komunist'čn^m smislu. Za nje je pač glavno, da je trdno v njihovih rokaJi  vodstvo v gczdOvih.
Fronte so v današnjem dogajanju potegnjene popolnoma določeno in j*'sno. Na vseh teh frontah obst'ija dejstvo temeljnega nasprotja, za katero gre v tej vojni :n to je nasprotje med komunizmom in pix>t'komuni zrnom, med boljševizmom in protiberševizmom. Z- prpa^n'ke evropskega kulturnega kroga je opredelitev v tem p-gledu popolnoma -'asna. Koniun'zem je popolnoma tuj evrop^k'rn prizadevanjem -n razširjenje njegovega vpliva znotraj evropskega kulturnega krog j lahko zrr.ači samo katastrofo za evropsko kulturo.
Komun'zem stoji na čelu vseh s'l negacije. On te sile zavestno uporablja za svoje cilje. Mit gozda predstavlja tndf Ban^o eno izmed sredstev komunistov za poore-ilitev mas ciljem njiho\*e negativne in destruktivne polit kp. V tem pogledu ni dvomov, v tem pogledu n; kolebanja. Komunizem je ustvaril ta mit, zavestno ae ga 7>e="l'aih.ije in vrsi tis?t", ki podleže jo tonu mitu. postanejo žrtve komu-Ist čne poetike. Danes se nihče več ne mere izosrrti '»lerovornan' za ^voje politično postopanje.
<Hlhaj nje ln ostajanie v gozdovih pomeni rodreditev h OliilininliTiiu lim vodstva in tisti, kdor to diuies stori, mora nositi za to tudi odgovornost.
Od dne 6. decembra t. 1. dalje je čas zatemnitve od 17. do 6.30 ure
Ne usmiljenje, ampak narodna dclJnost nas sili, da prispevamo zji Zimsko pomoč.
*
Prijsit«*lji pri stalnih omizjih z.bt*rite prispevke /a Zimsko pomoč.
*
Brezpl?iono deliti hrr^no bo U'iko, če tudi vi  ue boste prikučili   ili   pouioe   nas iu
Voji»«;a je marvikttjjri oropala rtnjdra il» in unio la domači krov. ^riski^čite na i o-IUOČ!
»Mlinar, ki zastonj drli moko, bo ved 10 iiuel dovoij vode na mlinskih koles h,^ pravi kitaj>ki pregovor. Siovviiei, podpiraj t«» svoje bratel
Beli kruh Imajo te poneko 1. Pomislite pa, tla so mnoiice iju.:i, ki iv cele* tedno niti otrobovega kruha niso poskusili.
Ne samo govoriti o  krščanski ljubezni! Ne samo govori.i o bnilstvu in eaaki»>tl. temveč tudi deliti svoje imetje bratom!
*
Darujte! In kdor Ima ln ne bo dal. bo dal več, kakor si misli.
«
Blagor usmiljenim, zakaj ti bodiv hsip"4*?. nje dosegli, l'rav vsakdo gu bo nekoč potreboval ...
*
Dajajte po svojih močeh HI Zimsko pomoč! Kdor ima mnogo, naj da mnogo, kdor ima malo, naj da malo!
m
Ne miloščine — ampak pomoči.
Kdor misli, da je kriv na"<r na rod n1 no« 8rcčef naj nič ne daru jo I
Kruh in mleko sta dobrota vseh dobrot. Kruh je mati. mleko je življenje.
BIBA.
©irlgfsssias cprffclsa
Med njbolj svojevrstne op-roke snada ne«dvxnu:o testament nekega upokojenega švedskega stotnika, ki je z lpustil vse evoje premoženje v znesku 300.000 švedskih kron svojemu polku, vendar s pogojem, da se od te vsote porabi vsako leto 25 000 kron za vsakoletno prosavo p;lkovnih obletnic. Pri teh slavnostih ne sme b ti navzoča nobena ženska- kajti oporočevaleč je bil velik sovražnik žensk. Sedaj si »dediči« razbijajo glavo, kake naj ustanov;* potrosi znatno vsoto, k- ji jo daje volilo vsako leto na razpolago. V današnjih fi^sh, ko je skoro vse racionirano. je težko potrošiti toliko denarja. Če ne bodo izpolnjene vse formalnosti oporoke, se 300.000 kron švedskega polkovnika raseli med dve cseb:, kateri je stotn:k imenoval za dediča v primeru, da bi se glavni namen njegovih pogojev ne mogel izpolniti.
Strup prsti volkovosn
V neki severni švedsk.
L.OŽ jo
Laprnci o fte*» čjih tolpah, ki napadajo črede severnih Jelenov. Pojavijajo se tudi r si. Zaradi tega so se Laponci obrmli na pristojne obla3:i s prošnjo, da jim dovolijo nastopit: proti volkovom s polaganjem pasti, ki vsebujejo sigurno učinkovite strupe.
Tri smrtne žrtve neurja
Široke predele urugvaakc obale je nedavno obiskalo hudo neurje, ki je povzročilo občutno Škodo. Med drugim Je zahtevalo tr» smrtne žrtve in nešteto ranjencev. Najbolj sta bili przadeti mesti Colonia Sau Jose Ln Canelcnes. Med njima in ar-gentnsko prestolnico so pretrgane vse zveze, številn; parniki ob urugvajski obali so se odtrgali in jih je neurje pognalo v valove širokega ustja reke La Plata,
Moderni -Jeteči Holandec"
Listi poroč.i o da so japonska ogledn Sk , letala v bližini nekega otoka ob vzhodni obali Sumatre opazila modernega >letečega H 4*ndc3« y podobi poškodovane angle Ske petrolejske ladje. Gre za lOOOOtonsk angleški petrolejski pam k >Sa nt E3rnest< ki ga Je bržčas torpedrais japonska podmornica in ga Je posadka zapustila. Par nik plava zdaj bre« gospodarja po morju. Japonci so ukraMli    potrebno, da resjo parnTc njegovega dragocenega tovora.
Zi
m a
Poletje ima s-.nj čar v rrt?ko*iu Icntjnnle-vega senco, v omamtjivem von u cvetočih tov. šurnonju zorečega HtnSfffl polju, pokošenih travnikov, kopicah tena, s'jnci cozdov in objemu osvežujoče vode. Vsa narava vabi iz tesnoba stanovanja, pisarne. to\ arnc in de/«.'.-nce ter nam ponuja dobrote 17 svojfjgi bi tega naročja m polne dlani da iih uživamo in se naužiicmo sonca in /i\
Zima ima s\'cjo poezijo v molčeči Xjene   prave čare   so   odkiili  šele  z K sportom, ki je dosecel s\oj iHštk nii planin h in gorah, kjer imiio utttmioletm iatki 9Vi > skrivnos^o moč. Toda ta užitek je l>il L MM gotL\c obožavatelje zimske narave* velika
množico ljudi pa je zima s sivine* v thsini pre prež eno n~bo. kakor nez&želcn* neprijeten ivj.s/, ki pride nepovabljen in neizrro.~n(, /a-hieva. da f*u za daljši Saš spre/memd AJoncc zime &ele spoznamo, da smo šli brezbrižno trimo nje,
Zima ie duševni letni Cm. vrnemo k med Jflfi stene, t7uimkdc se vrne k sepi m v *cb
Zimski čas zvcč:na preživi famo v omeirrtcrn prostoru s\o}C(Xa poklica in dema in se 5/x>m-m'mo besed l^zo-Tseja:
•V svojem domu in iz svojena okna lehko svet spoznaš?* Nekatefe kn; te ne moremo brati v pol t ju. Vzamemo Hb sicer s seboj, da bi j:h brc.li na k!opi v parku nti v travi ležeči, toda zmot j nas ptičji spev. bežeči oblaki, prijeten vnduh okohee in knlteo odloiimo. Mnogo knjii* in sicer največ, lehkn nemoteno beremo le med si nami, da sc prffe^a občutje z vsebino: v zimskem času b ae bilo spomniti, kcliko zun;mi\>o<:t: in lepote nam ie in raz polzelo v dosezni bi zini. posehn<~ V mv^; h
umetniških Galerijah m razstavah Poujled na slike nas osrečuje in prav v vsakem srcu je struna- ki zazveni v sozvočja z t enote ur?e/ nosil. Stano Kosovel pravi v y\'o;i pesmi "V frlerijt*:
»Vse sem žc videl in slišal in vendar mc mika linija, ton in beseda, ker vse je le slika one resnice, ki v svetu na veke živi in mofe dušo z lepoto krepi. —«
Pred slikami postojimo, jih užbajoče opazujemo, m hočemo razumeti doživetje umetnika
V zimskem času. posebno pred M:klzn žem in božičem, vabijo izložbe. V mesecu decembru so dr.e\-i darovanja in dnevi d(ybrodelno' sti. V teh dveh besedah je prijeten zvok lepega čuta do bližnjega. V poletju faze pozabimo nn bedo ekrot* nas kakor v zimskem času. V toploti svojena doma misli plemeniti čto\*ek na vse one. katere je usoda razded n i čuti z njimi bolest in jim odpre roko in srce. Plemenito srce razume nemi eo\or v izrazu obraza in oči onih. katerim je beda vsakdanji t*ost. Ob doživetju mraza in praznne srca umrejo besede. Vsak naimanis žarek, ki se jim prisveti skozi megleno sivino zimsk h dni. iih ogreje v težkem času. Ob poztedu na s!ike življenja, v mesecu darovan-a in dobrodelnosti, naj zveni srce v sozvočju ljubezni dc bhžnie-<\a in zima bo imela svoj čar v tihi osrečujoči zadovoljnomu, da n;smo sli brezbrižno mimo tujega gorja, trp.l'enja in bridkosti.
Mara Tavčarjeva.
Vodnikova družba
vljudno obvešča vse svoje gg. poverjenike in člane, da so letošnje knjige izšle. Vsak član dobi svoje knjige pri onem poverjeniku, pri katerem jih je naročil. Clane-zamudnike prosimo, da naj se takoj nrijav\io ter obnove svoje članstvo. Ivanko na se orljavi jo tudi pisarni Vodnikove družbe v N?rodn; tiskarni, oziroma kniiirarnf Tiskovne z!»r!ni*re, ftelen-bursrova S, aH na v icnH^rrr F*r*eliske tiskarne v Frančiškanski ulici štev. 6.
Stran 4
»SLOVENSKI   NAROD«, ponedeljek, 6. decembra 1943.
štev. 250
LJENI IN U***»» iVN.Tir BOSTE DOSEGLI!
9 *
n
a
IIU
na vzhodni fronti
V poročevalec dr- F. VVaguer opsuje v ' ia em članku r»o!oi>"j ?;a vzhccla fronti v poznih jesenskih dneh. in preh -du jeseni v z mo. ko so se ce'e pokrajine, pop:ej bujno zelene, spremenile v eno samo bi to. Med drugim piše:
Pc sr.oči'no razklani iniustr jsk. pr.;: a-jini s svojim zaprtimi soteskam:, i ciee-i bar-.-o zemlje in s svojo pristno .--o* jet-rK. neorganik. zmedo hi in tovarn brije nekje od daleč melanholija jesenski burji. V vojnem področju severno o<J. Krivega Rog:, kakor je na vzhodni front; spi h 2-r ob čajno, zastirajo tu ii podnevj neho temni oblaki, v zgodnjem jutru pa zastira nizko gr če v je gosta megla, iz katere rahlo prši, ali na je vsa pokrajina zav.ta v gost snežni metež. Ceste, cr.e za Ukrajino tipične in utrjene poti. ki so ob suhem vremenu tr Je m kar dobre, so poki* te s platjo blata, ki sega skoraj do kolen. Kolesa se vrte le še, če so opremljena s sneimn ' verigam7, in vožnj . ki traja par ur post.---ja prava pustolovščina. Napočil je težaven čas za vse, za grenadrje na njihov h položajih in za komornike, ki oskrbujejo dovoz z vozovi ali avtomob U.
Einstmals der Stolz der Anglo-Amerika m*r — heute ein Haufen B&Och und Ei*cn. In
grossen Mengen liegen abgeschossone Ter-rorbomber auf e'nem    Sammelplatz fiir Verschrottungsmateriai
ceste so ob suhem vremenu kakor najboljši asfalt   a  le par ur dežj . pa že je ves
voz v zastoju.
de mnogo boj občut- to sovražn k. ki je "h suhem vremenu vrgel svoje čete čez
Dnjepr in jh k.711b s:lnim izgubam na j u-Joh in maierialu pognal vse do bi zu K_ri-vaga  Roga.  Seziaj   pa rjegovi tovarni
vtomob 1   obtičali  in topniške baterije v
prvi črt so ostale brez granat in hudo pogreša žei z iške proge ki so jih nemške čete pri svojih odm i kalnih pokretih siase-
mat'čoc unič'le. Seveda, zaradi tega se ni miru na fronti- kajti sovražnik vedno zro-la  t r  s;- pri pripravah za OTCje nar. • le  posfožuje     sredstev, ki jih mote
nemški vojak le težko pregledati.
Sovjet pošiljajo skoz frontno črto žen-sike z dojenčki na rokah z nalogo, da v,— ž jo špijonažo ter ugotove, kje s: štabi nemških bataljonov' in polkov. Seved je nemški vojak prej pripravljen ponuiili tem nesrečn m bit em košček svojega Kc-msa in teplo obleko kakor pa da bi pn-
Nazivi In kvalifikacije hišnih uslužbenk
Nujoe |e r; .izebm, da se posveti strokovni Izobrazb
potrebna po&ornest
Nekdaj ponos Angležev in Američanov, sedaj kup p!°čevine in železa. Na nekem zbirališču starih  kovin leže velike množne sestreljenih terorstičnih bombnikov.
Blato obvlada vse in vojna je dc-bila v tem meddob u med jesenjo in zimo dokaj čudno lice. Seveda ni tako, kakor da bi se bilo tu v Dnjeprovem kolenu kar vse na mah ustavilo, da bi ble čez neč izbrisane in odpravljene vse navade in običaj: in kakor da bi bili na mah izostali vs: nadaljnji operativni ukrep-, čeprav ima vse vojno delovanje le še več ali manj krajeven značaj. Zadnji jasni :n mrzli novembrski dnevi so spričo krepkih nemških prot sunkov tudi na tem pedroč u zadali hud udarec vsem sovjetskim dalekosežnim n 3 črtom in n j "ho ve nade so utonile v novembrski megli. Nemško vodstvo in nemške Čete uspešno izkoriščajo vsako uro.
Nekoč so se te dobe med jesenjo «n zimo vsi bali. zlasti po tem. kar so doživljali prvič v oktobru 1941. Sedaj so nemški vojaki že tretj č postavljeni pred težavno nalogo, da se znajdejo in oni tudi z mirom in s inozavesto prenašajo vse križ^ in težave, tako da se vedno "a povsod na svojem mestu. Nemci se lahko pri tem op;-rajo na razpredeno želez; ško omrežje, ki vevi do tik za fronto.
Poleg tc^a je na področju nemške fronte tudi več dobrih cest. Kaj to pomeni, ve presodit1 le oni. ki je kdaj v vlažni novembrski burji, v hudem nalivu in v lepljivem bi tu prebil z vozom grane.t v cestnem jarku, dokler ga ni naposled rešil iT. neprijetnega položaja vlačilec. Ke.;t ukrajinske
Spremenita uv z?.£~r?r~!ive
Od dne 6. decembra t. 1. daljo je čas zatemnitve od 17. do 6.30 ure
Pred dobrim pol stoletjem v Ljubljani še nico poznali besedic »služkinja« in »so-bariea«. V premožnejših hišah so imeli kuharico in hi^no. vse drufie delavke so imenovali »krSčenca« ali dekla. Zakaj so imenovali dekle, ki je opravljalo vsa hišna dela »krsčenca«, mi ni znano. Morda je ime ostalo se iz starih časov, ko je bila delavka krščena, gospoda pa še ne. Proti koncu prošlega stoletja se je ta naziv čedalje bolj izgubljal, ostala pa je beseda dekla. V tem času pa se je vedno bolj Širilo socialno gibanje in začela se je čutiti potreba po strokovni izobrazb-; onih oseb, ki služijo v gospodinjstvu. TcKia kako začeti? — Kdo naj pomaga?
Med prvimi, ki je to razumel, je bil dr. Jan. Ev. Krek, ter je svetoval: Pišite v časopise, da javnost opozorite na vaše potrebe. Morda, ali gotovo se bo našel kdo, ki bi se zavzel za ta stan. Najprvo pišite v »Našo moč«, potem pišite v vse liste, ki bi hoteli vaše reči priobčevati. Vaša stvar ni politična in stankarska, ampak zelo važna socialna zadeva.« Tako se je v listu »Naša moč« v letu 1909. prvikrat začela rabiti beseda služkinja in sobarica. V začetku se je tem novim nazivom oporekalo, češ beseda dekla je že stara in vko-reninjena. ljudje so je navajeni in je ne bodo hoteli opustiti in se nove privaditi. Po nekaj letih pa se je nnziv služkinja prijel in razširil, beseda dekla pa je o?taIa kot kvalifikacija za osebo, ki opravlja težja dela.
Imamo še en zastarel naziv, »posel«. To je beseda moškega spola in je dvoumna. Besedo »posel« rabijo za delovno osebo v hiši, ali pa rudi za delo. Državni posli, uradni posli, to je delo in ne osobje. Biti brezposeln al i zaposlen, je imeti ali ne imeti delo. V Ljubljani imamo organizacijo »Hišno-gospodinjskih pevslov«. Tu so mišljene osebe, ki pomagajo v gospodinj-stvu. V resnici pa so hišno gospodinjski posli: kuhanje, pospravljanje, ribanje itd., to je delo. ki je že tako organizirano, da pride vse delo v hiši v teku enega tedna na vrsto.
Dalje se je v zadnjem desetletju iznašel naziv: »služinčad«, kj pa na ušesa udari precej neprijetno, kot perjad. zverjad itd. in je bolje, da se opusti. Morda hočejo nekateri besedo »posli« ali »služinčad« rabiti v splošno za oba spola, za moške in ženske skupno, vendar menim, da bi bilo za ta najbolj primerna beseda »hišno uslužbenjtvo ali nameščenstvo«, kar je tudi že v drugih poklicih v navadi-
V raznih službah, bodisi državnih, občinskih ali zasebnih, imajo uslužbenke, na-meščenke. Ta naslov je na splošno primeren tudi za služkinje. Naslov gospodinjska pomočnica pa gre le oni, ki je v svoji stroki naredila izpit pred izpraševalno komisijo. V Nemčiji imajo za kvalificirane uslužbenke naziv »hišna pomočjaica« (»Die Hausgeh ilfin«) in »hišna nameščenka« f^Die Haueangestelltec). Dekle za vsa dela, ki ni kvalificirana je »služkinja« (»Dienst-madel«).
Pri obrtnih poklicih imajo vajenke tri do štiriletno učno drfbo in obiskujejo va-jenišivo šo lo. Prvo leto delajo popolnoma brezplačno, pozneje dobivajo nekaj odškodnine. Ko je vajeniška doba končana, morajo iz svoje stroke pred izpraševalno komisijo narediti izpit, potem šele se jih imenuje pomočnice Ta stvar je pri nas dobro znana, a je potrebno, da se tudi za služkinje določi prave nazive, ki naj po-
menijo kvalifikacijo oziroma usposobljenost služkinje. Kajti premnogokrat se zgodi krivica, da ima dekle začetnica, ki še nič ne zna. enako ali še višjo plačo, kakor druga, ki morda že 10 ali 15 let služi in je usposobljena. Ni potrebno, da bi bila strokovna izobrazba obvezna. ampak prostovoljna po sposobnosti. Tak.T pridejo poljubne kvalifikacije, kar bi bilo tudi za gospodinje bolj ugodno.
Kuharica za meščansko hrano, za gosposko kuhinjo (»HerschaftskCchin«) in perfektna kuharica. Poleg kuhanja in konzerviranja hranil je potreba znati računstvo in kalkulacijo, hraniloznanstvo, gospodin j-ko knjigovodstvo itd. V marsikateri hiši imajo poleg kuharice še eno dekle za pranje in druga dela v hiši Ker postiIja postelje in pospravlja sobe, ji pravijo sobarica. To znanje je premalo Sobarica mora znati likati ne le navadno perilo, ampak tudi škrobljeno perilo, moške obleke, snaženje madežev iz obleke, krpati nogavice, šivati perilo, se lepo ob-
cakoval od njih kako zahrbtnost. Tako je sovražnik pri neki priliki izsledi sefel polkovneg_ štaba ir. nameraval izvest: pre-senetljv udar. Nastop.'a sta dva polka, »ti naj bi prodrla brez ozira na ogrožena r-la, zajela p Ikovni štab in s tem odvzela nemškim četam vodstvo. Ko 80 dva tal pozneje pri .Uviz ji zasl Sevali ujetega sovjetskega po_p^:.črd:;a. ki je cd dveh bataljonov s 43 možmi predstavljal z un i ostanek, je meral prepun jen primati. Kako strahovite krvave žrtve je zahteval ta. 00 rjegovem lastnem mnenju ne^Tn som nA-pad. T ko re nađajuic b rba kljub me;! . dežju in blatu in nemški vojak e vselej rn povsod na svojem mestu.
nosati, servirati, sprejemati prišiece ter imeti vsaj nekaj pojma o higijeni, zdravstvu, negi otrok, negi bolnika itd.
S tem znanjem bi bila dekieta bolj upoštevana in spoštovana  Imele bi boljše pla-j če, življenje bi jim bilo olajšano in laže bi se osamosvojile. Za slovenski- narod bi bila velika moralna   opora  in pridobitev, če se temu stanu, ki Šteje več tiscčev, po-I maga do višje izobrazbe. Zq v službah bi ; morale pomagati ori vzgoji otrok, in zna-f no je. da se več kot polovico služkinj po-1 roči in množe število potomstva, ki mora 1 biti dobro vzgojeno, no pa da n^z^o;e pol-] nijo zavetišča in sirotišča. Začeti bi bil treba takoj.   Ce je drugje mogoče, zakaj bi bilo ori na>s nemogoče? v zado. ,ih dvajsetih  letih je bilo dovolj  ugodnega časa. a strokovno vodstvo oreaniracije je bolj poudarjalo brezplodno strankarstvo, ki je rodilo    nepopravljivo moralno škodo, je cepilo delovne moči. ni razumelo potrebe, da bi se poglobilo v različna službena razmerja in v notranje duševne težnjo in potrebe deklet, ki so najbolj pripušč ne same sete. Neobhodno potrebno je. da se 70 to važno vprašanje pozanimajo višje oblasti za socialno preureditev v duhu novega časa.
SaW* *a.
V
v* i^i    iiuš >oi L ^
Otok Samos se dviga iz voda vzhodnega Egejskoga morja ločen od poduljoka malo-azijskega polotoka s komaj 2 km šroko morsko ožino Samsun-Dagh (Mykale). Dolg je 46 km, širok od 6—9 lem. njegova površina znaša 500 m2. Najvišjo višino d. sega na zahodnem delu v vrhu Keikei (1400 m). Kakor v svetovni vojni, tako je bil tudi Samos sedaj v začetku vojne za-eden od Angležev. Štejejo ga namreč k najbolj važnim otokom Er^cjskega morja. Kasneje pa so ga, po zmagoslavnem nemškem napredovanju na jugovzhodu, zopet izpraznili. Vse do Badoglijeve izdaje je bila nameščena na tem naj rodovi tnejšem otoku ar-hipcla italijanska posadka. Ta je vodila na robu vojnega dogajanja nemoteno življenje med hrasti, pinjami, cipresami, belimi marmornatimi zalivi, oljčnimi gaji in vinogradi. Na Samosu stanujejo izključno Grki (ca. 60.000 prebivalcev, ki žive v 42 naseljih).
Sicer ima otok veliko zalivov, toda zdi se. da so ga Angleži zasedli predvsem zaradi zaliva Vathi, ki je najboljši in se da najlažje braniti Obenem lahko nudi vojnim ladjam dobro skrivališče. Ti motivi so tudi sedaj igrali važno vlogo pri ponovitvi leta 1916. ponesrečenega podjetja in pri uresničenju angleških sanj o ustanovitvi bojišča na Balkanu. Tudi Samos je postal področje vojnih operacij, ko je nemška pest trgala iz rok izdajalskih Italijanov in njihovih angleških pomagačev en Dodeka-neški otok za drugim. Ko je potreboval ogroženi otok Leros dovoza in čet, ter Angleži niso bili več v stanju, da bi te pripeljali iz svojih bližnjih velikih ladijskih oporišč, je bil kratkomalo večji del angleške posadke na Samosu prepeljan na ogroženi otok Leros. Samos je bil zato v svoji obrambni zmožnosti občutno oslab!;en.
Komaj teden po padcu Lerosa so vzele nemške ladje smer proti Samosu. Ze nekaj dni prej pa so štuke in oddelki bojnih letal bombardirali vojaško važne cilje in poskrbeli, da je glavno mesto Vathi. ki leži na južnem robu istoimenskega zaliva, zaslutilo predstoječe dogodke
Preostali Britanci na otoku so se umaknili na varno v Turčijo.   Otok je zapustil
tudi divizij ~ki pevc!yr>ik E v i h čet
in grški guverner, ki sta 5-e podala na nevtralno ozemlje. Tako zapuščena Badogl i jeva poseo-ca. izdani izdajalci, je pr> kratkih pogajanjih z nemškimi parlamentarci pristala na prenehanja odpora i.i brezpogojno kap S i u I a c -; j o c t ok a.
Ne-m-kc čete^o se izkrcale v dveh skupinah, na i u gti in na severu in so začele takoj s sistematičnim očiščevanjem Sr.mo-sa. 500 fašistom je bilo puščerio orožje in ti so takoj sodelovali pri nadaljnjem prodiranju skozi hribovito ozemlje.
Otok Somo je večkrat prizadet od potresov in zaro jo nekako simboličen z?, an-gleško. dodekaneško pttst o'.yvšZ >no. Končala se jo namreč na kolebajočih tleh zadnjega oporišča na Egejskem morju. Nad izdajstvom in krivico pa bosta nekega dne nemški duh in nemška sila triumfirala tudi na drugih bojiščih in zmaga bo naklonjena 4 i sti zastavi, ki je bila namočena s krvjo najboljših   (Vojni poročevalec Hanns Grces.l
tem m onem
Čudnega izvora je ime »film«, ki ga ima danes že skoraj vsak človek na us?tih. Potoka cd anglosaške besede »felmen«, ki pomeni kožo na mleku
Belopo'tih ljudi je vsako leto za pet milijonov več.
Ks&a daleč je Ao scnsa
Da bi napravilo pot cd zemlje do sonca, bi potrebovalo letalo z brzino 200 km na uro nepretrgoma 85 let. Isto daljavo napravi svetloba v 8 minutah.
čitatelji nam pišejo
Da med \-ojnc ni vse t;.fcor v mirnem času,
menda m treba ponavljati Mart katere omejit' ve so necg'bno potrebne, mnogokrat ceio ko-rf*tna. čeprav sc n:> prvi pofiled ada tkodtirVe, 7X ■'■   v  vpTnš:;ni:i   r.rchi::nc.   Č€   bi   ne bile
cene z:\i'.cn. določene* N sc nfoVomno cMg Rile takt v.Hko. di> bi si iih mece! nat>eviti h rndokdo, \\kuk(, t;tko je med dtugtm na piLiter s sni-cm. 7 febotld* Jabolka so. tako m zvija učeni liud:e. rmjtadatnejše tadja. Vae* bujpjo *'idi železo m n:ed drugim bistre duha. Hord* J m zirudi tc^n tta+no naraščajo cene K m abclk st.nj 76 frr. Pa W90 kdo ve kako lepa izbrana *c se dta&jaz po IS lir. Sicer tttdi te še nič n_> pomeni \' primer, s koristmi, ki tib ,ma uboo zemljan od P' ■■ l   irteea sr.Ju
Kakor vemc 10 iabolka v prosti prcul.: bi nakaznice, \rdobudna mladina v nninež-ne;v dobi svcicpb živtjen'a jih debi nekaj kilogramov na fnesec na ffvUska nakaznico mer.Jn pn 7 l.r kilogram, Prav. To ;e bilo 0,7-rre; določeno. Xn\n'u rotem so dobili isfc pra-vrce st.rčki Tvdi prav. Xato so s!ed:le nostčs žene Se enkrei rn.v' Ni dvoma, cfa 10 vsi navedel I s«x//.t pofrepnf, m nn>v t;,kr rr dvoma, da i-m ««a nihče ne nametava krat,ti. I Vn-dar te tu postavita vpsaš&nie: kdo nima pra vice do cene i se nabave jabolk? Prav tisti ki spadafo v tako imenovano »zlato« §redino\ I.julij, od katerih se največ pričakuje* največ
aaht iv?   .rl/^ bi se nc d ifo ::rctfit   taka   d.; bi
si ItJtko vsakdo nabavB n fcaf kdotsramov }a bolj nx mesce po recimo. 7 lir za kilo0am? Trt&Vci s srdiem b' zar: d- te:1:! n.endn ne propadli, ustreženo bi pa blo mam premoinim sfoiem, k tvorijo absofutno večtno.
H'"ni rtarcSine, al? ste *7r imenovali svojega namestnika in prostovoljne branilce, ki vr«m bf|> pom&irali pri nreditvi hiSae raščife v hiši. \:\ vam Je pvericna /a /.1-Sčitc pred letal;': rmi napadi.
Sf reske za ureditev    ' ' »niSea nosi hlSni kotnik; 7. nasvetom, delrm in opremo, pa mera tk> svojih mcCeh pomagati vsak noval ^c.
Vadite se, da tudi v trmi nztilrtr pot v zalcJrrcŠre in v temi tudi zasilni »h d pod milo rrebo.
V zaklonišče mmik s sebej tudi od
in
plašč e.
D.v'i r^'e'in m lovec
( v-
Pojcčegž divjecja peteliM  ie ndcb
čeva svinčenka in padel jc na zemljo.
»Ali si me moral zadeli v srce v najslajši uri mojega življenja?« je vzd hm' um fftjOči ptič
»Poto!až: se« mi; jc Gogovoril lovec, »tudi meni sc je zgodilo tako in z ran o v srcu ;e innce! j hujše  živeti,  kaker I njo utnreti «
Uspešno sre:':tvo orol: pod^:'num in m'š'm
je star. debel; tekoči ter ali kolomaz. Z njim zamažemo miSje luknje. Kjr>r se to sredstvo uporabi, se ne bo nobena pod Da al: m š več prcvl Čila skozi dotično luknjo.
Mož brez žene je glava brez telesa ženi brez moža  :e telo brez glave,
Žena :n otrok sta mi žu največja sreča. *
Bo£ ni ustvaril žene z Adamove glave, da b1 ji zapovedoval, nc iz njegovih nog, da bi mu bih sužnja, temveč iz njegovega evegfl rebra, aa bi bila blizu njegovega srca.
Dve ženi odločati o sree; mati in mati njegovih otrok.
mr.za: njegovi
D:;brj zakoni so protistrup proti propada m r-rale.
c^ .3
mm
■ j
je čas, da naročite »Razjrlednik Jutra« za znižano ceno 28 lir. — Obsegal bo blizu 300 strani velike oblike, nad 100 raznovrstnih prispevkov in mnogo izbranih slik. Nobena družina ga ne bo mogla pogrešati. Ne zamudite zadnje priložnosti!
Vladimir M.:
«2 4
Ker vem, da je mestna občina v dobrodelne namene storila že mnogokaj, ;n iščem z\resto ž vljenjsko družico, se n sklenil, da se uvrstim med tiste, ki take pojave pod-pirsjo.
Nabavil sem si meseci voz;n: listek električne •"•esi.ne železnice.
Cestna železnica ali tramvaj je ustanova, ki je sestavni del mcstr.e občine Sestavljena je iz [Jvot'rnib irr enotirnih prog, metornih in pr l:!^pnih voz. Skrop-lnega voza in csobja. ki plačuje mestna občina. Pomožni sestavni del pa je t*sti del občinstva, ki se tramvaja poslužuje.
Z drugo besedo: Vsa Ljubljana!
Ustanovljena pa je b !a z to, da man'ša razdaljo. Ker pa je vprašanje glede manjšanja razdalje kočljivo in baj"1 tudi sr>emo, g-3 prepuščam cbčinst\na v dobrohotno raz-motrivanje in morebitno ugotov:tev.
Kadar sreča-m voz cestne železnice, se ustavim, in če imam na ?rlavi kl'buk, spoštljivo odkrijem. će pa imam pokrivalo v roki. ali era sploh nimam, ker sem ?:a poz bil clo:v>a. sto-'im mimo in zrem za br-zečo naprave, 6kler mi ne 'zgine izpred oči.
Odkar so tist5. ki imajo s pečati in nerazumljivimi podpisi opremljeno poobla- j stilo, potuhtali, da se da z elektr čno silo tudi lepo ravnat1, in so ;zum*li eksplozivni motor, se mnogokrat pripeti, da se ta al: oni- zlast« pa pc#leželski konj. splaši ker nenadno sreča voz. ki sam oi sebe teče in nima r»e spredaj re zadaj njemu poiobne vprege
Ne gflede na to je vprašanje Ijubljanske-g-a tramvaja tako zanimivo, ca so nastale mnog^okje ovire.
Kadar mam č% in -"e vreme lepo in bi P3j doživel  kako pustolevščirio,  stop:m v
tramvaj in se odpeljem v središče mesta. In zmeraj se mi pripeti, da ura, ki ie nameščena v kakršnem koli zaprtem prostoru prehiteva uro, ki ;ma pravico javnosti. To vpraš nje sem reševal z ljudmi in tudi z bitji, ki se znajo tako veselo smejati in karati zdrave zobe 'n postanejo resna prav tedaj, kadar najman-f pr'č~kuješ m potem tri dni ne moreš spati, a če zaspiš te mučijo strašne sanje. Dovolj!
Kadar predčasno opravim svoje delo, grem peš do »Evrope« Pri »Evrop*c je svetovno zn?r.o križišče, Figovec in Aj-dovšč na. Pozimi je tam celo pečen kostanj napredaj.
Ker je ravno poldne, je občinstva celo more. Ne stopam rad pred pošto v tramvaj, ker ne ljubim človeške družbe. Srečen sem. kadar grem po samotni cest! sam, ob men-" pa do'golasa stvar, ki mi neprestano govori o vprašanjih, ki me ne zanimajo   in nenadoma obmolkne ...
Pozor!
Na Ajdovščino pribrze tramvaj? z vseh strani z vrtoglavo naglico.
300 000 km na sekundo!
Vozovi se bliskajo v sencu in veselo obstanejo sredi premetnih otokov.
Rad hodim v k:no in še rajši gledam na platnu, k" ko junaška pehota v polni bojni oprem: s silovitim naskokom zavzame ne-zavzetno trdnjavo, in pri tem mislim na trdnjavo, ki sedi ob moji desni. Takrat me prevzamejo nenavadno nežni občutki in bi kar v kinski dvorani, če bi ne b:lo proti pravilom dostojnosti Jn redarstvenim predpisom, zatulil kakor Tarzan in izvjsil napad ...
Nikakor pa ne morem gledati, kako občinstvo plane na tramvajski voz. Zato sedem n* ploča!k in Čakam.
Sprevodnk javno nove, da ni prostora. Naj počakam-0  če kdo izstopi.
Izstopi p3t ljudi. Na prazna mesta pa j
jih gre drugih 25! Srečno se prerinem na zadnjo ploščad. Stojimo ravna *n negibni. A voz se ne prem <kne. Počakati je treba sorodno napravo- da pride iz Šiške ah kdo ve odkod.
Kravji prekupčevalec in thotapec pita-n'h prašičev izkoristi ugodno priliko in si od de privezati dušo k Figovcu.
Zvezni voz nam da še šest potn kov. Nato se premaknemo. Previdno in počasi, kakor da bi bila proga minJrana.
Pred pošto nova druhal. Vstopijo vsi. Kolko, natančno ne vem, ker ni lahko šteti. Ni dvoma, da več ko 50 in manj ko 150.
K'dar se odpeljemo naprej, začnem premišljevati o matematičnih in fizikalnih pojnrh.
V seli sem se učil računstva. Seštevanje, odštevanje, množen'e in deljenje so temelji tiste zgradbe, ki se končuje nekje v logaritmih, funkcijah {n inf nitezimalnem računu, In ki je ne bom nikdar poznal znotraj.
Nadalje vem- da nikakor ne moreta biti dve telesi istočasno na enem ;n istem mestu.
Tramvaj pa postavi vse na glavo.
Opremljen je z ličnimi tablicami, ki zve-ilnuumn potn'ku povedo, koliko Ijud* sme v voz, da je v njem dober zrak in zavore preveč ne trpe.
Vseb:no teh tablic sem seštel in dobil zelo zamotan problem.
Na sprednji ploščadi je: 10 posti in p:e-dd in 10 stojišč: na zadnji isto; v notranjosti pa: 2C posti a sedere. 20 sedežev, 20 posti in piedi in 20 stojišč Skupaj 120 mest!
Trenutek prosim! To so tista mesta, ki so uradno priznana in dovoljena. Kaj pa nedovoljena? Vsak dostojen tramvajski voz ima Četvero vrat z eno ste pni co. up vsaki stopnici p^> lahko stoj' x l*ud;. kar . da: 4jc ljudi. Y ljudi pa lahko visi zadaj. 1
Skupaj uradnih in neuradnih mest: 120 in (4.x) sn y je enako? Pojdimo naprej.
Tramvaj pribrzi do ^Evropet s 120 potniki in dvema sprevodnikoma. T. m izstopi pet in vstopi 31 potn kov. Pred pošto ne izstopi nihče, vstopi pa x ljudi. V Zvezdi izstop jo trije. vstop: jih pa 29. na • Gradišču dobimo spet pr rastek 27. To je 120 in 2 manj 5 in 31 m x manj 3 in 29 in 27 je enak; 209 in x manj 8 je 201 m x. Ali 120 n (4.x in v) je 201 in x in Y!(???>
»Prosim, naprej! Gospoda, le naprej, naprej, n prej!«
Kadar po polževo odjadramo z Gradišča in srečno obstanemo na Rimski cesti, b1 32 ljudi, med njimi 18 žensk, želelo izstopiti, a ne mere o, ker je tramvaj že odpeljal. Pri dob mo pet novih sotrpinov-ilegalcev-ki se drže za komolce t stih. ki so se oprijeli pasov onih, ki objemajo vitko dam.co, k' je tako srečna, da stoji s koncem čeveljčka leve nož ce na robu stopnice in se s kazalcem in palcem leve ročice oklepa držala pri zadnjih vratih ...
In kad" r se čudež ustavi na Borštnikovem trgu, je v notranjosti proglašeno obsedno stanje. Tstim 32-tim, ki bi b H radi že prej izstopili, se je pridružilo še 10 so-mšljeniko/, a so kljub temu v manjš ni, ker predstavljajo tisti, ki se peljejo naprej, še zmeraj absolutno večno.
Pravilo, da na mestu, kjer je že eno telo, ne more biti istočssno tudi kako drugo, je navadna laž, ki smo se je nauč li v šch.
Verjamem v pravilo o razteznosti teles
Tramvaj n* pravo ime za tako napravo. Imenoviti bi se moral harmonika.
Ker se sprevodniku mudi, voz odpelje, preden kdo izstopi.
Postaja pri uri. Ker je opozicija pridobila 6 pristašev med ljudmi na stopnici prvih vrat. 22 somišljen kov med glasnim oporekanjem vladne večine srečno zstopi 10 pa jih ostane, da bodo še nadalje širili j
nez dovoljstvo, zakaj tramvaj kakor pusica oibrzi prot; Viču.
Langusova ulca. Konec dvotime proge in začetek enetime. Vsekakcr sk-ajno nevarno in previdnost na mestu. Sprevodnika skličeta »vojni svet« m izstopita Po pol ure do'gem posvetovanju se zeđimta in planeta v voz. Tramvaj dvigne sidro in odpelje proti Viču. Ne daleč. Ze STedi proge srečamo nasprotm voz in obstanemo . . . Tramvajarja v onemogli jezi zmerjata, kolneta m škripljeta z zobmi. Grrzeče si žugata s pestmi in grozita z dosmrtno ječo ... Potem pa se zedinitn. v znak sprave poljub ta in prašna vrneta do izogibali-šča . . .
Občinstvo pa gleda za njima in čaka. Čaka. Od jutra do večera in od večera do jutra. Caka voz električne cestne žeiezni-ce, ki bi ne imel predpisane zamude in ne ž!vih vsečih grozdov. Voz, ki bi dos* el o pravem času in bi imel dovolj prostora...
A takega tramvaja ni, tudi popeldne ne, ko odpeljejo na Zale. Tudi takrat so nabito polni in drve kar brez postanka proti pokop: lišču. Onstran železn ške proge se iz-premene v vlak . . Za njivv, pa drvi cela divizija črno cblečen h gospodov s cnindri na glavah. Debele potne kaplje j!m izp-rajo voščena lica in sopejo kakor težke gorske lokomotive na liški progi...
Državljani in državljanke! 2e takoj v začetku sem povedal, da sem lastnik mesečne tramvajske vozovnic« Kot takle torej konstruktiven element! Zato se čut:m poklicanega, da zmeraj. povsod in pred vsakomur branim deviško č st ijubijanske-ga tramvaja Zlasti očitkov da je počasen.
Ljubljanski tramvaj je sp'oh najhitiejša naprava na svetu. Od Viča čez %imsko cesto. Gradšče in rEvrcpo« potrebuje do pokopal šča dobre pol ure Od Svetega Petra čez Mehiko do pokopališča n:tt četrt ure. Do nebeškega kraljestva pičlih pet minut.
T
Štev. 250
»SLOVENSKI   NAROD«, ponedeljek. «. decembra 194S.
Stran 5
ITE USMILJENI IN USMILJENJE BOSTE DOSEGLI!
Hi fpi v prezgodnim grobi.-
Mr(vi Čop
^ ^* 'p ga :e res čakal tam, tak zvesto kakor v življenju, saj mu ni nikdar prelomi' dane besede, čakal 5a je trd hI d*n, voščeno bled; recBci lasje, kakor so bili takrat premočen, tako so 'ežali sedaj osušeni, lepljivi in razmrfienj tu pa  tam po čelu in po senceh. Celo. itak vseko, 1e bi-*> sed-j videt  še več e, ker so mu redki i-r. dolgi lasje, ko so se zmočili, padli v večin: nazaj, da je kazala gladko se sveti?-kal:* a k:ža precej  globoko  plešo od čela preti  las'2čn?mu vrtincu. Nad obrvmi in po 'icu p:  je Imel siromak močne sinje podplutbe od udarcev, ki so j'b prizadel*!] ostri robov   skalnatih ceri savske struge Prej ravni, kar malce usiljeni ro3 sp je zdaj lepo m p reče  usIoCil. V vzpet'ni ::C-***** kosti so fp mišice Se bclj napele %'a so se kar svetlikale. L>rtiErace m^le, rožnate ustne, v Življenju vedno rahlo nasmejane, sd bi'e ge~aj posinele, bolrstno zavie-cene in precej odprte, tako da so se mu ob medli     razsvetljavi     svetlikal: rco^vi drobnega zobovja. Gosta   rast  po nedolj-i skera britju je napravljala polt «e bolj po-sinelo. Rahlo in mehko bradno lasisčf se ;:e osušeno spet ovijalo ob senceh in se ko-dralo v drbnh zalizcih preko lica. v vencu mehkega puha mlffdc brade ter se spajalo kodravo in  košato globoko pod vratom.*)
Nekdaj bele. skoraj ženske roke z dolgimi prsti, so bile zdaj modri kasto po dp-u-te, prsti čudno skrivenčeni in okorno skle-njeni v držo pokojnih; sklenjene so bde reke malo nad k: lenom, kol "kor se je pač dalo in v kolikor sta popuščala trdota m lila đ iz va'ov potegnjenega, že otrdetega trupla. Obleko so pa morali kar poi.žiti r.anj. ob straneh so mu jo potlačili m potisnili, kolikor se je pač dalo pod pokornika. <ia je bilo truplo vi leti kakor oblečeno.
Matija Cop je ležal v preprosti krsri, v kakršno so ga pač bili položili in nato pripeljali dobri ljudje jz Tomačevega. Ob vznožju je imel kup cvetja in zelenja, toliko, da se noge sploh niso videle. ^Odtod proti prsim pa so se vili večji in manjši šopki peljskega cvetja., prepleteni s travnimi blkami in deteljo. Tu pa tam Je bila položena tudi posamezna poljska cvetlica. In ležale so še vedno tako, kakor so ;ih bile položile preprost**, žuljave kmečke roke- preden so Matijo Čopa odpelj ili v Ljubljano.
Pod vratom, na levi strani prsi, tam,
Jcjer ie še pred urami utripalo srce, je teža! droban Šopek poljskih marjetic, posejan s plavicami, v sredi pa je žarel živo plameneč velik mak — skromen dar, spleten in povit od mladostnih dekliških brstov kot poslednji spomin na domačo zemljo in njeno rast.
Res. prav ves je bil naš dobri Matija posejan s cvetk-mi in zelenjem, da ga v prividu gledam kakor jasno julijsko uoč, polno zvezdic in utripov ko je ležal v j mrtvašnic: ljubljanskega »Spitala«, ki je ! stal na prostoru današnje Kmetske posojilnice cb Dunajski cesti.
Ob skromni krsti ie bil položen še mej« ben svi tek perila in drobnarij, ki so mu jih pobrali jz obleke, preden so ga z njo pokrili in ovili. Poleg- svirka so ležali prašni čevlji, na njih pa je čepelo Čopovo pokrivalo. To je biio vse. Mrlič je tako čaKal zdravniškega pregleda, obdukcije in — Prešerna.
Ob mrtvem Matiju
Ali se moremo sedaj uživeti — po vsem. kar smo tu s Prešernom doživljali — v nenadomestljivo izgubo in bridko bol, ki jo je občutil takrat mladi pesnik in to sleherni trenutek huje?
Po ustnem izročilu nam je izpričano, da je bilo takole:
Gologlav, z razmršeriimi dolgimi lasmi, je kakor blazen planil na ulico in odvihral po Križevniški ulici k Copu. Prav ničesar nI ne vedel, ne slišal, ne poznal, še manj,
da bi kaj občutil, ko se je zaletaval v mimoidoče, ves zaripel v obraz, sapa mu je pohajala, da je hlipal in iz odprtih ust se mu je pocejala slina in se vlekla kakor nit po telovniku in napol napravljenem in odpetem suknjiču. Lasje so mu vihrali in le rahel bolesten jek se mu je zdaj pa zdaj iztrgaval iz prsi- Ko pa je prestopil prag turobnega kraja in zazrl Matijo v mračnem prostoru bledovoščenega in pod-plutega v soju edine plapolajoče lojevke. tedaj je zakričal na ves glas. se zagrizel v dlan desnice, zakrilil z levico kakor blazen po zraku, nato se pa vrgel kakor pobit na dragega Matijo, ga tresel, božal, poljubljal ranjena mesta, klical ga po imenu, in mu
kakor iz uma privzdigoval veke. da bi še enkrat zazrl prijazne prijateljeve oči. Bile pa so že steklene in zrkla so zrla var.j brez sijaja in moči. To rnu je vzelo ves pogum, da je zajokal, omahnil in klecnil I na kolena, krsta se je zamajala pod njegovo težo in jokal je. jokal kakor majceno, neutešeno dete.
Pri tem je rob suknjiča v zamahljaju ugasnil edino brlečo lučko ki je dotlei medlo razsvetljevala prezalostni krai. Le medel sij žametne julijski noči. prevlečen s srebrno belino, je lil skozi ozko okno ln z ozkim pramenom razsvetljeval negibno postavo mladega delgelasega poeta, ko je ječa I ves s krušen in posušenih vek na rr-i*nih. z vlago prepojenih tleh vagastega
tlaka ob skromni krsti mrtvega prijatelja.
France je bil kakor neživa gmota, ne-premičen, ves praSen. bled. z znojem prepojen: le ustna, suha in lepljiva, so neslišno drpctala in trepetala: »Matija, s ceboj šlo ie vse!« . ..
Zagonetka in skrivnost Čopove smiti
Ko je 6. julija zvečer dospela v mesto prva vest o Čopovi smrti, je literarna Ljubljana kar onemela. Nihče ni mogel verjeti, da bi bilo to sploh mogoče. Ko pa govorice le niso ponehale in ko ?o videli Prešerna kako je kot brez uma vihral proti mrtvašnici, ie po mostu završalo, stikale so se glave in pritajen šepet se je širil o dogodku, nekam čudnem, res zagonetnem.
Odigravali so se po nenadni Čopovi smrti pretresljivi prizori ne samo za štirimi stenami, ampak tudi na uPcah Saj v mali Ljubljani ni bil Prešeren edini, ki je objokoval učenega prijatelja, marveč trdi ustno izročilo celo to. da je znani j duhovni gospod dr. Fister na ves glas zaplakal kar na ulici pred stolnico, ko je zvedel resnico, zajokal tako močno, da so postali mimoidoči pozorni in rnah~rna se je zgrnila okoli njega gruča ljudi Dr Fister je bil znan politik, prav tako gorenjski rojak. Rodil se je bil 5. januarja 1808 v Radovljici umrl pa 12. marca 1888 na Dunaju. V tistih letih (1833—1835) ie bi! šenklavški kaplan in dober prijatelj Matije Copa. Bil je taisti duhovnik s poznejšim imenom  »dr.  Fuster«.    ki  ie v letu
1848. (12. marca) podžigal s svojimi svo-bodomiselnirni pridigami in nagovori dunajske študente k vstaji in na barikade zoper   absolutizem   proslulega kancelarja
Metternicha.
šepetanje ljubljanskih krogov je naraščalo in se prelivalo v zamolklo mrmranje;
j čudne, čudne govorice so udarjale pri tem vedno hujše še Prešernu na uho in na srce. Zlovešče nami savan je je bilo tako nedvoumno, da je čutil celo F.v.Hermaon«-
thal. dober literarni znanec dr. Copa in Prešerna, za potrebno, da je priključil pod črto. kmalu po tem dogodku v »Illyr. Blatt-u« št. 29 (soboto 18. julija 1835), ko je objavil svojo pesem, posvečeno »Spominu M. Copa. c kr. knjižničarja Licejske biblioteke v Ljubljani«, naate-dnje prisrčne, vendar nekam suho pojasnilce v nemškem jeziku:
»Ta mož, ki ga jo odlikovalo temeljito in mnogostransko znanje, ne pridobljeno, marveč s silo, v neugodnih raz-mer*»h rojenega talenta izvojevano, in k. .ga ni nič manj odlikoval plemeniti značaj, je podlegel 6. t. m. pri kopanju v Savi za kapjo in je umrl v starosti 38 let Ako ga Dozna samo Kranjska, njegova domovina, ne pa vesoljni slovstveni svet. Je ( to pač le zaradi tega, ker mu neutrudno ; naporno učenje, poučevanje drugih in zgodnja smrt niso dopuščale, da bi zaslovel v vesoljnem literarnem svetu, čigar zadeve je vedno vneto gojil. F. v. Hermanrrsthal.«
Franc Hermsnn v. Hermannsthal (1793 do 1875) je bil nemški pesnik, in se je, ko je prišel v Ljubljano, brž pridružil orija-teljskemu krogu, ki se je zbi       !--di Copa
ie dvoje podob nekdmaJUt tihih Čopovega okolja na nekdanji bo*JI njivi pri Sv. Krištofa.
Nekdanja Smoletova gomJa, ki je mogočno ležala v okvira košatih cipres In bršljina, grob znanega Čopovega ln Prešernovega prijatelja »veselega Andreja« (t
1840).
Monmnentahri grob velikega učenjak* hi jezikoslovca Andreja Kopitarja (f 1844). Mot je nmrl na Dunaja, nakar m> gm, v leta 1897. pripeljali v domovino ln ga položili poleg njegovih starih znancev k večnemu počitku.
Nadaljujem ob tedna.
JUSTIN .^tr-graftk
Križanka št. 135
t
Nekdanja slika (l* leta 1895) po potresu zrahlja nega. in nato podrtega pročelja s cerkvico deželne bolnice (»spitala«) ob Dunajski cesti. V okrilju cerkvice je bila tudi mrliška veža, kjer je ležal Prešernov učeni prijatelj Matija Cop. Cerkvica s prizidki je stala na kraju, kjer se razprostira danes blok visokih h!š s Kmetsko posojilnico na Čelu. V ospredju na desni strani je prav dobro vidna Se danes stoječa — skoraj nespremenjena po obliki — Verovškova hiSa, trgovina z železnino na znanem križišču Ajdovščini (pred »Figovcem«).
•) Mo- spomin se tu cklepa podobice, risane s svinčnikom od neznane »ljubiteljske reke«, ki kaze v pomanjkljvih anatomič-nih, vendar precej značilnih potezah moža, starega nekako 38 let od strani (v profilu), s precej močno plešo na temenu-drugače' pa nežnim lasisčem. Od senca pr?.-ko lic do vratu pa s precej kodravo brad-kakršne nesijo stari pomorščaki (brez brk). Pod oprsjem up~dobljenčevlm je pripis: »M Zhop«. V dopolnilo naj zabeležim, da je imel čop že kot 32!etni učenjak prece-' redko lasišče ravno nad čelom, kar se prav debro opazi na upodcb'tvi ge Oola-kove. ki je s! kal a M-ftijo črpa v letu 1828, prav tako se opazi to na Lariguaovi podobi   (iz leta 1829).
Zato je lahko mogoče, da kaže navedena skromna upcdobliev čopa res v njegovem poslednjem letu. K?sbo hr ni sorodn k pokojnega monsig.oria T^ma Zupana, znanega prešernoslovca in daljnega Prešerno-^ vega sorodnika. E J- H
Podoba Čopovega ne-sinrtm-ga prijatelja, pe-snika —— doktorja Rcajfc*
četa Prešerna, Ta glava
— mojstrsko delo iz leta 189d. kiparja Alojzija Gangla (* 1859 - t li>35)
— je ena izmed najlepših H pesniških vpodobitev na- 11 Šega Prešerna. Prav za \ prav je to le odlomek ve- | like zasnove mogočnega l spomenika, ki naj bi bd | po Oanglovem načrtu v I| okras beli Ljubljani. Svo- || jo prvo zasnovo za ga ta marmorni lik — res tepe pesniške glave — pa je Gangl ustvarjal že v 'etu 18š>4, v glini in sadri ln to v nežnem okolju same Preš. rnove hčerke, Ernestlne Jelovškove. —
pa je povezana še z imenom slovenskega pisatelja in njegove žene, ki meče še sedaj neko čudno   senco   na takratne
ljubljanske kulturne razmere. Od vsega tega nam je ostala ta lepa glava iz kararskega marmorja kot živ odlomek ženi jalne zasnove velikega Prešernovega spomenika; takega, kakršnega je nosil ponosni kipar Gangi v svojem razžaljenem in ponižanem srcu.
Saj ko si je Gangi zastavil nalogo, da ustvari pesniško podobo Franceta Prešerna ni bil pred lahkim delom. Razumeti moramo: prave življenjske likovne podobe o Prešernu nimamo oziroma jo zaenkrat te ne poznamo! Gledamo ga le takega kakršnega si sami predstavljamo po opisih ali po dozdevnih upodobitvah. Imamo pa zato zelo vestna izročila natančnega opisa Prešernove glave, postave, njega navade, drže in noše. Eden izmed najbolj izčrpnih opisov in dober vir za likovnika so v prav zapiski Prešernove hčerke Lrnestine tielovškcve, naglašam — nekdanje zelo dobre in »drage prijateljice« mojstra Gangla. Pisani viri navajajo, da se Prešeren v življenju ni dal sam nikdar slikati — namreč sam ! Nasprotno pa zapisek ustnega izročila namiguje na '»neki povjerrt« (fotografije?) skupine oseb, da je med njimi tudi Prešeren in sicer v družbi svojega učenca, pozneje znanega nemškega pesnika Anastazija Griina (* 1800 - f 187(5) ...
Nekaj let po pesnikovi smrti Je naslikal Prešerna po spominu (v mali oljiii podobi) slikar Kurz pl. Goldenstein (* 180? - * 187S), se ve z občutnimi risarskimi in anatomienimi nedostatkl, da o noši in pesnikovi trdi drži ne govorim. V letu 1900.
Zgodba tega toplega pri- p Vodoravno: 1. izguba, oklonttev, 5. ži-jateljstva in  spomenika   I vali predzsjedovin^ke dobe.   10. neradodaren,
Besede pomenijo:
13 drevo in sad. 14 vrtnina, 15 sad gozane-2a drevesa, 18. za oko ugoden, 19 kmečk dc-'avec, 20. srednjevešk: podložrrk, 21. oblika DOm^.žneoa 2!a<2o!a. 22. talranski sno!nik. 23. bedak, neumnež. 24. droben, nedebel. 25. del strehe. 26 prinrdn:k s:ar<v?r:kec!a p'emena, 27 bđunjska potrebščina. 28. večje potovanje. 29. nriradnik az:>ke2a naroda 3! opeka. 32. enote našega biv.-ena denarja. 33. domača ž-val, 34 vrsta pt:ćev. 35 domača ž val. 37 beseda v mo!:tvi, 38 prisoja lastnine na prisilni dražbi nepremičnin. 39 kot. ne^o. 40. bo-'ezen. 41. hrvatski Šahovski mojster, 42. močen, zre d en. 43. ecipC-ansko božanstvo*, 44. p!o-*. akovna mera. 45 napad. 46 danes del Madžarske, 47 de! trkr.tr.ika. kvadrata itd, 48 kusen. ugoden. 40 pismeno obvestilo 50. del Tic'ke obleke. 51 rudariem dobro znan plin. 52. ubog, 53. slep m, eoljufam. 54. obisk, 5.5 slov!ta stavba v Londonu, nekdaj državna kaznilnica, sedaj del zgodovinskega muzeja (\v = v). 56. gibljiv, 57 gr&i bos vojne,  58. de*
pa je pesnik in urednik Anton Aškerc za stoletnico Prešernovega rojstva obelodanil   *3 ner ta c viliz^ranecja človeka   59 hribovit, pla-
v 12. številki Ljubljanskega Zvona (Pr.šernov album) se uspelo in krepko risano, do takrat malo komu poznano Langnsovo upodobitev moža v profilu (od strani), v bider-niajerskem oblačilu, dolgolas in kotlrav z /elo značilnimi umetniškimi potezami, ki naj bi nam predstavljale, po živih pričah potrjeno: — Prešerna. To skico pa je prod leti gotov krog slovenskih kulturnikov ovrgel, čeprav ni niti eden izmed teh poznal pesnika osebno(I) — češ to ni Prešeren, ampak — Langaa sam. Ovrgli so kulturniki to podobo, čeprav jim je bilo dobro znano, da so ta lik izped Langusove roke spoznale ln potrdile za Prešernovo podobo takratne verodostojne žive priče, ki so pesnika še osebno zelo dobro poznale.
Da pa nam ne uide v pozabo, naj navedem, da je pričujoča Ganglova prelestna umetnina Prešernove pesniške glave povezana z gotovimi dejstvi, ki nam dado slutiti, da nista bili mojstru za predlogo samo obe zgoraj opisan! upodobitvi, ampak da mu je
služil za verodostojno predlogo — poleg živega modela Lrnestine Jelovškove _ še
»neki posnetek«, važen za nas — ampak žal ne vemo, ali je zgubljen ali pa za nedo-gleden čas zakrit z zabrisano sledjo.
Nedvomno je Ganglov uir.etnibki lik Prešernove glave ena izmed najbolj popolnih upodobitev, kar smo jih do sedaj prejeli L: rok stvarjalne sile slovenskih likovnikov. Svojo prvo zasnovo (1. 1894) pričujoče ■pfnlilie glave« je Gangi v letu 1898. dovršil v marmorju, ki je danes hranjen v ljulijanskem Narodnem muzeju; vendar se pa ta marmorna umetnina ne more primerjati po življenskem nadihu izraza In tvorne sile l izvirnikom v sadri, se pravi, s tisto prvo Gangi ovo zasnovo Iz leta 1894, ki hrani na sebi še vse od mojstra zarisane naznačene točke, ki so mu služile pri prenašanju s šestilom in mero takrat, ko je klesal v kameni sklad, kar je bil pred štirimi leti vdahnil v glino ln sadra. Izvirnik te likovne relikvije Prešerna je tako poln življenja, da ima tisti, ki gleda ta umotvor, občutek, da zre pred seboj živo podobo in da bo ta pesniška glava zdaj pa zdaj spni govorila v svoji značilni gorenjski ne nrtnl besedi. Ta upodobitev iz leta 1894 je shranjena v ra-ehrd ljubljanski zh-rki, odlitek pa je v ljubljanskem Mestnem muzeju; oboje je bilo darovano po plemeniti uvidevnosti mojstrove družice gospe Marije Ganglove, ki biva v Pragi.
Ko gledamo Prešernovo poprsje s prekrasno pesniško glavo iz kararskega marmorja, ovito % lovoTjeviml listi ter z vejico lipovega listja In cvetja, si moramo priznati, da nam mojster Ganrr! nI ustvaril samo b'adnega Tka Prešernove podobe, mar-x ce nam je dal Prc?.erna živega in resničnega, tistega In takega pesnika, kakršnega nam izžarevajo »Poezije«. Naš posnetek je izrez fotografije (iz mojstrove zapuščine), ko je hil Ganglov »Prešeren« fotografiran I. 1898 v kiparjevem ateljeju. Fotografija je zdaj ▼ ljubljanski zasebni zbirki. e. J.
nim&;, 61. frčanje. 62 7arrmiv. privlačen. 63 ■Jel nekaterih močnat^h ali mesnih jedi. ^>4 be eci:ca. ki podkrep trd;tev. da se nekai dodaja afi da se je z2od kx 65 pamet 6'i član opere 67 je potreben vsjk: godbi. 68 predmestje Ljubljane, 69 rekn v Sevenr Rus j:. 70 mer-ka enota, 71 časovni prislov. 72 me^to v Vojvodini. 74 Bakhcv spremljevalce* 75 de; telesa. 76 znamka avtomobilov 77 veriga (srbhrv) 78 dragoceno živilo. 80 začetek teme, 81. znanost, 82 kozaški povelju k.
NT a v p ; č n o:    1   del   omare zavarovalna 'istina,  2. ptica.   3. de! ž vaiskeca telesa. 4 medmet.   5  časovna eneta.   6   vsa (narobe). 7 ljubkovalno ime za domačo žival  8 mrčes 9 prebivalec vasi v ljubljanski ckolici.  10 ov:-ialka.   11. krvs lesa.  12. predlog.  14. bojevnik, vojak.   16.  svetop sernJka oseba    17 noljsk? pridelek    19  del nekaterh rastlin   tudi 'me rastline same   20 ga darujejo zmagovalcem al pokojnikom,  21 mlada domača žival, 23 niti eden-   24   dan v tednu.   25   h.tn prtnašalec vesti.  26 obvezno p ačilo gosposk    27 zidarski delavec. 28 de kart pr taroku, preferanc td..  30 popotnik i2 vericih nagibov.  31 tur ^ki dr?avnlk   32  konjski ropot  34  *pada k vužmeadi   35   val (srbohrv.)   36   se bav s preučevanjem  človeških delov telesa   37 ie-zero v S briji 38 se je zgodi! že dolgo tega ^9 zdravilo 41  popust odbitek pr cen1 42 tuji naz-v za vojak? tehničn h čet 43 de! cb !eke. 45 b?le7niea. 46 krai na Primorskem. 47 ežna enota zs drago kamenje. 48 število, 50. L-mazan, čadast. 51   Uhko napravim. 52. 2'rei 58. vodoravno, 53. zavarovan, zaščiten.
54. del ladje. 55. gorek. vroč, 56. pameten, 58. nevalovit. prem, 59. dre\*o, 60. del stjbne Opreme (mnež na). 62. ncnaklonien, trd, neizprosen. 63 beležka za p s, 64. živo bitje. 66. dan v tednu. 67. grška črka. 68 pomemben, 69. pisarn Ska potreb:čina, 70 jed Izraelcev v puščavi 71. čas. razdobje, 73. vrtnina. 74. pridelek, plod. 75. vprasdnica. 77. samo. 78. pre4-lo-g, 79. igralna karta.
Rešitev križanke H 134
Vodoravno: 1. steza, 6. blaten, 12. kalen, 17. tooel, 18. regata. 19. orali, 20. op, 21. legat, 22. Apolo, 23. ah. 24. Jozej. 3& delati, 29. Emona, 31. Alena. 32, Evalit, 33. kali:, 34. ko. 35. kliše, 39 Blejec, 43. letati, 49. Leros, 50 ež. 51. Banat. 52. igram, 53. sa, 54. čeber, 56. Tililca, 59. vi!.k, 61. enake. 62. emikan, 63. oseka. 64. ta. 65. brezi, 69. kredit. 73. spevi 77. lirik. 78. varati, 79. požar, 80. os, 81. dotok, 82. ar.c?.n. 33. re, 84. karan. 86. težaka. 89. rej en. 91. Erika. 92. ataman. 93. Ivana 94. ro, 95. slika, 99. zmeren, 103. omelo, 107. kočar, 108  Mikene, 109. mi7-?r.
Navpično: 1. ?4oia, 2. topol, 3. ep, 4. zelen. 5. aleja, 6. brade, 7. letev 8 Ag, 9 ta, 10 etati, 11. napit. 12. kolek, 13. aroma, 14. la. 15. elani, lfi nihaj. 25. zenit, 27. laket. 23 aleja 30. »oltar, 35. kleče. 36. lažen. 37. šibek, 38 Enare, 39. blato, 40. letim, 41. etika, 42. cigan, 43. olavo. 44 re-mis. 45 vosek, 46. Osaka. 55. baker, 57. liter 58. ikada. 60 tepež. 65 Bloke. 66. risar, 67 zidak. 68 ikona. 69. kvota. 70. paket, 71. Itaka, 72 tira . 73. spori, 74. ponev, 75. varen. 76. Irena. 85. rib?č. 87. žarek. 88. amore. 90. Janez 95 SK. 96 lo. 97. ka, 98 ar. 99. zm. 100 mi. 101. en. 102. ne, 103. Om. 104. mi  105 la. 106 Or.
Zlcgavnica št. 52
a— bj — bro — čev — de — e — e — en — en — er — ev — go — ja — ja
— je — ka — ka — kan — ki — ko — la — me — ni — nI — o — or — ra — ra — ri ro — ro — sve — ta — tea — ti
— to — tr — ve — zi — žič.
Iz teh zlogov sestavi 13 besed s pomenom:  1)  mesto v Ljubljanski pokrajini,
2) Odisejev oče. tudi: Hamletov prijatelj,
3) grške maščevalne boginje, 4) ime celjske grofice, 5) Cankarjeva pesmška zbirka. 6) glavno mesto azijske države. 7) azijski polotok. 8) vihar (tuj.). 9) vrh v Zasavju. 10) mesto na Gorenjskem. 11) VVagnerjeva opera, 12) reka na Pirenejskem polotoku, 13) pokrajina m mesto v Andaluziji.
Prve črke. brane navzdol .in nato tretje navzgor povedo citat iz Shakespeara (Cim-belin).
Stran 5
»SLOVENSKI   N A II O D«, ponedeljek. 6. đecen^M
Stcr. 250
TO USMILJENI IN USMILJENJE BOSTE DOSEGLI!
Miklavževo 4943
Ljubljana čuva Miklavževo tradicijo
čeravno je letos bolj skromen, je vendarle vsaj na zunaj ohranil svoj
sijaj in običaj
\j f
*2a\ s preizkušeno sredstvo, ki ljudi pri fcftS na razne dogodke, obrne merilo, da postanejo mnoge potrebščine nenadno nedasež-nsm Kdo se je včasih zmenil za čikarsko klobaso? Kakšen očartec. ki je pripeljal šoto v Ljubljano, ne pa g>x<?pa, oblečena v kožuh in pokrita z mojstrovino klobučarske umetnosti. Opaltarji so tožili, da jih zbog brezdelja roke bolijo, zdaj so pa časi, ko jim s filmsko naglico roke otekajo. no«e se jim tresejo, možgani so polni številk, ki jim še v spanju gledajo iz ušes. Pred opaltami je dolga veriga. Veriga je sploli znak časa, členi se sklenejo v celoto in delo gre naprej. Vsak obroček ima ŠTŠi obseg in svojo ceno. Veriga ne pozna ranmotežja, temveč vedno niha navzgor v veselje in zadovoljni! varilcev-kovačev in ori:h. ki se lahko s polno moSnjo oklenejo posameznih členov. Ob stram pa stojijo ljudje, katerim so zaprte poti do rrK)žno*t\ trt skozi priprte oči gledajo v pravljični svet, o dobrih palčkih in \iiah. ki so prihajali v hise in Trr:nišaii darove, dodatke k pojmu sreče.
To so bujni sladki trenutki v grenkobi irv-Ijenis. razkošje v odtenkih gorja, ki dvigne misel iz brezna skrbi. V si\nno dni se raz-prpde domšijija do zadnjega kotička možgan. Ra-*um dobro ve. da pravljičnega sveta ni, tor d» srce si ga želi m z daljnogledom išče v bi ž mi in daljami.
Pra\ljični s\-ei napolni praznino tn izgjlne, ko se roka stegne po dobrotah in oko široko odpre v dejanski svef.
Ti ljudje niso sanjači, le na petek, na postni dan so rojem, v nasprotje onim. ki so rojem na nedeljo in se imenujejo »nedeljski otroci*. Petek je dan zelja in fižola, kar Se lahko pospra\i z ribniško žlico m ni potrebno zajemati s srebrno žlico ali vilicami; to modo je vpeljal Harun al Rašid za »nedeljske otroke*, katerim pojejo na mizi petelini, odlikovani ob žhi teži s šte\ilko 250. Petelini sto ji jo na desni nogi. zato je leva noga bolj negovana In nežnejšega okusa Za noge tega ptiča je veliko zanimanje, kakor tudi za kožo zajcev. Ni pa zanimanja za tiste štruklje, katerih zajame žlica sedem na enkrat, ko se potopi v močnati sok.
Nekoč so v neki šoli lepo rmsel dejansko izvajali, F.nkrat na mesec so vsakemu otroku zavezali oči. drugič zamašili ušt-sa, tretjič privezali roko in nogo k stolu. Ob tem so otroci premišljevali, kako je slepim, gluhim in hromim ljudem, in spoznavali vrednost zdravih čutov in udov. To je bilo v šoli z izbrano mladino »nedeljskih otrok«, katerim pojejo petelini in migajo zajčki, a ne poznajo prane vreče nad prepono, v kateri predejo pajki pajčevine.
Pred Miklavžem oživi pravljični svet v nežnih glavicah otrok. Domišljija si grudi hi' šice iz lecta. z oken i. na katerih se Ziblje jo pisani balončki in vabijo k obloženi mizi, ki so jo pogrniti palčki. Zlata iestev misli pehe k Miklavžu s potnim košem bonbonov, peciva, igrač, knjig za polico. zvezkov, barvic in še marsikaj, česar si želi srce. Otroci pijejo pisemca,, izražajo svoje hrepeneče želje, oblju-bujejo pridnost in vljudnost in položijo drobne vrstice fB okno, da jih bo videl in bral ljubeznivi otroški svetnik. V pričakovanju Miklavževih daril jim utripi je srce. V na j tišjem kotičku misli pa se le zgane dvom: bo. ne bo. in to je že tolažba vnaprej, ako bo ob Miklavževi mizi razočaranje.
Končno so zadovoljni z vsakim darilom, če tudi ni tako lepo in obilno, kakršnega fbn je nusikala želja. Otroci hitro pozabijo in odpustijo celo svetemu Mklavžu, samo da se je spomnil pisemca, prošnje in krožnika otrok, ki so na petek rojeni. Za te otroke je največkrat nad oblaki /aprf kolodvor, zanje ne vozijo vlaki z razs\-ctljenimi okenci, za katerimi so dobrote iz Indije Koromandije.
Ta dežela ni le pravljični svet za otroke, temveč tudi za odrasle. Izložbe vabijo in misli predejo dolge niti; vsakdo si želi tega* kar mu manjka Dotgp Miklavževo mizo mu pričarajo želje, obloženo z darili, ki so jih O pclr.cči prinesli psički in vile. Vsakdo ima skrite želje, tako potisnjene v kotiček, da si jih sam sebi ne upa z besedo povedati. Glasna beseda bi zasenči a lepoto pravljice, ki je pri kadilcu najlepša takrat, kadar je ovita z oblački dima S pobožnostje d'ži papirosko, z užitkom se je dotakne z ustnicami, potegne atomček omame in izdihne nežni dimček. Ti dimčki so neprecenljivi za one, ki rudi od-benjiejc iz vsakdanjosti v rajsko deželo sanj in hrepenenja Brez dima ni poleta v pravljice. dJn\ od pit* vrata zlatih gradov in dviga pokrove skrinj, natrpane bajnega bogastva Srebrni z\r>nčki zazi'onijo in zapojejo tisto lepo pesmico' »Mizica, pogrni *.r<r Čudovite so sanje ob dimčku ki se dviga v pramenih vinjete, kakor iih je naslikala roka secesirmsta slikarja. Vse mine. najhitreje pa lepe «an;e. ko tli v roki zadnja hcžjt. travica. Konec napravi čikomorec, ob katerem se kopičijo čifel. ki so posladica v dneh. ko je na vratih opalte nezaželeno besedilo.
Kdor bi hotel raziskovati v Ljubljani kup-čijsko življenje, njegove sezone, znamenire dneve, razpoloženje kupovalcev, njihove potrebe, navade ter običaje, bi moral začeti povsem resno z Miklavžem. Moral bi pa tuda pok I i ca t: na pomoč zgodovinarja, ki bi mu povedal, kdaj je Ljubljana začela tako zanosno častiti Miklavža ter kdaj so nastale njene mikkvževske tradicije ki flo tako trdne, da jih ne more omajati noben čas in noben dogodek. Ne gre le za trgovsko in kup-čijsko ž vljenje v Ljubljani; raziskovalec ljubljanskih tradicij bi tudi odkril, da nikjer drugje pri nas ne častijo in praznujejo Mikkrvža tako kakor v Ljubljani.
Ljubljančani — varuhi tradicij
Zmotili bi se. če bi mislili, da varuje tradicije le naš kmet; vsaj. kar se tiče Miklav-ževskih tradic j, niso nikjer tako žive kakor v Ljubljani. Na deželi se pogosto niti ne spomnijo na Miklavža, medtem ko v Ljubljani govorimo vsi o njem cele tedne. Ljubljančani  sestavlja jo pravi   Bab Ion:  zbrani so iz
vseh slovenskih krajev, tako da je pravil prstnih Ljubljančanov najmanj. Zato bi pričakovali, da tudi vsi varujejo svoje pokrajinske tradcije, v resnici so se pa že tako po-raeščanili, da so vsi navdušeni najbolj za miklavževske običaje. Noben drug datum jih ne razcrbJje tako kakor 5. december, ko zvečer obiskuje Miklavž meščanske domove. No-
Pismo sv. Miklavža: prosim, prinesi ml...
bene druge tradicije meščan- ne varujejo bolj ljubosumno kakor praznovanje Miklavža ter ves njegov kult. Sicer Ljubljančani varujejo skrbno tudi druge tradicije; kdo bi mogd našteti vse? Nikdar ne bodo pozabili praznovat n. pr. Martinove nedelje, S.lvestrcvega večera, pustne nedelje in vseh tistih prazni* kov, ne glede na to, ali so v pratiki rdeči ali ne, ali jih praznujejo kmetje ali ne. Ljubljančani so v svojem pravem elementu le. ko praznujejo. Morda je naše podnebje ugodno, da se v njem lahko razmahne tako prostodušno dem šljija; ljubljanska megla prinaša nekakšen pravljičen čar. daje okvir vznesenemu občutju, da se v njem lahko razvije zanos praznovanja.
Trgovine v znaku Miklavža
Miklavževa sezona se začne že nekaj tednov pred 6 decembrom Kdaj se prav za prav začne, ne ve nihče točno povedati Tu in tam opazimo že sred- novembra, da so se Jzložbe prelevile čez noč ter so začele kričat, siiati. žareti in bleščati, da te je zaskelelo v očeh. Nehote postaneš pozoren. Včasih so bile vse izložbe skoraj mesarsko rdeče ter kričeče. Rdeči papr najbolj kričečih odtenkov je bil glavni element aranžerskih izložbenih umotvorov. Rožen papirja je bilo treba seveda mnogo luči, ki prihaja zlasti ob mračnem podnebju še tem bolj do izraza, ko žare cbloč-
Sv. Miklavž v krizi: zaradi »prometnih« težav pošiljke niso pravočasno prispele in mu je zmanjkalo darov
Tobakarji so neugnani in mnogi so pisali iskrene prošnje in priporočila, oni že vedo kam in kje se oddajo, da jim je uspeh zagotovljen. Ena izmed tobakaric je napisala sledeče vrstice za vse, katerim je tobak začetek in konec dneva:
»Sa praznik bi Tvoj se rad v dimček zavil, preljubi, dobrotni svetnik. Kako bi proslavil Tvoj godovni dan? Ugasnil je zadnji moj člkl
Kadilci smo skromni, ponižni ljudje.
se v gosji zvrstimo korak.
počasi premika se vrsta naprej
v opalto — po ljubi tobak. Otrokom izpolni vse tihe zelje*, prinesi fim keks in ponoon, kadilcu pa vsakemu. ljubi Miklavž, pripelji tobaka vagpn.«
Mara Tavčarjeva.
TradMJonalni ljubljanski Miklavžev sejem
niče ter žarometi v izložbah kakor v filmskih
ateljejih. Pri razsvetljavi izložb trgovci prejšnje čase niK> varčevali. Sploh ni bilo mogoče niti mislit na kak«no varčevanje pri urejevanju izložb, kajti med trgovci se je razmahnila prava tekma, kdo bo lepše — ali bolj kričeče — uredil izložbo, kdo bo pritegni več kupovalcev, odnosno, kdo bo postal čim večji dobavitelj Miklavža.
Ne nebesa, temveč pekel
Ni povsem točno, če zapišem, da se je Ljubljana pred Miklavžem v tistih časih spremenila v nebesa; bolj bi držalo, če bi rekel, da je bila pravi pekel. Res ni pri nas nihče bolj v časteh kakor Miklavž, tnda prav v njegovi sezoni so se režali v vseh izložbah peklenščki sredi pravega peklenskega žara Parke! j je pač neizogiben spremljevalec Miklav ža m skoraj njegov zastopnik. V izložbah Milavž ni bil nikdar tako dobro zastopan kakor peklenšček. Zdelo se je. da se je mesto spremenilo v pekel in izložbe trgovin so bila peklenska okna Morda je tudi v tem globlja tradicija, prastari smisel Ljubljančanov za groteskno slikovitost, kakršna je v starih časih prišla do izraza pri znanih ljubljanskih proces jah. zlasti pri pasi jonskih.
Pospeševanje aranzerske umetnosti
Miklavževske tradieje so nudile ugodne pogoje za razmah lažnih umetnostnih panog. Zaradi samega Miklavža so se udejstvovali
pesniki, ki SO koval' pesmice za deklamacije na Mklavževih večcr'h. v šolah in domačih, prireditvah. Zaradi Miklavževih praznovanj so trpela tudi grla. kaj t na prireditvah so včasih nastopali tudi pevci. Za likovno umetnost nadarjeni in roieni bodoči ali že priznani umetnki so tud: lahko pomočili svoje čopiče po zaslugi Miklavža, kajti treba je bilo naslikati kakšne večje ali maniše kulise, bodisi za izložbo ali priredtev Naibolj je pa cvetela aranžerska umetnost. Izložbeni aranžerji kot samostojni umetnki svoje stroke sv, se začeli udejsrvovati šele v prejšnjem desetletju tako. da jih ni mogel več prezirat' tudi najbolj starokcTvtcn trgovec Najboli so se aranžerji udeistvovali ob velikih kupcijsk.h sezonah, pred Miklavžem, božičem in vel ko nočjo. Šele tedaj ko je prišel do besede nadarjen in usposobi i en aranžer, se je uveljavil v 'zr ležbah v Mklavževi sezoni tudi okus. Poslej peklenšček ni imel prve n zadnje besede v izložbi ir> kričeči peklenski žar ni bil več neizogiben. Naši trgovci so imeli tudi dovolj razumevanja za pravo a ran žensko umetnost in vse izložbe so bile pred Mklavžem preurejene v slogu sezone. Trgovski del Ljubljane je bil
Dobrosrčnost
Jurček ima šele pet let je pa že debro vzgojen. Vzgoja je vselej rodi izobrazba. Brez pretiravanja se lahko reče, da je Jurček že prav izobražen dečko. _^
Ne le. da Jurček že dobro ve. kdaj je treba reči »prosim« in »hvala*, marveč jt tudi že tako izobražen, da dobro pozna razlko med sebičnostjo in nesebičnostjo, med dobrohotnimi nameni in dejanji. ^ m
Nekega dne je šla mamica v mesto. Pred odhodom je napravila Jurčku primeren na govor: Bodi priden, dokler se ne vrnem! Oglej si slikovnico ;n igraj se z igračkami! Če b medtem kdo prišel, bodi vljuden! Ja2 hočem imeti pridnega fanta.
Ko je mam;ca odšla, ie vzel Jurček slikovnico in jo položil na stol Nato je razstavil igračke po tleh. da je bilo videti, kakor da bi se igral. Nič mu namreč ni bilo boli zoprnega kakor slkovrt'ce n igračke. Za tako igrač-kanje mu ni bilo mar.
Nekaj časa je slonel ob oknu in opazoval življenje na ulici toda kmalu Se je zdolgo-časil. Ko w našel druge zabave, je vzel svoje barvice, pristavil stol in popravljal sliko, k je v'sela nad divanom. da je bila še vse bolj živa in n'.sana.
Ko se je mamica vrnila domov, jo je prr rakr.val Jurček dokaj utrujen in zam šljen.
Kajne, mamica, jo je nagovoril, če hoče biti č'ovek vljuden, mora delati tud; dobra dela,
Seveda. dracK> dete.
Biti mora tudi dober?
Seveda
Jurčku je odleglo. Mamica, jaz sem b;l dober. Od onih Štirih kosov jabolčnega zavitka, ki so bili na jedilni mizi. sem dal tri lačnemu dečku.
Tako? se je začudila mamica. Jabolčni zavitek je danes s cer že prava dragocenost toda ti si storil to gotovo v dobrem namenu. Zato na i bo. Kdo pa je b'"l tisti deček?
Veš, mamica, je Jurček olajšano izjavil bati lačni dečko, veš, to acm bil jaz.
prav za prav velika trgovska razstava, kjer si moral, hočeš nočeš, občudovati okus jn duhovitost aranžerjev. če že ne vabljivega blaga samega. Sprčo te učinkovite razstave se nisi mogel otresti ubranosti, vznesenosti sezone.
Tradicionalni Miklavžev sejem
V   tednih   pred  Miklavžem   je   služilo vse
kupčijsko življenje M klavžu. Kdor koli je kaj prodajal, je prodajal za Miklavža. Peki so pekli parklje in »miklavže« iz bele moke; slaščičarji so se poizkušali v svoji umetnost, da bi napravili   čim   bolj   učinkovite  in   čim slajše
simbole Mklavževh nehes in r^klenščkovcga pekla; čevljarji so ogrnili čevlje z rdečim papirjem in zataknili vanje parkcIKke; celo prodajalka mleka ni pozabila ustoličiti parklja v svojo skromno izložbo; da je pa branjevec prodajal predvsem za Miklavža, zlasti smokve, rožiče in oranže, je b lo razumljivo samo po sebi; celo mesar ie spremen 1 svojo izložbo v peklensko rdeči pekel, kjer je peklen-ček ponujal sladkosti tega sveta zelo zkušnjav-sko. Vendar vse to kupčijsko življenje še ni i bilo dovolj ter je bilo kronano z M klavže" vim sejmom ki je menda naslednik srednjeveškega ljubljanskega El zabetinega sejma (trajal je po 14 dni) Vsekakor so ljubljanske miklavžev-ke tradicije posebno živo ohranjene v Miklavževem sejmu. Čar preteklost d:ha iz tistih stojn:c. ki nas spom njajo na kramarsko knpčevanje na proščenjih. na praznično razpoloženje na deželi, ko praznujejo svojega patrona. S tem sejmom bi skoraj lahko razložili, zakaj se je mikla\ ževska tradicija tako utrdla v Ljubljani V starh časih je imela Ljubljana le eno župnijo, in sicer šempetrsko. Ko je Ljubljana dobila škofijo, je postala šenklavška cerkev tud  župna cerkev in senr
petrska je bila nekaj časa podružnica. Sicer so pa meščani čast 1 i sv. N kolaja že prei in to čaščenje se je sčasoma razvilo v tako močan ljudski kult. da se je lahko ohranilo tudi do najnovejšega časa s svojimi številn mi značilnimi prilastki, kakršen je tudi Miklavžev sejem.
Kaj kupuje Miklavž dandanes
Miklavževe tradcije so žive ruda dandanes. Tudi letos X) se udejstvovali izložbeni aranžerji. čeprav morda ne ▼ takšnem obsegu kakor včasih. Toda prav zdaj je bila še tem bolj potrebna njihova umetnost, da 90 lahko privabili Miklavža, k bi se rad izgovarjal na vojno, češ, kdo bo pa zapravljal denar za taksne neumnosti! V resnici ljudje ne kupujejo pred Miklavžem le »neumnost« Miklavževa sezona je pred zimo. ko so ljudje vselej največ kupovali; pred zimo je namreč več potreb ter ne kupujemo le zarad tega. da bi koga — najraje sami sebe — razveselili s kakšnim darilcem. Zato ne kupujemo le kravat, svilenih rut. pudra in druge tak«ne ropotije, temveč predvsem rokavice in nogavice* zimsko perlo klobuke, copate in sploh razno precej prozaično blago. Takšno blago mora kupovati Miklavž tudi dandanes. S:cer je kupoval res manj kakor včasih, toda kupoval je. Ni pa tudi pozabil, kaj je kupoval včasih. Tedaj   je   res   kupoval   razne »neumnosti«.
Pisma sv. Miklavžu so povzro^aJa letos očetom v uradniških družinah težke ure ...
Ustreči je blo treba predvsem otrokom in otroci so vsaj sladkosnedni. če ne tudi neumni. Zato je bilo najbolj ž;vahno v slaščičarnah in pri prodajalcih sadja V slaščičarne zahajajo ljudje zelo radi tudi dandanes, a ne le pred Miklavžem Vsi to dobro veste, ki zahajate v znano hišo v Gradišču. Da sc je pa blžal znameniti datum, je bilo očitno tudi v letošnji M klavževj sezoni v slaščičarnah, kjer so še prodajali kaj sladkega Mika v ž se je mora! posta v.ti v vrsto, pa je končno lahko dobil 10 dkej bonbonov, če mu že niso mogli ustreči z obMnejšo mero Kolikor je dobil, toliko je dal. to svojo dolžnost je častno opravi. Tudi letes je vsaj skušal Ljubljano spremenit' v svoja nebesa in meščani so mu zaradi tcqa še posebno hvaležni. Ohranil ■> je svoi doves in Ljub'jančani so obvarovali njegove trad" cijc. da se bodo lahko zoptt razživcie prr fa   1 rje leto.
Za smeh in dobro voljo
ANEKDOTE
Pri francoskem pesniku Poncho^iu, hudem pijiuicu, so zdravniki ugotovili v«<ie-nico.
— Nemog-oče! je vzkliknil Ponchon, — svoj živ dan nisem imel v ustih niti ka.pl ie vode.
*
Francoski pisatelj Jarry je velik prijatelj szeleneg-a žganja« — absanta. Prijatelji so se tru ;ili, da bi gvi odvrnili od te pogubne pijače.
— Kaj pa naj pijem, če ne alkohola? — je vprašal nekoč pisatelj ogorčer.o.
— Vodo.
— Vodo? Vodo? To nečisto tekočino, ki zadostuje nekaj kapljic, da postane abs'rit neužiten? Nak, vode pa ne!
Sla\Td skladatelj I^iszt ni trpel, da bi kdo magari samo šepetal med njegovo igro. Ko je nekoč igral na dvoru carja NikoLija. je začel car govoriti. Liszt je brž p ekinil igro. Ko ga je vprašal car, zaJvaj ne igra dalje, se je odrezal t^ko-le:
3-če izpregovori Vaše carsko veličanstvo, morajo vsi drugi molčati.
TEŽKA ZADEVA
A: »Prijatelj, kje si pa b-1, da te že toliko časa nisem videl?«
B: »Kmalu bi umrl na zastrupljanj, krvi. Pičila me je strupena žuželka!«
A: »V takem slučaju je treba rano izs?-sati!«
B: 22užerkn me je pJči!a na nos!«
PRISPODOBA
Prva mati: >Hvala Bogu, zdaj 3em vseh Sest hčera spravila pod klobuk!«
Druga mati: »Tudi jaz želim, da bi bili moji sinovi kmalu vsi pod copato.«
RAVNODUŠNOST
Anglež Walesbury je potoval s svojo ženo po Švici. Nekega dne je nastala huda nevihta, žena je stala ob odprtem oknu v hotelu, ko je strela udar:la v-anjo in jo dobesedno spremenila v pepel. Soprog je pozvonil slugi, in ko je prišel je pokazal na kupček in rekel:
»Prosim, pometite mojo ženo!«
CIKCAK
A: »Poglej no, kako vihar ladjico sem-in tja zanaša!« B: »Kakor naju dva zvečer alkohol...«
VEDNO VLJTDEN
»Gospod Janko, kaj bi vi storili, ako bi bili velikan?«
»Vas, gospodična, bi v gumbnlco vtaknil!«
SAMOGOVOR
»Tako rada Imam svojega moža. pp. se moram ločiti od njeg-a, ker so ločitve velika moda.«
MTZDXALIČNA SOBARICA
Gospa začudeno: »Vi igTate klavir' Kaj vam nisem naročila obrisati prah v «obi?«
Sobarica: »Kaj ne vidite, gospa, da ga brišem z desno roko in da z levico svoje delo s koračnico spremljam!«
IZ DFKMSKE GIMNAZIJE
Oče: *In ti ne veš. kdaj je bežal Mohamed iz Meke v Medino?«
Gimnazijka: »Odkar se je n?S profesor zgodovine zaročil, me z gode vina nič več ne zanima.«
NEŽNO
»Mama, res ne vem, zakaj moje ca moža ne maraš. saj te ima vendar rad in včeraj, ob tvojem prihodu in odhodu te je po^pstil z godbo«
»Da, ko sem pr*ftla je zalgTal žalostlnko in ko sem odšla koračnico: »Veselo je moje srce . . .«
KRATKA POSTAJA
V starih časih ko so se še s pošto vozili, je dejal poštar 2icm. ^ se ie bil pripeljal z dvema konjema na postajo: »Od tu moTate vzeti tri. Gre navkreber in cesta je na novo posuta  Zato pa boste v treh urah na mestu «
2id je vprašal: »Kdaj rja bom na mestu, če vzamem Itiri?«
— V dveh urah.
— In Če jih vzamem šest? —
— V eni uri.
— Veste kaj , je dejal končno 2 d. — na-prezite jih osem, potem ee mn sploh ne bo treba odpeljati.
ZLOBNO
Aca:  »Moj  mož me je prvič videl pri sončnem mrku!« Beca: »Verujem, prt popolnem!«
Schrtftlelter - Urejuje: Rudolf Ožim. — FtiP »Narodna Hskarna A G.c alt DrncksteUe -Za »Narodno tiskarno d*(Lc kot ttakarnarja: Prao Jeran. — Fttr den Inaeratentetl ver-antvvortlich - Za Inseratnl oddelek odgovarja: LJnbomir VoUM.