Posamezna številka Din 1« Poštnina v gotovini. Št. 154. V Ljubljani, v soboto 12. julija 1924. Leto I. mm •rjv J HEVNM • J { Izhaja vsak dan popoldne. j f Mesečna naročnina: f { V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I 0................................... *...................Š Neodvisen p ------------—n ----------- Uredništvo: WoIfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. « Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | | Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, t l Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. « □ ................................................... Za enotno harodno-obramb-no fronto. Naše žalostne razmere nas silijo, da moramo razpravljati tudi o stvareh, ki so pri drugih narodih že davno izvršena dejstva. Pri vseh naših sosedih je enotno izvedeno narodno - obrambno delo že davno uresničeno, pri nas ni niti v povojih. In vendar je za nas enotna narodnoobrambna fronta vse drugače potrebna kakor pa za druge narode, zakaj ni kmalu naroda* ki bi imel tako težaven Položaj kakor ga ima naš. Obdan od Prekomočnih nasprotnikov, raztrgan na štiri države, politično še zaostal, gospodarsko neosamosvojen in nacionalno neorganiziran nima naš narod nobene druge garancije za svoj obstoj ko ene, ki jo daje ujedinjenje. In 'celo proti temu jamstvu bijejo plat zvona poetični demagogi! Toda ni še dovolj nesreče! Vsi na-ii nasprotniki delajo z vso intenzivnostjo, mi pa se udajamo vedno bolj nedelu in vse naše narodno obrambne organizacije morajo konstatirati. da je zanimanje javnosti za narodno obrambo padlo, da je njihovo delo vedno težavnejše. In to v letu, ko je Gentilijeva reforma ljudskega šolstva pokončala slovensko šolstvo v Primorju, to v letu, ko je pričel fašizem graditi svoje trdnjave v našem Primorju in to v letu, ko dovršuje nemški narod svoje zadnje predpriprave za ofenzivo proti nam, kar je jasno dokazala Revija bin-koštnega Nemškega dne v Gradcu. Do zagrizenosti bi morali stopnjevati svoje pozitivno narodno - obrambno delo, mi pa smo omahnili v požrtvovalnosti in skoraj že zaigrali vse pridobitve leta 1918. Vse naše padanje pa izvira predvsem iz razbitosti našega obrambnega dela. Vsled preprostosti ljudskega mišljenja ima agitatorično moč samo misel, ki je podana narodu jasno in enostavno. Od štirih raznih obrambnih organizacij propagirana misel pa je narodu nejasna in mora nujno ohladiti njegovo navdušenje. Taka deljenost dela pa je tudi nesmiselna. Vendar ne bo nihče pričakoval, da se mora narod sam izjaviti, kdaj da je potrebna pomoč na Koroško kdaj pa na Primorsko. In to se od naroda zahteva, kadar prihajajo k njemu štiri organizacije, vsaka z drugim namenom. Narod more zanimati samo misel narodne obrambe, kako pa se ta izvede, je naloga v to postavljenega odbora. Zato ves narodni obrambi namenjen denar v eno blagajno, od tu pa v kraje kakor ukazuje potreba. Za nas Slovence pa je neenakost narodno - obrambnega dela še posebno zlo. Toliko Slovencev je v tujini* 3a smo Slovenci gmotno preslabotni, da bi mogli ohraniti naše narodne manjšine. Če nam ne priskoči na pomoč vsa Jugoslavija, potem so slovenje manjšine v Avstriji in Italiji — bile. Kako pa naj pridobimo Jugoslavijo za obrambno delo, če smo sami razbiti! vendar ne bo nihče pričakoval, da bo Sledal Srb resno na nas, če pa vidi, da jio celo v narodni obrambi razdeljeni! vendar ne bo nihče mislil, da bo zaradi nas tudi Hrvat se ukvarjal s tem, ka-ero naše narodno obrambno društvo je bolj potrebno! V narodno - obrambnem delu je tre-a toliko denarja, da je nujna največja ačnost? Zakaj vzdržujemo torej več ajmštev? Zakaj izgubljamo, čas in de-iar, da vodimo štirikratno evidenco . nstva, ko bi enkratna popolnoma zadostovala. Pa ne prezrimo niti čisto materiel-■ ega momenta. Ce nadlegujejo trgovca e no narodno obrambna društva štiri-rat, mesto enkrat, tedaj bo nepotrebno nadlegovanje sigurno povzročilo pri trgovcu nezadovoljstvo in njegova darež-nvost bo manjša. In potem vsi razni govori. Kako lahko se danes reče: fvavno pred kratkim sem že dal temu m temu društvu in verjeti je treba! Ce le enotno obramba je tak izgovor ne-ogoč in potem bodo v resnici vsi da-u. ne pa samo idealisti, ki so navadno °rez denarja. Paiič poda ostavko v ponedeljek. Beograd, 12. julija. Sinoči ob 7. uri 20 minut je odpotoval kralj iz Beograda v Topolo z maršalom dvora in s prvim adjutantom generalom Hadžičem. Kralj je odšel s topčiderskega Kolodvora, ker je bil poprej na .zletu v beograjski okolici. Kralja so spremili na kolodvor g. Pašič in nekoliko ministrov ter predstavniki prometnih in političnih oblasti. V Topolo je kralj dospel ob ’9. uri 30 minut zvečer in se nastanil v palači pokojnega kralja Petra I. Danes se udeleži kralj paraš'osa za pokojnim kraljem Petrom I. v cerkvi sv. Jurija in se vrne že jutri v Beograd. Beograd, 12. julija. V parlamentu je popolnoma mirno. Večje Število poslancev, ki stanujejo v bližini Beograda, je Beograd zapustilo. Vrnili se bodo v pondeljek, ko pričakujejo pričetek razpleta politične situacije. Seja vlade. Beograd, 12. julija. Na sinočni seji vlade je bilo sklenjeno, da se da g. Pašiču popolnoma proste roke za akcijo pri kroni v pogledu volilnega mandata. Dalje se potrjuje vest, da bo g. Pašič v pondeljek podal ostavko vlade. Sinoč-na seja vlade je bila prekinjena, ker so ministri odšli, da spremijo kralja. Opozicila prKakule vladne odredbe proti sebi. Beograd, 12. julija. Opozicija v Beogradu ni tako aktivna in energična. G. Davidovič in Korošec samo konfe-rirata, ker ministri niso bili pozvani h kralju. Vsi čakajo, da kralj prične konzultacije. To neaktivnost opozicije povzroča dejstvo, da bo kralj dal g. Pašiču volilni mandat. Demokrati pa še verujejo v koncentracijsko vlado z g. Ljubo Jovanovičem ali pa v nekako nevtralno vlado. Demokrat g. Joka Popovič, ki se nahaja v Delnicah, da se udeleži parastosa za pokojnim ministrom Draškovičem, se razgovarja s HRSS o situaciji. Vsi nestrpno pričakujejo plenarne seje glavnega odbora HRSS. Kakor v vladnih tako tudi v opozicionalnih političnih krogih živahno komentirajo vesti o Radičevem sporazumi: s sovjeti. Samo opozicija konsta-tira, da je vse to le izmišljeno in da Radič ni sklenil nobenega sporazuma s sovjeti; ker se v tem pogledu ni bil sporazumel z opozicijo, kako more potem skleniti sporazum s sovjeti? Opozicija trdi dalje, da se razširjajo vesti, da hoče Radič stopiti v zvezo s komunisti samo zato, da bi mogla vlada v ugodnem trenotku prepovedati njegovo stranko. Dokaz zato je preganjanje komunistov v Beogradu. Zapirajo se nedolžni ljudje radi knjige, ki je bila tiskana septembra meseca in ki se je javno prodajala in ki jo je dobila policija na vpogled. Policija je mogla že preje aretirati pisca one knjige, ali zato ni imela povoda. Sedaj pa aretira policija ljudi za najmanjšo malenkost in izvaja nad komunisti teror, da bi že v naprej opravičila teror, ki ga namerava izvajati nad radičevci. Komunistov policija ne preganja zato, ker so opasen element, marveč zato, da bi mogla preganjati ravno tako brez razloga tudi radičevce in druge. Polifiini p@!oiai. Koncentracijska vlada izključena. Beograd, 12. julija. Politična situacija je danes popolnoma mrtva radi kraljevega odhoda v Topob 'n radi praznovanja Petrovega dne. Pašič je zjutraj okoli 9. ure prišel v predsedstvo vlade in se kratko časa posvetoval z nekoliko ministri ter potem odšel v Sa-bomo cerkev, kjer je prisostvoval spominski svečanosti za pokojnim kraljem Petrom, nato pa je odšel domov. Beograd, 12. julija. O koncentracijski vladi v opozicijonalnih krogih se vedno več govori. Opozicija dela kombinacijo, da bi se Pašič in Pribiče-vič morala umakniti, Ljuba Jovanovič pa bi dobil mandat za koncentracijsko vlado. V to vlado bi vstopili samo ne-partizanski ljudje. Na seji voditeljev vseh parlamentarnih grup bi se skleni- lo, katere osebe iz posameznih klubov bi vstopile v vlado. Opozicija pravi, da bi se koncentracijska vlada sestavila iz radikalov, demokratov, klerikalcev, muslimanov in eventuelno tudi iz zemljo-radnikov. Beograd, 12. julija. Nasprotno vestem koalicije o koncentracijski vladi, da je ona tudi sedaj izključena, se govori, da bo moglo priti do take vlade samo v tem slučaju, če bi demokrati in zemljoradniki v zadnjem trenutKU zapustili radičevce in ostale federaliste ter da bi potem došlo do neke Jirše koalicije. To pa je izključeno, ker so demokrati sprejeli v poslednjem komunikeju vse ono, kar so v zadnjem čaru ukrenili poedini člani opozicijonalnega bloka. SEJA EKONOMSKO-FINANCNEGA KOMITEJA. Beograd, 12. julija. Sinoči se je vršila seja ekonomsko-finančnega komiteja ministrov. Na tej seji se je debatiralo o vseh tekočih finančnih vprašanjih. Odobreni so bili vsi računi in proračuni ministrskih resortov za pro-šli in tekoči mesec. Dalje so bili odobreni krediti v znesku štirih milijonov dinarjev za upravo bolnic, nabavo premoga itd. ZBOROVANJE RADIKALNE STRANKE V SARAJEVU. Beograd, 12. julija. Danes bo v bližini Sarajeva veliko zborovanje radikalne stranke, na katerem bosta govorila dr. Laza Markovič in dr. Vlada Andrič. Enotna narodna obrambna fronta je predpogoj, da si zagotovimo svoj nacionalen obstoj. Zato jo moramo izvesti na vsak način in za vsako ceno. Nobeni oziri do tradicij ne smejo veljati, odločevati mora le suh argument. Organizacija, ki je najbolj splošna, ki združuje v sebi pripadnike vseh strank in ki je že razširjena izven Slovenije pa mora enotnost narodno obrambnega dela izvesti! In v tem duhu pozdravljamo pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice in ▼ tem znaku nai bo zmagovit. Kralj v Topoli. Jutri se vrne v Beograd. Beograd, 12. julija. Po prihodu kralja v Beograd se je politična situacija znatno oživila. Pričakovalo se je, da bo kralj takoj pričel konzultovanje s šefi grup, toda kralj je ostal v Beogradu samo dva dni. Tekom včerajšnjega dne ni sprejel nobenega politika v avdijenco razen notranjega ministra Srskiča, ki je kralju podal referat o no-tranje-politični situaciji. Tudi predsednik narodne skupščine g. Ljuba Jovanovič se ni razgovarjal s kraljem, kakor tudi ne ministrski predsednik Pašič, dasi se je pričakovalo, da bo g. Pašič podal popoldne ostavko vlade. Radi tega se pričakuje razplet krize šele v pondeljek 14. t. m. Mislijo, da bo kriza trajala le malo časa in da se bo izvršila z zmago radikalov. KULUK BO ZOPET UVEDEN? Beograd, 12. julija. »Balkan« piše, da bo zopet uveden kuluk. Minister gradbe je zahteval 30 milijonov dinarjev za popravo potov; toda tega denarja od finančnega ministra ni mogel dobiti. Kuluk da je bil ukinjen na zahtevo g. Pribičeviča, ko je ta prišel v vlado. »Balkan« pravi dahe, da je bila to največja demagogija in da naši kmetje sami dobro vedo. da morajo sami popravljati pota. Pričetek konference Male antante. Beograd, 12. julija. Včeraj je dospel v Prago naš notranji minister dr. Ninčič. Za pričetek 'konference Male antante v Pragi je bilo vse pripravljeno. Konferenca je začela ob 3. uri popoldne in je trajala do 7. ure zvečer. Vlada je dobila uradno obvestilo, v katerem se z zadovoljstvom ugotavlja soglasnost, ki vlada med državami Male antante na konferenci v Pragi v pogledu definitivnega rešenja reparacijsKih vprašanj. Vse namere za pacifikacijo Evrope so sedaj osredotočene na tem vprašanju. Tekom diskusije so premo-trivali ministri različne incidente, ki ne morejo imeti nobenega vpliva na intimne in lojalne odnošaje, ki vladajo od prvega trenutka med vsemi državami Male antante. Romunijo, kraljevino SHS in Češkoslovaško trdno vežejo skupni interesi. Mala antanta gre predvsem za tem, da obdrži obstoječe stanje in mit-. Trudi se v tej smeri, da s svojim solidarnim delovanjem pod vsakim pogojem ohrani in utrjuje to mirovno stanje. Danes se seja nadaljuje. Gosp. Be-neš je podal izjavo o povoljnem delu konference Male antante. Danes se seja nadaljuje. Dr. Beneš je podal uradno izjavo o delu konference. Pred konferenco je bil obed pri Benešu, pp konferenci pa banket praške občine. Danes se bo diskutiralo o vprašanju sovjetov in Male antante. Sovjetski list »Tzve-stija« priše o konferenci Male antante in pravi, da je mogoče, da pride do sporazuma med sovjeti in državami Male antante; obenem pa nastopa list »Izve-stija« proti Romuniji. Sporazum med Radičem in Moskvo. Beograd, 12. julija. Današnje »Vreme« prinaša po verodostojnih poročilih važne in interesantne podatke o delu Radiča v Moskvi. Radič je bil povsod v Moskvi navdušeno sprejet. Sovjetsko ministrstvo zunanjih zadev mu je izdalo rezervatne akte. Pogajanja med Radičem in Radekoin, sekretarjem kominterne so končana. V glavnem je Radič podpisal sledeči sporazum z Ra-dekom: 1. da se nezavisna delavska stranka Jugoslavije podredi Radiču in prav tako pride pod njegovo upravo tudi komunistična organizacija; 2. da mora Radič izdajati naredbe soglasno z instrukcijami, ki jih prejme od predstavnika balkansko-centralnega komi* teta na Dunaju od g. Morosoviča; 3. da bodo skoro izvršene vse priprave za edinstveno sklicanje konjunistov, zem-ljoiadnikov in separatistov; 4. izhod radičevih poslancev iz parlamenta in njih samostojno delovanje, tako, da ne bodo na nje vplivali predstavniki opozicijo« nalnega bloka. Prad zaključkom trg. pogajanj z Italijo. ' Beograd, 12. julija. Danes dopoldne so se nadaljevala pogajanja med našo in italijansko delegacijo za trgovinsko pogodbo. Pogajanja zelo dobro napredujejot ker sta dovolili obe delegaciji znatna zmanjšanja v carinskih tarifah, ker sta zato predhodno dobili pooblastila svojih vlad. V krogih naše delegacije pričakujejo, da bo že jutri ali pojutrišnjem definitivno redigi-rana in podpisana konvencija. FAŠISTOVSKA MILICA PRISEŽE KRALJU. Rim, 12. julija. Veliko pozornost je povzročila sinoči vest, da je poveljstvo fašistovske milice odredilo, da priseže milica v nedeljo, dne 20. t. :n. zvestobo kralju. Prisegi bodo prisostvovali zastopniki vojaških, političnih in civilnih oblasti. Prisega se bo vršila na zelo slovesn način. Tu nastane z sl o kočljivo vprašanje, kam bo šlo tako veliko število improviziranih generalov milice, ki so bili v vojski le navadri častniki. General v poveljstvu nilice Italo Bresciani je odstopil. V pismu na Mussolinija navaja kot vzro’ svojega odstopa ravno okolnost, da je imel v vojski le čin poročnika. Danes pa je vrhovno poveljstvo milice to njegovo trditev zavrnilo, češ da je moral odstopiti radi nediscipliniranosti. Nastajali so dolgi pomenki, kako naj se prostovoljna milica priključi v vojsko. Opozicija smatra prisego milice kralju pesek v oči, kajti zdi se, da ostane vkljub temu Mussolini vrhovni glavar milice. Intrasigentni fašisti to izrecno zahtevajo. KOMUNISTIČNE DEMONTRAC1JE V ITALIJI. Neapelj, 12. julija. Sinoči se je vršila komunistična demonstracija. Več komunistov je v sklenjenih vrstah korakalo po mestu z zastavo ter prepevalo mednarodne himne. Končno se je posrečilo karabinerjein komuniste razgnati. Pri tem je bilo aretiranih 10 oseb. Sploh se v zadnjem času opaža, da so komunisti postali zelo napadalni cer tu in tam uničili nekatere fašistovske krožke. _ STRAŠNO NEURJE V ITALIJE Milan, 12. julija. Po strašni toči, ki je uničila skoro vse pridelke v pokrajini Bergamo, prihaja vest o katastrofalnem neurju, ki je divjalo v okolici Bočna. Skoda je ogromna. V Co-megliano je nevihta pobrala skoro vse pridelke. - ■ i Konvencije z Madžarsko. B e o g r a d, 12. julija. Zunanje ministrstvo je objavilo komunike, po od-goditvi pogajanja z Madžarsko. V tem komunikeju pravi zunanje ministrstvo, da sta naša in madžarska delegacija v času od 12. maja do 10. julija sprejeli in parafirali sledeče konvencije: l. O ekstradiciji, ki se nanaša na posamezna vprašanja civilnega postopanja in civilnega prava. 2. O potnih listih in vizumih. 3. O tranzitu in obmejnem prometu. 4. O uporabi postaje Gola. 5. O režimu vode in likvidaciji zadrug za varstvo proti poplavam. 6. O obmejnih postajali. 7. O izognitvi pred vojnim obdavčenjem. Ostaja še dvanajst konvencij, ki se bodo zaključile po 3. septembru, ko se bodo v Beogradu ppgajanja nadaljevala. MED RADIČEVCI PRIDE DO RAZCEPA? Beograd, 12. julija. Opozicija sama priznava, da nima tnnogo izgle-dov, da bi ona dobila vlado. Vso krivdo pa zvrača na Radiča, ki je s svojim nerazsodnim delovanjem popolnoma poslabšal položaj opozicijonalnega bloka. Ako bi se potrdile vesti o zvezi Radiča s sovjeti, potem bi prišlo po trditvah opozicije, v HRSS-u do razcepa, ker bi večje število poslancev ne odobravalo takega delovanja. AMNESTIJA ZA BIVŠE KOMITE. Beograd, 12. julija. Sinoči sta odpotovala v južno Srbijo šef javne var? nosti g. Lazič in načelnik ministrstva pravde g. Nikola Pavlovič. Obiskala bosta vse zapore in kazenske zavode, da proučita vprašanje o amnestiji vseh onih, ki so bili obtoženi in zaprti radi udeležbe pri komitskih organizacijah. V prihodnjih dneh bo kralju predložena lista o amnestiji vseh onih, katerih rodbine so organizirane v četah proti bolgarskim komitom. Vlada je na sinočni seji o tem razpravljala in utrdila upravičenost teh amnestij, ker so se čete seljakov v boju s komiti izkazale. Borzna porožila. Beograjska borza danes radi Petrovega dne ni poslovala. Curlh, 12. julij. Beograd 645, Pariz 28.15, London 24, New York 548—550, Italija 23.50, Praga 1630, Dunaj 776, Beriln 1.31, Bruselj 24.75. Trst, 12. julija. Predborza: Beograd 27.40 — 27.45, London 102—102.15, Paria 119.25—120.50, New York 23.35—23.40, Cu-rih 425—427. Dunaj 0.0332—0.0334, Praga 69 JO—69.40. K podržavljanju Glasbene Matice. Gospod uredniki Iz Vaše polemike raz vidim, da me Je »Jutro« zopet in brez kakega povoda z moje strani napadlo in sicer v moji lastnosti kot predsednika »Glasbene Matice«. Očita mi krivdo na tem, da konservatorij »Glasbene Matice« — gre za konservatorij in ne za »Glasb. Matico« kot talko kakor piše »Jutro« — že ni bil podržavljen, zlasti, da v tem pogledu kot poverjenik v »Narodni vladi« nisem bil storil svoje dolžnosti. Poslednji očitek sem moral že čuti iz tajnikovega poročila na obč. zboru. Naj torej na kratko povem* da je avtono-.nna »Narodna vlada« poslovala samo do 20. januarja 1919. V tem času »Glas-oena Matict« konservatorija niti imela li. Razen tega pa mi morejo pritrditi vsi tedanji poverjeniki »Narodne vla-ie«, da je bilo spričo neverjetnim njenim gmotnim težavam izključeno, da bi bili mogli le misliti na podržavljenje kakega zasebnega učnega zavoda in najsi bo to tudi šola »Glasbene Matice«. V onem času se je morala Slovenija sama vzdrževati. Po 20. januarju 1919 je nastopila »Deželna vlada za Slovenijo«, ki ni bila avtonomna in ki je v vseh re-sortih bila odvisna od vztrezajočih ministrstev v Beogradu. Na to je pričel križev pot. V tem času sem dosegel kot poverjenik, da je prejela »Qlas. Matica« 100.000 K podpore s strani dež. vlade. V Beogradu samem so pa stvari tudi tolikanj dozorele, da smo na poletje 1922 imeli zagotovilo, da se konservatorij podržavi. Izvršene so bile vse predpriprave. V zadnjem hipu pa ie povsem nepričakovano odrekel finančni minister. In to naj bi bil moj »neuspeh«! Naj na kratko pojasnim še poslednjo fazo takozv. podržavljenja konservatorija. Ko je bila na vladi homogena radikalna vlada, posrečilo je mojemu posredovanju — potem ko sem bil prej že neštetokrat pri vseh naiših vladah zaman interveniral — pridobiti ministra financ ga. Stojadinoviča, da je pristal na podržavljenje s prihodnjim proračunskim letom, to je od 1. julija dalje. Naročil mi je, da sporočim ministru prosvete g. Trifunoviču, nai pripravi predlog. Gospod Trifunovič je bil namreč s posredovanjem predsednika skupščine gospoda Ljube Jovanoviča že prej pristal na našo prošnjo, čim jej pritrdi g. minister financ. Lojalno priznavam* da so teren pripravili parlamentarni klubi, ki smo se do njih bili obrnili in ki so v finančnem odseku vsi brez izjeme toplo priporočali prošnjo »Glasbene Matice«. Bili so to govorniki klubov Narodne radikalne stranke, Jugoslovanske demokratske stranke, Jugoslovanskega kluba in minister n. r. g. Pucelj. Dragoceno pomoč smo imeli v osebi inšpektorja ministrstva prosvete gospoda doktorja Janka Lokarja. Nenadoma pa so izpremenili dobo proračunskega leta, ki naj bi začela že s 1. aprilom, namesto s 1. julijem. V tako kratkem času pa že iz tehničnih ozirov ni bilo mogoče vnesti v proračun nove proračunske postavke. Zopet je bilo treba intervenirati. Od vseh merodajnih činiteljev smo dobili zagotovilo, da se nam bo dala izdatna denarna pomoč, tako da do nameravanega podržavljenja ne pridemo v zadrego. V tem je prevzel ministrstvo prosvete g. Pribi-čevič, ki je pričeto akcijo zlasti po posredovanju svojega ožjega prijatelja g. drja. 2erjava — za kar so ga naprosili nekateri odborniki »Glas. Matice«, izpeljal začasno na ta način, da je devet učiteljskih moči prevzel v državno službo. Lojalno priznavam in v imenu »Glasbene Matice« hvaležno kvitiram to posredovanje. Prav nič se nisem pomišljal, ko sem podpisal zahvalno pismo g. drju. Žerjavu. Seveda pa slejkoprej visimo na obljubi ministra financ, da vzprejme v prihodnji proračun: podržavljenje konservatorija. Tako torej v resnici izgleda podržavljanje »Glasbene Matice«, ki mu je »Jutro- posvetilo cel uvodnik. Storilo je to po svoji stari navadi na prav neokusen način, ter porabilo priliko, da se dregne ob me. Nočem... stvari na ljubo slediti z enakim orožjem. Javnosti pa naj zadoščajo prednja stvarna pojasnila, da more slediti »Jutrovim« trditvam, češ da je bilo podržavljenje »Glasbene Matice« do zadnjega časa docela zavoženo in da nisem jmel jaz v tem pogledu prav nobenega uspeha. Dr. Ravnihar. Narodne manjšine na Poljskem. Poljski sejm je pričel odobravati vprašanje narodnih manjšin in sicer na podlagi načrta, ki ga je izdelal odsek četvorice. Ta odsek tvorijo: Stanislav Grabski (desnica). Stanislav Thu-gutt (radikalna kmetska stranka), Evgen Starczevski (Krakovski konservativec) in dr. Henrik Loevvenherz (poljski socijalni demokrat). Odsek četvorice je na svoje delo ponosen in pravi, da so od njega izdelani manjšinski zakoni, znatno liberalnejši, kakor pa so v drugih državah. Pripomniti je treba v da se nanaša novi zakonski načrt samo na manjšine na zapadu, vzhodnih narodnih manjšin se ne tiče. Tudi ne vsebuje novi zakonski načrt nobenih določb glede nemškega jezika, temveč ostane v tem oziru vse pri starem. Vprašanje narodnih manjšin se ureja s tremi zakonskimi osnutki. V prvem se določa državni in uradni jezik državnih in avtonomnih oblasti. Drugi zakonski načrt govori o uradnem jeziku sodišč. V tretjem pa se nahajajo določbe glede šolstva. Državni jezik je poljski. Vendar pa morajo oblasti prve in druge instance sprejemati vloge, pisane v ukrajinskem, beloruskem in litvinskem jeziku. Podeželski uradi odgovarjajo na vloge v jeziku, v katerem so pisane, višje oblasti v dveh jezikih. Zborovanja občinskih nastopov, okrajnih zborov in vojvodskih zborov se smejo vršiti tudi v nepoljskem jeziku, če je storjen tozadeven sklep. Ravno tako smejo biti raz-slasi avtonomnih korporacij le tedaj dvojezični, če je bilo to posebej sklenjeno. V tem slučaju bodo v teh krajih tudi urad. razglasi dvojezčni. Avtonom- ne oblasti smejo na svojem ozemlju z drugimi avtonomnimi oblastvi dopisovati tudi v nepoljskem jeziku. Vse te določbe pa se nanašajo na pošte in železniške urade, kjer je dovoljena samo raba poljskega jezika. V ustmenem razgovoru s strankami pa je dovoljena raba tudi nepoljskih jezikov. Poljski državljani ukrajinske, beloruske in litvinske narodnosti se smejo v ozemlju, določenem po zakonu posluževati pri sodiščih in državnem pravd-ništvu svojega materinskega jezika. Na zahtevo protistranke pa morajo priložiti poljski prevod. V kazenskih preiskavah se morajo voditi protokoli v nepoljskem jeziku, če se to izrecno zahteva. Obtožnici mora biti na zahtevo obtoženca priložen prevod v njegovem jeziku. Notarji smejo pogodbe sestaviti v nepoljskem jeziku, če so upravičeni v prvi instanci rabiti nepoljski jezik. Tretji načrt vsebuje določbe o šolstvu. V državnih ljudskih šolah se sme podajati pouk v materinskem jeziku če je prijavljenih 40 učencev. Novoustanovljena učiteljišča in srednje šole bodo utrakvistične. Ugovori nekaterih socialnih demokratov so bili zavrnjeni. Enako je HI zavrnjen predlog, da se ustanovi v Lvovu ukrajinska univerza. Židovski žargon se ne priznava kot jezik, kar je povzročilo, da so se židovski poslanci priklopili opoziciji. Ne more se ravno reči, da so te določbe liberalne, Nasprotno, le preveč di-še po starih avstrijskih metodah. Toda naši Primorci bi bili z njimi zadovoljni, zakaj že samo to, da je nepoljskim narodnostim ljudska šola zasigurana, je za Primorce nedosegljivo. Dan rteodN sitosti ¥ Ameriki. Dne 4. julija 1776 je ameriški parlament, takozvan! »Kontinentalni Kongres« sprejel Izjavo Neodvisnosti (Declaration of Independence). S to izjavo ie trinajsterica kolonij prenehala biti podložna Angleški in postala zveza svobodnih in neodvisnih držav. »Fourth of Juiy« je raditega rojstni dan te velike Tepubllke In se od tega dne datirajo vsi ameTiški državni dokumenti. Kadar podpiše predsednik Združenih držav kako lavno listino, se ista na koncu glasi: »Podpisana v Gospodovem letu 1934 in v letu na3e Neodvisnosti 148.« Kontinentalni Kongres le zboroval v Philadelphii In že začetkom 1. 1776 je mnogo delegatov dobio nalog od svojih v liilccv, nai glasujejo za formalen proglas neodvisnosti. Kolonije Massachusetts, New Hamps-hire in South Carolina so že poprej ustanovile neodvisne kolonijah e vlade. Dne 15. maja 1776 je Kongres sprejel resolucijo, ki pozlvlje vse druge kolonije, naj sledijo temu primeru. S tem je btla pripravljena pot za glasovito re*>lucijo, ki jo )e predložil Richard Henry Lee Iz Virsplna« ta v kateri se proklamiTa: »Da Združene Kolonije so in po pravu smejo biti svobodne In neodvisne država; da so one reSene vsake podk>žnosti britanski kroni, la da je vsaka politična v** tned njimi in Veliko Britanijo popolnoma pretrgana; »Da Je umestno, da se takoj ukrene potrebno za sklepanje zvez z Inozemstvom; »Da se pripravi načrt konfederacije (zveze) in predloži poedinim kolonijam v pretre90vanje 1 dajalo žito, edini vir komunistov (■ Dnevne vesti. v.,— Prestolonaslednik Peter v Sinaj'.. — vel i * Prestolonaslednik Peter bo preži-vSrl i. P°letie Y letovišču rumunske inv i v Sinaji, kamor je že odpo- vaia rumunska kraljevska rodbina. . , T Pooblaščeni smo, da z ozirom na da-nnS!0 Slovenčevo« vest, da ]e g. dr. Rav-P°r°5al v Beograd proti »Orjuni«, to-««evne »Slovenčeve« trditve ne odgovor-resnici. Aretiran žurnallst. Žurnallst in član ,ea °4bora Neodvisne delavske ireth- ‘!ug0slavlje Kosta Novakovič je bil j»!s„an kot avtor zaplenjene komunistične tv.., ,*Macedonija Macedoncem«. Bil je iV«an izročen sodišču, dj. 71 Kompetenca velikih županov. Včeraj komiln’ t- m' ob 10- urI dopoldne je Imela iannu ?a razdelitev kompetence vel. žu-HodJu s.ei°> na kateri se je razpravljalo o Mij* ne^aterih kompetenc prosvetnega strstva velikim županom, tteir uasils‘vo Slovenije ima svoj zvezni il UTir,v nedeljo, dne 20. t. m. ob pol ijjuJ1 v Ljubljani v Mestnem domu. Vsi a « “najo na podlagi izkaznice svo-fte S a Pravico do polovične železni-N, v dneh od 16. do 23. julija t. 1. vo2c. v1 odhodni postaji naj si kupijo celo W n .katere pa pri prihodu v Ljubil 2. ^.,smej° oddati, ker jim velja ista tu-^Iož-k na2aj- Svojo izkaznico pa morajo ^lt>ot!nna ^nem zboru, da se jim tam-'dsležiP v a so se obinega zbora resnično ®t> VašJ; - je dnevni red občnega zbora vEEL za napredek gasilstva, je dolž-iVtitsa j gasilnega društva, da pošlje t« ofe °dPoslanca. Za čimvečjo udeležbo hip0a aeai zboru naj skrbe predvsem tudi bij, ^dstva in naj se občnega zbora ude- — t*!?m sv°liml društvi, hbcin- **sl«!an1 pri predsedniku beograjske Hftov ’t»upa italijanskih mornariških ča-st-kič bredvčerajšnjim posetila predsed-h tajske občine to se mu zahvalila JrenL sprejem, ki so ga doživeli v k Prestoli pTa'!kl zadnjega prihoda v na- h Jimk1^'08 trgovskih predstavnikov Jklicuie?Vl!?akov- Trgovinsko ministrstvo •evnjjv*® ane 15. t. m. ožjo skupščino stro-J!)zae|] 7I 111 Predstavnikov obrtnih orga-°miadjj^DorQvanje bo v dvorani Trgovske rek. Ker so vsled velikih nekaterih rek v naši državi ?Jsila b č?,e. se je formirala posebna ko-i ravo »racije vod, ki bo obšla Drino, 15^0 iin Timok, da se ugotovi de-v ^«Vh le tek rek’ nakar se 1x5 zahteval '•dettjj, ®°trebni kredit za regulacijo na- fti wret , Nov I",v MniVa tele*onska govorilnica. Na po-a*lle Bf,Jatranl je vpostavljena od 1. t. m. „ 7 8 telefonska govorilnica. 'rstvo “urllnlco v Novem Sadu. Minice del Je dovolilo za zgradbo > Sadi, i ne 2e^eZ815ke delavnice' v No- kredit iZfoi,15.bavo Potrebnega raate-«e5vIa*P drohiJ S^rbl,2a to, da ima na kakis??1, Proti takemu i^očneje ®Ba pnad“tEga sprevodnika pa i^’ da v f naprošamo Si--. v tem oziru napravi red Jknt* t 'Liublianskega Zvona« $z s*stanev „ ? *ve£f:[ ob pol S. url **' O^r. V dru5tVenlh Prostorih. Vsi 1— Mestna plinarna. Vsled popravila glavnega plinovoda bo v ponedeljek, dne 14. t. m. od 4. do 5. ure zjutraj dotok plina prekinjen. Ob 5. uri bo plin strankam zopet na razpolago. 1— Koni se je splašil. Včeraj se je splašil pred magistratom konj, s katerim je peljal Štefan Gruden, hlapec »Prve slov. tovarne mineralne vode in brezalkoholnih pijač«. Konj se je ustrašil električnega voza In zavil v izložbeno okno tvrdke »Svetla«, kjer je razbil več tisoč dinarjev VTedno šipo. 1— Utopljenec. Danes dopoldne ob 10. uri je prinesla voda mimo Fužin okrog 10 let starega dečka. Potegnili so ga na suho. Ker se identiteta ni mogla ugotoviti, naj se prizadeti stariši nemudoma zglase pri orož-ništvu na Fužinah. 1— Policijske prijave od včeraj na danes: Tatvina 1, kaljenje nočnega miru 4, prestopki cestnopolicijskega reda 15, prestopki pasjega kontumaca 3, telesna poškodba 1, prekoračenje policijske ure 1, prestopki zglaševalnih predpisov 1, tihotapstvo saharina 1, zatekel pes 1, najdba kolesa 1, nenadno obolenje 1, izgred 1, poškodovanje tuje lastnine 1, goljufija 1. ' — 1000 kron nagrade dam onemu, kateri mi izsledi ukradeno moško kolo tvrdke »Jax«, znamke »Diamant Durkopp« št. 560.105. Kolo je v dobrem stanju, črno ple-skano, brez prednje zavore; leva rogovila je nekoliko zarjavela, prenosno kolo je malo to zvezdnato. Odda naj se pri najbližji orožniški ali policijski postajf, kamor se potem tudi nagrada pošlje. — Anton Ferjančič, državni upokojenec. Zg. Šiška 82, Ljubljana. Maribor. Aretacije. Radi pijanosti in razgrajanja sta bila sinoči aretirana brata Hobacher in pridržana preko noči v policijskih zaporih. Policijske prijave. Policija je prejela včeraj 15 prijav in sicer: 1 radi tatvine, 4 radi prekoračenja cestno policijskega reda, 2 radi uporabe prepovedane poti ob železnici, 1 kopanje na zabranjenem mestu, 1 prestopek policijsko zdravstvenega predpisa, 3 vožnje po drevoredu, 1 prijavo o izgubljenem to 1 o najdenem predmetu ter 1 poročilo. Nepreviden kolesar. Neznani kolesar je včeraj v Sodni ulici podrl na tla trgovko Katarino S., Jo lahko poškodoval ta nato pobegnil. Ogenj v dimniku. Danes ob pol 3. uri zjutraj so se vnele saje v dimniku hiše št. 5 v Tatenbachovl ulici. Stražnik, ki je ogenj opazil, je skupaj z nekaterimi drugimi osebami ogenj pogasil, da ni bilo treba alarmirati požarne brambe. Nevaren vlomilec. Graška policija je včeraj izročila mariborski policiji nekega Avgusta Keršiča, nevarnega vlomilca in tatu, ki ga je policija zasledovala že radi raznih starejših in novejših vlomov In tatvin, pa Je doslej vedno pobegnil. Samomor. V gozdu v okolici Slovenj-gradca se je obesil prejšnji teden neki lo-sip Skarlovnik, roj. 1. 1864. Vzrok samomora še ni znan. Strela je udarila včeraj v Dragonji vasi pri Cirkovcah v drvarnico posestnika Medveda in jo zažgala. Le s težavo so domačini ogenj lokalizirali, ker bi bila sder v nevarnosti cela vas. Toča na Dravskem polju. Predvčerajšnjem je po Dravskem polju razsajala toča in posebno opustošiia polja in vinograde krog Hoč in Slivnice. Škoda je znatna. Smrtna kosa. V sredo je umrl višji sodni oficijal Ivan Mlakar. Pogreb se je vršil včeraj. Dopisi. Slovenska Bistrica. Pred kratkim je ukradel pri belem dnevu neki Rudolf Steinberger tukajšniemu poštnemu slugi Ivanu Pleterskemu iz stanovanja več obleke in perila. Odnesel mu je celo službeno obleko. Sledovi za tatom vodijo iz Marbora proti Zagrebu. — Živinski prekupčevalec M. Rastelger Je pridrvel nekega večera v divjem galopu s svojimi konji od Mariborske strani v trg in vpil na ves glas na pomoč, da je bil oropan. Orožniki so takoj odšli na označeno mesto, niso pa mogli najti nobenega sledu kakemu ropu. Dognalo se je, da je posedoval Rasteigcr tuji denar, od katerega se je večji znesek našlo na njegovem domu. Ker Je bil nujno sumljiv, da Je hotel roparski napad iingirati, da si prisvoji denar, za katerega se ni vedelo, odkod izhaja, je bil Ras" aretiran m odveden k sodišču v M: — Letošnji nabori, ki so trajali od 7. c. t. m. so potekli brez vsakih večjih incidentov. V splošnem je bilo opaziti še večjo treznost to manjšo razuzdanost, kakor druga leta. Naborniki so se večinoma vozili na okrašenih vozovih z godbo. — Dne 10. t. tn. se je poročla gdčna. Albina Žuraj, hči lesnega trgovca in gostilničarja z žel. uradnikom g. Franjo Osetom, znanim narodnjakom Iz Maribora. Nevesta Je bila vrla kulturna delavka ta splošno priljubljena. Srečnemu paiu naše čestitke! Za kratek čas. Neprijetna bolezen. — Vaš sin je bil zasačen pri vlomu. »Ja, ta nesrečna bolezen.« — Kakšna bolezen? »No, ker Je šepav. Drugače ga policija ne bi ujela. Kaj je najhitreje. Učitelj: Recite ml otroci, kaj je najhitreje? Otroci prično naštevati: elektrika, aero-plan, avtomobil, tič itd. Učitelj: NI« eden ni pogodil. Najhitreje Je misel. Učenček: Ni res, gospod učitelj! Moj brat včeraj še mislil ni, pa je že Imel polne hlače. V koncertni dvorani. — Zakaj sl naredil vozel? »Da ne pozabim melodije.« (Iz »Kopriv«.) Drobiž. Dolgost vseh londonskih ulic znaša nad 3500 kilometrov. Cestna mreža nekdanjega rimskega cesarstva je znašala 140.000 kilometrov. * Na Japonskem zaznamujejo vaako leto povprečno 66 potresov. Sokolstvo. Slovenski javnosti! Vsem bratom in sestram! Naša tekmovalna vrsta, broječa 8 tekmovalcev in 4 namestnike se je z reprezentanti in sodniki danesi. v soboto ob 5.24 odpeljala v Pariz na Olimpijado, kjer se bo bila ljuta borba za svetovno prvenstvo na telovadnem polju. Brez vsake podpore je Jugosloven-sko Sokolstvo iz lastnih sredstev posla- lo te borce v ta boj, edina podpora, ki smo jo prejeli od Olimpijskega odbora v Zagrebu, je obstojala v srečkah. Te pa smo dobili šele v poslednjem času, ko je bila že vsa Jugoslavija poplavljena ž njimi Apelujemo na Sokolstvo in Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da marljivo sega po teh srečkah, katere so na razpolago v uradnih prostorih vseh sokolskih društev, v Ljubljani pa tudi pri blagajnah denarnih zavodov. Naši bratje so doprinesli ogromne žrtve v telovadnicah, vseh nas dolžnost pa je, da prispevamo po svojih močeh z denarnimi sredstvi v kritje stroškov. Dan žrebanja, ki še ni določen, objavimo pravočasno. Zdravo! Starešinstvo Jugoslovenskesa Sokol- skega Saveza. Sodišče. »TI PREKLETA SRNA — DVA BOVA ZA-PRTA ZARAD’ N’E, PA JO NI NOBEN UKRADU!« Sodnik: »Alojzij Gradlšar. Iz Rakitne doma, tl si pa hud lovec. Sl že šest tednov zaradi lovske tatvine sedel, sedaj sl pa zopet eno srno sunil!« Obdolženec: »Ni res, gospodi — Takrat sem jo našel... sedaj Jo pa sploh nisem!« Sodnik: »Takrat sl dobil še9t mesecev... Pa zaradi kure sl tudi dva dDi sedel!« Obdolženec: »Ni res, gospod. Tedni so bili, ne meseci.« Sodnik prečita ovadbo, iz katere povzamemo, da so našli orožniki sled dlake in del kože pod nekim grmom. Ker je obdolženec radi lovske tatvine predkaznovan, so njega osumili. On jim je sicer Izjavil, da se ne peča več z lovsko tatvino, vendar pa jim je prostovoljno Izročil predelano vojaško karabinko. Obdolženec: »Jaz še danes ne vem, kje je ona dlaka ta koža!« Sodnik; »Cernu si Smel pa puško? Za muhe streljat, mogoče?!« Obdolženec: »Jaz ne moTem bi« brez orožja. Sem bil že dvakrat napaden, okraden tudi!« Sodnik: »Pa orožnega lista nimaš!« Obdolženec: »Dvakrat sem že prosil zanj, pa mi ga ne dajo.« (Smeh.) Sodmk: »Kje si dobil vojaško karabinko?« Obdolženec: »Anton Bogataj mi jo je dal. Našel jo je pod nekim grmom.« Sodba: Alojzij Gradišar Je kUv pre- stopka po § 2 zakona o posesti ta nošnji orožja in se obsodi na 1 teden zapora. Glede prestopka tatvine se oprosti. Anton Bogataj, ki ni prišel k obravna- vi, se obsodi radi istega delikta ta contu-matiam na 3 dni zapora. Karabinka zapade. Gradišar odide V vestibulu da svoji jezi duška z besedami: »Ti prekleta srna — dva bova zaprta radi nje. pa jo ni nobeden ukradu!« NASILEN »VASOVALEC«. France Kastelic, hlapec v Selu pri Grosupljem, je prišel v topli poletni noči pod okno dekle Katre Fink. Poklical jo je. Ni ji pa govoril o ljubezni, kakor bi bilo priča-■kovati, temveč dejal je: »Ti se hvalš po vas, de maš ponoč okna odprta.« to razbil ji Je par šip. — Sodnik: »Tri šipe si ubil!« Obdolženec: »Aa?« Sodnik: »Tri šipe si ubil!« Obdolženec: »Nej res gsput, tri šipe. Dve. Ana je ubita, ana pa počena.« Sodnik: »Zakaj si jih razbil?« Obdolženec: »Aa?« Sodnik: »Zakaj si razbil šipe?!« Obdolženec: »Najprej sem ano ubov, potem me je pa Martn šparovc šuntov. K’ m’ je on reku. sem šov pa nazaj, pa sem še po an udaru.« Sodnik: »Pa zakaj si Jih razbil? — Da bi šel notri, ne?« Obdolženec: »O, ne, not na biu šov.« Sodnik: »Zakaj si jih torej razbil?« — Zakadi muz’ke mogoče?« Obdolženec: »Aa?« Sodnik: »Vprašam, če sl šipe mogoče samo zaradi muz’ke razbil!« Obdolženec: »O, tist pa ne!« Sodnik: »Zakaj pa? — Mogoče zato, ker te ni notri pustila ta sl bil Jezen?« Obdolženec: »Kua pa!« Sodnik zasliši oškodovanega posestnika Kadunca, ki pa Izjavi, da ni bi priča dogodku. Za ubite tri šipe zahteva 240 kron. »Zdej kaštajo,« pravi. Katra Fink izpove, da obdolženca preje ni« poznala ni. Prišel je, poklical io je, rekel je: »Ti se hvalš, de maš ponoč okna odprta,«pa je zaropotata, pa j’ biol« Sodnik: »Za vsako šipo boš en dan sedel, torej tri dni Imaš. Kaduncu boš pa Plačal 200 kron odškodnine.« Obdolženec: »Aa?« Sodnik ponovi rodbo. Obdolženec: «Pa jest srn sam dve ubov. Ta treto je mogoče kašn drog.« Sodnik: »Si že opravil!« f Vedno zadnje novosti i I SAMO ! 1 GRIČAR & MEJAČ, j | šelenburgova ulica 3. j Gospodarstvo. Zveia Jugoslovanskih hranilnic. Pod predsedstvom g. viši. knj. Pretnarja se je vršila dne 3. t. m. letošnja glavria skupščina 2veze jugosl. hranilnic. Na predlog predsednika se zaradi bolehnosti odstopivšemu predsedniku g. Ub. Trnkoczyju izreče za njegovo sko-ro 14 letno, nesebično in uspešno delovanje zahvala in priznanje, obenem pa ga imenuje skupščina na predlog g. dr. Romiha Zvezinim članom - poedincem, kar znači po Zvezinih pravilih skromno a najvišje odlikovanje, ki ga Zveza more priznati za zasluge na polju hra-nilništva. Iz poročila o delovanju Zveze, ki ga je podal Zvezin tajnik g. hran. ravnatelj dr. Černe, posnemamo, da so v Zvezi organizirane skoro vse slovenske in dalmatinske hranilnice in da letč smotreno napredujejo. Koncem leta 1923 so znašale vloge v vseh slov. hranilnicah 259 milijonov dinarjev, kateri prištedeni kapital služi za cenena posojila našim kmetom, obrtnikom in hišnim posestnikom ter deloma tudi trgovcem. Soglasno se je obsodila nelojalna konkurenca Mestne hranilnice v Kočevju in Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani, ki pa najbrže pod slutnjo obsodbe in v svesti krivde na glavni skupščini nista bili zastopani. Na skupščini so se iznesle vse težnje naših občeko-ristnih hranilnic, ki so dobile izraza v sledeči resoluciji: 1. V Sloveniji in Dalmaciji so edinole regulativne hranilnice pupllamovaroi zavodi; ravno vsled dolgoročnih naložb pupll. denarja so bile in so še danes edinole hranilnice v položaju, dovoljevati dolgoročne amortizačne kredite kmetom, obrtnikom in hišnim posestnikom po razmeroma nizki obrestni meri. Z novim zakonom o Državni hipotekarni banki pa je zadan na eni strani našim regulativnim hranilnicam smrtni udarec, ker morajo odvesti ves pupilarni denar v doglednem času v drž. hip. banko, na drugi strani pa bo udarjen kmet, obrtnik In hišni posestnik, ki ne bo mogel dobiti cenenega in dolgoročnega kredita. Posebej se še poudarja, da bode poslovanje pri Državni hipotekarni banki vsled oddaljenosti strank združeno z velikimi stroški za strahke. Zato zahtevamo, da se veljavnost zakona o Državni hipotekami banki na Slovenijo In Dalmacijo ne razširi. 2. Od sklepa senžermenske pogodbe že čakajo naše hranilnice zaman na prevzem predvojnega negažiranega državnega dolga (rente). Brezkončno zavlačevanje prevzema tega dolga znači za naše zavode ogromno izgubo, ker od dotičnih titrov že šesto leto ne prejemajo nobenih obresti. Zahtevamo, da se ta prevzem takoj iz-VTši in izplačajo vse zaostale, kakor tudi zakonite zamudne obresti. 3. Istotako je z vojnimi posojili; angažma hranilnic na teh je ogromen, izguba na obrestih strahovita. Zahtevamo, da se tudi prevzem vojnih posojil nemudoma IzvršL Tržna poročila. Žito. Novi Sad, 11. Julija. Pšenica, »tara 315—320, nova 295—305, oves 290, koruza 237.5—240, moka »0« 475, »2« 425, »5« 385, »6« 360, »7« 320, otrobi 190. Prodanih je b'lo 57 in pol vagona, od tega 36 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa, 14 vagonov koruze In 6 ta pol vagona moke. Budimpešta, 10. julija. (V tisočih madž. kron.) Pšenica (Tisa) 315—335, (Pe-šta) 310—315, rž 270—280, ječmen za krmo 280—300, oves 305—320, koruza 280—290, otrobi 205—210. Živina. Budimpešta, 10. Julija. (V tisočih madž. kron.) (Goveja živina.) Voli 12.5—20, b'Tki 12.2—20, krave 10—15, mršava živina 7—10, junci 8—15.5. Tendenca čVTsta. (Svinje.) Dogon 1200 rilcev. Lahke svinje 19—22, srednje 21—22.5, težke 20 do 22.5. Tendenca živahna. X Prijavni termin za udeležbo na letošnjem Ljubljanskem velesejmu se zaključi dne 25. t. m. X Popust na železnicah za posetnlke praškega vzorčnega velesemnja. Jesenski svetovnoznani praškf vzorčni veiešemenj se bo vršil v dneh od 21. do 28. septembra t. i. Interesenti iz Kraljevine SHS se opozarjajo, da je ministrstvo saobračaja v Beogradu dovolilo vsem posetnlkom velesemnja 50 odstotni popust na vseh jugosloven-skih železnicah za vožnjo v Prago in nazaj. Ta popust velja za vse osebne in brze vlake I2vzemšl Simplon-Orient-Ekspresa. Istotako je dovoljen 50 odstotni popust na tovora! tarifi za razstavljene vzorce. Ministrstvo železnic ČSR Je kot preje, tudi sedaj dovolilo popust na čsl. progah, ministrstvo zunanjih zadev CSR pa 75 odstotni popust pri pristojbinah na vizume, tako, da bo poset praškega velesejma za jugoslovanske trgovce, industrijce, obrtnike ta poljedelce zvezan z minimalnimi izdatki. Z ozirom na gori navedene olajšave ter na najboljši glas, ki ga uživajo vzorčni velejem-nji v Pragi, v kolikor se tiče prvovrstnih nakupnih virov, se splošno sodi, da bo število posetnikov oz Kraljevine SHS ob priliki prihodnjega velesemnja naravnost Impozantno. X Zvišanje romunske železniške tarile. Romunske državne železnice bodo s 1. avgustom zvišale železniške tarife za 10 odstotkov. X Naši proizvodi na milanskem tržišču. V zadnjem času kaže milanski trg zelo živahno zanimanje za nekatere naše proizvode. Letos je uvozil Milan tako Izdatne količine svilenih kokonov iz naše države, da Je povzročil ta uvoz občutno kolebanje cen v Milanu. Nadalje gre v Milan Iz naše države mnogo živine, nekaj manj pa konj, za katere pa kaže milanski trg tudi precejšnje zanimanje. V ostalem pa kupuje Milan pri nas v večjih množinah tudi perutnino ta Jajca. Usnje ta kože bi mogla naša država tudi dobro plačevati na milanskem tržišču, vendar je zaenkrat romunska konkurenca v teh proizvodih premočna, ker je romunsko usni« ta kože cenejše od našega. 4. Obsojamo konvencijo z Avstrijo, ki se je sklenila v za nas skrajno neugodni relaciji 100:2, a v še neugodnejši relaciji glede avstrijskih papirjev, ki jih smejo izplačati Avstrijci celo ali pari s sedanjimi ničvrednimi kronami, dasl je bilo ob nakupu papirjev stipulirano izplačilo v zlatu. Ker pa Je naša vlada s to konvencijo vsled prevzema raznih vrednosti (akcije Steinbeiss itd.) napravila ogromen dobiček, zahtevamo od vlade, da nam iz tega dobička povrne vso škodo, katero smo radi za nas neugodne konvencije utrpeli. 5. Zahtevamo, da se ob sklepanju konvencij z drugimi nasledstvenimi državami absolutno varujejo naše koristi; hranilnice posedujejo še ogromne vrednosti v gališklh in ogrskih papirjih, pri katerih je izplačilo stipulirano v 2latu. Odločno se zavarujemo proti temu, da bi se postopalo 2 nami tako, kakor se je to zgodilo pri konvenciji z Avstrijo. Sklepanje konvencij naj se pospeši. 6. Regulativne hranilnice so denarni zavodi, ki delujejo za prospeh narodnega gospodarstva popolnoma nesebično; njihen dobiček se ne razdeljuje na deleže ali delnice, ker teh sploh ni, temveč se sme, In to z državnim dovoljenjem, porabiti le v ob-čekoristne namene. Z ozirom na to zahtevamo, da se hranilnice uvrste med one zadruge, ki tudi ne dele dobička na deleže, ter da se ravno-tako kakor te, oproste taks in pristojbin. 7. Tudi pri Jugoslovanskih papirjih (na primer kranjskih in bosenskih deželnih posojilih) je naša vlada ustavila plačilo obresti In Izžrebanih titrov. Ker Imajo tudi takih papirjev naše hranilnice velike množine, zahtevamo, da se glede Istih nemudoma začno zopet plačevati izžrebani titrl in obresti in da se poravnajo tudi zamudne obresti. 8. Kot pupilarnovarnl zavodi, ki se ne smejo pečati s špekulacijo In se z Isto tudi dejansko ne pečajo, so hranilnice naravnost poklicane, baviti se z nakupom in prodajo deviz in valut; to zlasti v takih krajih, kjer m bank, to je na kmetih, kajti neuki kmet le prepogosto lahko nasede raznim zakotnim špekulantom. Zaradi tega zahtevajo hranilnice pravico do trgovanja z devizami in valutatal, to pa le za tuj račun, !2ključ!všl vsako špekulacijo. 9. Kot najstalnejše odjemalke pupilarno-varnlh papirjev so hranilnice močno lnte-reslrane na ustanovitvi In prospehu Ljubljanske borze, ki bode pač edini trg 2a naše papirje, izdane v Sloveniji in Dalmaciji, ker smo na eni strani na borznem kurzu močno interesirani, na drugi strani pa Ljubljanska borza brez dovoljenja kupčije z devizami in valutami ne more biti aktivna In Je vsled tega njen obstoj ogrožen, zahtevamo za Ljubljansko borzo popolno koncesijo. 10. Ker hranilnice eskontirajo le dobre trgovske menice, zahtevamo, da se Jim pri Narodni banki dovoli primeren reoskontn! kredit. 11 Zahtevamo tudi, da Narodna banka lombardira pupllarnovame vrednostne papirje jugoslovanske emisije. 12. Končno se najodločneje zahteva Iz-pi lilo 20% priznanic. Konečno so bili v Zvezin odbor izvoljeni zastopniki 9 hranilnic, ki Jam5j» jo za vspešno poslovanje Zveze. X Likvidacija avstrijske »Holzbauke«. Poročila i2 Dunaja javljajo, da stoji dunajska »Holzbank« pred likvidacijo. Banka Ima ogromne zaloge lesa, ki se bodo sedaj zelo težko prodale. X Brezposelnost v Angliji se Je v preteklem tednu zmanjšala za 4000 oseb na 1,905.000 oseb. X Plemenska živina Iz Inozemstva. Poljedelsko ministi stvo je zahtevalo kredit 1 milijonov dinarjev, ki se bo porab'! za nabavo plemenske živine v Švici, Holandski in Danski. Plemensko živino bodo dobile vse poljedelske organizacije v državi. X Izvoz lesa Iz naše države v Španijo. Kakor poroča naš konzulat v Barceloni, se španski lesni uvozniki zelo zanimajo za uvoz hrastovih ta bukovih dog za sode iz Jugoslavije. S tem se nudi; našim lesnim trgovcem zopet prilika več, da se rešijo tujega, zlasti Italijanskega posredništva v lesni trgovini v tej smeri ta da skušajo stonitl s španskimi lesnimi trgov« ta podjetniki v direktne stike. Poslovni odnošaji se bodo dali kasneje brez dvoma ie razširiti v Španiji, kakor tudi drugod. DOBAVE. X Dobava živil in drugih potrebščin. V pisarni Stalne vojne bolnišnice v Ljubljani se bo sklenila dne 22. Julija t. 1. direktna pogodba za dobavo živil in drugih potrebščin. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Sah. (Urejuje M. Kragejj, podpredsednik »U- šah? kluba«.) Rešitev končne študije št. 3 (sestavd IL Rtack): * Bell: Kf2; Da2; Sf3. C mi: Kf4; Dd3. , Beli na potezi dobi igro na sledeči načini 1.) Da2—f7+ Dd3—f5 2.) Df7—c4+ Df5—e4 3.) Dc4—c7+ Kf4—f5 4.) Dc7—f7+ Kf5—g4 5.) Df7—g7+ Kg4~f5 6J Sf3—d4+ to zmaga. Končna študija št 4 (sestavil H. Rinck); Bell: Kc4; Td3; Lal; B.: e2. Crni: Ka6; B.: b7, c6; e5, f2 in g4. Bell ima potezo in zmaga. Rešitev in imena rešHcev priobčimo v sledeči šahovski rubriki. Rešitve sprejema d° *L t "i. M. Kragelj, podpredsednik »LJ. šah. kluba«, Ljubljana, Narodna kavarna. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna, tiskarna« v Ljubljani Ff)CAR RICE BURROUGHS: TARZAN SIN OPICE. Oba sta bila vesela, ko je mala ladja dvignila sidra in odplula na morje. Vožnja do zaliva je potekla brez posebnih dogodkov in še isto popoldne, ko sta se izkrcala pred hišo, je odšel Tarzan, čuteč se zopet kralja džungle, z lopato proti amfiteatru opic, kjer je Zakopal zaklad. Drugi dan se je pozno popoldne vrnil s težkim zabojem na ramah. Drugo jutro na vse zgodaj sta odjadrala z zaliva in odplula proti severu. Tri tedne pozneje sta bila Tarzan in d’ Arnot potnika na francoskem parniku, ki je vozil v Le Havre. V tem mestu sta ostala par dni in se potem odpeljala v Pariz. Opičjemu človeku se je mudilo v Ameriko, toda d’ Arnot ga je silil, da ga mora spremiti v Pariz, hotel mu pa ni povedati, zakaj. Po svojem prihodu v Pariz sta v prvi vrsti posetila visokega policijskega uradnika, starega d’ Arnotovega prijatelja. D’ Arnot je spretno sukal pogovor, da se je policijski častnik obširnejše razgovoril o odkritju in ugotovitvi zločincev. To je zanimalo tudi Tarzana in ne najmanj poglavje o odtisih prstov. »Toda kaj pomenijo ti odtisi,« je vprašal Tarzan, »če se tekom let linije prstov spremene, ker se obrabi staničje in zraste novo.« »Linije se ne izpremene nikdar,« je odvrnil uradnik. »Od otroških let pa do starosti se linije prstov le povečajo, če jih niso spremenile nasilne rane. Ce imamd torej odtise palca in štirih prstov obeh rok, bi dotičnik moral pač vse izgubiti, da bi bila ugotovitev osebe nemogoča. »To je čudno!« je vzkliknil d’Arnot. »Rad bi videl, kakšni so odtisi mojih prstov.« »To lahko 1akoj napravimo,« je odgovoril policijski uradnik in poz-onil, Prišel je asistent, kateremu je dal par navodil. Mož je odšel in se kmalu vrnil z malini zabojem iz trdega lesa, ki ga je postavil pred svojega predstojnika. »Zdaj bodete imeli v eni minuti odtise svojih prstov.« je dejal uradnik. Vzel je iz zaboja kos stekla, majhno tubo goste barve, valjar iz gumija in par snežnobelih kartonov. Kanil je kapljo barve na steklo in jo razmazal z valjarjem, da je enakomerno debela plast pokrivala cel kos. »Položite vse štiri prste svoje roke na steklo,« Je dejal d’Arnotu. »Sedaj še palec. Tako. In zdaj jih pritisnite na ta karton, malo bolj na desno. Pustiti moramo namreč prostora palcu in mezincu. Tako! Zdaj še levo roko.« »Pojdite, Tarzan,« je vzkliknil d’ Arnot, »da MERAKL BOJE, MASTILA. LAKOVE, ŠTUK, EMAJLE, KISTOVE I JAMAČNO CISTI PIRNIS NAJBOLJE KAKVOČE NUDI MEDIČ-ZANKL DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA CENTRALA MARIBOR NOVI SAD PODRUŽNICA SKLADIŠTE TVORNICE: LJUBLJANA-MEDVODE Prvorazredni moderni brzopisalni stroj StOBWBP-REGOFd Vrhunec finomehanike 1 Zastopstvo: Lud. Baraga, Ljubljana, Selenbursova ul. 611. vidimo še v^še odtise.« Tarzan Je bil pripravljen in je marsikaj fz- praševal uradnika. »Se poznajo na prsfih tudi razlike ras?«, je vprašal. »Kaj lahko določite po samih odtisih prstov, če je dotičnik zamorec ali pripadnik kavkaške rase?« »Ne verjamem,« je odvrnil uradnik, »dasi nekateri trdijo, da zainorčeve linije niso tako zapletene.« »Kaj lahko ločite odtise opičjih prstov od človeških?« »Najbrže, ker so odtisi opic bolj. priprosti kakor odtisi višje razvitih bitij.« »Ali se pokažejo pri križanju opice in človeka karakteristični znaki obeh roditeljev.« »Mislim, da, toda znanost še ni toliko napredovala, da bi bila natančna ugotovitev mogoča. Razlika med posameznimi osebami pa je očita v vsakem slučaju posebej. Najbrže se ne rodita dva človeka na zemlji, ki bi imela iste linije na vseh prstih. Dvomim celo, da bi imela iste linije vsaj na enem prstu.* »Je mnogo časa in dela treba za to primerjanje,« je vprašal d’ Arnot. »Večji del le par trenutkov, če so odtisi ostri.« »D’ Arnot je potegnil iz žepa malo črno knjižico in pričel listati po njej. Tarzan ga je začudeno opazoval. Kako je prišla ta knjiga v d’ Arr,otove roke. D’ Arnot se je ustavil na strani, kjer so bili majhni odtisi petih prstov in dal knjigo policijskemu uradniku. »So podobni ti odtisi mojim ali odtisom gospoda Tarzana? Oziroma, kaj lahko ugotovite, da so podobni odtisom nekega tretjega?« Uradnik je vzel močno povečalno steklo in skrbno motril vse tri vzorce; zraven je zapisoval neke opazke na kos papirja. Zdaj je Tarzan uganil, zakaj ga je d’Arnot peljal k temu policijskemu uradniku. Rešitev njegove življenjske skrivnosti so hranili ti mali odtisi. Tarzan je z napetimi živci slonel na svojem stolu, toda naenkrat je vstal in se nasmehnil: »Pozabili ste. da je truplo tega otroka, čigar odtisi so to, ležalo pred dvajsetimi leti v koči mojega očeta, in da sem ga, kar sem živ, videl tam ležati.« Policijski uradnik je začudeno dvignil glavo. »Nadaljujte svoje pieiskavanje,« je dejal d’ Arnot. »Pozneje vam povemo celo povest — seveda, če privoli gospod Tarzan.« Tarzan je prikimal. * »Toda vi se motite, dragi d’ Arnot. Ti mali prsti so pokopani na zapadni afriški obali.« »Jaz bi ne trdil tega. Tarzan,« je odvrnil d’Arnot. »Saj j mogoče, toda če niste John Clay-tonov sin, kako ste pa prišli potem v to od boga MALI OGLA/I II s« sprejemajo rabljene britvice (Glletle, Mem itd.) v drogeriji ADRIJA, Šelenburgova ulica 5. \l sobo In kuhinja ali 2 prazni sobi v okolici mesta se išče za 1. ali 15. avgust. Ponudbe na upravo lista pod „Člsto stanovanje". ki je vešč montaže Francisovih turbin, generatorjev, transformatorjev. daljnovodov visoke napetosti In motoijev išče za centralo v Zireh ing. A Štebl, I-jubljana, Dunajska e. 1/IV, Sir pravi l/»' Emendolc (Bohinjski) Groyer I.a polnomasten, trapist in čaino maslo. Najceneje v mlekarni Ivan Kos, Ljubljana, Bohoričeva ul. 28. 1 HHtlE slivovko, sadjevec, dalje borovničevec pripoioča trgovcem in gostilničarjem po ugodni ceni Andrej Zorc, žganjarna Posavec. p. Podnart. ___________________ V najem se oddajo 4 stavbe, pripravne za skladišča ali delavnice na prostoru bivšega peruntinskega zavoda v Spod. Šiški.P ojasnila daje lastnica ..Kmetska posojilnica" v Ljubljani. s posebnim vhodom, v mostu, se odda dvema gospodoma. Naslov pri upravi lista. la zapuščeno džunglo, ki je razven Claytona ni prestopil noben belokožec?« »Pozabili ste na Kalo.« je dejal Tarzan. »Zame ne pride v poštev,« je vztrajal d’ Arnot. Oba prijatelja sta med p-ogovorom stopila k velikemu oknu, odkoder sta videla na boulevard. Stala sta nekaj časa tam in opazovala živahno vrvenje. »Dolgo traja to primerjanje odtisov,« si je mislil d’ Arnot in se ozrl. V svoje začudenje >e videl policijskega častnika, kako hlastno prebira dnevnik. D’ Arnot je zakašljal. Policijski uradnik ga je pogledal in mu dal s prstom znamenje, naj molči. D’Arnot se je obrnil nazaj k oknu, dokler ni uradnik pričel govoriti. »Gospodje!« je dejal, dočim sta se oba obrnila k njemu. »Treba bo natančne preiskave, predno bo možno popolnoma zanesljivo primerjanje. Zato bi vaju prosil, da mi prepustita celo zadevo, dokler se ne vrne gospod Desauerc, naš strokovnjak. V par dneh bo tu.« »Upal sem, da bom izvedel takoj,« je dejal d’Arnot. »Gospod Tarzan odpotuje pojutraišnjim v Ameriko.« »Obljubljam vam, da ga bodete tekom štirinajst dni lahko telegratično obvestili,« je izjavil uradnik. »Kakšno bo to obvestilo, si ne upam trditi. Gotove podobnosti so — gotovo toda prepustimo končno odločitev rajši gospodu Desquerc.« Zopet orjak. Pred staromodno hišo v neki stranski ulici mesta Baltimore se je ustavila kočija. Izstopil je mož štiridesetih let, krepke postave, resnih pravilnih potez, plačal je voznika in ga odpustil. Kmalu nato ze stopil gost v študijsko sobo stare hiše. »O, gospod Canler!« je vzkliknil star gospod in vstal, da ga pozdravi. »Dober večer, dragi profesor!« je dejal gost in mu prisrčno stisnil roko. »Kdo vas je pustil v hišo?« je vprašal profesor. »Esmeralda.« »Potem bo obvestila Jane da ste tu.« »Ne gospod profesor, prišel sem, da go\or najprej z vami.« . »O, zelo laskavo,« je odvrnil profesor Uorier. »Gospod profesor,« je resno nadaljeval ko Canler. »Prišel sem nocoj k vam, da goV^!mtaj£() radi Jane. Vi poznate moje želje in ste bili velikodušni, da ste sprejeli mojo ponudbo.« • Profesor Arhimedes O. Porter se je ne ^ premikal na svojem stolu sem in tja. Cela z ga je jezila. Sam ni vedel, zakaj. Canler je 0» dar sijajna partija. »Toda Jane,« je nadaljeval Canler, »ne tnoieffl razumeti.« Odbija me zdaj iz enega, zdaj iz ^ pripomnil Canler. »Ze mesece se mudi tu. bic . vem, koliko se Jane zanima zanj, toda negle ^ njegov naslov ve gotovo, da bo podedoval P0^ jem očetu znatno premoženje; ne čudim se če bi končno le zmagal. Torej bi...« Canler je okleval. »Pomirite se, mr. Canler; tor£j bi.• •]* »Morali bi doseči, da me Jane takoj P je dejal Canler počasi in jasno. •t,nli&‘ »Rekel sem že Jane, da bi bilo tako na) ^ je kislo pripomnil profesor Porter. »Te Mi reč ne moremo več vzdrževati in niti ne kakor zahtevajo naše zveze.« FRANC CERAR, družb« z o. z. v Domžalah pri L|ubl]anl tovarna slamnikov in klobukov zaloga v Celju, Gosposka 4. Popravila se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešei nova ul 5. na dvor. Kovačič STršan. 17 let stara, revnih, a poštenih starišev želi vstopiti v kako trgovino kot učenka. Hrana in stanovanje v hiši. Cenj. dopise pod ..Učenka" na upiavo lista j m navaden, nov se proda po ugodni ceni. Anton Rožmane, kovaški mojster. Vrhnika št. 134. i nam došll. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modistka, Ljub-lajna. (i stol M se proda. Cena nizka M. Peterlin, Trnovski pristan št. 30. 11 Bosendorferjev se proda Cena po dogovoru. Ponudbe na: M. Zois. Brdo pri Kranju. lep, črn premog s4—5000kalorij, franko Ormož tona a Din 300 prodaja Slovenska pre' mogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wo!fova ulica štev. 1. 000000000 Pohištvo Najnovejša knjiga jj Št. 8 Izšla fc v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg »VERONIKA DESEN1ŠKA” tragedija v petih dejanjih od našega slovitega pesnika O. Župančiča v treh različnih izdajah: Ljudska izdaja v okviru »Splošne knjižnice" kot 28. zvezek* Cena broš. Din 25*—, vez. Din 32 —. Nadalje finejša Izdaja v večji obliki na finem papirju. Cena broš Din 52—, vez. v polplatno Din 60—, v platno Din 66 ’» in luksuzna izdaja v omejenem numeriranem številu 200 izvodo' z lastnoročnim podpisom avtorja v elegantni vezavi v čelen* . usnju. Cena Din 130—. m zmožen reprezentacije z večletno prakso v importni in eks portnl stroki z dobrimi referencami perfektno zmožen sloven kega. srbohrvatskega (cirilice), nemškega Italijana, ega, francu-sega in angleškega v konverzaciji tudi češkega in ruskega |ezika, d< ber knjigovodja in kontorist išče nameščenja v trgovskem ali denarnem zavodu. Dopise se prosi pod ,,L|ubl|ana" na Aloma Company. Ljubljana. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem o tvoril HO v Ljubljani, Poganska c št. 12 (nasproti gimnazije) in se tem potom priporočam za vsa v_to stroko spadajoča dela. Izvršujem tudi gorske in lovske čevlje. MAKSIM JEŽEK, čevljarski mojster. Prvovrstne premoge na drobno in debelo za industrijo in domačo kurjavo dobavlja po najugodnejših cenah in plačilnih pogojih Dom. Čebin trgovin« > premogom Ljubljana, Wolfov« ul 1/11. vseh vrst, oprave za spalne sobe iz trdega in mehkega lesa, kakor za jedilne sobe, kuhinjske oprave, pisarne'itd priporočam p n jako ugodnih enah Josip Andlovič, strolno mizarstvo Karlovška cesta štev. 22. ZALOGA POHIŠTVA. Komenskega ulica štev. 28 Popolnoma varno naloiite denar V Ljubljansko posojilnico, r. z. z o. z. ki posluje v novopreurejenih prostorij1 v LiubUani, Mestni trg štev. * Hranilne vloge in vloge na tek. račun obrestuje po 87, ter Jih Izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z o^P0 vednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sp jema ceslje in Inkaso faktur. »••»••••»•••••••g«. • N-iinnunirn liHiino Zdeziib ti sk d r n e in linjlllOJ1^ nnjliOVBJSC K n J l y C D Ljubljani, Marijin trg St- 1* O. ZUPANČIČ, Veronika Desenlika, tragedija, str. 185 — »Splošna knjižnica« štev. 28 — Vez. Din 32*—, broš Din 25'—, finejša izdaja celo platno Din 66'—, pol platno Din 60'—, broš. Din 52'—, luksuzna izdaja, v usnje vezana Din 130'—. F. Erjavec, Brezposelnost In problemi skrbstva za brezposelne, 80 str. — »Splošna knjižnica« štev 27 — Vez. Din 17*— broš. Din 12*—. L. ANDREJEV, Crne maske, drama, str. 82 — »Splošna knjlž.« št. 26 — Vez. Din 17*—, br. Din 12*— E. L BULVVER, Poslednji dnevi Pompele** ro- man, »Splošna knjižnica« št. 24—25 — I. Din 36*—, broš. Din 30*—. II. del (v tisku)- L. N. TOLSTOJ, Kreutzerjeva sonata, rom.str-133 »Spl. knjiž.« št. 22 — Vez Din 20. broš. J. ZEYER, Gompaci in tcomurasaici. i*pou" ,4. str. 154. »Spl. knj« it. 20. Vez. Din 20, broš- A. S1Č, Kmečke hlie In njih oprava na Skem. (Slovanski narodni slog) mapa na fine ^ Zahtevajte cenik! pirju Din 80. Luks. izdaja na finem kartonu D*® Zahtevajte cenik! 1*1 s« TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA t> Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi) ►► 4 Kapital in rezerve Din 18,300.000'- ► Izvršuje vse bančne posle najtočneje in naikulantnele. Brzojavi: TRGOVSKA. Telefon: 139, 146, 457. Podruinice: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica Ekspoziture: Konjice Meža • Dravograd l*J