o
KATOLJŠK CERKVEN LIST.
«Danica> lzl aia vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. *2<> kr. za fetnt leta 1 lm. 20 kr V tiskarni sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za 1 leta 1 gl. 80 kr., za 1 4 leta i)0 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej
Tečaj XLIX.
V Ljubljani, 25. grudna 1896.
List 52.
Božični pozdravi.
0. bodi nam pozdravljena božična n«.č! Ti konec dolgi temi si storila. Ki štiri tisoč let zemljo je krila. Neznosnih rev ti sterla zdaj si moč!
O. bodi nam pozdravljena ti, srečna noč' Po tebi so očaki zdih>vali. Preroki davno napovedovali. Da ti z neba rosila boš pomoč!
O. bodi nam pozdravljena. Marija Ti, Ko si Odrešenika nam rodila. Ga v revnem hlevcu v jasli položila, Ko zanj drugcd prostora bilo ni!
O. bodi nam pozdravljen, ljubljenec Boga, Ti sveti Jožef, ki nebeško Dete Sprejel si v varstvo iz ljubezni vnete In čuval ga kot biser si serc.i!
O bodite pozdravljeni nam angeljci, Ki čast Bogu v višavah ste dajali, In dol na zemljo mir oznanovali. Ki serca je prešinil vseh ljudi!
O, bodite pozdravljeni pastirci nam, Ki urno ste na angeljsko povelje Hiteli v hlevec tja in — oj, veselje — Zveličarja sveta spoznali tam!
0. bodite pozdravljene nam jaslice! Vč Detece nebeško ste hranile. In mraza ga in zime ste branile, Ko bilo v revščini rojeno je!
O bodi pa pozdravljeno nam zlasti Ti, Nebeško sladko Dete, Jezus mili, Ki prišel k nam nocoj si v revi, sili, In se tako do nas ponižal si !
Le pevajmo nocoj čast večnemu Bogu, Ko ljudstvo svoje pač tako je ljubil, Da Sina svojega nekdaj obljubil V rešenje je človeškega rodu!
J. P. Belostenski.
Govor,
kterega je imel veleč. arosp. dr. Jane/. Janež ič pri pervem evharističneni shodu v Ljubljani dne 30. julija IHIMi.
Presv. Evharistija in socijalno vprašanje.
(Konec, i
Poglejmo še drugi del našega programa: „iš»'ite . . . njegove pravice"!
Kakošna pa je pravica kraljestva lažjega* — Kakor je pravica te ali ono dežele zapisana v deželnih postavah, tako je pravica kraljestva Božjega zapisana v Božjih zapovedih: ..< e hočeš iti v življenje, spolnuj zapovedi." (Mat. I*-». 17.
Kdor Božje zapovedi spolnuje. ta ie pravičen: »moj pravični živi iz vere*4, pravi sveti apostol Pavel.
Znano pa nam je, da v resnici pravičen še ni oni. ki spolnuje zapovedi kakor koli. ampak, kdor jih spolnuje v stanu milosti Božje
Z milostjo Božjo pa je združena nerazvez-ljivo sv. ljubezen in vse druge vlite čednosti, zato smemo reči: v resnici pravičen je tisti, ki je v stanu posvečujoče milosti Božje, s katero so združene vse druge vsaj vlite čednosti.
Tako torej pravica kraljestva Božjega obstoji v spolnovanju vseh Božjih zapoved po človeku, ki je v stanu milosti Božje, in s tem je spolnjen drugi pogoj, od katerega je zavisna naša sreča na zemlji, ker .,vse drugo vam bo priverženo.44
Kako naj to razumemo?
Pomen teb besed je ta, „da naj vsakdo vestno spolnuje dolžnosti svojega stanu zavoljo
Boga in vse drugo — kakor časen vspeh in dobiček svojih del — naj prepusti Bogu : Bog bo že skerbel za nas. saj nam kar naravnost pove: ,.Brez mene ne morete ničesar storiti" (Jan. 1"», i|: in zopet: „Ce Gospod ne zida hise, zastonj so se trudili, ki so jo zidali." (Ps. 12G. 1).
Te besede nam jasno kažejo, da vse. kar če imeti obstanek in rast in vpliv, mora biti storjeno v zvezi z Bogom, z Njegovo sv. voljo, z N jegovimi zapovedmi v stanu milosti Božje, kakor smo zgorej razložili.
Trudite se še toliko za srečo na svetu, ako Bog ne da svojega blagoslova, je ves trud zastonj! Ako pa je Bog z nami, potem On sam skerbi po očetovsko za nas.
Bog nam sicer ne obeta bogastva, a česar nam je treba, to nam hoče dati, in s tem smemo biti zadovoljni, zlasti, ako premislimo, da perva sreča ne obstoji v pozemskih rečeh vživanju, ampak v krepostnem življenju. Človek ni samo iz materije, zato ga materijalno vživanje ne more do cela osrečiti — ampak človek je tudi iz duha in to je njegov imenituejši del, in duh ne mara za materijalno raz vesel jevan je. ampak za sebi sorodne in prikladne duhovne dobrote. To nam lepo razlaga sv. Tomaž Akv., ko piše: „Xepopolna sreča se zamore od človeka doseči po naturnih pomočkih. tako kakor tudi čednost, v koje vaji in rabi obstoji sreča. „Po nauku tega učenika že naturna sreča obstaja poglavitno v duhovnem krepostnem življenju, tem b)lj čezna-turna v čeznaturnih čednostih ali v ,,pravici kraljestva Božjega*4, kar smo prej dokazali. Ako bodo ljudje spoznali, kaj in kje je njih prava sreča, bodo materijalnosti obernili herbet in se začeli truditi za čednosti in tako so našli pot do svoje prave sreče.
Ues da na svetu popolne sreče ne moremo pričakovati, a doseže se pa vendar toliko, da je človek zadovoljen in miren. Ako pa pridemo tako daleč, da bodo ljudje zadovoljni in mirni, je so-cijalni red zopet ustanovljen in to pereče vprašanje je rešeno.
S tem smo pa tudi pokazali zvezo mej ,,sv. Kviiaristijo in socijalnim vprašanjem" v glavnih potezah. Kdor izmed nas se torej mora pečati s to težavno stvarjo, naj najprej sam išče pomoči pri Jezusu v sv. R Telesu: potem pa naj skuša tudi ljudstvo k Njemu pripeljati in postavil si bo terdno podlago za vspešno delovanje pri so-cijalnem vprašanju!
Venec na grob
prečastnega rajnega gospoda Luke Jeran-a.
bivšega časi. kamornika so. Očeta, zlatomašnika, kanonika vrednika „Daniceu, itd. o pervem godu po njegovi
smerti.
Motto:
»Pridi k nam Tvoje kraljestvo!« —
II. prošnja Oče naša.
(IX. nadaljevanje)
Gosp. Luka Jeran je bil tedaj prišel v dan 26. avgusta 1854 iz Afrike zopet nazaj v Ljubljano, kakor je bilo že zadnjič povedano. Ker je gospod pre-videl. kako je afrikansko podnebje njemu in tudi ostalim gg. misijonarjem s Slovenskega in Tirolskega glede zdravja. — da se poslužimo pravega izraza, — silno sovražno, in jih je smert morila drugega za drugim, je bil tudi opustil vsako misel na kako po-vemitev v misijon, ter postal zopet kapelan ter-novski. Pričel je bil pa delovati za razširjanje Božjega kraljestva po drugi strani, kakor je pokazal že s saboj pripeljanim Jožekom. Dobil je bil za njim še štiri dečke zamurčke; poslal mu jih je bil v tem spisu že navedeni gospod O. Oliveri. Te dečke je želel gosp. Jeran dati izšolati, in jih, če bi bilo le mogoče — seveda naj raj še kot misijonarje poslati med svoj rod nazaj v Afriko. S temi dečki je imel gospod prav veliko poterpeti. Zi svoje stanovanje v temovskem župnišču je imel dve ne ravno od več prostorni sobi. V zadnjej je bival sam, v sprednji pa zamurčki. Gosp. Jeran kot mož vednega duševnega delovanja, pisanje in molitve je v to potreboval miru. pokoja, tihote; — a njegovi čemi paglavci v spodnji sobi bili so pa pravi pravcati živi nepokoj. in po vsern je bilo videti, da se v njih žilah pretaka podivjana ognjevita afrikanska kri. (še meni je b;l nekako ta nepokoj neprijeten, kadar sem po opravilih prišel k gosp. Jeranu.) Jožef Kranjski je delal pri teh dečkih nekako izjemo; bil je bolj tih in miren; za to je bil gosp. Jeranu tudi on nekako posebno priljubljen. Lahko je pa tudi umevno, da je preskerbljevanje take družinice prizadjalo gospodu kot duhovnemu pomočniku dovolj stroškov. Prijatelji njegovi so poskušali mu na razne načine zlaj-šati to breme Tako je bil n. pr. okoli 1. 1855 izdal č. g. Jan. Volčič pesemsko zbirko pod naslovom: „Svete pesmi"1. Tretje bukvice. S privoljenjem pesnikov nabral Janez Volčič. (Obsegala je na 92 straneh 52 raznoverstnih sv. pesem*) Te bukvice so bile dočakale 3 natise, če morda še ne več. Koj na drugi strani stala je opazka: „Jožef Kranjski", „Sta-nislaus Ljubljanski" in rJožef Slovenski" dobč. kar bo čistih dohodkov prodanih teh bukvic Iz teg^ je razvidno, da je imel takrat (okoli 1. 1855) gosp Jeran le tri dečke pri sebi, in kolikor se pisatelj teh vestic spominja, dobil je pri nekem obisku njem le tri. Pozneje je moral toraj dobiti še dva. namreč Aleksandra i priimek mi ni znan) in pa Jurija Hermina. Ker so sedanji soriški župnik v. č. gosp. Ant. Jamnik od 1. 1860. naprej več let bivali pri gosp. Jeran-u, prosil jih je pisatelj teh verstic v želji, da bi bil ta
Te bukvice so bile nekako nadaljevanje k sv. pesmim, katere je bil v dveh zvezkih izdal že pred tedanji v. C. g. Blaž Potočnik, župnik v Št. Vidu nad Ljubljano. Od tod ime: »Tretje bukvice«.	pis.
spis kot zgodovinsk po mogočnosti popolen, naj mu blagovolijo na nektera vprašanja dati pojasnila. Koj drugi dan po odpotovanem prosilnem listu imel je od njih že odgovor, ki slove: „Prav rad bi Vam na stavljena vprašanja odgovoril točno in natančno, toda ni mogoče. Zapišem naj tcraj to. kar se še spominjam. Gosp. monsignor je vračevaje se iz Afrike pripeljal seboj zamurčeka Jožefa, kateremu je dal priimek »Kranjski". O stariših njegovih, rojstnem kraju, kje je bil kerščen, meni ni nikdo omenjal, pač pa to, koliko je g. Jeran preterpel pri vožnji po morji. Sam bolan, da se je tresel od mr.-za. dal je vendar svoj plašč svojemu zamurčku kateremu nevajenemu hladnega zraka so kar zobje šklefetali Jožef Kranjski je bil prav priden dečko, kar je g. monsignor večkrat omenjal, in ako se ne motim, umeri je 15 svečana 18GO kot tretješolec.*) Jaz sem ga videl samo dvakrat, ko je namreč gosp. monsignor pripeljal svojo černo čredico v mojo rojstno hišo v Stari Loki. Misijonar P. Oliveri mu je poslal še štiri afriške mla-denče. namreč Stanislaja ^Ljubljanskega". Jožefa „SlovenskegaJurija Hermina in Aleksandra, poslednjemu priimka ne vem. Ko sem meseca avgusta 1800 prišel v Ljubljano k g monsignciu. b'1 je pri njem le še Jurij Hermina iz Kaire. Šest let sva bila skupaj pri g. monsignoru v Ternovem. potem pa ga je oddal v Torin. kjer se je izšolal za privatnega učitelja raznih jezikov. Jurij Hermina živi še v Alek-sandriji krt privatni učitelj Slovenščina mu še gladko teče. in prav rad bi prišel zopet r.a SI« vensko, ako bi bilo mrgoče dobiti kako službo. O drugih treh pa se spominjam, da nn je gospod monsignor to le pripovedoval Aleksandru, najmlajšemu zamorčku. ni vgajalo merzlo obnebje. trraj ga je gosp. monsignor kmalu poslal v Neapelj, tam je bil sprejet v samostan oo. frančiškanov, ter je še mlad sklenil svoje bogoljubno življenje. Stanislaj vernil se je po (lover-šenih Študijah i menda v Tc-rinu ali v Germvi) v Egipt, in vstopil v misij« n. ako se prav spominjam, kot zdravnik Jožef „S1ovenskia pa ni hotel _prav storiti". Prišel je 1. 18<»7. v Ljubljano iod kod. v pismu ni povedano«; oglasil se pri gosp. Jeran u v ternov-skem župnišču. ter tudi nekaj dnij bil pri gosp. m« n signoru. Ker ni hotel živeti, kakor je želel njegov \ e-liki dobrotnik, ga je odslovil. Li še živi. in kje? mi ni znano. —
Deklice so prišle v samostane tudi po posredovanju gcsp misijonarja P. Olivieri a.
Tudi sestra g. prof. Melcer-ja. vdova Homan. je imela eneg* zamurčka, kar je gotovo oskeibel gosp. monsign«.r Ta je vmerl v Ljubljani." —
Iz vsega popisanega je razvidno, da se tudi po tej strani niso hotele spolniti želje gosp. Jeran u. katere je gojilo njegovo za nesrečni Kamovi zarod plamteče serce. Kakor so naši neustrašeni gg. rojaki misiionarji z verlimi Tirolci vred, — ti resnični pravi verski junaki, ki so prgumno žertvovali svoje živ Ijenje v prid razširjanja Božjega kraljestva med čer-neci _ podlegli v Afriki vsled strašanske vročine,
Komur je lahko dobiti »Danico« 1. ISfiO v roke. najde v njenih listih: 5. 7 8. 10. 12. in 13. popisan od gosp. Jerana bolj natančen popis tega blagega mladenčka. Pisatelj teh verstic je prišel mnogokrat z Jožetom v dotiko. Slovenski je prav lepo in gladko govoril. Gosp. Jeran si ga je bil dal naslikati ležečega na mertvaškem odru. Morebiti bi bilo primerno, ko bi se ta slika oddala deželnemu muzeju, ali bi se vsaj ukrenilo, da se ne zgubi, ker je za našo deželo zgodovinsko znamenita.	Pis.
nepitne nezdrave vode in slabega zraka, zelo enako škodljivo je tudi vplivalo merzlotno ozračje naših krajev zamurski mladini, ki se je privedla k nam. 0 dečkih smo že govorili, kako je bilo z njimi; — deklice so bili sprejeli v škofjeloški samostan, ako se prav spominjam dve. v Ljubljani mende še nekaj več. kjer je vendar le samo ena premagala vpliv podnebja, in še zdaj živi. in to je samostanska sestra Nikolaja Zeineb, rojena v Kairi. Drugo vse je pomerlo. — edino za imenovano sestro in za Jurija Hermina je znano, da še živita. In tako so bdi prekrižani tudi po tej strani računi in preblagi nameni gorečega g Jerana. Toda — njegov neupogljivi, iznajdljivi in pogumni duh ter gorečnost za razširjanje Božjega kraljestva posegla je zdaj neposredno med domači rod. in sad temu bila je: — Jeranova tako zvana dijaška miza. = študentovska kuhinja, — in ako bi hoteli biti šaljivi, djali bi: gosp. Jeran postal je zdaj „tinancministera, se ve. - brez blagajne. Karkoli je prislužil. — v pravem pomenu besede: vse žulje svojih rok je posvetil v namen, da bi se iz domače mladine odredilo v pervi versti po mogočnosti veliko dobrih duhovnikov. — ako pa teh ne. vsaj dobrih ljudskih učiteljev. - spretnih orga-nistov. — da magari tudi poštenih rokodelcev. Ker so bile pa njegove denarne moči vkljub njegovi skromnosti za svoje lastne potrebe, preslabe, ni se sramoval, prositi podpore pri vseh blagih ser«-ih, zlasti duhovskega stanu, pri plemenitih dušah };i«li ženskega spola, sploh povsod, kjer si je k.-ij spr«.>iti upal Pri tem ljudomilem početju je moral go>j*'d .jeran tudi še marsikako biitko in grenko p< /t.-ti. prav po pregovoru: nl)obrota je sirota". <» italo se mu je celo. da podpira nevredne, lene itd A nj- mu so bile glavna stvar menda besede Gospodove _hV-veže boste vedno med saboj imeli'" 1 teči pn se sine, da velika večina Jeranovih miloelarov obrodila j«- pri .lijakih marsikak žlahten sad. in 1.rez.lv« nin<» se mnogo hvaležnih sere vsaki -lan spominja v molitv« svojega velikega dobrotnika. Ako pa kak: m:!<»dai ni prišel v prave roke. tega gotovo ni zakrivil blagi pokojnik '	'	'I1-!' '
Marija spreoberne Indijanca
Oanijiva pripoved; pri|«<>vetiuje- Kitajski mi-i .«»na:-.»
Moj delokrog je bil del Annauia. kjer živi precej katoličanov. Dobro sem poznal angleškega guvernerja : bil je sin protestanškega ministra in ni veroval ničesar; ako sem mu včasih storil kako uslugo, pokazal mi je tudi on naklonjenost svojo in sicer s tem. da ine ni oviral pri litjem misijonskem delovanju —
Nekega dne gr«.in v popolni duhovski opravi (v belem talarju, rudečem pasu .n z rud-čo kapoi v kaznilnico, da bi spovedal nekaj vjetih kristjanov. Med opravilom oberne mojo pozornost na se nek Indijanec. ki me je posebno pazljivo poslušal. Vendar posluša le od daleč in molči. V njegovi visoki postavi. vnanjosti in v vsem kretanju je bilo nekaj plemenitega in postavnega, kar me je zelo mikalo. Drugi dan ga dobim na ravno istem mestu; naslonjen je bil na zid, s sklonjeno glavo in na licu njegovem se je kazala globoka žalost Ko hočem oditi, približa se mi in reče: „0če, želim kopelji katoliškega sibanis a" (duhovnika). Prestrašim se. „ Ali ne
veš", mu pravim. „da mi postava prepoveduje, te tukaj kerstiti; če bi te kerstil. bi ne smel več sem nriti." I bogi Indijec se oberne v stran, in solze mu porose oči. Močno ginjen odidem; nisem vedel, kaj naj bi storil. Postava namreč prepoveduje kaznjencem spremeniti vero. in naj bi jaz tega nesrečnika kerstil. bila bi nevarnost, da bi ne smel več opravljati med kaznjenci svoje pastirske dolžnosti. Drugi dan grem zopet v kaznilnico, pa nisem več videl štev. :*m ito je bila namreč številka o^ega moža. ki in*- je poprosil, naj ga kerstim > Vprašam, kje je. .Oče. bolan je." mi odgovore. rs sklenjenimi rokami pr -i kopeli kakega sibanisa". — rZakaj gi pa vi ne k.-rstite-" — _Xe mara. hoče. da ga kersti lesi banis" oIgovoii
Tu j" bil«• treba rešiti dušo. Grem k guvernerju in mu pripovedujem, kaj se je pripetilo; ta začne brneti i r. mi očitati, da sem podučeval človeka, ki ni m« j«- vei»- Tudi jaz vzrastem; zapretim mu. da Lf i /«t- zim pri angleškem dvoru. ker tako zelo zl« rablja .sv« |0 «,bla>t. — in mu povem veliko dokaz- v Kmalu postane mehkejši in ine vpraša, če bi mu hotel izročiti pismeno tožbo, kaj hočem naznanili o nj»-govein ravnanju OJgovorim, da — in od-id. m tei tak«»j >j»is»*m tožbo. Drugi «.lan jo je že ime! v rokah Tri dni pozneje. še pred solnčnim vzhod« m. začiijtm ^la>no terkanje na svoja vrata in p v. !]••. jih v imenu guvernerja odprem; misli! swr. It prišla zadnja ara zame; — odprem in uzrun |>?**«I seboj štiri komisar,e. izmed katerih mi je« len »zi «"i velik«, pism«. u Itergam pečat: bilo je pi>m«. guvernerjevo, ki mi dovoljuje, kerstiti kaz-nj- i,« a .-t. »o Takoj giem tja s svojim spremljevalcem in «i. \>'in Indijca b-I nega za smert. Po nekolik«, vpr tsai.nl. >.-m spoznal. da je dovolj podučen in po-oe!:m mu zakram, m sv. kersta. — Spreinljevale«- mi n-fe .Prašaj*«- tega linža po njegovem življenju" - - S.« boj;rn. da l»i mu ne vzbujal prežalostnih spomin v ~ r Naj ga pa jaz prašam". in k Indijcu ober-nj* n i« če: .Alibi nan.a povedai življenje svoje ? Zakaj m hotel postati kristjan'-' — Bolnik odpre oči. pogleda ni" in prične .Oče moj. povest moja ni dolga; bil sem p« Ijski Čuvaj; imel sem hiš«» in nekaj polja *o )♦• za Indijanca že bogastvo! Bil sem srečen, skušal sem delati «io:»r«». kradel nisem in zlagal se nisem iuk< li Nekega dne dobim s Francoskega v dar k«.koš in šest jajc Valila je in izvalila šest piščet o kako l-pe so bile te piške. kako sem j-h ljubil' Nekega dne pa pride „prando" (pri Indijcih je namreč navada, da si mlad mož, ko postane polnoleten. izbere sam svojega boga; gre torej po svojem notranjem nagonu ali na morski breg ali v gozd — tukaj kliče m čaka: perva žival ki jo ugleda je njegov bog. pa naj si bode tiger ali krokodil ali kak ptič: v tem slučaju, namreč pri tem kaznjencu, je bil bog orel. Pran«lo t«.rej pride in mi vzame jedno pišče; oče. bil sein zelo žalosten, pa bil je moj bog. in rekel nisem ničesar; drugi dan mi odnese drugo pišče. potem tretje. — in naposled mi je ostalo le še jedno Nesel sem je v visoko travo, da bi jo zavaroval pred hudim prando. toda ravno, ko *se je hotel«. skriti v travo, prileti kruti prando in je odpelje. Oče* Z besnel bi kmalu' Zgrabil sem puško in us-mertil prando. Ko sem ga pa ugledal pred seboj v kervi. sem «.d strahu vstrepetal. Nesrečnež, ubil sem svoj«»ga boga* Nisem mogel več spati; zapustil sem
deželo in šel k svojim prijateljem, toda vest me je preganjala Med tein, ko sem bil zdoma, se je dogodil neki umor; obdolžili so mene in vlekli v ječo. Lahko bi se zagovarjal — toda nisem se: imel sem to kazen za posledico pravičnega maščevanja svojega boga; vsprejel sem jo z nado, da zopet mir za-dobim. — Oh, — ni se povernil. Nekoč, ko sem svojo krivdo v ječi objokoval, sem zapazil na steni majhno luč; pogledal sem bližje, — in luč je postajala vedno večja in kmalu je zavzemala vso steno — sredi luči
pa sem videl.......(vsled preveliki ginjenosti
preneha). — „Kaj si videl?14 „Rajka (kraljica) Oh oče, kako lepa je bila „onuli erain. onuli erain (vidim jo. vidim jo)" .... In kaj ti je rekla?" - „Dalj časa me je gledala, čutil sem, kako zelo me je ljubila. rekla mi je: „Ehfiks, greh. katerega objokuješ, ni nohen greh: prando ni noben bog. v resnici je samo jeden Bog, in ta je moj Sin. Ker si bil pravičen in si terpel, te je ljubil in tudi jaz te ljubim: tudi ti mene ljubi!" Vprašal sem jo, kaj naj storim, da me vzame njeni Sin za svojega. Rekla je, da morem prejeti kopel od katoliškega sibanis-a, potem je pa izginila." „Kake barve je bila Hajka, černe ali bele?" — „Bila je sama svetloba" — „V katerem jeziku je govorila s teboj?4 „V nobenem!" - ,.In si jo razumel ?" — ,.Da, oče. glas njen je govoril duši moji. ne da bi uho kaj slišalo,- — Utrujen leže bolnik nazaj. — jaz pa hitim domov, občudujoč neskončno dobrotIjivost Božjo. — Ko sem prišel dva dni pozneje v kaznilnic j. bil je naš bolnik inertev Po Mariji je zadobil preveliko milost sv. kersta.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Ljubljana. Božič je tu. Sredi pustega vremena, o pričetkn zime prinaša nam ta praznik polno notranjega veselja. Lahko rečemo, da noben čas v cerkvenem letu ni tako mikaven in priserčen; nob ;n čas ne vzdiguje serca našega tako kvišku, ga napulnuje z gorečo ljubeznijo do Boga, kterega mu kaže v neizrekljivi milini, kakor božični čas. Vzvišene so že zunanje cerkvene slovesnosti o Božiču. Tri sv. maše, sv. maša o polunoči. cerkev vsa razsvitljena, kaže se v vsej svoji mogoči krasoti — vse to priča, da obhajamo ta čas nekaj posebnega, in kaj - — Prišel je na svet oni tolikanj zaželjeni Izveličar. kterega je Bog že v raju obljubil, kterega so preroki napovedo vali. narodi teško čakali; prišel je o polnoči na svet rKralj narodov". rknez miru", teško pričakovani — Odrešenik! Odtod lepo angeljsko petje nad betlehem skim hlevcem: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! „Odtod toliko lučic v cerkvah v znamenje, da obhajamo rojstvo Onega, ki je „luč sveta"; odtod to božično veselje pri mladih in starih, pri jaslicah domače hiše in v cerkvi! Vsi se namreč zavedamo vesele resnice: o Božiču „se je prikazala dobrota in ljubezen Boga, našega Izveličarja." iTit. 4) Od tega dneva dalje, pravi sv. Cerkev, „bo pokončana hudobija zemlje in vla lal bo čez nas Odrešenik sveta". Kristus, ki je bil rojen o Božiču, daje spet Bogu po grehu ugrabljeno čast; On je spet učil ljudi Boga prav spoznavati in ljubiti, On je zlasti s tem dal „čast Bogu", da je s celim svojim trudapolnim življenjem, zlasti pa s smertjo na križu zadostil razžaljenjem pravi« i Božji. Kristus
nam je tudi zaslužil milost odpuščanja grehov in notranjega opravičenja In ako se človeku greh odpusti in milost Božja podeli, potem ima zopet „ mir *; dobil pa bo ta »mir", ako se le hoče poslužiti Kristusovega odrešenja, ako ima le — „dobro voljo".
Božično veselje je tako nedolžno-veselo. Zakaj? Zato dalje, ker je Dete Božje tako milo, priserčno in dražestno. Vsak otrok se nam prikupi radi svoje odkritoserčnosti, priprostosti in ljubeznjivosti — kaj še le Dete Božje! Nad njim je Marijino oko počivalo z nedopovedljivim veseljem; to Dete je bilo njeni največji zaklad, središče njenih želja; predmet njenega hrepenenja in ljubezni. S svojo milobo je to Dete že takrat vabilo k sebi pastirje, sv. tri kralje in druge. Blagoslavljalo je vse, ki so je prišli molit. Isto ljubeznjivost in milobo je ohranilo tudi pozneje, zato se je ljudstvo kar terlo okrog Njega.
Betlehemske jaslice so tudi Njegova p r i ž n i c a. s ktere uči že kot Dete. Kristus nas tu uči ljube za-dovoljnosti z malim! Že v jaslicah nas uči pravega „uboštva v duhu": ni prišel na svet v posvetnem blišču in blesku, temveč v največji revščini. Dete Jezus nam priporoča čisto serce: deviška mati in deviški rednik sta bila Njegova najljubša prijatelja! Uči nas zatajevanja samega sebe in prave pokorščine: iz pokorščine do nebeškega OSeta je prišlo na svet, in pokorno mu je bilo do križa! Skratka: Dete Jezus že iz jaslic pridiguje in napoveduje boj poželjenju m c sa. poželjenju očij in napuhu življenja.
Oglejmo si tedaj zlasti o Božiču dobro to Dete Božje; spoznavajmo v Njem pravega Boga in zahvalimo se mu za včlovt čenje! Da bo pa naše veselje popolno, sprejmimo Ca tudi v svoje serce! Naše serce je sicer revno, slabo, nevredno prebivališče ..večnega Kralja". A nikar se ne strašimo! Gospod Jezus se ni sramoval — razterganega hlevca; ne bo se sramoval tudi naše revščine — samo imeti moramo rdobro voljo!"
Brezje, dne 9. decembra Po vsem slovenskem na daleč slovi svetovnoznana božja pot Marije Po magaj na Brezjah. Od vseh strani, iz vsake vasi hiti naše verno ljudstvo k Mariji Pomagaj iskat ljubega zdravja in pomoči v nadlogah in težavah — Pa tudi daleč preko mej naše mile domovine poznajo čudodelno moč naše dobre Matere na Brezjah Romarji vseh stanov, raznih jezikov in navad čimdalje mnogoštevilneje prihajajo častit in prosit Marijo na Brezje. — Milo se ti zdi in hitreje ti bije serce, vidoč v tihi, goreči molitvi klečati pred milostnim altarjem čudodelne podobe svetnega gospoda poleg pripros-tega delavca in v dragoceni obleki gospo poleg kmečke delavke. Da, tu na Brezjah se kaj živo vidi dan za dnevom, da smo pred Bogom vsi enaki — vsi reveži: vsi potrebujemo pomoči od Marije. — Smeli terdim. da je — razun božje poti v Marija Celji na Štajerskem — božja pot na Brezjah najbolj obiskana. Dočim druga božja pota z rožnovenško nedeljo pojenjajo, k Mariji Pomagaj na Brezji romarji neprenehoma dohajajo tudi v zimskem času; ni ga zimskega dne. da bi ne bilo vsaj par pobožnih Marijinih častilcev — romarjev pri čudodelni podobi. Zlasti v ad-ventnem in postnem času priromajo verniki iz bližnjih župnij, da opravijo spoved in zadobe od svet. Očeta podeljene odpustke. — Morda zanima cenjene bralce kaj izvedeti z Brezij; evo Vam nekaj podrobnosti od celega leta:
Sv. maš je bilo letos do sedaj 1123: maševalo je iz ljubljanske škofije 188 duhovnikov, iz goriške 22, Lavantinske 23. Iverške 10, Teržaške 12. Zagrebške 4. Sekavske 4. Poreške 3, Zadarske 2. Senjske 1. Sarajevske 1. Ameriške 4; skupaj 274 duhovnikov — Obhajancev je bilo približno okrog 30 00<> Slabo deževno vreme je marsikoga od daljne poti oJver-nilo. vendar je nad <>0 000 romarjev prihitelo do se daj na Brezje. Ob neieljah in praznikih je bila re.lna služba božja ob in '.jll. Največ romarjev sta pri-vela v teh dneh dva zaporedntvlaka iz Ljubljane do bližnje postaje Otoče. — Iz mnogo župnij s<« prišli župljani s svojim duhovnikom v procesijah, in su-er iz šmartina pri Kranju. Beznice I) >br t ve. Krope. Strug Ilinj in iz Gorič pri Kranju. — Poleg domačih dveh duhovnikov je bil. od maja pa do k >n • t sej) tembra. v pomoč poslan č. g. pater Konrad iz »lonce. V praznikih in nedeljah sta navadno š- p., dva gospoda patra pomagala — Obili tru 1 vsem gospo dom poverni P-Jg in Marija!
Nova. veličastna cerkev je na zunanje d« delana Letos se je po marljivem prizadevanju čast. <_' >sp . la župnika Berlic a posebno veliko storilo, lačno kup »lo nad votivno kapelo je iz bakra pokril j Anton B-lec. klepar iz Št. Vida belo je solidno in priporočuie ob čespoštovanega mojstra.
V lepi simetriji z veličastnim pr.!V!;.-m y n -vi veliki dvotečajni pjrtal iz t-rlegi lira-* :vega !»-«?:t Izdelal ga je naš gorenjski umetnik J. v urnik iz Ua dolj;ce Poznamo ga kot umetnika, r« la to delo >><-mu je še posebno posrečilo. Razni v-*šeaki so se jako laskavo izrekli o tem zares umetniške:« delu. t *r leč da daleč ni krasnej.šega portala. Na l*v *m tečaju iz-<!• lbljeni lju:>ki angelj kaže na šestere p i.lobe vzete iz starega zakona: Mojzesa pred g .rečim gerinom. Davida .s harlo in Izaija s knjigo v roki na drugi strani kaže na Saro z Izak- m Rabilo z .Jožefom in Judito s Holofernom. Imenovane simbolične podob«* so s tako lineso izrezljane, da se opazoval u na p rvi hip vidijo, kakor naslikane.
Prihodnjo spomlad bo položil g. V urnik Mak v ladiji iz rudečega čemega in belega kamnja. - V ii-kodušna dobrotnika hoče imeti že do puh »dnje |e seni križev pot: v ta namen je darovala pre< ejšno svoto. Napravil se bo iz rezljanih podob
Vsled želje drugega dobrotnika S" ho d »gotovih če bo le mogoče že v prihodnjem letu stranski altar sv. Antona iz marmora. — Velikodušn.h dobrotnikov pričakuje še veliki altar in okna v preziiiteriju. okna v votivni kapeli in večinoma tudi v ladiji Marija, pomoč kristjanov, nakloni mnogo blagih ser-v svoj j čast in slavo na Brezjah!
Razgled po svetu
Rim. Tu naj navedemo izgled, kako dela liberalizem in socijalna demokracija ljudi uporne tudi — svetni oblasti!
Dne 12 novembra, tako piše „Kathol. Kin hen-zeitungJ. pričeli so novo šolsko leto na deržavnern vseučilišču v Rimu. Pri tej priliki je ime! slavnostni govor profesor L a b r i o 1 a, zagrizen socijalni demokrat. Ta mož je v šoli in zunaj šole zbiral štu lente okrog sebe. ter jih napolnjeval s socijalnodemokratičnimi nazori. Sad se je pokazal dne 12 novembra
Da bi bil pričetek šolskega leta bolj slovesen, prišel je k otvoritvi tudi naučni minister Gianturco z vsem svojim osobjem; navzoča je bila seveda večina tudi drugih vseučil. profesorjev. Rector vseučilišča, Se-metaro. je otvoril šolsko leto s kratkim nagovorom. Daial je vseučiliščnikom modre svete itd. — a ti so vedno sikali in žvižgali vmes, da je bilo njegovega nagovora komaj razumeti. Teško sc namreč pričakovali slavnostnega govora socijalno demokratičnega filozofa, profesorja Labriola. Ta je tudi res začel govoriti. A kako se je obnašal? Naučnega ministra, kot najvišjo osebo v šolskih zadevah, ni prav nič pozdravil, če tudi je bilo do zdaj običajno, in ako-ravDo je minister sedel blizu njega Govoril je o prostosti vede in znanosti; in tu je ministra in najvišje šolske oblasti vpričo študentov čudovito zde-laval; obnašal se je do njega, kakor se obnaša der-žavni pravdnik do človeka na zatoženi klopi. Pričujoči profesorji tega mučnega prizora niso mogli pre našati: pobrali so jo drug za drugim iz dvorane — a minister je mirno ostal na svojem sedežu! Študentje so močno ploskali Labrioli, in sicer tem sil-neje. čim bolj je ta udrihal po navzočem ministru. Pričakovali bi. da bo naučni minister namignil rektorju : naj vzame Labrioli besedo' A ne! Bal se je morebiti še hujšega škandala, če bi proti profesorju in študentom pogumneje nastopil ... In na koncu gov«>ra — gotovo je minister takemu profesorju v znamenja sv in nezadovoljnosti pokazal herbet in šel jezn«» vun'1 O ne! Kraljevi laški minister nima n<•!>♦ n»*gH p« guma nasproti brezvernemu profesorju. K a| »ti ri - Ore k Labrijoli, ki ga je mučil celo uro, in mu s'isr.»- prijateljski rok-'-. Za to prijaznost in ljubeznjivo«.* ministrovo so se študentje zahvalili s tem da so gredo čega iz dvorane glasno izsikavali in žvižgali za njim'
Ali ri jasno iz tega izgleda, kako stori brez-veis*v.» in socijalna demokracija ljudi uporne tudi na>pn.M posvetni oblasti: kako ji dolžnosti spoštovan ,a r.i*'- v»*č ne skazuje? — Na drugi strani se zna tiiili iz tega. kako žalostno ulogo igrajo, kako pp-ziranja viedni so eni. ki se ne upajo vstaviti br» zverskemu t» ku. akoravno imajo oblast v rokah! S tem. da terpe protiverske nauke v šolah, škodu-j»j< najbolj sebi Kdino značajno je to. ako človek sam ] sv veri živi in po svojih močeh deluje na to <|;t >►» b,, vera povsod najvišje cenila; verski na s| rotrr.ki ga boilo čertili. sovražili, preganjali — a v sercu ga bodo spoštovali in priznali njegovo zna-
č;.jn< >sr
Tirclsko V našem listu je bilo svoj čas že natisni no da mislijo v» rli Tirolci romati v Rim poki, nr: se sv. ' »četu ter tako dokončati svojo lepo stoletnico zveze med presv. Sercem in tirolsko de želo. Ta romarski vlak je res prišel v večno mesto Rim t»-r bil .">. decembra pri sv. maši ktero so darovali sv oče sami. — Tirolci so imeli saboj dve zastavi presv. Sena: sto let staro bandero ali zastavo p« d kt» ro so njihovi hrabri predniki bojevali že marsikak b«.j. in novo zastavo katoliških društev v Avstriji, ktero je kardinal Haller v Tridentu blagoslovil. Večina romarjev je bila v svojih narodnih nošah Tako različnih noš v Rimu gotovo že niso videli leta in leta. — Po papeževi maši je bilo dovoljeno Tirolcem. da so poljubili sv. Očetu perstan. Sv. Oče so se po stari navadi zgovarjali z romarji
in njihovimi voditelji — očetovski. Gotovo bodo Tirolcem ostali v živem spominu dnevi prebiti v Rimu, zlasti vpa še besede sv. Očeta Leona XIII.!
Špansko. Na izrecno željo španske kraljice je bilo že večkrat v Madridu po več ur izpostavljeno sv. Rešnje Telo v vseh mestnih cerkvah Zakaj pa? Zato da bi ljudje prosili Jezusa za konečno zmago španskih vojakov nad kubanskimi uporniki. Po več ur se je tu molilo. Urne. molitve so se pričele 15. novembra v kraljevi dvorni cerkvi. Molitvene ure so si razdelili med seboj dvorni služabniki dostojanstveniki in najvišji vojaški častniki. —
Kako je to značilno, pomenljivo za nas in naše razmere! Torej kralj'ca sama in njeni najvišji dostojanstveniki se niso sramovali cele Ure preklečati pred „Kraljem vseh kraljev" v najsvetejšem Zakramentu; ali se bomo potem mi sramovali? — Ves kraljevi dvor je klečal v prahu pred Jezusom v podobi neznatnega kruha dobro vedoč: tu je Bog, ki more dati zmago; On bo pomagal! ali ne bomo tudi mi s zaupanjem iskali pomoči pri istem Jezusu v različnih dušnih in telesnih potrebah ?
Značilno je tudi to: Dali so izpostaviti sveto Rešnje Telo za srečen izid vojske Vsakdo ve, kako važne so volitve. Kakoršni možje pridejo v der-žavne in deželne zbore, take postave dobimo v verskem ali brezverskem duhu. Ali ni potem umestno, ako ukazujejo škofje za srečen izid važnih volitev izpostaviti sv. Rešnje Telo? Ako je umestno v enem slučaju, ko se gre za blagor kraljestva — ali na bo veliko bolj umestno v drugem, ko se gre za blagor sv. Cerkve, za cerkvene ali proticerkvene postave? Liberalci seveda rohne in besne zoper take naredbe gorečih škofov; dobro čutijo in vedo zakaj!
Francosko .So mene sovražili bodo tudi vas; so mene preganjali, bodo tudi vas; so mene obreko-vali. bodo tudi vas" — te besede Jezusove so se, in se boilo uresničevale nad katoliškimi duhovniki.
Prostozidarji so na Francoskem spisali umazano knjižico, ki nima druzega namena, nego svetno in redovno duhovščino spraviti pri ljudeh ob vso veljavo. Kaj so storili? V tem parnHetu ali gerdi brošurici popisujejo, da je bilo v teku enega leta 240 duhovnikov na Francoskem kaznovanih zavoljo vt-likih pregreh In to je zlagano! V knjižici se namreč navajajo tak^ imena in taki kraji, kterih niti ni ne na svetu. Ce pa ni nikjer v knjižici imenovanih duhovnikov in krajev, potem tudi naštete pregrehe niso resnične. Pa kaj je verskim nasprotnikom mar: ali je resnično ali neresnično? Da le ljudje verjamejo obrekovanju in prezirajo duhovnika — pa so zadovoljni! Dosegli so svoj namen; s kakimi sredstvi, za to se ne brigajo!
Pismo iz Marijanihilla dne 28 oktobra ;89G. Glej rDanico" št. 49. — (Dalje.)
Za temi vzvišenimi obredi se je pričelo keršče-vanje samo. Pripomniti moramo pa precej, da je glava Kafrova gosteje obraščena. kakor ovca; in četudi nosijo možki kakor ženske lase dolge samo nekaj centimetrov, jim je vendar na glavi težko do živega priti. Duhovnik je moral z roko lase popolnoma razdeliti, potem še le je vlil kerstno vodo Kafrom na glavo tako, da je prišla do kože. — Pri tem sv. opravilu so navzoči Kafri samo gledali in poslušali; niti trenili niso z očesom, tako čudno se jim je zdelo vse. Vidna voda in umivanje kerščenca z vodo —
ker niso bili umazani — je vsem oznanjevalo, da se gre tu za neko drugo umivanje in čistenje — namreč duše. To jim je bilo še bolj jasno potem, ko je duhovnik podal kerščencu belo oblačilce z opominom, naj je vedno ohrani čisto, lepo in brezmadežno! Pomisliti je tudi treba, da se zdi Kafrom černa barva najlepša; zato se jim je to belo oblačilce tako čudno zdelo; in tudi pri poduku so bili močno začudeni, ko so gledali na neki podobi Boga Očeta in perva dva človeka naslikana, ne černo, temveč belo. Gotovo so si mislili, da so beli ljudje glede barve samo pokvarjeni in nastali iz černih. Beli angelj i jim tudi niso bili všeč, pač pa — černi, samo ko bi ti ne imeli tako gerdih krempljev in zveriženega strašnega obraza!
Po sv. kerstu je bila slovesna sv. maša, med ktero se bili kerščenci gori v prezbiteriju. Pevci so peli „verou ali ,,kredott; naenkrat pa so prenehali pri besedah: »Spoznavam en kerst v odpuščanje grehov." Vse je bilo tiho: orgije in pevci. Kaj se je zgodilo? Novo kerščenci so prišli na sredo cerkve; popadali na svoje obraze; zopet vstali in glasno rekli: „Con fiteor unum baptisma in remissionem peccatorum"! (Spoznavam sv. kerst v odpuščanje grehov.) Precej na to so izgovorili te besede tudi v kaferskem jeziku. Ponavljali so pa to trikrat tako glasno, da so mogii slišati vsi navzoči Kafri. Lahko si mislimo, da je to močno vplivalo velik vtis napravilo na celo kafersko ljudstvo. Med sv. mašo so molili kerščenci sv. rožni venec, kterega so pervič dobili v roke v znamenje posebnega odlikovanja; drugi nekerščenci ga še niso smeli imeti. (Katoličani pri nas ga pa smejo imeti, a se ga sramujejo, in si ga ne šte jejo v čast. Op vred ) To ravnanje z rožnim vencem se bo morebiti zdelo marsikomu malenkostno, neznatno. A ta malenkost stori, da nas zavidajo ka-ferski „ poglavarji". Oni vidijo, kako znamo na ta način pridobiti Kafre na svojo stran. Rožni venec, ki je naša čast, damo tudi spreobernjencem, da jih s tem počastimo in pridobimo njihova serca. Oni po tem uvidijo, da potem, ko so naše vere, ne delamo nič razločka med njimi in seboj. Z rožnim vencem odlikujemo sebe in nje. Vsi pravi misijonarji se derže tega načela: ne preveč razločka delati med ljudmi; tam pa. kjer brezverni beli možje preveč razlike delajo med „belimi" in »černimi", kjer zadnje prezirajo, v ozadje potiskajo — tam oni s tem divjake store še slabše, kakor so.
Po sv. maši je bil „Te Deum", in jaz menim, da z večjim veseljem niso nikjer peli te zahvalne pesmi, kakor so to storili trapisti pri kerščevanju pervih Kafrov. Kristus, lev 'iz Juda, povzdignil je svojo zastavo in pričel svoje kraljestvo tudi med Culu-Kafri.
Po cerkveni slovesnosti pervega sv kersta med Kafri sledila je neka ljudska veselica. Pričela se je s tem, da se je razdelila obleka, zlasti med matere. Kafri so imeli zoper trapiste veliko predsodkov. Mislili so, da bodo deklice pokvarili, kakor drugi ljudje. A kljub temu so dobili trapisti nekaj deklic v svoj zavod, kjer so jih izrejali in vzgajali kerščansko. Da bi bile še druge matere pripravljene poslati svoje otroke k trapistom v vzgojo, obdarovane so bile pri tej ljudski veselici od trapistovskih šolskih učenk njihove matere z obleko — in sicer z ono, ktero so učenke same naredile. In kako se je to veršilo? Poklicali so kaferske matere, ktere so morale priti na
oder za to navlašč pripravljen; tam so očitno dobile o leko — in sicer vsaka mati iz rok svoje lastne, serčno ljubljene hčerke. Na ta način naj bi mati in hči spoznale, v čem obstoja prava ljubezen — namreč v tem, da jo da mati kerščansko izrediti. hči ji pa potem pomaga zavoljo Boga. Kafri imajo namreč neizrekljivo ljubezen do svojih otrok; raje jih puste nage in nevedne letati okrog, kakor da bi jih pustili iz svojih rok Ko ste pa dve deklici začeli šivati na šivalni stroj — to so Kafri vpili samega čudenja! Vse se je terlo okrog teh dveh umetnic, da bi videli to „copernijott, kako ta železna reč niti tako hitro požira !
Med tem je občutljivi nos Kafrov zavohal že nekaj prijetnega. Kaj pa? Tam na travniku sta se pekla v strašnih kotlih dva zaklana vola Proti konca se je reklo Kafrom, da naj sedejo po travi — r kajti lačni so bili. in nekteri so prišli od daleč." Trapis-tovski bratje so dali vsakemu „porcijon" in funt kruha; otroci so dobili pol „porcijona". In giejte čudo! Ne samo nasičeni so bili vsi, temveč tudi molčali so za nekaj časa — še celo zgovorne ženske. Pozneje so rekli Kafri, da so jim ostali voli dalje v spominu, nego pa v želodcu. In to ravno so nameravali trapisti.
Tako se je izveršilo pervo kersčevanje štirih Kafrov o Božiču i. 1884. Pozneje so se Kafri še po gosto prepričali o trapistov gorečnosti za čast B žjo in njihovi ljubezni do onih, „ki tavajo v temi in smertni senci." Zdaj so do cela spoznali njihove blage namene in jih ni bilo treba nič več pridobivati in vabiti s šumečimi veselicami. — Na posameznih misijonskih postajah znajo „iznajdljivi" misijonarji izgubljene ovce še drugače pridobivati, o čemur bi lahko pisal marsikaj zanimivega; a to zadostuj, da cenjeni bralci „Danice" vsaj nekoliko pojma dobe o misijonarenju med divjimi Kafri v južni Afriki'
P. Etn. Dr^venšek.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec gruden (december? 1896.
(Spis poterjen od sv. Očeta.' a) Glavni namen KrrZČanski poduk. b) Posebni nameni:
2(i.i Sv. Štefan. Vzgoja duhovniku/. O4er.ski verski m. Katoliška dijaška društva.
27.) Sv. Janez Ev. Škofje. Pospeševatehi h pošto lj siva molitve. (»hranjenje lepih sadov, ktere je obrodila letošnja stoletnica, odkar se je Tirolska posvetila presv. Sercu. Zve/.e in družbe mla-deničev.
28) Nedolžni otroci. Otroci obdani od brezbožnih Ijudij Mnogo odraslih nekerščemh otrok
2'.>.» Sv. Tomaž Kanterbnr&kl. liolni škofje Angleško in Irsko. Nedeljski počitek na železnicah v onih oddelkih, kjer zaboje sprejemajo in odpošiljajo.
H<) ( SV. Sabin, odstranitev zaderžkov pri organizaciji ker-ščanskih delavcev. Delavci v tovarnah in rudokopih.
31.) Sv. Silvester. Zahvala Bogu za vse v pretepenem letu prejete dobrote. Vse že poslane, a še ne uslišane zadeve. Oni udje apostoljstva molitve in bratovščine Jezusovega Serca. kleri so umerli v decembru in ki bodo umerli v januvanju.
1. januvarij. Novo leto. Kristusovo obrezovanje V tem in vsakem poznejšem dnevu naznanjene, pa >e ne zaznamovane ali hitro nastale zadeve Podvojena eorečnosl z* velike težnje presv. Jezusovega Serca.
H. Br&tovske zadeve N. lj. Ctoipt presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni •
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožefa, sv. Nikoiaja. ss. Mohorja in Fortunata. naših angeljev varhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešeš o-vanie in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevania in vse pošastne pregrehe — Nek zelo veren svetni mož se toplo priporoča v bra-fovsko molitev na čast lurški Materi Božji in Mariji Pomagaj /.a zdravje. «'e je Božja volja Zahvala se bo nazuanila pravočasno v »Danici« s p'.lnmi i meno in. Dalje neka žena in njen zelo li-b»-ra'en mož za pomoč v dušnih in telesnih , trebah Hči pri-ponVi <H'f*»i \ molitev, tla bi zavladal v hiši pravi mir in ker-šran-ko sporazumlj» nj» - Dalje neka družina, da bi mogla dobiti tako >hiž!»o. v kter: hi lahko bolje skerhela za svoje dušro izve-Ii< anje. - ()<e priporoča v molitev na (*ast N. Lj <». sv. Joželu sv Antonu Vadovanskemu svojega na nou'i nevarno [bolnega sin" .ia: hi ozdravel, ako je Božja volja. Vslišana molitev se naznani ol> svojem »'asu s polnim imenom v >Danici«. U«> je obljubil v ta namen tudi uar za kruhe sv. Antona. — Bolan duhovnik za zdravje.	(Zahvale priobči..... prihotlajiM
Lisiek za raznoterosti.
Prihcdnji pcnedeljek bo v nunski cerkvi ob osmih zjutraj sv maša za žive deležnike sv. Detinstva. — deležniki, kateri so pri tej maši pričujoči, prejmejo ] • «! navadnimi pogoji popolni odpustek, ki se more tudi dušam v vicah cberniti Popoldne ob štirih bo pridiga in litanije.
Darcvi za novo cerkev na Brezjah: M. S iz Reke 5 gld. A L iz Keke 1 gl J.: blgr. gosp. učitelj Po-klukar 2"> gld: po -J- Marjeti J. 120 j_dd: gospa Marijana Hribljan iz Ljubljane 50 gld.: g. Marija Popot-
nik 20 gid ; g. Fr. Legat iz Hraš 50 gld.; g. J. Kabal iz Logaca 2 gld.; č. g Merhart 2 gld.; T. G. 100 gld.; č. g J. Mikš 2 gld; Magdalena Covnik 5 gld; č. g-Jan. Kolavčič 3 gld., Terezija Vrus 5 gld , č. g. Jos. Preša 10 gld.; č. g. Alojz Bratina 1 gld; zbirka ..Zg. Danice- 55 gld. 50 kr.; po č. g žup. Fran Špendal u volilo gospe Dekleve 00 gld.; č. g Matevž Markič 5 gld ; nekdo 5 gld ; nekdo 5 gld ; Marija Kavčič v zahvalo za sprejeto zdravje, zlato verižico; v zahvalo A J. iz Ljubljane zlat zapestnik; Gregor Košir iz Kranjske Gore 10 gld ; Fran Knific iz Hraš 10 gld.; Jak. Samonik iz Korpiča 2 gld ; Franja Barlič v zahvalo za zdravje 5 gld.; po č. g. župnik M. Veji 20 franko 1 krono; Nežika iz Ljubljane 20 gld ; Nekdo 70 gld; po preč. g. o H Sattnerju neka oseba iz Aleksandrije po č. g. o. Hubertu 8 gld. 44 kr.; f M. St. lepo svoto za nove orgije; Neimenovana še večjo za križev pot, — Bog in Marija povernita stotero!
V Mošnjah S grudna 1890. J. Berlic. župnik
Dobrotni darovi.
Za monsign. Jcranoro dijaško mizo: M iz Ternovega 20 kr . — Č. g- Anton Ponikvar, župnik v Starem trgu pri Bakeku. 3 gl.
Za cerker sr. Jožefa c Frj-doru: »Iz zapuščine raj gosp. Jož. Nakus a« po preč g. dekanu Erjavcu v Vipavi 20 gld
Za cerker sr. Jožefa v Ljubljani: »Iz zapuščine raj. gosp Nakus-a* po preč. g. dekanu Erjavcu. 20 gld
Za kardinala Intrige rit zamorce v Afriki: C. g. Ant. Ponikvar. župnik v Starem tugu pri Bakeku 20 gld.
Zt sr. Detinstro: Č. g. Janez Medvešek. kapelan v Mo-zirji 28 gld 4 kr. — ('.. g. M. Poljak, župnik v Ajdovcu 2 gld. CA kr. — Jožel Tavčar na Brezjah. 4 gld.
VABILO
k naročevanju na katoliško-cerkveni list
„ZGODNJO DANICO"
za leto 1897.
Z letom 1897. prične „Danica*' izhajati f>0. leto: obhajala bo tedaj svojo petdesetletnico. Podpisano založništvo prosi tedaj vse prijatelje našega katoliškega cerkvenega lista, in sploh verne Slovence. da bi hiteli z naročevanjem. s prav obilnim naročevanjcm. List se da s tem razširiti, ako se jih več skut lj naroči, kar je pripravno zlasti po fabrikah in delavnicah.
Med tem. ko založništvo vabi k naročevanju za 1. 1807., zahvaljuje se dozdanje začasno vrtdništvo Danice", prav priserčno vsem prijateljem in podpirateljem lista, — vredništvo pride z
novim letom v druge roke.	Naročnina znaša:
Za celo leto po pošti 4 gld. 20 kr.
„ pol leta „ „ 2 „ 20 „
V Ljubljani prejemana za celo leto 3 gld. 60 kr.
„ pol leta 1 „ 80 „ „ 'A leta — „ 90 „ Za prinašanje na dom se plača 40 kr. na leto. Posamezne številke po 10 kr. Za spre-
menjenje napisa med letom 15 kr.
Naročnina se po naj cenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom: „Blaznikov&
tiskarna v Ljubljani. *	Založništvo „Zg. Danic®. 4
Odgovorni vrednik Frančišek Birk.
— Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.