.. ' -4't...	■•'';• T'-: ' - ■
Vndjilt«:	v gorici, y 25. junija 1869.	^ lil^ <■ '
jara-: =jsar}sf	nn M 0 VINA
rut* mm aa (Mk«.MliiM »»«•»	L/ V IVI' V ■ I II fl ■	Naračilaa pUa»a ji r.U.-a-(je aaj
..Mil* »»■• »	. .n. ...'J	,.
liaaa, &• dvakrat, 8 »»M-, i« trikral,	'	liali M prai^jaja V OWW
IO a. v. a. — r.frt U(a I. Tf«l	„1.. ... V ll^N,'-?.-:-' > IICT 4K	' f S^ar-J.il M Tra»»
krat M a. M iu-palj	TEČAJ IU. "^^VZ^V .. V --^ U8T25.	k a pa kM|o>.
Sodai^l »ian ro6i v Trstu-
, il i ..« • >
Naiteli ia opisali mu r L članka |kx1 lenj na- i ulovom vsa rasa« italijanska društva ali prav aa prav, poddružuioe Pogreaeovsk© strank« v Trsta, pojasnili . snačaj in taktiko njeno in sploh aasnamili ProgreaSov-oov glavno namero nasproti slov. okoličaa«m. ki »j bo(j« i pa bodo adaj naši čitatelji nmcli iu vedali ooniti na le omenjeno namorjanje, tem več tadi polemiko med, „ Oittadiuo"-iu iu „ Oaaervatoro-m Trieatlno"-m, ako ia teb listov samih, kar ja bol} karakterističnega, po-snamemo.	•• .s w.
Vrod k domačem« prepira je sagodel 10 l m. „ Cittadino " tako le:
„ V naši okoliei se čutijo nasledki dvojnega toka, eden sili od morskega brega proti goram, drugi prihaja a Kranjskega aem in se hoče uliti nad mesto, nni j
Srvi tok je pameten, dobroten, omikaveu, drogi škod-i ji v, Čuden fparadossale), mračnjaški. Toda govorimo i brez priliko in brca ovinkov: Češki panslavizera, r«S- 4 širivfti se čea S ta ia rak o in Kranjsko, je storil, da čl|ii~ . ino tudi v nafti okoliei krtino njega gibanj o. —- To rok« ši, moramo brž in v zadovoljno* pristaviti, da ae pametna stranka nalih okoličanov drši ie zmira} etarih izročil^ ter hoče ftiveti v mirn s meščani, aaj ve, da st mestni interessi x okoličnimi vjemajo. Ta miro^KlMiott prcmiiUivega dela takojšnjih okoličanov ja prllta V MMT-' skrjtje s fanatizmom. (aiel) slovenskim, ki ga nepre* nehoma podpihujejo rovarji. kteri ne spad^ib po »!• kakem k-aaAI •koHei, aa-fcte—-jtb-no-vsŽa interes f dobiček J ; podpirajo jih gorečo pa; tadi alovM* ■ki duhovni, kteri, a nekimi izjemami, pod plajičem, da slaiijo narodnim alovenakim tetereaeom, ščnvajo huda strasti proti liberalnim ustanovam, kterim naaprotlj«i|^' v Avstriji alovanaki narodi pod svojimi načelniki da* hovniki, mnihi, fendalei in vsake sorte sUrokopltnML Ali o tem ni še konee zlega. Znani rovarji, kteri pri- ' II pravljajo v zadrego eelč vlado, ki jih neče drugim prestaviti, kakor bi lahko'storila, poslu tu jejo se tttdi komunističnih in socialiatičnih idej, da ae ss£*liadisi kmetom prihnpnjejo. Kakor se na Kranjskem LJ«bfyta-ski Nemci slikajo uko, kakor da bi se bili pO sili »0-lastili slovenskih pravic, tako bo v Trato, kakor pravijo ti eesaraki kraljevi rovarji, Italijani oni, ki So vseli ubogim naseljencem, kmetom okoličnim, njih soiilji-šča I V našem mestu je zdaj mir, od kar se je vslsd poelodnjib volitev večina atanovavcev c municipijam spravila; naj gleda, kdor ima na to paziti, da ne b6? do kalili tega mira časti lakom ni in nemirni t«Uei '*•'!
J*a to mu je odgovoril dragi dan vladni časnik m Oaservatore TneaUno. " Kar „ Citt- " pisari, imeanj«,
Podlistek, istrs.
Zareče aolnce črno noč spodilo: HiiAČA se kaplje biserom enake ; Iz grmov glns se ališi više vaake,	j
Skrjančje ivrgolenje rajsko, čilo ;
Krilateev vseh soglasje prebudilo Je mene tud'—me san) rešilo tlake ; Itadostno dviga rano so v oblake
Kmetice deve v njivi potje milo ;
Mladenča se razlega navdušenje, Pastir po doln žvižga za živino, In deklica skaklja tam po ravnini.
Slovenji tak ae bi i ta tud' rešenje:
Vse giblje se—se dramjo njeni 8ini, Pripravljajo—zložiti te v drufino.
Lovro DuUmljtki-
„ O. T." „ strane ecocnlricitA" fčndne prenapetosti), ktere no podpirajo človečansklh in spravljivih namer, • kterim se Cltt.u baba. Daljo mu OČita to, da govori o „ cesarskih kraljevih" rovarjih -uradnikih—pa da jih iiuouuje N atrauleri tujoe—; tujci da so v Avalriji ino podložnlki vnanjih držav. — V dragem odstavka nvujega odgovora očita „ O. T Citt. -u tudi Še af-kaj druzega. Prinesel Je bil n C." tisti dan poprej domaČo veat, da je nek v vinjeu kočija* vpil po noči „ živio Hlovcnoi in se pritožil (.Citt"., namreč,) da ni hri policija pritekla, kakor oavaduo prilpmaatl, kedar kdo vpije „Vlva Itali*". prigovarjal je slednjič gospodarju kočijaievemu, naj bi ga koj is službe djal. Zarad teh tolb iu ovad .On." »Citt. "a dobro klesti, češ, da takih reči ni lepo videti v predelkih liberalnega Časnika, da se, namreč, kuj policija kliče, pa Ijndj* o--' vajajo, da službo sgube. .Sicer pa da med vpitjem „ Živili Blnvouei" iu n Viva Italia" je velik razločok, kajli Slovenci ao domač avatrgski narod, in alovenska domovina v Trstu da se začne sauto četrt ure od mesta"; uui klic pa da ve^ji vnanji državi.
To je posnetek polemike iz listov 137. .Citt"* in 183 „Oaa T'« od dni 10. in 11- junija. . V listu 138 od 11 jG pripoveduje „ Citt. da ao prišli k vredniitvu m nekteri poaestniki js okoliee is naj starejših okoličnih rodovin ter da^ misnjo v- Imeni Še : mnogih drnzih okoličanov protestovati zoper vse, kar ' delajo o k. uradnika Zor in Cegnar in nčite^j Piano v namen, da bi jih izvolili (okoličani) za mestne atareŠine."
.fcBsiŠtiMn v mira; podtika C. n Z. ■ 1« P.-i, 'ftitP) funenaje - poUrUušimo trifoglio " (velemogočaa detelja), i jtfa Obetajo volileem, da brž ko bodo izvoljeni, odtna-, jo znamenit koa mesta, ter pridražijo ga , novem« slo«
!venskem* kraljeetvnda odpravijo vse mitnioe itd. Glavna misel vsega soatavka je pa že zopet ta, da ve« apliv, ki ga imatia' C. in Z. v Čitalnieab, izvira is. ■)■• ne lastnosti, ker sta drž. uradnika, čel, da Ijndstvo t mestu in okoliei ne more dragače misliti, nego, da prihaja od vlade vse, kar omenjena gospoda govorita in , delata. H koncu svari vlado 8 iemi-le besedami : .' : v tem, ko vlada posti, da dva državna služabnika v tako imenitnem mesta, kakor je Trst, mir kalita, da v okolici neslogo sejeta, da organixojeta na mirnih našifi homoih prednjo stražo panalavizma: ne amejo više po-litiške oblasti tožiti, ako po žalostnih skušnjah lanskega lota meščani še vedno menijo, da mora biti kaka • ^.sveza med kterim tukajšnjim uradom in okolieo,zveza, 1 enaka uni, ktera je bila med razvpito Bourbonsko vlado v Neapolji in ondašnjimi lazzaroni. Ali vlada naj ai dobro zapomni prigovor, ki pravi: Kdor veter as/s, bo Žel vihar."
Kaj ne ? takega sprevračanja in pačenja resnice .' ne beremo vsakdan.
1 . Odgovor v „ Osa- Tr." se obrača sosebno proti t (>o(.'tikanju, kakor da bi se vlada vtikala v volitvene ! zadevo in kandidaturo Cegnarjevo in Zorovo podpirala. Izpodbijcje to tako obdolževanje, sklicuje se „ O. T. " na nek vladin razglas od 11. fobr. t. I., v kterem je . razločno rečeno, da se vlada v volitve no vtika, ter dokazuje, da se jo c. k. voditelj namcslnifitva tega pravila tudi rcB držal.— Olcde C.-a in Z a so sklicuje ^0." na to, kar jima jc rekel flm. Mflring meseca fe-brnarja. „ VHako agitovanje " tako jima je neki rekel — „ ki no bi se vjcmalo z značajem c. k. uradnika, bode ae zdajci kaznovalo s prcatavljonjcm; siecr pa da se vlada kandidovanju kakega uradnika niti no vstavlja,'niti ga ne podpira. " — Daljo, pravi 7 O. T.", da je geslo namestnikovo: „ enaka pravica za vse"; kakor ni motil volilcev Pro^rcssovakih, tako ne sme tudi zavirati pripravljavcih volilnih zborov v okolici, vlada da nc mnre vzeti nobenemu državljanu avstrijakc-
mu aktivne in paaaivnc volilne pravice. — Po tem opominja »0."ku>j bi »CittJ? pomislil, da eo bili 6. L m. tj« ju sem po mestn sramoti v ni napisi zoper Slovence, da ni torej čada, čo se tadi oni včasih zoper meščane oglasč. Konec odvrnilve je od besede do beeedrf U: „ Naj se spomni ^Cilt", da so se tndi kmetje (okoli* čaui) veliko od njega naučili, da zgled je inočneji, ko beseda, in da ljubezen do avstrijske domovino sme bi-. ii rnvuo tako iiva, kakor ljubezen do domovine italijanske. ktero on pridiga. To pa ai upamo določno zagotovili, da se (cesarske) oblasti dobro spominjajo žalostnih dogodeb lanskega julija iu da ao jim natanko znano vse ujik nadrobuosti (okolnosti) in vsi nagoni, kakor tudi strasti, ki ao pripomogle, da ao ae lau-sko reči pričele in dognalo; torej se ne bodo obotavljale, krepko narediti in zaukazati, česar troba, da ao kaj taccga, kakor lani, več ne zgodi."
Oel<j(l 1>0 m votli.
Avstrijska-ofersku država.
Im Ljubljane. Tisto generalno jtovelje gen. Johna 0 zadevah undanjih dogodkov ua Kranjskem, kfero jo |H> wSlov. Nar" omenila ludi „l)om- (v listu 24. atr. 99) ni r«*ifw. llilo je mnnila mutifikacijajprari „Triglavw.
— nIIrenceljx, list 11. od 11). t. iu. jo djau v prepoved : policija jo našla v tiskarn ici ie 1040 iztisov. Čo to štev. Hrcuoolj" nove ne bo nm dan, pošlje ne naročnikom „ Mlad i Hrene eU".
Dopisi.
V Solkanu 15. juuija. V/.e 15. jannaija t. I. je vložilu sedem županov is Goriških gor pri svojem e. k. okrajnem glavarstvo pritožbo zarad preai*oke cestnine, ki jo tirja milnica ua Koroški cesti med Gorieo in Sol-kusom. To pritožbo je poslalo e. k. okrajno glavarstvo koj, kakor je samo zagotovilo, s pridjanim sporočilom c. k. finančnemu vodstvu (direkciji) v Trst, kot pristojnemu uradu, v rešitev.
Pretekli so bili od omenjenega dne eell 4 mesci 'iu župani niso nikake rešitve njih pritožbe dobili. Ve hrambo in prid svojih občiaarjev so se primorani videli vložiti 16. aprila t. I. pri visok. e. k. fin. minister-stvu prošnjo, naj bi blagovolilo rešitev omenjene pritožbe pospešiti.	.'
Zopet sta od tega čaka druga dva mesca pretekle, pa rešitve omenjene pritatbe še zmir pričakujemo.
Obžalovanja vredno je, da sc take pritožbe, kise materjulnega blagostanja državljanov tičejo, s tako lah ko vestjo tako ua dolgo vlečejo, ali—kakor bi se sumiti smelo—pod klop mečejo.
Prosimo slehernega, ki bi vedel za kako drugo pot, po kteri bi našim pravičnim in postavnim tirjat-vam hitreje vstreženo bilo, uaj blagovoli to po dobroti za plačilo podpisanemu naznaniti.
Matija Doljak, župau v Solkanu.
Iz Ravnice (o okolici Goriilci). F. Umrl je tukaj 19. 1. m. nek tuj lternč, čigar imena nismo po nika-kem mogli izvedeti; marsikdo ga je vprašal po imenu, tudi gosp- vikar ga jc poprašeral in ga k spovedi in poslednji spravi nngovarj&l, pa vse zastonj. Rekel je, da ni še sile, da pojde žc domu, da je doma iz Vrablč (?) blizo ŠL Vida na Ipavskem, v Ljubljanski škofiji. Gosp. vikar je bil v petek pri njem, v saboto ob II. nri prcdpoldne je že umrl, sedč na ognjišči v krčmi pri maselcu vina. Mož jo bil ves ožgan od vrh glave do ledja, desna roka je b:la ena sama rana tako, da so živega črvi jedli ; videl sem jez sam po lj4 palca dolr.ih ua njem. Povedal je, da je 14 dui, ifcar se je o-pekel tam blizo Črnič: vrgla ga je bila boŽjaat in je padci v ogenj. Mož je imel lase kostanjeve, okoli ušes Mivkaste, obličje dolgljato, sivo brado, mjjhine oči in usta ; života jc bil močnega, 66 palcev velik. Hlač je imel dvoje dolgih iz črnega platna, suknjo (kratko, re-kcljc) in lajbič iz sukna, oboje staro, klobuk črn in majhen, na nogah šolue. Imel jc pri sebi 18 soldov in en majhen žakelj. Ta popis bc priobčujo v u namen, da bo po njem rnabiti izve, kdo je umrli berač bit
Ta primerljei me sili, spregovor.ti o beračenji.
Jez ne vem, kako je zdsj s beračenjem, an H kaka postave, ali ne. Enkrat je že bilo oklieano, da ne smejo berači od občine do občine hoditi, vsaka občina da mota avoje uboge doma preskrbeti aH jim dovoliti, da sin njo v domaČi občini railodarov prosit.. Ce pa že taji berači kam drugam pridejo, naj bi prineali a sabo kako pismo od svojega županstva, da ae bode vedelo, kakšno baže osebe so. Tem več je to potrebno, kar se večkrat vidi, da se nevarni ljudje in pa matere z otroci okoli klatijo, iu jih Uko pohajati navadno, v tem ko bi se lal|ko dela učili iu ai s časom kake ppštene
službe ppia|ca|i. , •.. ,. „ 1 t ,6 „ ,: ,.. <},. ^
Kamnje na Ipavakcm, 20. juuija. Vže meseca sušca t. I. je mrgolelo pri nas kupoov, kleri uo nam ponujali sviloprrjuko seme. lled njimi pride k »eni g. M. Klant.it iz Podgore poleg Gorice, kot ziianee, iu mi ponnja semena, da bi ga našim ljudem nafeUlino pridelka oddal. Pomagal nem nm v tem, kar mi jo bilo mogoče, iu lako aeut med dragim um 12 aooedom Some vsilil, da bi Ž njim poskuaili. Z veseljem vam zdaj naznanjam, da med vaim drugim aomenom ae Je te le sf me, iz Krdeljakega •) doma, prav dobro oboeaio, raz-uu enemu, kleri me ni bolel ubogali. Iz me ouČe(l'/« lota aCui jaz pridelal 84 f. kokosov (galcte), ktero eem prod::l v Gorici po lf.98kr. f .Z i lisijo iu druge potrebščino aem izdal okoli U6f.-Lejtc. kak lep dobiček!Naši domači ljudje in mnogi okoličani ae v le adaj jutro Ču-jejo pri meni za iato seme. O svojem času bom p« vže v „Domovini" oglasil, kaj iu kako. Pridani pa tadi o Icj priliki razjasujenje, kako se imn ravnati z Krdelj skiuii črvički, ker ljudem tje in sem žalibog prcmauj-kuje pripravnega prostora, pazljvoati in sploh izvedeno^ sti o tem ravnanju.	rramc Hume,
utiU (/.
Z Rak« 22. L m. J-Vse tukajšnje dogodim se sučejo le krog znanih predmetov t. j. krog RMsgm vpru-tanja i železnic. Prvo ni ae rešeno, dusirarno ao 4 Koški poslanci samo o tem čez meoee dui v Pošti lubta-II. Prave sprave sč sosedi pa ne bodo dosegli, dokler ; ao njili sahteve take, da ne udi j« oelO uume Roč» nom sumim prenapete. Kakor ae čaje, uo bili arečaiš« dragi 3 poolanei, kteri so se poganjali sa železnice, nekaj oa Dunaju, nekaj v Pošti. Tukaj ae trdno nad jamo, da se bole začeli delali obe železu ici (od sv. Petra in iz Karlovea) še to leto. Potem ne bo treba hoditi tu-kajšujim ljudem si dela iskat ne v vroči Egipt, ae v hladno Kosijo, še manj pa v Italijo iu na Ogersko, kamor ae je poslednjih let mnogo dela v eo v podalo iz Istri -je in tukajšnjega Primorja. Kakor ae glasi, so jo n^j bolje zadeli listi, ki so šli na južno Basovsko.
Tukajšnji levičarji se kaj čvrsto gibljejo, ne dajo ae z lepa v gnati. Od času do časa povzdigne ujib glavar Matkovič glas po novinah. Kakor jc predlanskim njemu rgodnčm čass—Hrvate črnil, tako boče zdaj vla-I di zabavljati in kljubovati Težko ho zdaj zdrave pete i odnesel, kakor popred, ko je bil v zavetju mogočnih I gospodov.
|	Kakor drugod, so tudi tukajšni narodni mornarji
j jako nevoljni z novo avstro-ogrsko pomorsko zastavo. Celo nepristranski Italijani trdč, da se Slavjaui preveč ponižujejo s tem, da se jim je vsilila ptuja zastava mestu narodne, ali metto prejšnje krasne iu Častitljive, do ktere so izkazovali ravno Slav Uni Uko gorečo ljubezen pri Helgolandu in pri Visu. Znano je, da Jugoslovani (Dalmatinei) slorč po celem svetu kakor izvrrtai mornarji, zato jih ioostranei kaj radi na avoje brodove jemljejo. Nar manj \ vseh mornarjev našega cesarstva spada k Jugoslovanom ; zalo jo tudi jasno, da bi Avstrija šembrano slaba bila na morju brez pognanih Jugoslovanov. Trgovski brodovi bi nam v lokah segnjili, z vojnimi ladjami bi se pa nikamor ae upali pred sovražnika.	*
Če je vže v. vlada ualiŠaU zahteve Ogtov, da bi se njih zastava razvijala po širokem morju: koliko pra-vičniše v tem so želje Jugoslovanov zahtevajočik ne manj, ne več, nego enakopravnost, daairavno jim gre v tem prvenstvo.
•) Erirlkb j« <*Ui v »U (MMln Ua doti udu Oger-a«, k klerraiM f»*m.	Yr.
Tnk^jšnji madjetnmi So sijaj no pokazali, d« ao aaa-
jo druzega, nego .eljen" kričali, a v reanici niso vpoti za liadjar-oraag- Na povabijo, da naj »o vdrnt|jo v Im* t vede, ae jib je tukaj noiauajst vpisalo. No do#t| * celem Hrvaškem, pravijo, da-dva!
Iz Kviikega 23- junija - ni. Kviško ie bilo dqe
16. lega mesecu praznično oblečeno. Na vsakem Konca vasi je stul okusno napravljen slavolok; osrčja sta jim» % bila modra okvirja h priinernim pozdravom Njih V*al-fetuuti, kneztruulikofu Goriškemu; * vrba (m so vihrale mu j hi no zastave. Sr di trga, pred cerkvijo, je stala na koftali lipi velika narodna zastava. Tudi oorkev je liila od zunaj in znotraj nenavadno olepšana z vonei iu zaatavaini. Ko je začelo aolnce slovo jemati, so se oglasili pri «v. Križu zvonovi in prav nvečano iu občutljivo pozdravljali druzega nam in prestavnega g<H»tn; kmalu poteai je stresal grom ir. moŽnarjev naša Brda ' in vuhil ljudi k sijajnemu sprejemu prevzv. Pastirja •' Bil Je lep večer. Okoli I). u. je igrala domača godba tako, ta se »ime z vsako mestno merili; ob onem so švigali v zruk tudi umetni ognji. Po noči pa jo prišel det iu sprejemne priprave preeej poškodoval; drugi dan a ino imeli zopet vgodno vreme, p.;tom ko seje bilo po H. uri nebo zvedrilo. Oh deveti je bila polna vas in polna cerkev praznično oblečenih ljudi. Bilu je sv. birma; hirmaueev gotovo čez flOt).
Slišimo, du so poklonili Nj. prcvzvjšenosti naši \ zastopniki pt oftujn, da bi ao uslanovil v KviŠkem sedel dekana za vsa Brda.
Iz Vsč (v okraji litijskem (Litini) na Kranjskem I
nam »poroč.i posestnik Miha Juvau (?), du jo uakupil j i r i njem Miha Poble izSucŽatuoga pod Kviškein, v Brdih na Goriškem, zdrave galete za teme, da je hil sam tam in so osehno prepričal, da jo zdravo. Tudi ima M. P. v rokah spriČevulo od Župana na Vačah, da je rosničao seme tam ukupil. Kdor teli tega suincna, naj se hrt oglasi pri g. Mih. Pohlo-tu v Snežutnem pri Kviškom. Sume so daja tudi na tretji del "brez denarju.*}
Na Vačah pri gospodarja Martin* Ravnikarju; je" '( nakupil galeto za seme, kakor nam piše, tudi loan Ven-<lermin iz Kviškega in ima od ondašnjoga županstva -certifikat, da jo zdravo ga loto zares na V. ttknpil, Konec tega meseca so bo dobivalo pri njem, v l( viškom, seme; dajal ga bo tudi ua tretji del pridelka.
Oomačl novinar.
(Predebka železnica) Slišano. da se jo c. k. komi-sar občnega nadgledstvu, gospod Ferdiuaud Lconhard, ki je bil od visok. c. kr. ininisterstva za kupčijstvo poslan trasirat (merit) železno cesto od Beljaka čez Predel do Trsta, o izpeljatvi in o razmerah zastran stroškov naj ugodnejše izustil, lmumo tedaj veselo nado,da hc bode ta za nas prevozna črta toliko goto-sojŠe morda na državno stroške zidala. —
(Za novo cerkev v Kronberkn) je položil 23. t.m., ob (i'/, u. zjutraj fajmošter Solkauski, prČ. g. Fr. Pod- I roka, temeljni kamen. Svečanost jc bila prav ginljiva. zlasti ko so hodili vsi sosedje, stari in mladi, po vrsti z kladivom na kamen vdarjut Po blagoslovJjunji kamena je bila mušu s piimeruo pridigo v poddružnioi pri sv. Trojici ua Grčini. Kakor je v torek večer naznanjalo pomenljivo opravilo pritrkovanjo pri sv. Trojici in hv. Katarini, tako ga jc poveličevalo drugi dan tudi sicčaun streljanje z možnarji. — Zidaujc vodi zidarski mojster gosp. Iv. Alb. Toman, ki jo tudi malo semenišče v Gorici ravno kar v občuo -zadovoljnost dovršil Do konca jeseni bo, če uo pride kak nepričakovan zadržek, cerkev pod Btrcho. — Nova cerkev se zida prav na sredi vseh vasi, ki so imsyo vdrnžiti v novo Kronherško duhovnijo, namreč, blizo izvirkov vo-dotokn Goriškega.
(Truplo nadvojvode loana) umrlega 11. maja 1859, so peljali iz Gradca, kjer jc bilo začasno pokopano,
•) VredniJtro lo n«n«uj», ker \6, kako lelko je dobil! dobrega semena. S.cer pa, s*etitfemo, naj a« ljudjo vanijrjo, da ne bodo goljufani. Prav ■ torija, ako dajo vaako seme pregledati t potkuievabMi v Gorici (pri mostu J	" Vr"
akos Goriško postajo po noči od 22r23. tn., laslecr, ua Til oljsko v grad MohOnna blizo Meraus, kjer jed^l napraviti njegov sin, grof Maranski, novo r£ktoviiik<>..> rako v grajski kapeli, ktera je stala 14,000 gld. R^jnkiH nadvojvoda Ivan je bil velik prijatel kmetijstva in iay ko prijazen našemu narodu in jeziku.	T
(Tombola) bo v Gorici 29. I. m. (na sv. Potfer) | ob G. uri zvečer, čisti dobiček jo odmonjen zavpdtt ■'! zapuščenih otrok. Kartele ne prodajajo po vseh loterij- ' nkih na hiralnicah, kavarnah iu pri magistrati! [to 20 soldov. I. Činkvina je <50 gold , II. 40 g., tombola 900. (Odgojenih jo bilo v zavodu, za kterogu se bo tombola J igrala, od I. 1853 som 178 mladončuv )
(C. k. deželno SoUko eoetovavttvo o Gorici). Z* naj višini sklopom od 12. t. m. je blagovolilo Nj. Veli- . <\.inntvo imenovati za administrativnega in gospod., i-ntvonega poročevavca v Aolskih zadevali pri dež. šolsk: ' •ivetovjivHlvu Goriškem primorskega uainosfništvonega tajnika PV/A. Ilakna ylem. liakneii/mcJc-ekega pintlvli mn dosetlauji nlutlninl značaj dulje za ude istega de-Zolnoga šolak. svetovavstvu za postavni službeni obrok (to jo, zu (> lelj učitelja verstva na u. k. gimnaziji Goriški Lttvntucn Pnrtout-a in AnJrtja Mnruluf n , vodjo o. k. višo realke v Gorici, Ferd■ (Jalti-a, iu gimnu-zijskega profesorja v Gorici. Antona Kloduf-a, kteri bo opravljal hlufcbo deželno-šolakega nadzornika, (Od de-n tel u ega odbora stu Zo kakor je m |)om. u o svojem ; času povedula odločena gg. dr. Deperis in dr. Tunklij..
(Adnki nadzorniki) po novi po H ta v i HO (»ostali ti—le v naših krajih dobro znani gospodje: Vodja o. k. gimnazija v Gorioi, g. Karol llolzingor, je imenovan (z naj viš. skl. od 1(1. t. m. j za nadzornika II. vrste za humanistično predmete v Hrednjih šolah na Stajuraketn, Kranjakem In ' Koroškem; sedež bo imel v Gradcu. — Dosedanji šol- ' ski nadzornik in bivši diroktor V Gorici, g. Anton Stim-pel, bo odsihmla nadzornik (I. vrste) za vse šolo v Trstu iu-1 okolici iu za humanistično tvarine v srednjih šolah v Istri, ob enem tudi udmini^tr.-Okonou), poročovaveo.— Dosedanji nadzornik tu ljudsko šolo na Primorskem, g. Alojzi Paviaič, bo nadz. za ljudske in, kolikor treba, tudi za srednje šole v Dalmaciji. — Naš rojak, dr. Jban Della /iona, numestništv. ip šolski svetov, nadzoru, ljud-«k. šol v vojvodini Saloburški, jo postal te dni pr-voHtoln. kupitoljua kustos v Sulcburgn. bo ud novega ondašnjega dež. šolsk. svctovavstva. (Druga imenovanja prinese „ Dom. " prihodnji krat).
(Novega Župana v Gorioi) bo volilo starešinstvo v salMo, 26. i. m.
Oozdne stvari.
Oskibnik poskušcvaiišča e. k. kmetijsko družbo Kranjske, gosp. Fr. Hchollm-tyrt ki je bil uni teden v Gorici *) (imel jo opraviti v tukajšnjem zavodu za svil-Htvo)je zap.r/.il na Krartu od Divačo do Nabrcžiuo žalostno prikazen, da sc jc tako imenovani g obar prejec fSr.hvvummspiiier) lotil h. astovja in, kjer ga ui več bilo, pa VHCga drugega, kar je zelenega, ter da jc žo strašno škodo storil, pa da jo še stori. Nesreča, pravi, je tem veča, ker nem Nu-Hrežini uro in ure iskal „sklu-čenin ihno uinonov^ (gosenčnic, podinukiic?) pa zastonj ; pri Ljubljan i sc jib lahko dobi in so naj hujši sovražniki gobarja prejca. Če potegne, kedar bodo metulji že urni, veter proti KranjHkemu, se je bati, da bomo imeli k ictn pri nas isto nadlogo.
Postava 14. maja 18<iO,
t klero se določujejo načela podučevanja na ljudskih šolah. A. o javnih, ljudski/t šalah.
(l)alje.)
§. II). S posebnim obzirom na |*>trebc kterega kraja se sinejo posamezni m š<ilam prideti zavodi, v kterih hc bodo odgojali, vz rej ali iu podučevali otroci, k te riin ni 6c treba v šolo hoditi, in pa strokovni razredi,
"J Počastil Jo i aokim <lrugim gus|md»m Iu li Aitaldir.o. Vr.
v L ten h m bo Ae posebej podučevalo o kmetijskem gospodarstvu in obrtnijstva.
5-.il, Število učnih moti (učiteljev) vuko kole »»»j bo odvisno od števila učencev. Ako j« bilo In let« zaporedoma v Šoli povprek BO učencev, mor« ae »šakalu) skrbeti še za drugo nčno moč, iu «ko se lo šte-»ilo povekša do 160, ludi ie »a trčijo in v loj razmeri naj ae ilevilo učiteljev ho dalje pomnožujo. Ze ustanovljeno učiteljske slutbe se smejo le * dovoljenjem
dctcliic tulik« oblasti in lo leda) odpravit«, ako pet lot
povprek ni bilo gori omenjenega itevila učeneev. I)e-ielui poslavodaji je prepuščeno, da ume Še dalje zni-tali iiajTiSo Storilo učencev, ki se a mej o izročiti enemu
učitelju.
g. 12. Odgovorni vodja ljudske šole je učitelj, In kjer jih jc v«C, r lo odločeni viki nCitelj.
g- 1». Aole z eniiu aamiin a£itcljakim prostorom ua| imajo učitelja, ako ima šola 2 ali 3 učiteljsko sluibe sme ur na eno mesto postsriti jHidučitelj. Na šolah, ki imajo 4 ali 5 MČiteljakib iilulb, amo ae tretjina name-alili s podučitclii.
g. 14. Določi In paragrafov H do 13 ve^jajotndl za samofltalne deklišLe Aole, gledč izbiranja in razdclcvanjn učno tvarinn, gledč števila učnih moči in Alevilne razmere med učilr.ljieaini ter |H>dučiteljioami. V šolah, ki imajo več očildjakili moči, imounje se aČiteljiea-ravnatelji e« „tiša učilnljica*1.
g. 16. Učiteljice dekliških šol morajo navadno p 'dučevaii tndi v ročnih tenakih delib in v gospodinjstvu, z« kar naj se napravi poseben šolski razred. Kjer je dekliška šola izročeua moškim učiteljem, uwra se za podučevsnje v ieuskili delih io v goapodiojtsv« najeti posebua učiteljic«! Kjer ni aamoaUluih dekliških Šol, uiorajo se za šoli dorasla dekleta napraviti posebne delavske Aole, ki naj bodo z ljudsko šolo v zvezi ali pa od nje ločene.
g. 16. Delelua postavodaja določajo, ali se smer uižih razredih ljudske šole ienskisa učiteljskim močem prepuščati podučevanje šolarjev.
2. Meščanska Šola. g. 17. Meščanski Šoli je namen, skrbeti, da dosežejo tisti, ki ne obiskVjejo srednje šole, višo omiko, nego jo moro in hoče dati ljudska šola.
Učni predmeti teh šol so: verozskon, jeziko-ia pismoslovjc, zemljcpisje in zgodovina s posebnim obzirom na očetnjavo in njeno ustavo, prirodopisje, naravoslovje, aritmetika, geometrija, knjigovodstvo, -fisa-nje s prosto roko, geometrično risanje, lopopisje, petje in lelovadstvo; za dekleta: ročna ženska dela in go-spodinjatvo.
Na nenemških meščanskih šolah naj se daje u-čeneem tudi prilika, da se lahko naučijo nemškega jezika.
Z dovoljenjem deželno šolske oblasti ae sme na meščanski šoli podučevati tudi kteri tnjih živih jezikov; ta predmet ni obligaten.
g. 18. IVepuščcno je tistim, ki za šolo plačnjejo, da si smejo splošno ljudsko šolo vrediti, klera bo mogla zadostovali ob enem tudi nalogam meščanske šole. V tem primerljaji mora imeti šola osem razredov.
Vendar se smejo uslanovljati tudi samostalne tri-razredne meščanske šole, ktere so zdrnžene s petim razredom ljudske šole.
g. 19. Določila paragrafov 4 do 8 in 10 do 14 veljajo a sledečimi izjemami tndi za meščanske šole:
1.	V meščanski šoli s 3 razredi morajo učenci sploh biti ločeni po spolih, v šoli z 8 razredi pa vsaj v 3 najviŠib razredih.
2.	Ako mogoče, naj Be najmejo potrebni učitelji za verozakon.
3.	Učiteljska konfereneija izbira med dopuščenimi knjigami in berili; konfereneija sme tudi pri deželni šolski oblsstl svetovati, naj sc vpeljejo nove učne knjige in berila.
4.	Odgovorni vodja meščanske šole ae imenuje v direktor
II. Obiskovanje šole. 20. Stariši ali njih namestniki ne smejo puščati svojih otrok ali odgojeneev brez poduka, ki je zapovedan za javne ljudske šole.
§. 21. Dolžnost v šolo hoditi se začne po dokon-
čanem šestem in traja de iavršeaega štiranjsCega lata. Iz šole pa smejo a&aei še .le uoaiajali, če sna jo, najpotrebnejše, kar je z« ljudske šole zapovedano: brati, pisati, računili.
Po dokončanem šolskem lelu sme okrajna šolsko nadzorništvo iz vainih razlogov iz šole izpustiti učence, ki sicer še niso 14 let stari, ki pa v prvem prihodnje bi polletji postanejo toliko stari io ki so se predmetov Uudeko šole do dobrega naučili.
JJ. 22. lito n ci m> v jfcoU> upiaa^ojo le o zaCetk«
šolskega leta, izvzeti so slučaji, ako so se slariŠi preselili. Okrajno šolsko nadzorništvu in v nujnih primerljaji h k rajno šolsko nadzorništvo sme izjemoaa dopa-
AAati, da ae otroci m d Aolakiui letom v kolo ■prejemajo.
g. 23. Dolžnosti jarno šolo obiskovali so z«Časno ali z« zmerom oproščeni : dečki, ki obiskujejo ktero viio kolo, na dalje, olroci, ki im^jo kako dušno ali telko telesno nspako, ki je naaprotua šolski svrhi iu šolskemu obtakuva^ja, konečuo tisti, ki* se podučujejo doma ali v kakem zaaobnem zavodu.
V aledujem primerljaji so stariši ali njih namestniki za lo odgovorni, da ae otroci vmJ v predmetih ljudske šolo dovoljno podučujejo.
Ko bi bilo to kakorkoli dvomljivo, ima okr«jno šolsko uadzoruišlvo dolžnost primerno se prepričsti, ali so drombe opravičene ali ne. Kar se v Ia namen zaukaže, temu morajo aUriši ali njih namestniki biti pokorni.
g- 24. Stariši ali njih namealulki, kakor lastniki iabrik ali obrtov so odgovorni za lo, da šoli doraatli olroei šolo redno obiskujejo, ia sc smejo šiloma pri-morati, da storč svoje dolžnosti t tem obziru. Natančneje u tem določajo deželna pootavodaja.
g- 25. Stariši in njih nameatniki imajo dol&noet preskrbeti otrokom potrebne šolske knjige in drage učno pripomočke	(/M/- priš.)
Bersai kara 22. t- m. Matull. 62-66; narodno po aojilo 70^76; London 124:70; adžjo srebra 122:-; cekini 6:92.
Leteriizka fttvifce. V Gruden I9j6. 7«,««, I«, 94. Na Daaaj 19|6. «, 79, 75, 30. &&.
Žitna oeaa v Carici.- Pšenica po 2 gld. 40 kr.; do -:—; (goriški kaznanikj; turšica 1:48 do — taršica bela 1:36; ječmen, d dan 3:— do — 5 nedelan 1:70; fižol 2:— do -:—;
ajda 1:30; ovc«--
O O LA SNIK. Boln6no-rožni (ariiižni) va-1'ovavni kj ožoi prati kurjim ečesem; napravlja jik lekdmik O. Galleani v BUlaau.
Posebno dobro, kar imajo ti novi varovavni kroŽ ci, je prvič to, da niso narejeni iz bombaža, ampak iz ovije volne, -in drugič, da je lepei (kar je primljivo na njih) napravljen iz pravega izleČka iz »oUčne role (omike), kteri ozdravi vaako vnetje, ter stori, da se kurje oko v kratkem času od kože loči. Kaj več o tem sc nahaja v poduku, ki je kroteem pridjan- — Ena škatla z 12 malimi kroici velja 40 »oldov; ena škatla z 12 vefimi krtifci 1 gold. 28 eoldov. — Dobiva se U lek r Milanu pri iznajdniku O. Galleani u, v ulici Meravigli] v Gorici v lekarn id Pontoni-evi, kjer je zaloga vsakorinih zdravil iz domačih in zunanjih deiel.
Goetilnica (nekdaj 7Vqjer-jeva) na trgu sv. Antona šlev. 1 v Dunajskem predmestji je od 1. februarja t. 1. vnovič odprta in z dobrimi vini in izvrstno kuhinjo oskrbljena. — Nizka ocna jedi in pijač, urna postrežba in pa dobri konjaki (Štale) vabijo vljudno čč. goste, kterih gre torej prav obilno pričakovati.
Alojzi I*raprotnik.