Leto IV., štev. 163 V UubSjam, sreda dno 18. julija 1923 fosihiija pavsallrnna. Posamezna stav. stana 1 Oln Mhala o»> * «hrtra|. Stane mesečno 13*60 Da ga inozemstvo 26-— m leobvoiu* Oglaai po tarifo. Uredništvo: MDdoSiževa cesta it. HBflL Telefon «.72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ul. št 64. Telet it 86. Podružnice: Maribor, Barvarska uL L TeL št. 22. Celje, Aleksandrova a. Račun pri poštn. čekor. zavodu štev, 11.842. Ljubljana, 17. julija. Ze vferaj smo poudarjali, da je bil britvi ministrskega sveta. To je Radič pač namenoma izpustil. Proti geslu amputacije, Beograd, 17. julija, h. Današnja .Politika« prinaša oster članek proti ampu-tacljskl politiki poedinih strank ln grup v naši državi. Nimamo pravice govoriti o amputaciji, ko |e že Itak velik del našega naroda amputiran hi ostavljen pod tulim lairmom. V članku se tudi ostro protestira proti »veilkosrbskim« koncepcijam. List naglaša ob sklepu, da bi amputacija bila v prid edlnole našim sovraž. nlkom. Seja narodne skupščine NADALJEVANJE RAZPRAVE O VOJNEM ZAKONU. Reka v pričakovanju aneksi|e SUMLJIV MOLK ITALIJANSKEGA ČASOPISJA. Suiiak, 17. julija, r. Danes je že četrti dan, odkar italijanski tisk z nobeno besedo ne omen ja reškega vprašanja in odkar je prenehal tudi prinašati glasove jugoslovanskega tiska. Na Reki smatrajo to kot znak za uspeh italijanske politike v reškem vprašanju. Trdi Be. da je to vprašanje žo rešeno, da pa so sklepi tajni in jih nobena stran še noče objaviti. O tem vpra- šanju so popolnoma poučene samo Štiri osebo: z italijanska strani Mussoli ni in Contarini, z jugoslovanske pa dr. Ninčid in Antonijevid. Stvar postaja, aktualna in pride na dnevni red, čim bo sprejet v Italiji novi volilni zakon. Fašisti se nahajajo v stanju pričako vanja, naši ljudje pa resignirano Fak.i-jo, kaj pride. Reparacifsko vprašanje bo do feseni definitivno rešeno? OPTIMIZEM DR. BENEŠA. — PONOVNE KONFERENCE V PARIZl Beograd. 17. Julija, r. Na današnji seji narodne skupščine je tajnik Bojovid naznanil, da je finančni minister predložil narodni skupščini zakon o izpremem-bah in dopolnitvah v zakonu o taksah In pristojbinah. Predlog je bil izročen finančnemu odboru. Vojni minister je nato odgovoril na vprašanje posL Miloša Ra-dosavljevida (dem.) glede brezplačne vožnje za vojake, ki odhajajo na dopust. Naglašal je. da oo sedanjem zakonu ni bilo mogoče nudttl rojakom brezplačne vožnjo, a ker je bilo to krivično, ima novi zakonski predlog določilo, da imajo vojaki pravioo do enkratne brezplačne vožnje na leto. 8kupščina Je nato prešla na dnevni red. PoeL Pucelj Je poudarjal, da bi bil najugodnejši termin za vpoklic rekrutov 1. oktober. Voja Lazid (zemlj.) in tovariši predla^ ga jo. da naj se 18-meeečna služba v kadru zniža na 1 leto, ker bi na ta način država lažje in boljše oskrbovala vojake, Pri 81. 50, kl govori o skrajšani službi v stalnem kadru, predlaga, da se rok 9 mesecev skrajša na 6 mesecev. Pri 81. 58, ki govori o dopustih vojakov, predlaga, da naj imajo vojaki, kl odhajajo na dopust, vedno pravico do brezpla8ne vožnje, a ne samo enkrat na leto. kakor to predvideva zakon. Sveto zar Gjorgjevid (dem.) naglaša, da je potl-ebno, da se skrajša 18-mesečni rok ker se naš narod baš nahaja ▼ stadiju obnove. Naša dolžnost je. da v sedanji dobi ekonomske krize ne Jemljemo narodu delovnih moči. Zahteva tudi, da se invalidom posveča osobita pažnja. Po govoru posl Skulja (kler.) je bil 4. oddelek H. del, ki govori o stalnem kadru sprejet z malimi Izpremembami. Proti so glasovali klerikalci in muslimani. Nato je pričela debata o HI. delu: mornarica. Po kratkem govoru posl. 2e-bota (kler.) je bil tudi ta oddelek sprejet. Doslej Je bilo sprejetih že 197 Blenov a zakon ima v celem 880 členov. Seja je bila nato zaključena in se vrti prihodnja jutri ob pol 9. uri dopoldne. PAŠIČEVE POČITNICE. Beograd. 17. Julija, r. Kakor doznava vaš dopisnik je g. Pašič izrazil v radi-kalskem klubu željo, da naj bi uradniški in vojaški zakon bila sprejeta do dne 25. julija, nakar bi skupščina odšla na počitnice. Pašič sam namerava 25. ali 26. julija odpotovati v Pariz, in od tam v Ma-rijanske Lažne in na Bled. Praga, 17. julija, s. Pariški poročevalec »Prager Preaee» se jo razgovarjal z dr. Benešem, ki mu Je pri tej priliki izjavil, da je z uspehi b mojega potovanja zelo zadovoljen. Poleg podpisa Seško&lo-vaško-angleške trgovinske pogodbe so se pričela tudi pogajanja o vprašanju sek-vestraoije češkoslovaškega premoženja na Angleškem: ki bodo v kratkem uspešno zaključena. Tudi glede anglo&ke ga problema je bil dosežen Bporazum. Glede splošnega političnega položaja je dobil ugodne vtise. Upati je, da bo re-]»raeljsko vprašanje do jeseni nrojeno, kljnb nekaterim diferencam med Anglijo in Francijo ne presoja položaja prepesl-mistično. Pariz. 17. julija, j. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je sprejel danes zastopnika agemture «Havas» in mu Izjavil, da je nameraval na svojem potovanju objasniti vrsto vprašanj, ki se tičejo razmerja med Češkoslovaško in Franoijo posebno glede trgovinske pogodbe ka.kor tudi podrobnosti o Masarv-kovem obisku.. Razgovoritl se je hotel tudi glede madžarskega vprašanja. V vseh teh vprašanjih Be je dosegel popo-len sporazum. Samo po sebi umevno jo, da se Je zanimal tudi za veliko repara-oljo vprašanje, ker je hotel izvedeti, kako ml«« o njem Velika antaata. Raz- Razprava o uradniškem zakonu DRUGO POGLAVJE SPREJETO. — ZAČETEK ODLOČILNE RAZPRAVE O PLAČAH. Beograd. 17. julija, p. Na današnji seji zakonodajnega odbora je po izjavi ministra Trifkovida, da sprejme predlog dr. Kumanudija glede člena 11 in po predlogu predsednika Gjurgjeviča, da se plašče častnikov izenačijo s plačo uradnikov govoril radikal Kojid. ki se je v imenu vladne večine izjavil proti izenačenju plač. Nato se je vršilo glasovanje in je bilo drugo poglavje sprejeto s temi izpremembami: členu 8. se doda alinea: »Izvzame se prva kategorija s tem. da more preiti v drugo kategorijo«. 01. 9. in 10. sta ostala neizpremenjena. Pri 8L 11 j® bila sprejeta stilizacija dr. Kumanudija, tako da se ta člen sedaj glasi: »V prvo skupino prve kategorije pridejo predsedniki državnega sveta, kasacijske-ga sodišča in glavne kontrole in redni vseuSiliški profesorji z 20 leti službe, ki se jim računa v pokojnino. Vse ostale stroke uradnikov državne službe se razporede s kraljevo uredbo v smislu 81. 6, 7 in 8». Nato preide odbor na 4. poglavje, ki govori o plačah. Demokrat Reisner je podal zelo obširen ekspoze o projektiranih plačah in zelo uspešno dokazal, da uradniške plače niso zvišane več kot štirikrat od predvojnih plač. Razdelitev na osnovne in položajne plače ima namen, da se r adnikom z osnovnimi plačami omogoči napredovanje brez obzira, na to, venci v parlamentu in v vladi. Da bi imeli slovenski demokrati 21 poslancev, pa tudi lahko veliko manj, ne bi bilo tako. Ali se klerikalci zavedajo strašnih posledic, ki so jih povzročili in zakrivili oni na račun zaslepljenega in za-nelianeera slovenskega lindstva? da po ustrojstvn administrativne službe morda ne pridejo do položaja, s katerim je zvezano povišanje plač. Posl. Reisner je stavil predlog, da se osnovne plače v drugi kategoriji izpremene in sicer ta-ko-le: »Četrta skupina 5400 Din, peta skupina 6810 Din, šesta skupina 7820 dinarjev, sedma skupina 8280 Din, osma skupina 9480 Din, deveta skupina 10.680 Din in deseta skupina 11.880 Din«. Pri 81. 81 predlaga, naj se glasi namesto 85 let 32, a pri čl. 44 namesto 60 odstotkov: »uradnikom ptve in druge kategorije 70 odst., a ostalim uradnikom 60 odst«. Cl. 83 naj 6« v zvezi s ČL 34 spremeni takole: »Da se položajne plače druge kategorije sorazmerno približajo prvi kategoriji in da se sorazmerno diferencirajo s tretjo ka*egorijo». Nato je govoril predsednik Gjorgjevid, za njim pa dr. Kumanudi, ld je predlagal naj se Reisnerjev predlog predloži sek-oiji. Zahteval je, da se v 81. 40 predvidijo iste ugodnosti za aktivne uradnike v Južni Srbiji kot za npokojence. Minister Trifkovič je sprejel ta predlog in zahteval isto za Črno goro. Poslanec Svetozar Pribičevič je nato zahteval, naj se današnja seja prekine in naj se na prihodnjo povabita ministra financ ter vojne, da podasta kompetentne izjave o stvareh, ki se razpravljajo. Predsednik GjuriSld je pristal na predlog Svctozarja PriblSeviča, prekinil sejo In odredil prihodnjo za jutri. .JUGOSLOVANSKA TRGOVSKA ZBORNICA NA DUNAJU. Dunaj, 17. jtillla. s. «8-Uhr-Blatt« poroča, da nameravio ustanoviti na Dunaju jugoslovansko trgovsko zbornico, ki na! I bi stonlla v stike s češkoslovaško ' uinljivo jo, da se je dal poučiti o stali šču Anglije, Francije in Belgije. Z uspehi svojega potovanja je popolnoma zn dovoljen. V Bruslju bo konferiral s Thwi nisom in Jasparjom. Ministrski predsednik Poin«axe je in* i danee popoldne razgovor z dr. Benesoo«. Podatki nekaterih jutranjih listov, da j« Poincare sprejel dr. Bene&a že včeraj, niso resnični. Jutri odpotuje dr. Beueš v Bruselj. London, 17. Julija, j. V merodajnih krogih presojajo danes vprašanje spo. razuma z Francijo nekain bolj optimi« stično. Zadnji Poincarcjev govor se smatra za ugodne znak bodočega spo razuma. Tudi se zatrjuje, da je ameri' ška vlada sporočila angleški, da žel1 poročila o besedilu angleškega odflovo ra. IZ PORUHRJA. Berlin, 17. julija, j. »B. Z. am Mittag Javlja: Belgijske zasedbene oblasti s. vzele zopet 40 talcev za spremljavo bel gijski režijskih vlakov. Odrejeno je, H i morajo vsak belgijski vlak spremljat nemški talci. Berlin, 17. julija, s. Iz raznih industni škili mest zasedenega ozemlja, kake Esscna, Bochum.i, Dortmunda itd., pri hajajo poročila o poostritvi prometn-zapore. Nove eksplozije v Kragujevcu Kragtlfevac, 17. lullja. t. Sinoči ob 10. ta davi ob 3. ln 5. ie bilo zopet par eksplozij vnete munlcile. Danes dopoldne se le vršilo v Kagulevcu veliko zborovanje, katerega se ie udeležilo okoli 3000 meščanov. Sprejeta le bila resolucija, kl očita vladi in pristojnim oblastem, da niso dovoli osigurall mesta pred strašno nevarnostjo eksplozije. Resolucija zahteva, da se strugi Rllečlče ta Stradlča razširita ln poglobita, nepotrebna mtmielia odnese v skladišča izven mesta, ter razporedi tako, da se slabeiša razstreliva ne mešajo z močnimi. Meščanom na| se povrne škoda, kl so lo utrpeli povodom eksplozije, ranjencem pa da primerna odškodnina. Končno se zahteva zavarovanje življenja delavcev. Resolucija se pošlje kralju, predsedniku vlade ta narodni skupščini. Železničarska pra^matska Beograd, 17. julija, p. Danes dopol« dne se je vršila seja sckcije zakonodaj« nega odbora, kl se bavi s proučevanjem zakona o prometnem osobju. Vršila se je diskusija o čl. 78., ki po vladinl re« dakciji določa, da jc vsak železničar osebno odgovoren za vse poškodbe na državnih in zasebnih železnicah. Poslan« ci Kumanudi, Joca Jovanovič in Zebot so se izjavili proti taki redakciji čl. 78. ter poudarjali, da pride krivda železni« čarjev itak pred sodišče. Po daljši di« skuslji je bilo dr. Kumanudiju naroče« no, naj izdela drugo stilizacijo. Čl. 79. do 116. so bili sprejeti z malimi izpre« membaml. Pri čl. 110. jc prometni mini« ster Velizar Jankovtč zahteval, da se odvzamejo železničarjem brezplačne karte. Proti temu je odločno nastopil demokrat Reisner, ki jc izjavil, da bi bilo to popolnoma neupravičeno. Spre« jet je bil predlog dr. Kumanudija, da ostanejo režijski vozni listki še nadalje, in sicer tudi za upokojence in železni« carske rodbine, da pa se jim za daljša potovanja dajo karte trikrat na leto. Nato se je razpravljalo o 10. poglavju, kl vsebuje disciplinarne predpise. Vsi členi do 143. so bili sprejeti brez iz« premembe. Prihodnja seja jutri dopoldne. ZAKON O SREDNJIH 90LAH. Beograd, 17, julija, p. Sekcija zakonodajnega odbora, ki proučava zakon o srednjih šolah, ie sprojela v načelu pred- loženi načrt. Sledila je specialna debat.-pri kateri je bilo sprejetih 10 členov. 1 debati se Jo sprožila misel o posebn pragmatiki za profesorje srednjih šol Sekcija je sprojela stališče prof. Reisner ja m ga delegirala, naj v tem smislu li dela predlog v duhn iakona o srednji t-Solah. Jutri se razprava nadaljuje. UVOZ ITALIJANSKIM VIN V JUGOSLAVIJO. Rim, 17. julija, r. Poslanec Pessante Je stavil ministroma trgovine in fina in interpelacijo, v kateri vprašuje, kal J« storila Itallla da se od Jugoslavije dn seže znižanje carin za uvoz Italijanski! vin v Slovenijo. Interpeladla naglaša, da bi se na ta način še letos moglo uvoziti v Jugoslavijo 30 tisoč hI vtaa Iz Oorlcf in okolico. Inozemske borze 17. JulUa. CURIH. Berlin 0.0024, Newyork 575-London 26.37, Pariz 33.40, Milan 24.60 Praga 17.20, Budimpešta 0.065, Bukarr šta 2.95, Beograd 6.20, Sofija 5.20, Var. šava 0.0047, Dunaj 0.0081, avstr. žigo sane krone 0.00815. TRST. Beograd 24.80—25, Pariz 135.5«. do 136.25, London 107.35—107.70, Nev york 23.25—23.35, Curih 403—406, Bei-lin 0.009—0.011. Praga 69.70—70.25, Du naj 0.032—0.033, dinarji 24.60—25.10, do larji 23.25—23.35, car. franki (20) 88,71 do 89.50. DUNAJ. Devize: Boograd 752—75b Berlin 0.27—0.29, Budimpešta 6.70—6.80 Bukarešta 369—371, London 325.000 d. 326.000, Milan 3009—3021, Newyoi«., 70935—71185, Pariz 4112—4128, Praga 2123—2133, Sofija 623—627, Varšavn 0.59—0.61. Curih 12.295—12.345; valute dolarji 70760—70960, lire 2975—2995 dinarji 743—749. PRAGA. Dunaj 4.44, Berlin 1.35, Rim 142, Budimpešta 36.50, Praga 194, Lon don 151.25 , Newyork 33.225, Curil-508.25, Beograd 35.625. BERLIN. Dunaj 311.22, Milan 9336.50 Praga 6503.50, Pariz 12.568, London 997,' Ncwyork 217.455, Curih 37.905, Beogra 2354. LONDON. Beograd 410—430, Berlin 1.100.000—1.400.000. Milan 107.50—1» Praga 153.50—154, Dunaj 320.000 dr 330 000 NEW YORK. Beograd 107, London 459.50, Pariz 658.25, Berlin 0.04, Milai 429.50, Curih 17.41. Dunai 0.145. Buka. rešta 53.50- K v Trstu da jc volilni red lahno dober kijud te« | Žrtev kakor Kurtagtc je bno v omiadtn- Katastrofa tržaške 'Jadransko banke vi v vsej jugoslovenski javnosti, '/.lasti i i v Zagrebu in Beogradu vzbudila : tko neljubo presenečenje. Pričakuje- 0 »e namreč težke posledice no sn>110 - stališča neposredne izgube delničarjev, temveč tudi k stališča naravne re- kcije, ki mora nastopiti proti afiliira-ui Jadranski banki v Beogradu. Obso-ia se, da se jo razdelitev premoženja meil obo sestrski Jadranski banki izvršila na način, ki je oi.o banko spravil v stanje krirto in jo sili, da mora i-kat'. pokritja, pri drugih. Obsoja so pa tudi nečuveni način razlastitvo starih delničarjev, o katerem so smatra, da. je po zakonu popolnoma nemogoč. Obsoja se uprava, ki je lahkomiselno postopala s tujini premoženjem in je prikrivala položaj in s tem spravila v nesrečo premnoge kroge, ki so ji slepo zaupali. V spričo temu položaju ni čuda. da skuša beograjska ali pravzaprav ljubljanska Jadranska banka, ki že čuti prihajati črne sence iz Trsta, zvrniti odgovornost, vsaj mornlično na druge, n poskusi so seveda brezupni in so stvarno brez pomena. Kajti zadnja uprava, zlasti pa vsemogočni ravnatelj Kamenarovič, ki j« dve loti delal brez «eje upravnega sveta in nadzorstva, je brez dvoma odgovorna tudi gmotno in ne samo moralno. In odgovorna je tuli Jadranska banka v Beogradu, četudi ima formalno drugo firmo. V plačanem časopisju poskuša Jadranska banka v nasprotju z enoduš-nim prepričanjem vseh gospodarskih krogov vsaj nekaj moralne odgovornosti zvniti na ono upravo svoj čas »notne Jadransko banke, ki jo jo volila v letu 1020. Trdi, da je že takrat lilo gospodarstvo tržaške Jadranske banke slabo in da. marsikatera izguba učenja že v tistem času. Mora se priznati in je to notorično, da ao ob in po prevratu izvrstno delovalo filialke Jadranske banke, ki so bile pod vod-'tvora tedanje ljubljanske .lajvečje bančno podružnice. Tržaška centrala pa. je bila od Ljubljane, zlasti pa na-nram tedanjemu ljubljanskemu ravnatelju popolnoma samostojna in je direkcija pod vodstvom g. Gartnerja, oziroma g. Kaiča imela popolno avtonomijo, tako da je sama bila odgovorna upravnemu svetu in mu direktno poročala ter je s tedanjim poslevode-';im predsednikom g. Bogdanovičem -ama brez stikov z Ljubljano vodila vse posle. Ko se je izvedelo, da italijanska vlada zahteva povračilo 0 milijonov lir radi konverzije kron, je tedanji ljubljanski ravnatelj Praprotnik 1 bančnim pravnim zastopnikom dr. K. odšel v Trst, da tamkaj preišče poslovanje centrale, a le - ta jc strogo varovala svojo samostojnost in neposredno odgovornost predsedstvu pod vod--tvom g. BogdanovičD. Ze to dejstvo -amo priča, da je vsak poskus, zvra-ati kakršnokoli odgovornost na tedanje ljubljansko vodstvo, popolnoma brezupen. Sicer pa gre ravno za to in javnost 'er prizadeti delničarji zahtevajo, da se vprašanje odgovornosti razčisti. Zato so delničarji na občnem zboru stavil predlog, naj se izvoli preiskovalna komisija, ki bo ugotovila vzroke in prijela krivce poloma. Ravno proti temu za. vsakega objektivnega človeka povsem umestnemu predlogu pa so je izjavil Ciro Kamenarovič in je ta predlog pri glasovanju bil odbit 7, glasovi tistih nepoučenih delničarjev, ki >0 v slepem zaupanju deponirali s v nje delnice zavodu ter so v njihovem imenu različni bančn' uradniki glasovali /.a, to, da se te delnice proglasijo za ničvredne. Na prosto je bilo in je še danes upravi Jadranske banke, da poseže po krivcih. To je ravno tisto, kar javnost in osleparjeni delničarji zahtevajo. Največjo obsodbe je vredno ravno to, da skušajo pravi krivci s pomočjo fingirane večine rešiti sebe pretečih regresnih tožb s tem, da ubijejo stare delničarje. Govoričenje v plačanem časopisju ne pomaga nič. Snnio dejanja morejo uveriti javnost, in sicer preiskava, kdo je kriv. in tožbeni regres proti krivcem. * Zagrebški «Jutarnji listj> z dne 17. julija poroča o občnom zboru Jadr. banke v Trstu in pravi med drugim: Na glavni tkupščini Jadranske banke v Trstu je bil sprejet predlog, da stopi skupina italijanskih kapitalistov v banko 7. glavnino 15 milijonov lir. Tako je prešla Ja-Iranaka banka v it&lijamske roke in se ie tudi naziv zavoda spremenil v »Banca \driat,ica,». V upravo banke prido 20 Italijanov in samo 3 Jugosloveni. S tem jc zadan ne samo našemu narodu 'v Istri ne go tudi v Dalmaciji in v ostalih naših krajih hud udarec. Ta napad na to našo veliko denarno družbo na Jadranu se je pripravljal prav po tihem že od lanskega leta, ko je nastala, znana afera z malvorzacijami v tržaški Jadranski banki. Pri vsem tem — kakor je podoba — se dela po vnaprej določenem načrtu. Nreki skupini italijanskih finančnikov na :elu s senatorjem della Torre, direktorjem rimskega »Monda«, ki je, kakor zna-10, naš prijatelj, so fašisti onemogočili ideležbo pri Jadranski banki in je fašl--tovska vlada preko svojih finančnih podjetij navalila zahrbtno za to italijansko skupino. Pri tem načrtu jo podpirala rtalištn« uprava Jadranske banke v Tr- stu. Posledice te italijanizaeije Jadranske banke v Trstu sa bodo občutile tudi v Beogradu, ker inia Jadranska banka v Trstu neko terjatve proti beograjski Jadranski banki, kl presognjo kapital Jadransko banko v Beogradu, tako da bo sedaj gotovo tudi v Jadransko banko 'v Boogradu infillriran italijanski kapital. Kazen toga ima Jadranska banka v Trstu veliko šlovilo delnic parobrodarske družbo »Oceaiiia-, ki pripada po dogovoru Bortoliui-Trunibič naši državi. Sedaj se bodo tudi v tej družbi občutile posledice tega koraka, s tem da dobe Italijani v svoje roke tudi te delnice, tako da nam bodo mogli sčasoma odvzeti to družbo in bi bili na ta način izročeni njihovi samovolji. »Jutarnji list» poroča nad al jo s Sušaka: V tukajšnjih bančnih in pomorskih krogih jo italijani/.acija Jadranske banko v Trstu izzvala zaprepaščenje. Tu so prepričani, da je bila cela ta stvar izvedena povsem tajno, da so bili naši dol-ničarji nepričakovano zaskočenl, tako da niso mogli priti pravočasno v Trst, da bi v zadnjem hipu preprečili to kombinacijo. Zagrebški »Morgen« 7. dne 17. .julija poroča podobno in poudarja- da se je ta napad na naš edini veliki denarni zavod na Jadranu pripravljal na tihem že pro-ko enoga lota. Palje omenja, da jo pri izvedbi italijanskih namer podpirala fašiste »udi uprava Jadranske banke v Beogradu. Zagrebške --Novosti« z dne 17. julija poročajo s Sušaka med drugim: šušaški in reški krogi so zelo neugodno dimjeni zaradi te transakcije, ki je izvedena tako, da niso delničarji bili o tem obveščeni. Posamezne podružnico so prejele poziv šolo 8 dni prej z ravodilom. da ga ne objavijo javno, a delničarje, ki bi r.a poziv doznali, da naj pouče. da morajo svoje delnice prodložiti 0 dni pred skupščine v beograjski centrali. Roški avto-nomaši in naši sušaški krogi vidijo v celem tem postopanju nedopustljiv način obenem pa očitno tendenco italijanske fašistovske vlado, d:i favorizira Trst ter uduši Reko. Karakteristično je, da je italijanska vlada ustaven proces proti Jadranski banki. Zagrebška Riječ« 1. dno 18. julija poroča o glavni skupščini Jadransko ban ke v Trstu, da jo bila. sklicana «na lur-timaški način«, tako da naši delničarji niso mogli dospeti na skupščino in braniti svojt interese. V dejstvu, da pri itn lijanlziranju Jadr. banke v Trstu sodeluje tudi Host-Venturi, je dokaz, da je stvar izvedena od strani fašistov na škodo Reke in korist Trsta. Dalje poroč.-i »Riječ« s Sušaka, da ima tamošnja Ban ka i štedionica za Primorje v svojcun portfolju večje število delnic Jadransko banke v Trstu, ki ostanejo sedaj brez vrednosti, kar pomeni težek udarec '«1 ta zavod. (Ta banka jo imela žo pred in med vojno veliko število delnic Jadr banko v Trstu in je meseca junija 10-1 prevzela še 0000 komadov delnic Jadr. banko po 2000 kron 7,a komad. Op. nr.) Med sttšaškimi pomorci se tržaški dogo dok zelo živahno komentira, ker je znano, da ima .Tndr. banka v Trstu v svojih portfeljih veliko število delnic, jugoslovenske parobrodarske d. d. lOceania«,ki pripada po sporazumu Trumbič-Bertolini naši drŽavi. cOceania« pade na ta način zopet povsem v italijanske roke. Sedaj jo jasno, zakaj se »Oceania« ni požurila, da prenese svoj sedož na naše ozemljo. Jasno je pa tudi, zakaj se naša vlada ni pobrigala, da se ta zadeva pospeši. mu, da se proti njemu pojavlja močna opozicija. Odločilnega pomena, da je pri vseh volilnih redih dejstvo, kako se ti izvajajo. «Jaz», jc dejal dr. Wilfan, «ne morem zaupati vladi, ki se je b silo po« vzpela do oblasti in ki sc drži državne« ga vodstva z nasiljem in z nezakoniti« mi sredstvi. (Pri fašistih je ob teh bes seduh nastal velik vihar.) Dosedanja iz« ktistva e vladajočim fašizmom ne nudi« jo jamstva, da bi izvedba novega volil« nega reda mogla zasigurati svobodne volitve. Volitve bodo vodili organi se« danje vlade, a da bi se volitve Izvršile kolikor mogoče nepristransko, bi morali volilne komisije tvoriti sodni organi, ne pa vladni pristaši. Tako se pa bodo vo« litve vršile pod vplivom političnih mo« tivov. Novi volilni red uničuje doseda« njo pravico slovenskih narodnih manj« šln, da dobe svoje zastopnike v parla« mentu. V Italiji bodo z novim volilnim redom narodne manjšine popolnoma Izolirane ter ne bodo mogle sodelovati državnem življenju. Njihov položaj bo v bodoče še bolj podrejenega zna« čaja, kakor je bil doslej.* — Nato je govornik pozval vlado, naj se ozre na težek položaj italijanskih Jugoslovanov In naj ne tlači njihovih pravic v šc večji meri. \ko bodo Italijani šc dalje tako zatirali Jugoslovane, bodo ti primorani apelirati na ostale civilizirane narode. Po teh besedah so fašisti zagnali tako vpitje, da jc dr. NVilfan moral končati govor. Med kričači in razbijači se je najbolj odlikoval znani požigalec trža« škega Narodnega doma Giunta, ki je iz« razil višek svoje parlamentarne civilizacije t. besedami: "Divja ušiva živina!« Te besede, kakor so kratke, že same od sebe odpirajo bližnjo politično perspek« tivo razmerja med Italijani in v itali« jansko državo vključenimi Jugoslovani. No. skih vrstah obilo, zato ie zagrebški akademski senat po prevratu za zahtevo di-Jaštva uničil Oagllardilev doktorat. In zda! po petih letih uledinjenla se ta indi-vlduj svobodno kreta s posebno legitimacijo ter hodi v avdijence k zagrebškemu pokrajinskemu namestniku In drugim faktorjem... Istočasno prinaša beograjska «Polltika» Gagllardljcv demanti, da bi radikalska vlada v zvezi z njegovo osebnostjo pripravljala kak velelzdainiški proces, češ da se take vesti lanslrajo le Iz Radičevega kroga. Nadalje Gugliardl popisuje delovanje hrvatskega komiteja v emigraciji iti izjavlja, da se je ta organizacija osnovala z vednostjo in po želji Stjepaua Radiča. Gagtiardi je seveda pre ko noči postal najvnetejši konvertit, pro-rokuje Radiču, istotako nagel padec kakor dvig, za svoio osebo pa Je končno spoznal, da je pameten sporazum med Srbi In Hrvati najboljša osnova za konsolidacijo Jugoslavile. In šc in še ponav-lja, da so vesti o njegovih denuncijacijah tendencijozne. □e na vseaokolsKt zlet v preteklem Mlada poročevalka iz vrst sokolskega naraščaja kaže s kako bistrim oCeaon) jc opazovala potek velike sokolske prh reditve. J. Jeras poroča v obliki piani* o slavnostnem razvitju naraščajskegj prapora pri Sokolskem društvu U ^ Ljubljani. Sledita nadaljevanji češkega prevoda »Dnevnik mladoga čoveka« poučnega spisa »Zgodovina telovadbe«, Iz tehnične stroke prinaša Sokolič po, Ijudno pisano razpravico o metanju kro* gle od J. Cobala. Spis poučuje, kakq je treba postopati pri tej vaji, da w doseže čim večje uspehe. Končno jo priobčen poučen članek o premogu. To sicer ne spada v sokolsko literaturo, q je za mladino vendar jako poučno, da dobi vpogled o nastanku in razvoju ntj< važnejšega produkta naše zemlje. \ Glasniku sc nahaja spis iz Sokolskega društva na Sušaku in ocene nekateri^ novih knjig za mladino. — Sokoli&i prav toplo priporočamo. Politične foeMe Mariborsko oblastno načelstvo JDS le imelo včeraj dopoldne redno se-)o, na kateri Jc podal Iz Ljubljane došll p. dr. Kramer poročilo o politični situaciji, oblastni tajnik g. Spindler pa jc poročal o strankini organizaciji, nakar se jc razvila obširna debata o vseh perečih javnih vprašanjih. Soglasno storjene skic pc za strankino delo o počitnicah in v jeseni bo načeistvo sporočilo organizacijam na sestankih, ki se bodo snkcesivno vršili v oblasti. + Za plačilo piše »Slovenec« kar kdor hoče. Svoj čas je prinašal »Siove-nec« goreče proteste radi primorskega zadružništva, ki |e bilo po »Jadranski banki« prikrajšano za 13 liiilianov lir. Takrat je ponntlskoval dolge članke -Goriške Straže«, kl le obupno klicala na jio-mo£ opozarjajoč na katastrofo, ki preti radi mahinacije »Jadranske banke« ne le celokupnemu zadružništvu ampak tudi narodnim interesom v Primorju. Včerajšnji »Slovenec« pa prinaša poročilo o občnem zboru «Jadranske banke« v Trstu in sicer 7. besedilom, kakor mu sa jc banka sama poslala. V tem poročilu obsoja «Slovencc>< prizadevanje v prilog primorskemu zadružništvu ter se zavzema za interese skrahiranc »Jadranske banke«. On tudi zagovarja vse zloupotrebe, s katerimi so upropastili Jadransko banko razr.i Kamcnarovičevci. «Slovenec» le to storil zato. ker ie bit plačan od «Jadranske bunker. Iz tega je razvidno, da je bi-ia svoječasna kampanja «Slovenca» v prilog primorskim zadrugam sam humbug. + Ivan Hribar pri Pašiču. «Obzor» poroča, da je v nedeljo dopoldne Iv. Hribar v Beogradu dolgo konferlral s Paši-čem. »Obzor« ni pozabil dostaviti, da »politični krogi pripisujejo Hribarjevemu prihodu v Beograd veliko važnost«. Po svetu — Otroci Franca Ferdinanda d' Este so prosili praško vlado, da jim dovoli dostop na češkoslovaško ozemlje in bivanje v Tešlnu. Praški kabinet se sedaj bavl z vlogo, katero pa bo z ozirom na strogi zakon o zaščiti republike najbrže odklonil. — Odstop poslanca Groncbiia. Po- polarski posanec Gronchl, šele par dni don Sturzov naslednik v političnem tajništvu italijanske ljudske stranke. Je radi neenotnega nastopa popolarskili zastopnikov o priliki glasovanja za novi volilni zakon podal demisijo kot poslanec. Obenem le izstopil iz klerikalne stranke. — Za svojega novega političnega in trgovinskega zastopnika v Londonu je moskovska sovjetska vlada Imenovala bivšega predsednika ukrajinske republike Rakovskoga. — Odnošajl med Rusijo in Nemčijo. Brodovski, prvi poslanlški svetnik pri ruskem diplomatičnem zastopstvu v Berlinu je Izjavil, da stopi kmalu v veliavo cela vrsta pogodb med Rusijo in Nemčijo. Pogodbe bodo obsegale določilo o pomorskem prometu, o prometu na železnicah, carini In davkih, o zavarovanjih pravni zaščiti, koncesijah itd. — Strašna vročina v Angliji. Iz Londona poročajo, da trpi Velika Britanija letos na taki vročini, kakršne nI doživela že od leta 1913. Te dni je temperatura dosegla 91 stopinj Fahrenheita (po Celziju nad 32 stopinj). — Kadilci in nekadilci na čeških železnicah. Praško železniško ministrstvo jc ravnokar izdalo riaredbo. po kateri smejo ostati češke železnico samo do polovice dostopne kadilcem. Ostala polovica prostorov bo v vlakih rezervirana za nekadilce. Šport First Vienna FC. : S. K. Primorjt. V soboto ln nedeljo gostuje v Ljubljani prvorazredna dunajska First Vienna FC, Obe tekmi se vršita na igrišču S. K. Prt, morja. Dunajska cesta. Praška Slavila Je nedavno igrala v, Carigradu proti tamošnjemu prvaku Oa-lata SeraII s 7 : 0 (3 : 0). Ceškoslovašk| športniki so bili pri prihodu svečano spre. Jeti. Spreiemu so prisostvovali tudi zsi stopnikl vlade, mesta In vojaštva. _____J Dopis! Prosveta Eleonora Duše, gledališka umetnica slavna italijanska svetovnega, glasu bo letos v oktobru gostovala na Dunaju v gledališču »Neue Wiener BUhne». Nastopala bo v Ibsenovih dramah »Gospa z morja« in »Strahovi« ter v dveh italijanskih komadih. Umetnica prejme 7.a vsak svoj nastop po 40 milijonov avstr. kron. SchBnherrjevo dramo Žena — vrag so pod naslovom •:L'indemoniata>- te dni uprizorili v kinu. Italijanska revijalna kritika Sohonhcrrjov umotvor zelo hvali. SENCllR PRI KRANJU. Dne 2. julij« je praznovalo tukajšnje gasilno društvo 25-letnico Bvojega obstoja z biagoslov-ljenjem prapora. Društveni člani so m potrudili, da se pro vede slavlje čim svečane je. Radevolje je bral domači župnik mašo v kapelici sredi vasi, imel slavnostni govor, v katerem je bodril in navduševal k vztrajnemu samaritanskemu delu še nadalje »Bogu v čast in bližnjemu v pomoč« tako ganljivo, da je bilo marsikatero oko rosno, blagoslovil društveni prapor ter končno pripel gasilcem-jn-bilantom odlikovanja. S tem je bil ofi-cielni del slavlja končan. Popoldne i« je vršila na vrtu gasilca I. Čcbaska veselica s tombolo, kar je društvo gmotno podprlo, obiskovalcem pa nudilo neka) ur prijetne zabave. Dopisniku »Domoljuba« monda ni ljuho. da vlada med gosp župnikom — ki v izvrševanju stanovskih dolžnostih ne pozna, ne klerikalcev, ne samostojnežev itd., ampak le svoje žup-Ijane — in gasilci, kakor tudi ostalimi razsodnimi ljudmi tolikšna sloga in lju-hav. kljub gonji tukajšnjih nahujskanih klerikalcev, ki- kakor navadno- blats vso in vsakogar, ki nc trobi v njih ros. Da pa je tukajšnje gasilstvo v veščih rokah in so gasilci res pravi S.imaritanci so pokazali čez teden dni pri požaru, ki je izbruhnil pri tukajšnjem posestnik« vnlgo Zttmru. Gasilci 7. hrizgalno so bili že na mestu požara in vršili svojo slu)! bo, preden se je oglasil vaški zvon iti tako preprečili še večjo škodo. Toliko »Domoljubovcm« dopisniku v popravo njegovega članka, javnosti pa v vednost da ne ostane napačno obveščena. -- Sen čurjan. BRATJE! Mussoliniisva smap d. Rim, 16. julija. Rimski fašistovski diktator je prav« kar zmagal v drugič. Prvič je zmagal lani na jesen s fašistovskim pohodom na Rim. Tričetrlctnl položaj na krmilu dr, žavc pa ga je uverii, da fašistovska re« volucija nc pomeni nič, ako ji nc bu sledilo vsaj na videz legalno zastopstvo, ki bo imelo v parlamentu večino. Gospod Mussolini je zato naročil svojim somišljenikom, naj izdelajo za volilni red takšen načrt, ki bo njemu defini« tlvno zasigural oblast v državL To se mu je sedaj posrečilo. Musso« lini je s svojim novim volilnim redom, ki zagotavlja večino poslancev oni stranki, katera dobi največ glasov, pro drl. S tem jc rešil fašizem vseh tistih opasnosti, katerim jc bila sedanja vlad« na stranka izpostavljena, da je ostal še nadalje v veljavi proporčni sistem. Kakor jc bilo že v naprej pričakovati, so za Mussolinija poleg nacionalističnih desničarjev glasovali deloma tudi popo« Iari, in to kljub temu, da so prvotno .sklenili glasovati proti njemu. S tem sc je ministrskemu predsedniku posrečilo razbiti enotno fronto popolarov, ki se je odločila glasovati en bloc proti volil« nemu redu očividno pod šc vedno tra« jajočim vplivom odstopivšega tajnika dona Sturza. Najzanimivejši del volilne debete za nas Jugoslovane pa tvori govor tržaške ga poslanca VViifana. Ko je zbornica sprejela predlog, da sc zaključi načelna debata o volilni reformi, jc dr. \Vilfan predlagal sledeče: »(Zbornica priznava upravičeno potrebo, da se tudi narod« nim manjšinam zagotove njihove pravi« ce na tn način, dn dobe zastopništvo v parlamentu«. Predlog, keterega je pod« vtsal tudi istrski poslancc dr. Stanger, ic predlagatelj nato ohrozložil. Dejal jc, ,, ,, , 1 Umrl ie brat Janko Vukasovič, f RadlčevStvo o «peklenski zaro t! lkovllik v p. in podstarosta Sokolske nti llrvskk„iti,i nor/trlit.. Prrvtcp, _ . 1 _ . . , proti hrvatskemu narodu«. Predsedstvo HRSS je na svoji seji dne 11. t. m. sestavilo interesanten komunike, ki ga za »obveščenjc široke javnosti« objavljajo Radičev »Slobodni Dom« in drugi bloka-ški listi. Komunike pravi, da jc Radič prejel zanesljive vesti o zaroti radlkal-ske vlade s pomočjo demokratov in fran-kovcev proti hrvatskemu republlkanstvu; nadalje ugotavlja, da vzdržujejo frankov-ci tajne zveze z radikalsklmi ministri in da diskretno nagovarjajo hrvatsko oinla-dino, da je z Radičem treba storiti enako kakor s Stamboliisklm ln bolgarskimi zemljoradniki. Zaenkrat se ne morelo objaviti podrobnosti zarote. Toda predsedstvo HRSS opozarja na to, da vodi neizprosno borbo proti beograjskim oblastnikom in da le že Izvedlo duhovno revolucijo — krvave tie mara. Zato svari pravo hrvatsko omladino, da se brezpogojno pokori predsedstvu HRSS. Ker je Hanao ustanovljena brez sporazuma z vodstvom HRSS, izstopa dr. Rudolf Horvat iz načelstva Hanao, ker Je dognano, da so v tem načelstvu sami nasprotniki hrvatskega organiziranega seljaštva. Komunike končno poziva delavstvo, naj z dejanjem dokaže svojo borbenost In solidarnost s seliaštvom, ter Inteligenco, da odbije vse poizkuse za razbitje enotne hrvatske fronte. Komunike ie podpisalo celotno predsedstvo HRSS to je prvi ofi-cielni dokument strahu, da se v hrvatski javnosti razbohoti prepričanje o nesposobnosti Radiča in njegovih privržencev. -!- Gngliardi. V Zagrebu vzbuja pojava Manka Oagllurdija obilo upravičenega razburjenja Iz komentarjev k njegovi izdajalski roboti pred in med svetovno vojno. Za Izpopolnitev slike prinašalo nedeljske »Novosti« dnpis dobrovoljca dr. RiSida Kurtaglča, katerega ie Oagliardi tiri bivšem bosanskem polku v Budimpešti na Irrrdno nesramen račlti demmciral. En dan opravka z državno žeieznino Državna železnica ie posebne vrste institucija. Ob nedeljah zjutraj voz! i; Ljubljane izletniški vlak v Bohinj. Ta vlak itn a poleg drugih posebnosti prej-nost, da ima za tretji razred samo dva ali približno dva umazana vagona, ostali napol uma7.ani vozovi so namenjeni občinstvu za drugi in prvi razred. Ker je naval na vlak ponavadi zelo velik, ima ubogi sprevodnik mnogo dela, dokler potnikf uveri o tem, da v vagonu za: dvajset ose'n lahko preklinja, se kuha in zabavlja če' državo in železnico petdeset in več ljudi A na koncu se sardele vendarle stlačijo v voz, kjer so deležne parne kopelji na državne. stroške. Komur se primeri, da se z Jesenic mora z brzovlakom odpeljati do Lesc, si kupi vozno karto — veste do kam? Do. Krn nja! Državna železnica namreč nima In ne izdala vozovnic do Lesc, dasl se br zovlak tudi na Lescah ustavi. Zvečer vozi na gorenjski progi tako-zvani »lumpenvlak«. Tu si je državna železnica izmislila noviteto, ki spominja m vojne čase. Med druge vagone se vpreH veliko število vagonov za vole. Ker so ostali vagoni navadno že pred Jesenicami polni, mora potujoče občinstvo na po znejših postajah v vagone za živino. Spre vodnik so pri tem jako spretni. Kadar ljudje planejo na tretji razred, jih sprevodnik napodi nazaj, češ, zadai Je še dosti prostora. Ljudje sc morajo uvagoti;-rati v voze za živino. Ako hoče kdo tja za kamor je plačal vozni listek, ne utet; ne storiti tega, kajti sprevodnik Je že davno zapiskal za odhod in dal znamenje za »gotovo«! ga društva v Beogradu. Bil jc pivi med prvimi, ki sc je vse življenje boril za našo svobodo in za naše ujedinjenje. Bratska dolžnost nam veleva, da ga spremimo na zadnji poti, ki ga povede iz svobodne naše zemlje v ncosvoboje« no domovino. Poživljamo brate ljubljanskih in bliž« njih sokolskih društev, da se zbero eno uro pred pogrebom na vrtu Narodnega domu. Dan in čas pogreba bosta objavljena v dnevnikih. Zdravo! Starešinstvo JSS. Sokol v Dol. Logatcu ob državni meji otvori svoj lastni dom dne 5. avgu« sta. Kdor se zaveda, kako važno nalogo Imajo društva ob meji, prihiti ta dan v Logatec. Dramatični odsek Sokolske?,i dru« štva na Viču prične prihodnji mcsec, z skušnjami in predpripravami za bodočo sezono. Vabijo in prosijo se vsi prijatelji gledališke umetnosti, da pristopfjo-k temu odseku in javijo svoj pristop xlo 25. t. m. voditelju dram odseka na Vi« ču br. Borštniku. * SOKOLIC. Tc dni je zopci izšla dvojno, to je 7. in 8. številka sokolskega mladinskega Usta »Sokolič«. Tudi tokrat je vsebina Usta jako zanimiva in ravnovrstna. Uvodna pesem: Klic Sokolov od Cieka jc posvečena naši odkrnjeni domovini ob Soči in Gosposvetskem polj«. Član« ka: U gibanju je život (S. Vrdoljsk) in Prva sokolska uspomena (O. KT1 pisana v hrvaščini pripovedujeta o sokolskem življenju mladine. Jako zanimiv in i ali živina. Dovolj priložnosti jc, da P"1 otročje naiven je daljši spis Mirice Krn-! staneš W. človeka vol, ne pa narobe. ItUs metleve iz Trbovelj, ki opisuje sporni« I vremena! ^ Tekom nadaljne vožnje ugasnejo v 'la- ku vse svetilke. Za bajno razsvetljav'5 tam zunaj pa skrbi s slabim smrdečin premogom založena lokomotiva, kl ao spe v Ljubljano z zamudo, tako, da ttM' brzovlak na Štajersko vsakemu, kl ]e zaman upal na zvezo ž njim preko Boliini ln Jesenic. Sicer pa se pri nas ne mudi nlkomu1 naprei. Vseeno Jc, če se voziš kot Sove« Domače vesli * Kraljevska dvojica zopet na Bledu. Iz Beograda poročajo, da, odpotu-' leta kralj in kraljica dne 20. t. m. na .voja letovišče «Suvobor> ob Bleskom i»ser«, kjer ostaneta do konca avgu-sla. Z Bleda odpotujeta v Pariz, kjer s6 anideta z romunski kraljevsko dvojico. * Kraljev dar dr. Ribarju. Kralj Aleksander jo bivšemu predsedniku narodne skupščine dr. Ivanu Ribarju ilnrova-1 skupno sliko kralja in kralji- - z lastnoročnima podpisoma. * Ruske gimnazije v Vojvodini. Voj-idina ima. štiri ruske srednje šole: v Brli Crkvi moško gimnazijo z 235 iienci in žensko z 221 učenkami; v jvem Bečeju žensko gimnazijo z 284 icenkami ter v Veliki Kikindi žensko ;imnazijo s 125 učenkami. * Sprejemi pri velikem županu v Ljubljani. Pokrajinska uprava objaviš: Občinstvo se opozarja, da sprejema veliki župan dr. Lukan do 15. septembra t. 1. stranke le vsak torek, sre-io in petek, in sicer od 10. do 13. Na-lalje se stranke opozarjajo, da veliki fupan absolutno in prlncipijelno brez izjeme odklanja vsako intervencijo v .inovanjskih zadevah, ker je za to pristojno edinole stanovanjsko sodi-:e, na katero nima pokrajinska uprava, odnosno veliki župan prav nlkake- vpliva. * Stinnes v Jugoslaviji. Kakor porodijo iz Berlina, je znani veleindustrija-l»c Stinnes pri tamkajSnjem jugoslo- ■ mskem poslaništvu prejel vizum za potovanje v našo državo ter bo v z iflvi svojih industrijskih podjetij pre potoval Jugoslavijo. * 2200 novih volilcev pri občinskih volitvah v Beograda. Beograjsko časopisje poroča, da je vpisanih v volilne imenike za občinske volitve, ki se hudo vršile dne 19. avgusta v Beogra-in, 8200 novih volilcev. Skupno število vseh glasovalcev znaša 20.500. Za ■ olitve so prvi vložili kandidatno listo radikalci. Nosilec njihove liste je od- »tnik Mihajlo Marjanovič. * Preiskava proti Rajidu končana, 'itentator Rajič, proti kateremu jc oro kava že končana, bo obtožen po ole- I., točka 7. zakona o zaščiti države •1 radi poskuSaaega umora predsedni-1 a. vlade, ki jo obenem tudi reprezen-' i.ot politične skupine. Ta zločin so i.znuje s smrtjo, v slučaju olajšilnih 1 kolnosti pa z 201etno ječo. * Novi upravni svetnik Jadranske I anke je znani hrvatski renega.t Host, I.i si je pozneje pridal še prilastek ' enturi. On je bil pomočnik zobotehni-ka na Reki (ex cava denti), kateri je t sled nečuvenih nasilstov vseh vrst proti Hrvatom in Slovencem postal vojni minister D'Annunzija na Reki. Ta. mož je vsled delovanja sedanjih upraviteljev Jadranske banke prišel v njeno upravo in naj sedi skupaj z Ju .oslovani! * Srbsko planinsko društvo, ki se jo MČelo zadnje leto prav krepko razvijati, namerava prirediti koncem tega meseca za svoje člane izlet v Kamniške planine. Če ne bo kakih vremenskih težkoč, prispejo naši južni planinci dne 22. t. m. v Celje, odkoder nastopijo turo po Savinjski dolini čez Kobanov kot na Ojstrico, Kamniško sedlo, Okrešelj, Skuto, Grintovec v Kokrsko dolino. * Subvencija parobrodarskim društvom. Država je določila parobrodarskim društvom naslednjo subvencije: Jadranski plovitbi* d. d., Sušak, 9,916.322 Din.; «Dubrovaški parobrod. plovitbi*, d. d., 1,603.206 Din; «Boke->ki plovitbi», Kotor, 1,404. 160 Din: Korčulanski plovitbi«, Korčula, 167 visoč 520 Din; »Obalnoj paroplovltbi Hum», Korčula, 89.376 Din; cKašte-lanskoj plovitbi», Split, 50.400 Din; Srbsko - arbanaski banki, Cetinje, 235.243 Din: »Zadružnoj plovitbi*, OmiS 28.224 Din in *Peljičkoj plovitbi Krilo* 28.224 Din, skupaj 13,552.765 dinarjev. Ta subvencija jo resnično skromna v primeri s subvencijami, ki jih daje svojim brodarskim podjetjem nj Jadranskem morju Italija. ' Italija odklanja slovanske optan-te. Bivši istrski poslanec in župan v Bnzetu dr. Matko Trinajstid je optiral «a Italijo, italijanska oblast pa je opcijo odklonila. * Gcrica dolga vas. «T.:t voce del' tsonzo* poroča, da se v kratkem preseli več najvažnejših železniških uradov iz Gorice v Vidom. List toži, da bo mosto, ki je izgubili, že prefekturo, oa ta način še bolj obubožalo. * Tovarna torpedov na Reki. Aleksander Viola, ki je bil svojedobno v Zagrebu aretiran zaradi posknšanega *ten',iita na Zanello, objavlja v «Tdea NMio:in.]e» člr.nek o tovarni torpedov ^MtViad na P.cki, v katerem opoz.tr )} iUViarsko javnost, da se pripravlja prodaja te tovarno, ki pride sko raj gotovo v francoske roke, a Frar oseba je v tem času obolela nt Skrlati ci. Ostala je v domači oskrbi. Iz uradnega lista. Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v včerajšnji številki: Pravilnik za strežni« ško osebje na oddelkih v javnih bolnicah pod upravo Zdravstvenega odseka za Slovenijo ter pravilnik zavod« za so» cialnodiigiensko zaščito dece v Ljublja« ni. Imenovanja v državni službi. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenova« 10 za avskultantc naslednje pravne praktikante: dr. Frana Moharja, dr. Ju« 11 ja Fellacherja, dr. Jakoba Sveta, Milo« ša Lečnika, Zvonka Doklerja in Miloša Senico. — Provizorni jetniški paznik Ivan Pavlin je imenovan za stalnega jet« niškega paznika pri jetnišnici novome« škega okrožnega sodišča. * Himen. Danes se poroči v Karlovcu kapetan mornarice g. Metod Pire, sin g. župana v Kranju, s hčerko bivšega pred« sodnika Narodne skupščine ter poslancu in odvetnika g. dr. Edo Lukiniča, gdč. Ivko Lukiničevo. Bilo srečnol Smrt rodoljubMnje. V Krškem je preminula posestnica Amalija J u g o» v 1 č. Bila je odlična slovenska rodoljub« kinja, ki je imela vedno sočustvujoče srce in odprto roko za naše neodrešene brate. Bila je delavna odbornica podruž« niče «Jugoslovenske Matice* v Krškem, katere se je spomnila tudi v svoji opo roki in ji volila 1.500 dinarjev. Z enaki« mi zneski je blaga pokojnica obdarila tudi Ciril«Metodovo podružnico, Kolo jugoslovenskih sester in društvo Sokol in gasilno društvo v Krškem, po 750 Din pa župno cerkev, kapucinski samostan in mestne reveže v Krškem. Slava nje. nemu spominu! * Kongres Udruženja jugoelovanakega učiteljstva v Ljubljani. Kakor nam jav« ljajo, se je priglasilo do sedaj do 3000 učiteljev in učitcljic iz Hrvatske, Srbi« je, Vojvodine, Bosne in Hercegovine, Dalmacije in Crnc gore ter okrog 1000 učiteljstva iz Slovenije, ki poseti v dneh 5., 6. in 7. avgusta kongres v Ljubljani. Zbrani bodo vsi najboljši zastopniki učiteljstva iz vse države. Kongres se vrši v velikem obsegu. Vsega bo torej v teh dneh nad 4000 jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani. Ker poseti Ljubi ljano nad 4000 učiteljstva, se obračamo do privatnikov, da se odzovejo apelu radi stanovanj. Udruženjc nujno potre« bujc večje število privatnih prenočišč, zato ponovno apelira na meščanstvo, da se javijo oni, ki so pri volji oddati proti primerni odškodnini prenočišča za dni kongresa. Prijave sprejema pisarna Udruženja jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, I. nad« stropje. * Odvetniška zbornica za Slovenijo je imela včeraj v Ljubljani svoj letni občni zbor. Predsednik dr. Danilo Majaron se je uvodoma v toplih besedah spominjal dolgoletnega zborničnega člana in odi vetnika dr. Ivana Tavčarja. Iz zanimive« ga poročila zborničnega tajništva po. snemamo, da šteje zbornica danes 185 odvetnikov (med njimi 63 v Ljubljani) in da je vpisanih 65 odvetniških kandii datov. Pri nadomestnih volitvah jc bil izvoljen zborničnim podpredsednikom poi novno dr. Janko Žirovnik, za člane od bora dr. Ernest Kalan, dr. Ivan Lovren čič, dr. Fran Rosina, dr. Karol Triller, za namestnika dr. Oton Fcttich in dr. Milan Korun. Poleg tega so sc vršile doi polnilne volitve v disciplinarni svet iu so bili izvoljeni po večini vnovič prej šnji člani. — Pri slučajnostih sc jc spre. jel predlog, da naj obračunajo odvetni ki s svojimi strankami glede vseh zadev redoma polletno. — Sprožilo se je tudi vprašanje, zakaj sc dostavljajo sodbe vrhovnega sodišča v Zagrebu strnnkan povečini šele 4 do 8 mesecev potem, ko so bile izdane. Pri tem jc prišlo na dan zanimivo dejstvo, da zakasnitvi niso vzrok sodniki vrhovnega sodišča, tem več okolnost, da razpolaga celotni odi delek vrhovnega sodišča za Slovenijo eno samo tipkarico, ki seveda ogromne ga dela ne more zmagovati. Zbornica ji, sklenila energično zahtevati od mini strstva pravde v tem pogledu remedurc. * Odvetniška vest. G. dr. Gvidon S r e b r e, odvetnik v Celju se je od po vedal izvrševanju odvetništva. * Pariški časopisi o naših kulturnih prilikah. Prejeli smo: Sloviti pariški dnevnik aComocdia* jc prinesel pro šli mesec izpod peresa dr. Pavla Kar lina članek o pokojnem dr. Tavčarju o ljubljanskem koncertu Blanche Selv in o slovenski glasbi. Glasbena revija (tednik) «.L c M e n c s t r e 1», ki izha v Parizu že od leta 1833., pa je priob čila dne 15. junija t. 1. kratko poročilo o našem glasbenem življenju od zgoraj omenjenega stainega poročevalca. Vsi t! časopisi so po posredovanju ljubljan skegi francoskega Instituta interesen tom vedno na razpolago v »Glasbeni r čitalnici* v Ljubljani, poslopje Glasb i * Boj za Nemce na marlborsKem ma« 1 (Jistratu. Iz Maribora nam poročajo: V zadnji tajni seji mariborskega občinske« ga sveta sc jc vnela zopet ostra debata radi nemških magistratnih uradnikov, za katero sc potegujejo sedaj zlasti soci* jaldemokrnti. 2e pred meseci je skle« nil magistrat, da morejo napredovati ob izpolnitvi ostalih pogojev le oni magi« stiatni uradniki, ki obvladajo tudi per« fektno službeni slovenski jezik. Na ma« riborskem magistratu pa je zaposlenih Gospodarstvo po vseh oddelkih nebroj uradnikov, ki ne razumejo niti besede slovenski. Drugi tolčejo neki volapiik, ki ga nihče ne razume. Ker p« je uradni jezik slo« venski, delo zastaja in sc podražujc v škodo občine, ker je treba tem uradni« kom v vsaki pisarni tolmačev. Kljub te« mu pa urgirat« zlasti stavbeni svetnik Baumel in mestni zdravnik dr. Leon« hard pomaknitev v šesti plačilni razred. Posebno nestrpen je dr. I.eonbard, ka« teremu jo baje bilo po prevratu obljub« en v Gradcu mestni fiziknt in lepo zdravniško mesto, pa ga jc zadržal v Mariboru takratni gerent dr. Pfeifer (so« danji podžupan), ki je dr. I.eonhardu zagotovil avanzma v mariborski občini do šestega razreda. Socijalisti pa to pot niso dosegli nemških avanzmajev in bo« do morali nemški magistrotovcl, ki jih je svoječasno nastavil vsegamogočni podžupan dr. Orosel, čakati predvsem nove pragmatike. Potem pa pridejo go« spodje zopet pred maturo iz sloven« ščine. Končna ratvoritev pomožne pošte Velika dolina. Pomožna pošt« Velika dolina, v področju pošte Jesenice ob Savi, jc bila s 1. julijem t. 1. končno za« tvorjena, ker se za oskrbovanje te po« možne pošte ni nihče oglasil. Celjske zadeve. Agiino olepševalno društvo v Celju je zadnje dni popravilo pota n« tokozvanem Reiterjevem hribu v bližini mestnega parka ter postavilo za šetalce zadostno število klopi. — Poprava Kapucinskega moatu, katere tro« ški so proračunjeni na 190.000 dinarjev, je bila oddana stavbnemu mojstru Vin« ku Kukovcu, ki je z nujnim delom že pričel. * Ploha In toča na Koroškem. Na Ko« roškem je prošlo nedeljo popoldne div« jaia huda nevihta. V okolici Spitala se je utrgal oblak in jo ploha napravila ogromno škodo. V smeri proti Celovcu pa se jc v Zilski dolini vsula debela to« ča, ki je oklestila sadno drevje in ko« ruzo ter velikim delom uničila žitna po« lja. Toča je opustošila tudi okolico Ze« lezne Kaplje. * Smrt vsled solnčarice. V Savinji se je kopal v Celju prošlo nedeljo štirim« dvajsetletni Franc I.astnak. Ležal je delj časa v razgretem pesku. Zadela ga je solnčarica in je ostal n« mestu mrtev, Poskus samomora v obupu. V Za« grebu sc je predvčerajšnjim 771etni sta-rec Franjo Kobal na Kaptolu vrgel na tir električne železnico z namenom, da si konča življenje pod vagonom tram« vaja. Lc s silo so ga pasanti v kritičnem trenutku potegnili s tira in mu rešili življenje. Na policiji je starec izjavil da je že tri let« bolan in z« delo nespo« soben, njegova stara žena pa streže zi« darjem in zasluži na teden 500 kron, Sedaj pa jima jc vrhutega še odpoveda« no stanovanje in borno pohištvo po' stavljeno na cesto. Nesrečni starec je v smrti iskal rešitve iz obupnega položaj«. * Ciganka ukradla otroka. Pred tremi meseci je izginila v Beogradu na obali Save petletna deklica, hčerka nekega veslarja, v trenutku, ko so starši bili za« posleni na nekem splavu. Vse iskanje je bilo brezuspešno. Male Ružice ni bilo nikjer in starši so žalovali za njo kot žrtvo svoje nepazljivosti. Tc dni pa jt neka stara ciganka vozila po beograj skih ulicah slepo deklico ter jokaje pro sila miloščine. Nenadoma je neka mlai da žena kriknila «moj otrok!« Ciganka je bila ob savski obali ukradla zdravo deklico ter jo oslepela, samo da bi mo« gla prositi za njo miloščine. Ciganka je bila aretirana. Zdravnik je izjavil, da bo ubogemu otroku mogoče rešiti lc eno oko. * «Ito»=pasta za zobe ohrani zobovje lepo in zdravo. Dobiva se povsod. Glav« na zaloga: drogerij« «Adrija», Ljublja« na, Šelcnburgova ulica. 112 JADRANSKA BANKA V TRSTU. Iz Trsta nam pišejo: •Razburjenje radi poloma Jadranske banke dnevno raste v krogih, kl 5e le sedal po malem uvidcivalo svojo nesrečo. Vloge pri banki so k sreči že popre) padle na minimum, ker so uvidevni l]ud)e že dalje časa videli, kal se bliža. Vprašanje upnikov bo s toni realizacijami samo ob sebi rešeno. Vse ogorčenje se obrača proti ravnatelju Kamcnarovlču, ki mu le bil posle vodeči predsednik Bogdanovič igrača. Dve leti 11I sklical seje upravnega sveta. Dublozue terjatve so ob popolnem pomanjkanju vsakega nadzorstva neprestano rasle. Uradniki, upravni svetniki In njihovi «štromanl» ter družabniki so si brez kritja izposojali velike zneske. Po poročilu upravnega sveta ie razen od italijanske vlade pokritih konvcTzllskih razlik in iz kazanili poslovnih izgub v letu 1921. In 1922 (v znesku nad 5 milijonov lir) še 37 milijonov dubloz, od katerih je po trditvi upravnega sveta ali pravzaprav ravnatelja (kajti upravni svet ni imel nobene seje) Izgubljenih ravno 42 odst. Zakaj pa ravno 42 odst.? Tega poročilo ne pove in je na prvi pogled Jasno, da le ravno tako res lahko 20 odst. ali pa 80 odst., m da )e število 42 vzeto perolnoma sa-movolino samo zato, da sc izračuna celokupna izguba na 20 milijonov lir Tadi česar je po odpisu rezerv v znesku 5 milijonov lir izgubljenih ravno 15 intl!|onov Ur, da se potem more predlagati odpis 100 odst. delniške glavnice. Vse to Je zelo sumljivo In očividno prikrojeno tako, da se Izbacijo stari delničarji. Upravni svet se je očividno zbal koii-kuraa, ker bl v tem slučaju moTal v zapor ln plačati vso škodo. Zato le uprizoril občni zbor na način, ki Je ogromnemu številu delničarjev onemogočil pristop In le banki z deponiranimi delnicami dal dozdevno večino za nezakoniti zaključek. Tu se zlasti Indlguirano izražajo o laži, ki io širi direkci|a brez podpisa v svojih listih, da bo dala starim delničarjem po eno delnico Jadranske banke v Beogradu. Te delnice na zagrobški borzi ne notlTaio več in so padle na 400 do 500 kron, a lih nikdo ne kupi. V sklepih pa sc zaman iščelo tozadevne postavke in se smatra kot popolnoma izključeno, da bl kdo podaril falltni banki 75 tisoč delnic beograjske Jadranske banke. V zvezi s tem pa stari delničarji trdijo, da se le razdelitev Jadranske banke na Trst In Beograd izvršila povsem nezakonito. Upravni svet glede izvedbe načelnega sklepa o tel delitvi nI Imel nikoli sele. Podružnice v Jugoslavlll so bile visoko aktivne, pa sc Jo fltigiralo, da se aktiva krijejo s pasivi. Zato se zahteva, da se vsi tozadevni prepisi pregledajo Hi se uporabijo aktivni saldi podružnic za pokritje tržaških izgub. Tudi pravično misleči Italijani obsojajo način, kako so se stari delničarji ob-glavili. Pravilo, da so taki posli morda običajni v arnavtskih gorah, v Trstu pa da to ne poide. Smatra se, da vlada nc more odobriti sklepov občnega zbora, ki se protivljo zakonu. Večina novih upravnih svetnikov Je voljenih brez njihove vednosti. Zato Je dvomljivo, da bi korektni ljudje mogli sodelovati v vodstvu, ki Je na tako nepošten način prišlo do veljave.« žila svoje težavo in izjavila, da je mr. la na sodniji predlog zaradi prisilne p0r< ravnave, v katerem obeta 100-procenton plačilo obvez. Vsokako je že danes na, dvomno. da .je vodstvo Balkanske ban« ke bilo zelo lahkomiselno in mu ne p»: mahajo noboni izgovori. — '/.agrtbffld «Večer, poroča, da je Balkanska banka! prodajala zlasti v Beogradu dolarske je; ke jx) 20 do 35 par ceneje nogo drugi. Prejeti denav pa je zača*no uporabljal* v arbitraži, zaradi česar se nekateri čeki protestirajo. To absolutno nepravilno postopanje se mora najostrejšo obsodfr-, ti. Banke, ki so čeke že plačale, bi morale čo se hočojo ogniti protestom, založiti denar še enkrat. Tako n. pr. je kupila beograjska Anglo- srbska banka 176.00(1 dolarjev, Jadranska 50.000 dolarjev. =r Alpinska inontanska družba v Interesni skupnosti s Kranjsko Industrijo železa. Dunajski * Aberd» poroča, da je AJh pinska montansko družba »topila v liste resno zajednico z več velikimi železarnami. med njimi tndi s Kranjsko industat-jo železa d. d. V trgovinski register so so vpisale nastopne tvrdke: «Frtictu»», ekspo«. in import sadov in semen. d. z o. z. t Ljubljani; Slovenska promogokopna drož ba z o. z. v Ljubljani; Alojz Klima & O«; trgovska apentura in komisija v Mariboru; Tovarna volnenih izdelkov v Mariboru d. z o. z.; Povh & Medio, industrija perila, trgovina 1 monufakturnlm blagom, čevlji itd. v Novem mestu; O. Ska za in drug. trgovina z usnjem in p.ilarv terijo v Ptuju. Izbrisala se jo «Stora* d. z o. z. v Stt. Vidu nad Ljubljano. V zadružni register se je vpisal* Hranilnic« in posojilnica v Solčavi, r. z. z n. z. = Produkcija konoplje In lanu v naM državi. Letos je posejano s konopljo v! naši državi 17.108 ha proti 15.128 ha r lanskem letu. Računa se na pridelek 120 tisoč q. Pridelek lanu bo in»5nl po dosedanji cenitvi okrog 350.000 q. = Nova tekstilna tvornica v Mariboru. Kakor poročajo i? Maribora, namerava •Tekstilna industrija«, d. d. iz Zagrfb* zpraditi veliko tek«tilno t.vornieo r M.v rilioru. — Veliki živinski sejem »e vrši dn« 25. julija pri Sv. Urbanu blizu Ptuja. — Nova solina v lllčlnju. Državna monopolna uprava je sklenila zgraditi r Ulčinju veliko moderno solino. eo?: da jo bodo izrabili za pomoč no Matice, soba št. 25, kjer naj b: se svoji zaveznici Jugoslaviji. Pisec po-|naSl gojUclji 8'asbc češčeje shajali '»va iliilij&nbko vljvio, da < razmišlja o Civorlt«!/ poštne nubiralnice Zapla« tem in oastj tako o.w-o v :oki, ki | Dnc avgusta se otvori v Zaplanl hi ji danes' ali jutri hSV.o bila sovrnž- i (občina Stara Vrhnika) poštne nabiral« tis.» niča z uradnim nazivom Z»pliina (Vrh« Zdravstveno stenje v 1-iui.ijai'i. Oi.i»i>m zdravs'venega izk• -c v doi) : oc! 8. do 14. julija narodilo v Ljub« Ijani otrok, cr.cd temi 4 mrtvorojen* i:nirlo pi j: 6 moških in 7 r-ensk, torsi 13 reiS in sicc:: 3 osebo 't rakom. 2 n* j»nk?, 2 za moignuko r.lk<). Naniciilnici spada v okrdj pošt« *e|if» 1"..o i Vrhniks, kateremu Jc tudi jvedi-ajor.r. Zvezo bo iincla ob torkih, c trik'h nooutah po slu pošte Vrhnl« k« s pošro na Vrhniki. • Poštna =vezu Stična«2užemberk Z X Pevsko društvo oLjubljanski Zvona priredi svoj tretji letoi-nji pokrajinski koncert v soboto dne 21. julija 1923 ob osmih zvečer v Rogaški Slatini, četrti pa v nedeljo dne 27. julija 1028 ob petih po-poldno v Laškem. X Dobrovoljci! V četrtok dne 19. julija ob 20. uri se vrši v pisarni saveza mesečni sestanek, na katerem poroča predsednik prof. L. Vagaja o konferenci v Beogradu. Zaradi važnosti sestanka Je udeležba v Ljubljani bivajoFih članov obvozna. — Odbor, X Razpisana veterinarska mesta. V področju pokrajinsko uprave za Dalmacijo je razpisanih več mest dri. »rezkih veterinarjev v 1K. činovnem razredu. Z običajnimi, dokumenti opremljen«? prošnjo je v!o?it,i na veterinarsko odeljenje pokrajinske uprsve v Splltn do dM 15. avgusta. X Dobrotnica (Jugoslovenske Matice« Odlična rudoljnbkinja gospa Ivka Sestan-Mlheiič iz Sevnice je darovala «Jugoslo-vonfiKi Matici* znatno vsoto v znesku ?."r!0 7>in. Ttod; Izrečena, požrtvovalni pa- rlotjf' iskroiia zahvala. Nuj bi našla do- TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Pšenica: baška, 76 — 77 kg, 2 — 3 odst., 3.5 vagona 405 — 410; baška, 77 — 78 kg, 2 — 3 odst.. 2 vagona 412 — 415; baška nova, 78 kg, 2 — 3 odst., 5 vagonov 387.5; baška nova, 4 vagoni 350 — 365; baška nova za Julii, 2 vagona 365. Ječmen: baški, 64 — 65 kg, 5 vagonov 292.5 — 295. Oves: baški, ponudba 320. Turščica: baška, 10 vagonov 300 — 305; bela baška, 1 vagon 317.5. Moka: baška «0», ponudba 660; *0» sipka, 6 vagonov 625 — 642.5; «2», ponudla 625; «5», 1 vagon 330; «6». I vagon 475: «7t, ponudba 425. Otrobi: baški za september, oktober, november, 12 vagonov 150. Tendenca nespremeniena. Dunajski živinski trg (">• t- m ) Do" gon 4331 glav; od tega 628 domačega izvora, 751 madžarskega. 40 češkoslovaškega, 1624 jugoslovanskega in 1288 ru-munskega. Notlrajo za kg žive teže v tisočih aK: volt I. 11.5 — 13.5 (ekstrenino 16 — 17), II. 10 — 10.3, III. 7.5 — 9.8. biki 8 — 13, krave 8 — 12.5, slaba živina 4,5 _ 8, bivoli 8 — 10. Proti predhodnemu tednu so padle ccnc za 2000 — 3000 aK pri kg. — Težkoče Balkanske banke v Zagrebu. Balkanska banka, ki se jo bavila predvsem 7. deviznim poslom, je zašla v plačilne težave in zaprosila banko, ki so njene upnice, za šestmesečni moratorij. Ta predlo? je bil odklonjen upravni svet in nadzorstvo nista hotela prevzeti osebnega jamstva. Včeraj jo Balkanska banka r komunikeju obrazlo- Domale borce 17. julija. Zagreb. Na tržišču z efekti daljo čvrsto. Zanimanje se širi tudi na bančnt vrednosti. Med drugim le narasla Slavonska banka. Na tržišču z devizami k nastopila slaba tendenca ln »o tečaji na zadovali. Ponudba oMlna, a promet mai-Iiem. Obavljajo se najnujnejši nakupi. No-tirale so devize: Dunal 0.13175 — 0.1327« Berlin 0.04 — 0.0415, Budimpešta 1.06 -1 10, Italija 404 — 406, London izplačilo 433 _ 436, London ček 433 — 434, New vork kabel 94.25 — 94.75, Newyork ček 93.5 __ 94, Pariz 547.5 — 552.5, Prag;< 283.5 — 384.5, Švica 1635 — 1640, Varšava 0.0775 — 0.0825; valute: dolar 92.5 — 93. avstrijske krone 0.133 — 0.1335. češkoslovaške krone 278 — 280, funti 0 — 425, francoski franki 0 — 550, madžarske krone 0 — 1.025, napoleonl 335 — 355. sovercigne 0 — 420: dekli: Jugo-sl 11 ven ska banka 135 — 145, Ljubljanska kreditna banka 220 — 225, Praštcdiona 1085 — 1100, Slavenska banka 108 — 110, Trboveliska preniogokopna d. d. 1125 — 0. Beograd. Tcndenca čvrstejša. Blaga ic bilo dovoli In Je bilo povpraševanje po krito. Polom Jadranske banke je imel danes odmev na borzi. Newyork kabel je bil namreč krit eksekutivno po 95.3=1 Din radi tc afere. Notirale so devize: London 433.5 — 434.5, Pariz 550 — 551. Newyork 94 — 94.5, Ženeva 1642 — In4. Praga 284 — 284.5, Berlin 0.039 -- 0.0-1. Dunaj 0.1325 — 0.133, Bukarešta 47.5 47.75, Bruselj 455 — 465, Budimpešta 1.12 — 1.15, valute: dolarji 93.5 — 94, Ici 47.5. levi 8-1. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJnbllanl. Lastnik in Izdajalell Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. LISTNICA UREDNIŠTVA. Trst: Knjigi nista dospeli. M " m K 1 I K r H ts K H S ker ! » ■ H = Gradbeno podjetje = Ing. Dukič i drug Ljubljana Bohorlfiava ulica £t. 24. tactesHasBcaaaa! a: ■Mttcn Vremensko popočilo Ljubljana, 17. julija 19L':t Ljubljana .106 m mul moriem .co.ruišniim dnem jc bila zopet upo« lup,o, 2 za Jifco hibo, 4 osobs -p* vsled I stavljene, vsakdanja poštua zve« med sti T»flremalc®v, Hjti potrebe tam pre-ikiih iwr».vr.;h smrtnih v»k.W>». Rn< !«ttlkim kolodvorom ln ŽužemVzrkom. Iko Ane-mo. Kraj opazovanja ob 1. ii. 81. 7. 7. 7. 7, 7. /.raeci tlak 7639 Tti2'i 759-5 763-8 "o3'0 V 3 Zračna t3:aperatnra 180 25-3 S!8-6 20'0 21-0 190 1B-U T.j.ibljana Ljubljana Lj-.ibljana Zagreb . lieograil Dnnaj . , 1 rajs . , luomost , V j.iubllani hiroaitttr a»ii'. temo«, »ilok«. Solnce v»hwa ob t'23, zahaja ob 19-49 Voter tiro-vutra sov. znpsil n breivetr* rannd iu.-. i.vp. brcsvclia Oblačuo 0-10 oblačuo a©:. oM. jhsno d«2 več Jmno jasno več obl. Padavine mm 11-7 80 1-0 PO fi'0 »i. borllcu, ga krepko potegnila k i veruje v Kristusa, sc odvrača od krva- V Pilili 1rlliV171Tfir seM in kričala: .Stoj! Za Boga, stoj!« vega posla ln ne mara krvi, kakor je f vum UinTl&IIUi Borba 6n j0 us ta vila. Kristus nI maral« Ljubezenski roman Iz najsramotnei-ie dobe človeške zgodovine. Apostol se ni nadejal tolike mirno-g ti m vdanosti pri mlarflem dekletu. Dasi je poznal člove&ko srce, vondar ni vedel, da je ženska v nesreči močnejša, kakor marsikateri moški. Zadeta v najdražjem in najsvetejšem, zadeta po inkviziciji, neusmiljene.jši mu-eiteljki od pekla, v zavesti, da je na-veiana le uase in na pomoč apostolo-vo, je postala Dolore-- v tem hipu junaška. Apostol ni rekel niti besede, saj jo vedel, da je vsaka beseda odveč. Narahlo jo je prijel za roko in jo vedel nazaj k svoji hišici. Dolores se ni niti ozrla več po očetovi palači. Povoženih glav sta stopala po ulicah ki dospela do malega trga. Tu sta presenečena obstala. Nudil te jima ie nenavaden prizor. Blizu neke svetilke sta se z meči borila dva moška. Dolores je spoznala enega in s krikom .Estevan!« je stekla k borilcema, »Dolores!« se je odzval takoj Estevan, toda boril se je dalje. V Istem hipu je priskočila od druge rtrani druga ženska, planila k druge- Culevrina, pusti me.« je dejal napadalec — bil je Manofina — «i al sem besedo ,da ga ubijem in moram ga ubiti.« Tedaj jo pristopil tudi apostol. Cule-vrina ga jo spoznala, padla apostolu pred noge in rekla: .0, oče moj, ne dajte Manofini, da ubije tega gospoda!« »Apostol!« se je zdrznil Manofina in povesil glavo, kakor bi ga bilo sram. .Manofina,« je dejal frater, ki je vse te ljudi poznal po imenu »Manofina, kdo ti je naročil ta uboj?« • Bratovščina Gardunije, oče, ki sem ji vdan z dušo in telesom. Saj veste, moj poklic je, da krstim in potemuju-jem, kakor je vaš izpovedovati in pridigati. Puatite me torej, da izvršim nalogo in da ne kradem denarja, ki bo ga za to plačali.* »Manofina,« je rekel apostol, »ali verujeS v Jezusa Kristusa?* •Gotovo, častiti oče,« je odgovoril guapo. .Jaz sem dober katolik m zato hočem svojo nalogo vestno izvršiti. Predvsem moTam biti mož - beseda: obljubil sem, da ga ubijem, zato ga moram ubiti.« .Kdor z mečem seka, bo od meča posekan,« je nadaljeval apostol. »Kdor »Ako Gardunijo zapustim, me po-.rrabi inkvizicija in umori ali i>a izže-ne ir, Španije, kakor izganja vse bedne Mavre. Živeti je treba, gospod.« »Bolje jo umreti, nego tako živeti,« jo rekla Oulevrina. »Tebi je lahko govoriti,« Je dejal guapo, »a kako naj ja« ostavun bratovščino?* »Saj tega ni treba,« je rekel frater. »Lahko ostaneš, 8e bočeS. še nadalje član Gardunije, ako reB nisi sposoben ničesar drugega, nego biti guapo. Toda tvoja naloga naj bo v bodoče ta, da. TešujeS žrtve inkvizicije. Z enim dobrim delom se pri Bogu odkupiš za sto zločinov, ki jih imaš na veetL* »Prisegel sem zvestobo ln katoliku mora biti prisega sveta.* je ugovarjal Manofina. »Taka prisega ne velja niti pred Bogom, niti pred nobenim zakonom. Jaz kot duhovnik te odvežem vseh grehov, ako se jih skesaš. Manofina, imam pravico zahtevati od tebe: postani dober človek ter osvobodi svojo dušo in dušo dekleta, ki ga ljubiš, satanskih vezi inkvizicije! Odidi, sin moj, ln Bog te razsvetlil« Neznansko milo. hkratu čmdovito energično so donele apostolove bese- de in njegovo oči so žarele v plemenitem ognju. Kakor fascinlrana sta padla Manofina in Oulevrina duhovniku pred noge, apostol pa je položil svoje roke na. njuni glavi, se ozrl proti zvezdnatem nebu in par hipov tiho molil. »Bodita srečna, otroka!« je dejal frater in se okrenil k Estevanu. Pretresena sta vstala guapo in njegova ljubioa ter izginila v temo . . . Estevan in Dolores sta bila medtem v rahlem objemu pozabila vse na okoli, srečna, da sta se zopet našla. »Pojdita, otroka moja,« je rekel apostol; »noooj prenočita pri meni. Jutri pa že najdem pribežališče za Dolores.« In stopali so ob reki dalje in dalje k skritemu parku. «08e,» je meni! Estevan, »mislim, da je troba čim preje pobegniti iz te nesrečne Španske. Varnega pribežališča za Dolorfes pač ne najdete nikjer.« »Kako bi mogla bežati, dokler je oče v zaporu?* je vzdihnila Dolores. Ne, Estevan, brez očeta no smeva nikamor.* »Brez koristi se mečeš v prepad,* je dejal mladenič. 'Ženska se ne more boriti. Zato moraš zbežati odtod in me čakati onstran meje; jaz pa založim ves svoj vpliv in svoj imetek, da ti rešim očeta.* »Brez očeta ne morem in ne nikamor,* je izjavilo dekle z ldj^ nostjo, kateri ni bilo mogoče več ■ varjati. «Hčerka moja,« .je rekel aposfo' »zgodi naj se tvoja in Estevanova ji. ljal Ze jutri te odvedem v samosta, karmelitank. Kako bo v bodoče, že j, premisliva.« »Estevan,« je šepetala deklica, vaj se! Inkvizicija te hoče ugonobit; Inkvizitor je najel morilca — žara,;; mene. Oh. kaj sem doživela!« Z živo besedo je naslikala Dolorn svoj doživljaj v svoji spalnici z inkr. zltorjem. »Sedaj je jasno vse,« je dejal apo. stol. »Inkvizitor je najel Henriquei,, Manofino in Culevrino ter se maščev;:) nad gospodom gubernatorjem. Tod* Bog je prekrižal njegov satanski na. klep vsaj glede vaju. Henriquez je ta. menjal mene z odposlancem inkvijj. torsklm ter me odvedel v krčmo v Tr|. ano. Tam sem zvedel vse! Otroka, zj, upajta v božjo pravičnost! No, pa tudj mi imejmo še odpTte oči in ušesa!« Med živahnim razgovorom so dospf. li do apoetolovega parka. Estevan se je ustavil, da bi se 6lovil. »Le pojdite tudi vi z nama!« ji povabil frater Estevana. »Tudi sa vaj se najde kotiček, kjer boste vsaj no. ooj na varnem. Jutri pa se razidetno.* •m*|« s drlrmlM davfcoaa M ImraM ml * H bwadl Mi S"-, vatlu .adal|n|. brnda 80 par _ Pttia M »dno naprti (lahko tudi • in.mkth). Na trpralanla odgo«ir|i opran la, ako !• «pra»in|o prilotoaa innki u odgovor ur ■unlpuliollaka prlatolblna (1 Din). PLAČILNI NATAKAR ki govori 7 jezikov, iščo mesto. Cenj. ponudbo na npr. »Jutra« pod »Stra-nac«. 6214 NATAKARICA fzvažbana. išče službe, najraje v kakem letovišču ali v Ljubljani. Gre tudi v kavarno. Oenj. ponudbe pod »Poštena« 0798« na upr. »Jutra«. 6202 DEKLICA 6199 ta domeče delo od 14 do IS let, se sprejme k bolj&i rodbini Sirote imajo prednost. Pismeno ponudbe pnd »Deklica« na upravo »Jutra*. ŠIVILJA pridna in izobražena, išče primernega dela kot šivilja v Mariboru. Cenj. ponudbe na podruž. »Jutra* pod »J. D. S.», Maribor. 6171 UČENEC 6180 za trgovino mešanega blaga, z dobrimi šolskimi izpričevali, pošten in zdrav, se sprejme za takoj. — St. Grivec. trgovina mednega blaga, Ormož ob Dravi. STROJN1K-KLJUČAVNIČAR fiče službe. Srednje starosti, neoženjen, trezen, z daljšo prakso, vešč tudi v elektriki Ponudbe spreje raa in naslov pove uprava »Jutra*. 6194 PRODAJALKO spretno in izurjeno v ma-uufakturni trgovini na de-1 Pripravna TURŠKE SREČKE edini vrednostni papirji zlate veljave. Vrhutega zadene vsaka srečka zlat dobitek. Ona nizka. Pisma pod »Zlata vrednost* na upr. »Jutra*. 6080 OTROŠKI VOZIČKI več vrst, od 250 Din DVOKOLESA novi modeli, z dobro pneu-matiko, že od 1500 Din naprej. MOTORČKI najnovejši amerik. tipa »Evans* ln D. K. W. Ori-onete, Motorette. PNEUMATKA zračnice z garancijo od 16 Din. plašči od 65 Din. Preprodajalci in mehaniki znižane cene. Sprejemajo se vea popravila, emajli-ranje ln poniklanje. — »Tribuna*, F. B. Lj tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 139 STAREGA SVINCA vsako množino, kupimo. Puškama, v Kranju. 2658 KOLO 6278 dobro ohranjeno ali pomožni motor, kupim. Naslov pove upr. »Jutra*. PAPIRNATE VREČE dobro ohranjene, kupim. Valjčni mlin Weinberger. Zagorje. 1162 RAZNIH VREČ uporabnih za embalažo, se proda v večjih množinah. Istotam se proda konjska oprema in skoro nov za-pravljivček za 8000 Din. Naslov v upr. »Jutra«. 6208 HLADILNI STROJ (Kiihlmaschine), nov, kompleten, amoniakkompresor, so v Mariboru ugodno proda. Pojasnila daje Oglasni zavod Fran Vorsič, Maribor. 6284 HIŠICO z vrtom v Ljubljani ali okolici kupim ali vzamem gostilno v najem. — Po-nudbe s ceno na Janko Stare, Kamnik. 6047 TRGOVINA 6236 z mešanim blagom, zelo dobroidoča, v lepem kraju, ee odda. Takoj potreben kapital 40.000 Din. — Posebno ugodno za mlajšega samca. Ponudbe na upr. »Jutra« pod »Redka prilika«. MEBLOVANO SOBO lepo, zračno, svetlo, išče Inženjer s soprogo brez otrok. Ponudbe na upr. »Jutra«. 6266 NA HRANO in stanovanje se sprejmeta dva gospoda aill dve gospodični. Naslov pri upr. »Jutra«. 6221 LEPA VILA na Bledu (vrt, njiva, krasna lega), takoj prosta, se proda ali zamenja z vilo (hišo) v Ljubljani s prostim stanovanjem. Naslov pove upr. »Jutra«. 6258 GOSTILNO v najem išče mlad zakonski par brez otrok na dobro idočem kraju. Vzame tudi na račun. 6088 helo, se sprejme takoj Ponudbe pod »Kranj 119« na upr. »Jutra«. 6186 BANJA- dobro ohranjena, lesena, z železnimi obroči, se proda. je za kopanje VELIKA GOSTILNA z velikim dvoriščem, krasne kleti, veliki salon, čez 2000 kvadratnih metrov notranjega prostora, za vsako obrt ali tovarno pripraven. se zaradi bolezni za 10 milijonov kron proda. Pismene ponudbe pod »Deset milijonov« na podr. »Jutra«, Maribor. 6151 LEPO MEBLOVANO SOBO z električno lučjo, se odda s 1. avgustom solidnemu samskemu gospodu za stalno; najraje bančnemu uradniku. Ponudbe na upr. »Jutra« pod »400 Din«. 6274 Ne morem popisati boli radi zadnjega. Kako težko bom to prenesel. Vedno 3em se tako veselil in sedaj vse minulo. Spominjal se bom vedno. Stotera hvala 1288 6230 KRASOTICA DOLINE SAVINJSKE 17 do 20 let stara, ki ima veselje odzvati se na Go-rooljko naj javi svoj naslov upr. »Jutra« pod »Na Gorooljki«. MEBLOVANO SOBO v centru, s posebnim vhodom. po možnoeti s hrano, išče boljši gospod. Pismeno ponudbe na upr. »Jutra« pod »Gospod«. 6279 DOBRO NAGRADO dobi, kdor mi preskrbi stanovanje iz sobe in kuhinje, bodisi v stari ali novi hiši. Cenj. ponudbo pismeno na upr. »Jutra« pod Julij 1923«. 6261 SAMOSTOJNA DAMA tujka, želi znanja z inteligentnim in značajnim fro-spodom radi skupnih izletov in sprohodov. — Cenj. ponudbe pod »Slučaj* na upr. »Jutra«. Upoštevajo se le resne in v vsakem oziru odkrite ponudbe. 6262 OPOZORILO! Gospodične, katere so odgovorile na oglas pod »Vzhodna sreča št. 310.628 H. b.», opozarjam, da. naj se pazijo, da ne nasedijo mist.ifikaci.il. M. P. STROJEVODJA in strojni paznik, star 26 let. želi znanja s simpatično gospodično v svrho ženitve. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, katera se vrne, je vposlati pod šifro »Sreča« na upravo »Jutra«. — Tajnost zajamčena. 6257 BEOGRAJSKI TRGOVEC akademsko izobražen, 86 let stvar, rojen v Vojvodini. premožen, išče znanja v Sloveniji v svrho že-nitvo z inteligentnim, do-padljivim dekletom ali vdovo z odgovarjajočo doto. Sliko in pisma poslati na šifro: »U medju-sobnom razumevanju je sreča« na upr. »Jutra«. 6197 KDOR POSODI trgovcu in posestniku -10.000 Din proti vknjižbi, mu plačam visoke obresti. Cenj. ponudbo pod »Kredit« na upr. »Jutra«. 6217 KAMAGHURI Duševno osamljeni gospod, želi korespondenčnega znanja (slovensko ali nemško) z visoko naobraženo damo v svrho zbližanja medsebojnih duševnih stikov. Ponudbe pod »Rosenkreu-zer«, na upr. »Jutra«. 6275' GRAFOLOGIČNE SKICE 20 Din, grafologični portret 75 Din. Važno pred poroko, važno za službo-dajalca itd. Vpošljite najmanj 30 vrstio s črnilom pisanih. Ciril Supančič, Ljubljana, Gosposka ulica 3/IU. 6282 MANUFAKTURA se sprejme v komisijo. — Ponudbe prosim pod »Dobra kupčija« na upravo »Jutra«. 6260 Damski krojači, šivilje in vezalke (Stickerinnen)! Le prvovrstnim močem se odda stalna delo na dom. — Naslov pove uprava „Jutra". 3867 Pisalni stroji u