St. 226.
V Ljubljani, četrtek dne 3 oktobra 1918.
Leto II.
l
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
UrednUtr* In npravnlStvo r Ljubljani, Frančiškanska nlica štev. 6, L nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina: po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42'—, za pol leta K 21'—, za četrt leta K 10'50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 46, ia ostalo tujino in Ameriko K 54.
Inseratl: Knostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI'—; razglasi in poslana vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust
Reklamacije za lisi so poštnine proste.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Mirovni predlog socialne demokracije.
Povodom otvoritve avstrijske poslanske zbornice v torek jc vložil klub nemških socialno demokratičnih poslancev naslednji mirovni predlog:
»Sovražne sile so odklonile mirovne razgovore, ki jih je predlagala avstro-ogrska vlada. Ta odklonitev pa ne sme ovirati Avstro - Ogrske, da ne bi nadaljevala svoje prizadevanje za nujno potrebno končanje vojne.
A ko hočejo sovražne sile nadaljevati vojno, potem moramo proti njim naščuvati narode v sovražnih državah, ki so siti vojne. To sc nam bo posrečilo, ako narode prepričamo, da je mogoč trajen, interesom in pravnemu čustvovanju vseh narodov odgovarjajoči mir že sedaj. Avstro-Ogrska mora tedaj naznaniti vsemu svetu, podi Meriini pogoji jc Pripravljena skleniti mir. Staviti mora talce mirovne pogoje, da jim bodo pritrdili narodi v sovražnih državah in da bodo razvili mirovno gibanje proti vsaki vladi, ki želi vojno šc nadaljevati; izjava za take mirovne pogoje mora izhajati z volje avstro-ogr-skih narodov potom njih voljenih zastopnikov, da bo našla pri sovražnih narodih zaupanje. Zato predlagamo:
Vlada se poživlja, da predlaga vladam vseh voju-iočih držav pogajanja za splošni ntir na naslednjih temeljih:
I. Ustanovitev zvezo narodov, ki izvede mednarodno razoroženje, izroči vse prepire med narodi obli-gatoričnim mednarodnim razsodiščem in nastopi proti vsaki državi, ki prekrši mednarodno pravo ali. ogroža svobodo svojih sosednih držav, z združeno silo celokupno zveze narodov.
3. Izognitev vsake gospodarske vojne, medsebojno zagotovilo enakega postopanja do vseh držav v gospodarskem prometu, mednarodne pogodbe o delavskem varstvu v zmislu sklenjenih sklepov strokovnih kongresov v Bernu in Londonu.
3.	Nobenih aneksij, obnovitev Srbijo, Crnegore in Belgije.
d. Nobenih kontribucij. Obnovitev po vojni uničenih malih dežela s pomočjo mednarodnega fonda, ki mu morajo vse vojujočc države prispevati.
5. Avstro-Ogrska izjavlja, d*1 soglaša z novo ure-
Stališče naroda Slovancev, Hrvatov in Srbov napram mirovni noti c. kr. avstro-ogrske vlade.
C. in kr. avstroogrska vlada je poslala dne 14. septembra t. 1. vsem v vojni se nahajajočim in nevtralnim državam noto, s katero poživijo vse v vojni se nahajajoče države, da ji pošljejo delegate na zaupen in neobvezen razgovor o temeljnih načelih za določitev sporazuma, ki bi bil sposoben, da odvrne od Evrope katastrofo samoubojnega nadaljevanja te vojne in ki bi imel iznajti one smernice, ki bi služile za temelj, na katerem naj bi se zgradil bodoči red v Evropi in na svetu.
Po predlogu c. in kr. avstroogrske vlade bi sc morala na takem dogovoru posebej osvetliti občna načela, ki bi služila za osnovo bodočemu miru in bodočim odnošajem med državami ter bi se poskušalo, da se ta načela konkretno prikrojijo na posamezna mirovna vprašanja in na tak način ustvari njih rešitev.
Tem povodom se smatramo mi, predstavi-telji naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov obvezane, da najprej omenimo znano činjenico, da more c. in kr. avstroogrska vlada govoriti samo v imenu onih dveh narodov, ki gospodujeta v Avstroogrski ter proti temu mirovna načela, katere bi c. in kr. vlada mogla predložiti predstavnikom bojujočih se držav tedaj nikakor ne morejo odgovarjati potrebam zatiranih narodov monarhije. Poleg tega bi tudi bodoči red v Evropi, ki bi se uvedel na podlagi teh načel, ne dal jamstva za trajni potrebni mir, marveč bi nosil v sebi kal mednarodnih sporov, kakor se to že danes vidi iz izjav in stremljenj tako avstrijskih kakor ogrskih odgovornih državnikov, ki istočasno, ko nastopajo pred celini svetom kot zagovorniki zveze enakopravnih narodov, store vse, da onemogočijo upravno-politični napredek našega naroda. Vse to kar podvzettiajo predstavniki c. in kr. vlade in kar morejo podvzeti, nosi na sebi
(litvijo vzhodnih vprašani ha temelju pravice samoodlo- | znak slovanski in romanski večini s silo nalo-
ecvanja narodov in. da se izpremeni mirovna pogodba sklenjena v Brestu - Litovskem in Bukareštu v zmislu splošnega kongresa držav, h kateremu naj se povabi tudi ruska sovjetska republika. Pravica samoodločeva-nja ukrajinskih, poljskih, litovskih, letskih in estskih narodov naj se poveri varstvu zveze narodov.
(>. V interesu miru je izrazila Avstro-Ogrska že leta 1915. svojo pripravljenost, da dovoli Italiji teritorijalne privolitve; v mirovni noti dne I. avgusta 1917 je izrazil papež svoje prepričanje, da je mir mogoč le, če Avstrija in Italija o teritorialnih med njima obstoječih spornih vprašanjih razpravljata v spravljivem duhu, tako da po možnosti in volji upoštevata želje narodov in da podredita svoje posebne koristi skupnemu blagru človeško družbe.
7. Ureditev razmer med narodi v Avstriji je stvar narodov samih. Vpoštcvajoč okolnosti, ker se sovražni narodi boje, da bi narodi Avstro-Ogrske, ki niso zadovoljni s svojim sedanjim državnopravnim stanjem, vbo-doče ogrožali mir F.vrope, izjavlja avstro-ogrska vlada, da je pripravljena razmerje narodov do države prenoviti na temelju svobode in satnoodločevanja narodov in 1,0 vlada postavodajalnemu zastopstvu v prvi vrsti predlagala, na'j sc konstituirajo narodna zastopstva posameznih narodov. Vsako teh narodnih zastopstev naj izdela s poslanci, izvoljenimi na temelju splošne in enake volilne pravice, ustavno in upravno organizacijo zase in naj se dogovori z drugimi narodi države, katere zade-
zadeve^te"'ViadlT.*6 skupnC kak° "ai Se skl'P"C
,	k ituri c, inr„i	avk da pritrdi vsaki	taki ureditvi,
o	Kateri se narodna	zastor,«,.
U • room., „*• topstV11 Posameznih dežcld medsebojno sporazumejo.
‘	Glede na poslovanje sc predlaga:	V	predposveto-
vanje tega predloga	se ustanovi odsek	26	članov, kate-
remu se dovoli za poročanje rok 14 dni.«
ženega gospodarstva ter znači samo prisilni provizorij, proti kateremu se morajo boriti vsi tlačeni narodi.
Ugotovivši to okolnost in hoteč po svoji vesti služiti svojemu narodu in občemu napredku, ki more temeljiti edino na enaki svobodi malih in velikih narodov, smatramo za svojo dolžnost, da nagJašamo ona občna načela, ki bi, oživotvorjena. služila z vso sigurnostjo zgradbi bodočega trajnega reda, tako v narodu Slovencev, Hrvatov in Srbov kakor tudi v odno-šajili napram sosednim narodom.
Delujoč na ta način, smo si v svesti, da pospešujemo ustvaritev onega vseobčega miru, za katerim vroče hrepene vsi narodi, naj se bojujejo na kateri koli strani, ker se more po našem najglobejšem prepričanju zgraditi podlaga za trajni mir samo na novih načelih mednarodnega prava, osnovanega na resnici in pravičnosti.
Ena izmed takih resnic je dejstvo, da je narod Slovencev, Hrvatov in Srbov etnično jedinstven narod in da mora to jedinstvo ostati po občeznanem narodnem načelu nerazdeljivo in brezpogojno, tako z ozirom na njegov neprekinjeni teritorij, kakor tudi na državno pripadnost. Na tem dejstvu temelje naša narodna prava in zahteve, ki so v soglasju z mednarodno priznanimi načeli demokratičnega reda pro-svitljenega človeštva.
Opirajoč se tedaj na pravo, ki je vedno živelo v našem narodu, da naj vsak narod živi svoje lastno življenje, izjavljamo v imenu naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov, da v polni meri in vsestransko sprejemamo misel vseobčega miru, ki se mora nasloniti na pravico samoodločbe naroda v mednarodno že prizna-
nem zmislu, da odloča narod sam o svojem življenju ter da določi ali hoče utemeljiti samo-lastno svojo državo ali ustvariti državno celoto skupaj z drugimi narodi.
To pravico samoodločanja zahtevamo tudi za narod Slovencev, Hrvatov in Srbov ter hočemo, da se svobodna izvedba te pravice zajamči med narodi.
V soglasju z zahtevami demokracije v vojni se nahajajočih in na vojni ncudeleženih narodov sveta zahtevamo tudi mi za naš narod, da prinese mir, ki naj dokonča to vojno tudi našemu narodu ujedinjenje, neodvisnost in svobodo, ker more samo lak mir — na najnevarnejši točki Evrope, odkar je znana zgodovina teh krajev — zajamčiti mirni in samostojni i'azvoj našega naroda. Mir, ki bi prisodil, naj si bo samo en del naše narodne teritorijalno in etnografsko nepretrgane celote v podlož-nost tujim narodom, bi nosil v sebi kal bodočih spopadov ter bi prisilil narod Slovencev, Hrvatov in Srbov, da napne vse svoje sile, da pribori sebi pravico neodvisnega državnega življenja za ves svoj narodni organizem.
Narod Slovencev, Hrvatov in Srbov ima v sebi zavest volje in moči, ki jo hoče razviti ob vseh prilikah, da postane član družbe svobodnih narodov ter da se z njimi skupaj zastavi za blagor in napredek človeštva ter tako izpolni svoje poslanstvo, v svoji neodvisni državi, urejeni na načelih popolne državljanske svobode in demokratske samouprave ter pravne in socijalne enakosti, to je možnosti, ekonomskega obstanka in popolnega kulturnega in so-cijalnega razvitka vseh državljanov.
Onim inorodnim manjšinam, ki jih imamo v našem narodu in ki so teritorijalno oddeljene od svojih etničnih celot, priznavamo v imenu vsega naroda v državi Slovencev, Hrvatov in Srbov vse pravice, potrebne za njih narodni, kulturni rn gospodarsko-socijalni razvoj.
Kakor naslanja naš narod svoje težnje na pravico in ne na šilo, tako želi on na istem temelju mednarodne pravičnosti in pravice, da naj bodo urejeni odnošaji države Slovencev, Hrvatov in Srbov napram drugim svobodnim narodnim državam.
Luke onega dela Jadranskega morja, ki spada po prebivalstvu, po otočju ali po svojem zaledju v gospodarsko področje in posest našega naroda, naj so otvorjenc vsem narodom, torej tudi onim narodom, ki žive v našem zaledju, za potrebe eventualnega njihovega trgovskega prometa, in naš narod bo sklenil mednarodne dogovore, ki bodo uredili in zajamčili to svobodo.
V imenu celokupnega naroda izjavljamo še, da se ne sme nikjer, pa tudi ne na mirovni konferenci, odločati d usodi našega naroda brez njegovega celokupnega sodelovanja in zato zahtevamo, da naj bo v smislu samoodločanja tudi narodu Slovencev, Hrvatov in Srbov zajamčeno sodelovanje na bodočem mirovnem kongresu po njegovih izrečno v to svrho izbranih narodnih predstaviteljev.
V imenu narodnih organizacij Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Zagreb, 24. septembra 1918.
Slede podpisi.
Slovanska zveza v parlamentu in mir.
Na torkovi seji državnega zbora so stavili poslanci dr. Glornbinski, dr. Korošec in Stanek glede na mir naslednji predlog:
Naši narodi srčno hrepene, da se ta vojna hitro in trajno konča. Kakor pozdravljamo iskreno vsak dogodek, ki nas približuje teinu cilju, tako obsojamo odločno vse, kar nam manjša upanje na mir. Nota grofa Buri-ana z dne 24. septembra 1918 je korak, ki slabo služi mirovni stvari. Ona je po obliki in vsebini taka, da je
bila njena brezuspešuost že naprej razvidna. Tudi Bu- , lian je to uvidel. Kljub temu je napravil la korak, ki j zlorablja mirovno misel v svrlio političnih bojev. Noto j preveva stari duh: o samoodločbi narodov ni govora, ti naj bodo samo objekt pogajanj, tako da naj le tuji diplomati — če mogoče tajno — odločajo o njihovi usodi. Vlada, ki služi samo dvema narodoma monarhije, hoče odločati tudi o naši usodi. Zastopniki poljskega in češkega naroda ter naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov, so ponovno zavzeli svoje stališče glede vprašanja preureditve Evrope v raznih spomenicah in izjavah. Naše stališče je: Trajno, mirno, prijateljsko sosedno življenje tukaj bivajočih narodov je mogoče — v smislu velikega principa prava samoodločbo narodov — v neomejenem uresničenju našega narodnega ujedinjenja in popolne dr-, žavne svobode naših narodov. Zato odklanjamo vsako enostransko in delno rešitev naših narodnih problemov in protestiramo odločno proti temu, da se tem še vedno skuša odrekati mednarodni značaj. Na mirovnem kongresu, kjer bodo mogli naši narodi po poverjenih zastopnikih nastopiti glede svoje usode kot svobodno odločujoči subjekti, se more izvršiti ureditev vseli vprašanj naše bodočnosti in sosednega življenja vseli narodov s srednjo Evropo. Kdor hoče iti v močvirju starega duha trdovratno preko načela svetovne demokracije, ta dela proti miru. Da spoznamo, kako daleč so že predpogoji za trajen mir in kako naj se ti pospešijo, posebno da odstranimo vso odgovornost, predlagamo:
Cesarsko-kraljeva vlada predloži parlamentu temeljito, resnici odgovarjajoče pojasnilo o stanju mirovnega vprašanja, posebno glede njenega stališča do prava samoodločbe narodov In njihove odločilne soudeležbe na mirovnem kongresu, kakor tudi natančna pojasnila o vojaškem in gospodarskem položaju.
Vojna poročila.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 2. oktobra. Uradno se razglaša: Na itali janskj fronti artiljerijski boji in delovanje patrulj.
Na zapadu se bitka nadaljuje.
Berlin, 2. oktobra. (Uradno.) Na Flanderskem, j na obeh straneh Cambraija in v Champagni smo zavrnili silne sovražne napade. Na mirnih odsekih fronte pri St. Quentinu, severozapadno Reimsa in zapadno Argo- j nov smo izpostavljene dele naših črt vzeli nazaj.
Armadna skupina kraljeviča Ruprechta.
Na obeh straneh Yperna na Rousselaere in Menin vodečih cest je sovražnik večkrat brezuspešno napadal. Ustalil se je v Ledeohemu. V protisunku smo zopet vzeli del kraja. Sovražni delni napadi južno La Bassee so bili zavrnjeni. Peti dan bitke z Cambrai se je zopet končal s popolnim neuspehom za nasprotnika. Severno San-conrta so odbili šlezijski in kurhesenski polki osemkratne navale sovražnika. Dalje severno je sovražnik začasno prodrl preko Abancourta, Bantignyja in južno odtod na Blecourt in Cuvillers. Naš protinapad je vrgel sovražnika nazaj čez Albancourt in Bantigny in je osvobodil hrabre virtemberške branilec Blecourta iz nasprotnikove obkolitve. Pri Cambraiju so polki hrabre 3. mornariške nehotne divizije kakor tudi šlezviški-holštajnski, branihorški in bavarski polki razbili sovražni napad. Rumilly je ostal v sovražnikovih rokah.
Armadna sktip:na generala Boehna.
Med Le Cateletom in Oiso je potekala naša fronta v predzadnji noči vzhodno mimo St. Ouentina proti Bertheniconrt uob Oise. Proti odseku Estrees-Joncourt-Lesdin so se razvili tekom dneva silni sovražni nanadi. v naše pozicije. Na obeh straneh Sequeharta je sovražnik vdrl. Protiuaoad zapadno pruskih in poznanjskih bataljonov pod vodstvom srenerala V. de Chevallerie ga je zonet vrgel nazaj. St. Ouentln, v katerem so stali včeraj lo še poizvedovalni oddelki, je zasedel sovražnik.
Armadna skupina nemškega cesarjeviča.
Severozapadno Re:msa smo vzeli svoje čete nazaj od Vesle v zadaj ležeče postojanke. Sovražnik je sledil s slabotnimi oddelki in je stal zvečer na črti Vente-la^^ViIrs-Traimucus. V Champagni so Francozi zopet obnovili svoje enotne napade. Dopoldne so bili naperjeni proti fronti Ste. Marie a Py-Monthois in tekom dneva proti našim črtam med Somrne Py in Auro. Njegovi napadi so se izjalovili. Krajevno vdrta mesta so bila večjidel zopet očiščena v protisunku. Postojanka, ki smo jo nanovo zasedli predzadnjo noč na obeh straneh Aisne, poteka od Monthoisa čez Challerange in gozd Autry, severno mimo Binarville in preko Argonskega gozda v Apremont. Prednje čete so odvrnile od te fronte večkratne sovražne napade.
Armadna skupina generala Gallvvitza.
V krajevnih napadalnih podjetjih smo vrgli Ameri-kance nazaj iz črt, 'ki so v zvezi v Agons - \Vandede-nom. Včeraj smo sestrelili 27 sovražnih letal in 3 zra-
^Berlin 2 oktobra zvečer. Na Flanderskem in v Champagni delni boji. Pred Cambraijem miren dan.
Srbi zasedli Skoplje.
D u n a i, 2. oktobra. Srbska armada je dne 30. septembra zasedla Skoplje.
Politični pregled.
Iz Jugoslovanskega kluba Jugoslovanski klub je imel v torek dve plenarni seji, v katerih je načelnik poročal o svojih konferencah z ministrskim predsednikom. Klub je vzel poročilo soglasno na znanje. Nato je sledila dolga debata o gospodarskih vprašanjih ter o preskrbi z usnjem in o rekvizijah z živino. Zaradi vladajoče, Jugoslovanom sovražne prakse pri oprostitvah se poda de-putacija k domobranskemu ministru.
— O llussarekoveni govoru v otvoritveni seji drž. zbora piše »Arbeiter Zeitung«: Gospod Hussarek, ki je v tem času avstrijski ministrski predsednik govori o najbolj perečih skrbeh Avstrije kot profesor, ki mu je pripadla naloga, določen problem lepo poiskati in ga predočiti. Mož tnisli, da je njegova naloga, definirati problem: kako naj narodi v Avstriji prosto in samostojno žive, četudi so prisiljeni tvoriti skupno državo, in iz česa naj ta skupna država še obstoji, če bodo narodi prosti in samostojni. — Sedaj vemo mogoče, kako gospod pl. Hussarek misli, kaj pa hoče avstrijski ministrski predsednik napraviti, ne vemo. Neplodovit govor, kjer bi bilo ustvarjajoče dejanje potrebno, ne reši več okostenelosti Avstrije.
— Davčne predloge v finančnem odseku. V finančnem odseku državnega zbora je finančni minister baron \Vimmer izjavil, da bo znašal dohodek iz nov’h davkov, ki so v razpravi, približno 500 miljonov kron. Napovedal je vrsto novih davčnih predlog, posebno o zvišanju dav- I ka na žganje in pivo, na sol, razne manjše pristojbine, o ; preosnovi prometnih davkov, o davku na premoženje | kot dopolnilu dohodnini in o mali oddaji premoženja. Velika oddaja premoženja se prihrani za čas po vojni. Odsek je sprejel vladno predlogo o zvišanju zemljiškega davka.
— Zakonski načrt o vojaški preskrbi z dopolnilnim zakonom o dodatnih rentah je vlada dne 1. t. m. predložila zbornici. Dočiiti se prvi zakon glasi enako kakor ogrski, se pa drugi bistveno razločuje od ogrskega. Ogrski zakon omejuje dovoljevanje dodatnih rent na inteligenčne sloje, dočim se določbe avstrijskega raztezajo tudi na delavske in kmetske sloje. •
— Preskrba z moko, krompirjem in mesom. Socialno demokratični poslanci so vložili v parlamentu sledeči predlog: Vlada se pozivlje: 1. da se takoj obravnava z zavezniki in ogrsko vlado v svrho omogočitve prehrane in preskrbe avstrijskega prebivalstva prav v enaki meri kot je to v njih deželah. Enaka preskrba naj se do konec 1. 1918/19 zagotovi; 2. polna kvota moke za kuho naj sc takoj izda; 3. cena kruhu naj bo ista kot v
1.	1917/18; 4. krompirja naj se da prebivalstvu toliko, da dobi vsaka oseba tri in pol kilograma na teden; 5. upeljava tednov brez mesa naj seopusti; ogrska vlada naj prevzame živinski kontingent za vso annado, za Avstrijo pa naj več pošilja kot sedaj.
Vojaške preskrbovalne postave. Vlada je držav- i netnu zboru preložila dvoje načrtov novih postav, ki naj urede penzije vojakov, vojaških vdov in vojaških sirot. , Postave so zelo obsežne in zelo zamotane.
~ Izjava Cehov proti delitvi Češke. Kakor smo že poročali, je bil 1. oktobra objavljen izpremenjeni statut deželne upravne komisije za Češko. Tim povodom je na seji državnozborskega finančnega odseka poslanec dr. Stransky podal izjavo, v kateri je naglašal, da je vladi v tem resnem času, ko gre za to, ali in pod katerimi pogoji more Avstrija še nadalje obstati, našla žalostni po- j gum, da je objavila razpis o rzdel.tvi kraljevine Češke.
S tem je udarila češki narod s pestjo v obraz; skušala j je zadeti njegov življenjski živec, namreč svobodo in ne- ; razdeljivost dežele. Tak pogum more najti le vlada, na ; čelu katere stoji blazen človek (predsednik zavrača go- ( vornika). V imenu Cehov je govornik končno izjavil, da taki vladi ne morejo dovoliti novih davkov.
,« Program češke državnopravnc stranke. Preteklo nedeljo sc je vršila v Pragi skupna seja deželnih sekcij Češke državnopravne stranke za Češko, Moravsko in Šlezijo. Predsedovala sta seji dr. Kramar in dr. Budin-sky iz Brna. Po političnih ogovorih dr. Kramara in po- j slanca cfr. Stranskega je skupščina odobrila začasni po- ; litični program, ki se v kratkem predloži strankinemu I kongresu.
— Kako izgleda danes v Avstriji. 29. številka tiskar- i skesa glasila »Veleslavin« je prinesla sredi od cenzure . pobeljenega članka edini še nekonfiscirani stavek: »la- j ko izgleda danes.« — Da, resnično izgleda tako danes j pri nas.
— Rtisini za razdelitev Galicije. Klub rusinskih po-slancv v državnem zboru je sklenil vložiti vprašanje do ministrskega predsednika, ali je vlada pripravljena, da enako Češki razdeli tudi Galicijo v ukrajinski in poljski del.
— Cehoslovakl v Rusiji in češki komunisti. Sodruz Alois Muna, vodja čeških komunistov v Rusiji, se pritožuje v petrograški »Pravdi«, da je 70 odstotkov e hoslovakov delavcev in da je od teli komaj 01 kov socialnih demokratov, torej komaj polov ca Da c piše sodrug Muna: »CeSka nacionalno-šovinistična bur-žoazija je delala tri leta od začetka vojne do oktober-ske revolucije, da bi napravila delavce, vzgojene v socialističnem oportunizmu, s prosluliin narodnim šoviniz-
mom, za goreče nasprotnike mednarodnemu delavskemu gibanju.« »Rovnost« pripominja: Mi smo teh nazorov, da ne bo tako hudo. Tudi oni češki delavci, ki so po usodni zmoti v vrstah nasprotnikov mednarodnemu so-calizmu, bodo prišli iz vojne zopet rravilno orientirani in bodo koristili socializmu.
— Madžarska agitacija v Bosni, V imenu slovanske zveze so stavili poslanci dr. Korošec, Stanek ter dr. Glombinski in tovariši v poslanski zbornici predlog, v katerem pozivljejo ministrskega predsednika, naj poda natančno pojasnilo o agitaciji ogrskih politikov, posebno pa grofa Tiszc, glede bosenskega vprašanja in o tozadevnem stališču avstrijske vlade.
— Nemci in Madžari. Na zadnji seji zveze nemško-nacionalnih strank je poslanec Heine predlagal, naj se vrše razgovori med nemškoiiacionalnimi poslanci in madžarskimi politiki glede jugoslovanskega in poljskega vprašanja ter glede skupne prehrane. Tako skupno posvetovanje naj bi se že v najkrajšem času pričelo.
— Kapitulacija Bnlgarije. Reuterjev urad poroča, da so sc Bulgari pri sklepu premirja uklonili stavljenim pogojem ter se brezpogojno vdali ententi. Priporočili so se blagohotnosti entente. Pariški listi navajajo za pogoj v svrlio sklenitve premirja razoroženje Bulgarije ter izročitev strategičnih točk železnic in pristanišč ententi. Tudi glavno mesto Sofija se izroči critentnim četam.
Nemčija in Bulgarija. Z ozirom na poročilo, da je bilo v nedeljo v Solunu podpisano premirje med Bul-garijo in vrhovnim poveljstvom ententnih čet na Balkanu piše berlinski »Lokalanzeiger«: Da Bulgarija, če preneha biti naša zaveznica, ne more več računati na našo obzirnost, je samo po sebi umevno. Z druge strani pa moramo misliti na to, da naše na bulgarskih tleh stoječe čete tekom časa polagoma potegnemo iz dežele.
■ Za nacionalno obrambo Nemčije. Vodilno glasilo socialno demokratične stranke v Nemčiji, »Vorwflrts«. objavlja poziv na nacionalno obrambo, v katerem prepričevalno napoveduje nesrečo, ki bi zadela nemško ljudstvo, ako Nemčija ne bi mogla držati zapadne fronte: lakoto, brezposelnost, državljansko vojno, kužne bolezni in končno mir, ki bi ustvaril pekel na zemlji. Radi tega — izjavlja list — ne pa da se varuje mogočnjakc, mora oslati zapadna fronta trdna. Stanovitnost nekaterih tednov nam more prihraniti bedo mnogih let. Vlada, ki se vsede k mirovni mizi, mora biti ljudska vlada, ki ima za seboj vse ljudstvo tam, kjer gre za to, da se trdno zagotovi varnost bodočega mirovnega stanja, pa tudi tam, kjer ie treba nastopiti z močno voljo proti imperialističnim zahtevam naših nasprotnikov. To more storiti le tedaj, če je fronta trdna in če vlada v državi red. Največja vojna, ki jo ie doživelo človeštvo, se končuje, kakor so napovedali vsi dalekovidni že prvi dan, kot prava nemška obrambna vojna. Kot taka sc mora brž ko mogoče in kar mogoče dobro končati. Mi ljudstvo smo storili v tem svojo dolžnost, in je ne mislimo opustiti v zadnjem trenotku. Sedaj storite tudi vi zgoraj vašo dolžnost, odločite se v hvaležnosti za vse to, kar vam je ostalo prihranjeno in neodvzeto, in umevajte, da je nastopila nova doba, ko se ljudstva vladajo sama!
■ Vojna navdušenost švicarskih Nemcev. Švicarski listi pišejo, da je prišel iz Berlina ukaz, da se mora vsaki Nemec, ki biva v Švici, javiti pri svojem konzulu in se nemudoma vrniti v domovino. Ukaz pripominja, da potrebuje Nemčija v zaledju ljudi, ki naj čuvajo ujetnike, da se tako osvobodi intiogo vojakov, ki so zaposleni s to službo. Listi javljajo, da je 75 odstotkov Nemcev odklonilo povratek v domovino.
— Novi VVHsonovi predlogi za zvezo narodov. Predsednik NVilson je v nekem govoru postavil teh pet točk za zvezo narodov: 1. Nepristranska pravičnost, ki se mora deliti, ne sme vsebovati nobene razlike med onimi, katerim nasproti hočemo biti pravični fn med onimi, katerim nasproti nočemo biti pravični. Biti mora pravičnost, ki ne pozna nobenih privilegiranih in nobenih stopenj, marveč samo enake pravice za udeležene narode. 2. Noben poseben interes, kateregakoli naroda ali katerekoli skupine narodov ne sme tvoriti podlage, kakoršnegakoli dela pogodbe, če to ne odgovarja skupnemu interesu vseh. 3. V skupni družini narodov ne more obstojati nobena vez, nobena zveza, nobena posebna pogodba in noben poseben dogovor. 4. V zvezi ne sme obstojati posebne egoistične gospodarske kombinacije, se ne sme uporabljati gospodarski bojkot, v kateregakoli obliki, niti ne sme biti kateri narod Iz jueen, w,-vzemši glede suverenosti, ki se bo pnzna a/, vezi n.no-dov, da diktira gospodarske kazni z izključitvijo od svetovnih trgov in to zopet samo kot sredstvo disci-
pline in kontrole.
5.	Mednarodni dogovori in pogodbe
vsake vrste se morajo v polni vsebini sporočiti ostalemu svotu.
. . prisilno posojilo v Avstraliji. Avstralska državna banka razglaša določila za prisilno vojno posojilo. Vse osebe, ki imajo nad 750 funtov šterlingov dohodkov, mo-rajo podpisati vojno posojilo.	—
Letošnja sezona „Liudskega oC*ra v Trstu.
Tržaški »Ljudski oder«, la biser slovenskih izobraževalnih društev, si je omislil tudi za letošnjo sezono
(191 S——- 19) raznovrsten in bogat program. V počitnicah je izpopolnil svojo knjižnico in se pripravil za drugo izobraževalno delo na polju predavanj in poučnih kurzov. In dočim bo izvrševal svoj tozadevni načrt, bo izpopolnjeval dalje svojo knjižnico, o kateri nimamo nobenega dvoma, da bo postala ena najbolj bogatih na celem Primorskem. Poleg tega bo razširil svoje delovanje tudi na spodnjo in zgornjo okolico. Živimo pač v dobi splošnega mrzličnega hrepenenja po napredku na vseh poljih izobrazbe in kulture. »Ljudski oder« je prevzel rade volje ■del dela v smislu tega hrepenenja in se zato trdno nadeja, da bo našel njegov trud priznanje in podporo v vseh onih krogih našega naroda, ki resno streme nele po svojem osebnem napredku marveč tudi po napredku širokih plasti našega ljudstva. Le zavedna kulturna ljudstva bodo sposobna vztrajati v mednarodni tekmi kulture. Na delo torej!
Program letošnje sezone je zaenkrat naslednji:
1. Marija Kmetova: »Slovenska moderna« kurz poučnih predavanj, ki se bo vršil v zeleni dvorani Delavskega doma v dueli 1U, 17 in 24 oktobra.
2. Ferdo Klajnmajer in Marija Čokova predavata o predmetu:»Naloge nilad;ne v bodočnosti.« (Predavanja se bodo vršila v Trstu, Lonjerju, Katinari in S. M. Magdaleni od meseca novembra naprej.
3. Ferdo Klajnmajer: »Pravopisje« (pouk ob nedeljah dopoldne v Ljudskem odru.)
4. Ferdo Klajnmajer: »Pravljice za otroke« ob nedeljah popoldne v Ljudskem odru.
5. Rudolf Golouh: »Razvoj socialne inisli«.
6. Ivan Regent: »Socializem« (obe točki tvorita poseben kurs za odraslo mladino, ki bo trajal več dni.)
i.	Ivan Gerbec: »V delavnico sem Uojo zrl« (skrivnosti muzikalnega snovanja).
K. Dr. Rudolf Perhave: »O astronomiji«.
9. Dr Lavo Čermelj: »Osnovni nanki elektriKe«.
10. Ing. Anton Dobrovič: »Vodno silo in elektrika«.
11. Dr. Juro Jan: »Državno znanstvo«.
12. Dr. Josip Ferfolja. 13. France Milost. Predmet sc šele določi.
Za drugo polovico sezone so obljubljena predavanja
0 narodnem gospodarstvu, hranilnicah in bankah, o bla-Soznanstvu, tehnologiji, o zgodovini glazbe, o slovenskih narodnih pesmih (muzikalično) itd. Ob priliki umetniške razstave, ki bo v Trstu koncem tega leta bo preskrbljeno tudi za primerno predavanje in razlaganje na licu mesta. Enako je preskrbljeno za informativna predavanja ob priliki važnejših predstav Dramatičnega društva.
Nadalje se bodo vršili posebni kurzi za slovenščino za one Slovence, katerim ni bila dana prilika, da se na-**če materinščine. Ti kurzi se bodo vršili v mestu, pri Sv- Jakobu, pri Sv. Ivanu, v Rojanu in drugje.
Kakor se torej vidi bogat, raznovrsten in dober program. Skušajmo storiti tudi mi svojo dolžhost napram »Ljudskemu odru«, da mu bo omogočeno izvršiti v pol-111 meri dolžnost napram širokim plastem našega naroda.
Dnevne vesti.
Narodni blagdan. Oblasti so nam dovolile pobijanje prispevkov za Narodni blagdan, ki bi se bil moral vršiti 21. in 22. septembra — najprej so ga celo prepovedali — tako pozno, da je bilo tehnično nemogoče izvršiti akcijo povoljno. Zato smo preložili blagdan na 5. 'u 6. oktobra. Prosili smo, da bi smeli pobirati prispevke po vsem slovenskem ozemlju, toda dovoljenje smo dobili lc za Kranjsko in slovenske okraje na Štajerskem. — Slovenci! Slovenke! Ko bomo prihajali, ta dva dneva k Vam, ne zavračajte nabiralk, ne iščite praznih izgovorov, temveč izkažite, da sc zavedate velikega pomena blagdana, katerega gmotni uspeh naj zagotovi naši mladini obstoj. Z združenimi močmi moramo skrbeti za našo bodočnost, z vzajemnim podpiranjem moramo ohraniti Jugoslaviji to, kar bo potrebovala najbolj — krepke Hudi! Odbor S. H. S. žeua za siročad.
Letos bo huda zima. Iz južne Tirolske poročajo, K"’ sodimo po vseh naravnih znamenjih, letos hu-
1 n'n'k	S0 se I,r‘kližali že človeškim bivališčem, -as n e, ki odletavajo navadno na praznik Marijinega ojs \a, so odletele že pred tremi tedni proti jugu. Tudi
| nižjih gorskih krajih je že stopil toplomer pod ničlo. 'el>e tolažbe! Na eni strani nas tolažjo s tem, da ne bo premoga, mti drv; na drugi zopet, da bo huda zima... me'i bomo tedaj dvakrat hudo zimo. dosfik Tclcionske številke c. kr. deželno vlade: Ker se napačno' kliiei° telefonični oddelki deželne vlade pod št. 35,S: IikteV''k°’ sc l)r'°kč'i0 v naslednjem številke: sedništvo	c. kr. deželni predsednik, št. 20: pred-
meso), §t. i77)28:. oddelek 1. za aprovizacijo (izvzemši
skrbo z mesom-0Udelek l- za promet z živill° tcr >,rc‘ c. kr. vladni svetaeželna kultura; (predstojnik oddelka
bene zadeve, PrenLKresse)’ št' 381: (Hk,elek VI,L stav' c L-,* Mr„in	5: nadzornik za preživljanje
^viener) *	"asko	Prehrano	(polkovnik	Viljem
čas,, .Zf‘avs‘vcno s,anio mestne občine ljubljanske. V
nov od 15. do 21. septembra ioi8 ]e bi|0 v Ljubljani 15
ter 1 ,°!enCCV: llrnr,° ic 33 oseb, in sicer 22 domačinov ujcev , za grižo je umrlo (> oseb .(med njimi 2 tuj-
ca), za jetiko 5 (1 tujec), za mrtvoudom 3 osebe, 19 pa za različnimi boleznimi. Za kužnimi boleznimi je obolelo na tifuzu 3 domačini, 2 tujca in 4 vojaki, za grižo 13 domačinov, 2 tujca in 6 vojakov, za davico 3 domačini. — V času od 22. do 28. septembra je bilo novorojencev 16, umrlo je 49 oseb, med njimi 32 domačinov in 17 tujcev, i in sicer za boleznimi: za otročico 1 tujka, za tifuzom 7 j oseb (1 tujec), za jetiko 6 oseb (3 tujci), za mrtvoudom 1 oseba, za različnimi boleznimi 22 oseb, med katerimi jih je 0 za influenco in C za pljučnico. Za kužnimi boleznimi so oboleli: za tifuzom 2 vojaka, za grižo 10 domačinov, 3 tujci in 5 vojakov; za davico 1 domačin m 1 tujec. Influenca je jako razširjena, obolelo je na stotine ljudi; nastopa pa influenca v lahki pa tudi v prav te/.ki obliki v zvezi s pljučnico.
— Cesto po Šiški. Sporoča nam železničar: »Naprej« je že večkrat opozarjal mestno občino ljubljansko, da se nekoliko bolj ozre na Šiško, ki je vendar tudi del Ljubljane. Cela jezera so v Šiški na Planinski, Knezovi, Kmetiški itd. ulici. Naj se vendar ceste popravi. Kako bo pozimi?! — Šiško pač nikdo ne zastopa v občinskem svetu. Bil bi pravi čas. da se razpišejo nove volitve v občinski svet ljubljanski, da bi bilo tam par Ijudij iz Šiške, ki bi saj vedeli: kako zanemarjena je Šiška. Gospod župan! Ali sc Vam ne smilijo šišenski otroci?!!
— Premeinba posesti v Ljubljani. Ljubljanska trgovca Tomaž in Štefan Mencinger sta kupila hišo (bivšo pivovarno) odvetnika dr. Franca Papeža na Sv. Petra cesti za 229.000 kron.
— Vabilo. V četrtek, dne 3. oktobra 1918 se vrši ob pol 4. popoldne v knjižnici c. kr. deželne vlade, Ble.\vei-sova cesta štev. 10, II. nadstropje, seja delovnega odbora z naslednjim dnevnim redom: 1. Priprave za »nabiralni teden« v mesecu oktobru. 2. Ustanovitev okrajnih društev. 3. Sprcmenitev društevnih pravil § 9. t. 6 tičo-čih se članarine. 4. Prošnje za podpore. 5. Razno. — Društveni predsednik.
— Usnje za civilno prebivalstvo. Vojno ministrstvo je dalo civilnemu prebivalstvu na razpolago 100.000 kilogramov usnja, ki se oo razdeljevalo med prebivalstvo mesečno v primerni množini. Radovedni smo, koliko bomo nižji sloji deležni tega usnja.
— Pravičnost na avstrijskih univerzah. Narodnostni šovinizem se kaže pri nas celo v tistih institucijah, ki imajo za namen strogo znanstvo. Človek bi mislil, da preneha narodnostna netolerantnost vsaj tu, pa v Avstriji je drugače. Vzemimo samo en slučaj. Na dunajski univerzi je napovedanih za germansko filologijo deset profesorjev, za romansko tudi deset, za slovansko filologijo pa bota predavala le dva profesorja. Kje je tu avstrijska pravičnost?
— Odredba proti laškim vojnim vjetnikoni. Vojaško poveljstvo v Gradcu je izdalo ukaz, po katerem ome. juje laškim, srbskim, črnogorskim, angleškim In irai»-coskim vojnim vjetnikom one svobode, ki jo uživajo ruski vojni vjetniki. Toliko v obvestilo delodajalcem. Vse laške ujetnike, ki hodijo prosto okrog ali pa zahajajo v gostilne morajo oblasti prijeti in jih oddati v zapor. V takih slučajih izgube delodajalci pravico do vojnih vjet-nikov kot delovnih moči.
— Repertoar Narodnega Gledališča v Ljubljani. Pišejo nam: Te dni smo čitali v objavi gledališke pisarne, da je gledališki svet priporočil intendanci, da naj o vsaki ljudski predstavi obvesti Slovensko krščansko socialno zvezo. Nimamo nič proti temu, ali opozarjamo, da je še mnogo drugih enakih organizacij po Slovenskem, ki se prav vneto— če ne še bolj vneto kot Slovenska krščansko socialna zveza — pečajo z gledališkimi predstavami. Ako navedemo le soc. dem. izobraževalne organizacije v Idriji, v Hrastniku, v Trbovljah itd. Zdi se nam napačno, če se tu ostentativno hočejo delati izjeme ... Centrala soc. dem. izobraževalnih organizacij je društvo »S v o b o d a<> v Ljubljani, ki bo letos organizirala kulturno delo v velikem obsegu.
— Pevsko društvo »Slavec«. Prihodnja večja društvena prireditev bode v prvi polovici meseca novembra. — Od nedelje dne C. t. m. se vrše društvene plesne vaje v veliki dvorani »Narodnega doma«, in sicer vsako nedeljo in praznik popoldne od 3. do 7. ure.
Shodi
Pozor, železničarji! Dne 4. oktobra 1918 se bo vršil shod vseh železničarskih konsumentov kranjskih železničarjev, ki ga sklicuje podružnica prav. in strok, društva 1 Ljubljana I. ob 7*/s. uri zvečer v dvorano hotela »Ilirija« v Ljubljani. Dnevni red: L Aprovizacijske razmere.
2.	Raznoterosti. — Sklicatelj.
Dopisi.
Na Jesenicah se je vršil v nedeljo popoldne v gostilni pri \Verglesu posvetovalni sestanek sodrugov in sodružic, ki so razmišljali, kako naj se prične z izobraževalnim delom med jeseniškim delavstvom. Sodrug M. Marčič je pojasnjeval težkoče, ki so v napotje napredku izobraževalnemu delu med delavci. Izrazil je upanje, da se z vstrajnim delom in močno kulturno organizacijo gotovo doseže uspeh. Tudi ostali sodrugi in sodružice so poudarjali potrebo po ustanovitvi kulturne organizacije,
ter predlagali, da se ustanovi podružnica delavskega izobraževalnega društva »Svoboda«. Sodružica M. Urbančeva iz Ljubljane pozdravlja željo jeseniškega delavstva po izobrazbi, kot vesel pojav. Priporoča ustanovitev delavskega izobraževalnega društva »Svoboda« ter obljublja v imenu ljubljanskega centralnega odbora, vsestransko podporo pri započetem delu. Vsi naj sc oklenejo kulturne organizacije, posebno pa žene in dekleta. Mladina naj ima tu svoj drugi dom, kjer naj sc izobražuje. Med žcnstvoin je najmanj razumevanja o koristi dela, ki ga vrši socialna demokratična stranka z^i delavstvo. Na vidiku imamo pripustitev politične enakopravnosti za žene, ki bodo imele ravno tako pravico voliti zastopnike v parlament, kakor možje. Ce spomnimo de- • lavčevo ženo na to — ti navadno odgovori: »Kaj jaz razumem o politiki! To je za gospodo!« itd. Žalostno! Tu je treba izobrazbe! Delo naj se vrši z vso vnemo — tako, da bo imel vsak priliko se izobraziti. Med nami naj sc širi misel o socializmu. Sodrug Toff Miha tudi priporoča izobrazbo med delavci, kar najbolj pa izobrazbo ženstva. Sodrug Rotar Filip predlaga, da se izvoli pri-
*
pravljaltii odbor, ki je sledeči: sodružica Zugwitz Helena, Trojar Jožica, Trobe Ivanka,. Zug\vitz Mici, Daks-| kofler Angela, Prevc Julka, Rovan Mici, Malenšek Mici, Tomaž Terezija, Gabriel Rezi. Sodrugi: Rotar Filip, M. Marčič, Gabriel Fran, Toff Miha. Odbor prične takoj z delom; nakar se skliče ustanovni občni zbor.
Gorica. Minuli teden je izšla prva številka lista »Goriška straža«, glasilo S.L.S. na Goriškem, v katero so sc združili staro in novostrujarji v enotno stranko in na čelu katere je bil izvoljen Dr. Ličan. Na sestanku, ki ga je imela ta stranka pred časom v Gorici, je bil prisoten tudi dr. Franko, kot predsednik Kmečke stranke na Goriškem, kjer ic izrazil željo, da bi tudi njegova stranka pristopila k S. L. S. To so pa pravi politikarji!
Renče. Minulo nedeljo se je vršil tukaj sestanek stav-binskih delavcev, na katerem je poročal sodr. Štalia' iz Gorice. Na sestanku sc je razpravljalo razen stanovskih vprašanj tudi glede aprovizacije pri stavbinski expozi-turi v Prvačlni, kakor tudi glede občinske aprovizacije v Renčah. Sklenilo sc je poslati stavbinski expozituri v Prvačlni spomenico, v kateri sc zahteva imenovanje a-provizacijske komisije, v katero naj se pokliče tudi tri člane kot zastopnike delavstva. Enako spomenico se predloži tudi občinskemu predstojniku. Končno sc fe sklenilo ustanoviti podružnico stavbinskih delavcev v Renčah ter sc je v ta namen žo izvolil pripravljalni odbor z naročilom, da skliče na nedeljo, dne 13. oktobra t. 1. sestanek z naslednjim dnevnim redom: Ustanovitev podružnice stavbinskih delavcev v Renčah; volitev odbora; raznoterosti. Na sestanek so vabljeni vsi stavbinski delavci iz Renč in okolice.
Državni zbor.
Dunaj, 2. oktobra.
Danes sc je vršila v poslanski zbornici debata o vladni izjavi. Potek današnjega zasedanja je bil zelo buren in strasti posameznih poslancev so prikipele do skrajnosti. Obmetavali se niso le z najrazličnejšimi psovkami, temveč tudi z akti, stenografičnimi protokoli in tintniki. — Prava slika avstrijskega parlamenta.
Poslanec Stanek govori o zadnjem ročnem pismu cesarja Viljema. To pismo pove mnogo in priča, da se je tudi ta mož spremenil, ker se je spremeniti moral. Prišlo bo pa še drugo pismo iz Berlina, In to se bo glasilo: Nemci, imenujte sodniko za svetovno obsodbo Viljema v. Hohenzollern. Predsednik poživlja poslanca Sta-nelca k miru.
Poslanec \Valdner izjavi, da mora zavračati najprej izbruh sovraštva proti našim nemškim zveznikom. Izjavo ministrskega predsednika glede ukrepov na jugovzhodnem bojišču vzame poslanec VValdner z zadošče-njel na znanje. Ako naj zadobi mir v resnici ono vsebino, ki jo je označil predsednik \Vilson za edino pravo, namreč mir na podlagi pravičnosti in zagotovitvi bodočega miru, moram reči, da je ta vojni cilj pri nas že zdavnaj dosežen. Govornik omenja mirovno pripravljenost monarhije in zvesto sodelovanje z našimi zavezniki v tej obrambni vojni. Preurediti je treba prehranjevalne razmere in z zboljšanjem istih dvigniti neprestano padanje javne zavesti za iieobhodno potrebne časovne naloge in dolžnosti. Priti mora do poloma denarnega in finančnega gospodarstva, ako sc v zadnji uri končno ne uresniči finančni načrt. V jugoslovanskem vprašanju pritrjujejo Nemci rešitvi tega vprašanja v hrvaškem zmislu, toda le tedaj, ako bo zavarovano naše žrtvovano državno stališče s popolnimi materielnimi protivrednostmi v novem državnem ustroju. Glede poljskega vprašanja smo edini v naziranju, da se izvede reš.tev poljskega vprašanja potom proste odločitve poljskega naroda. Kar sc tiče notranjih državnih reform, smo ponovno izrekli svojo pripravljenost za sporazumljenje. Pripravljeni smo pritrditi taki avtonomiji,- ki omogoča vsem narodom narodni razvoj, in je naše lastno narodno posestno stanje, posebno v manjšinskih ozemljih, zajamčeno.
Dr. Korošec izjavi, da ne potnenja za avstrijske mogotce jugoslovansko vprašanje nič drugega kot najbolj-
šo priliko, da napravijo iz perečega dnevnega vprašanja izvrstno kupčijo za nemško in madžarsko nadvlado. Jugoslovani se zahvaljujejo za vsako avtonomijo. Baron v. Hussarek prihaja s tem prepozno. Pred vojno bi bili Slovenci za to hvaležni, sedaj v petent vojnem letu odgovarjajo: Nikdar! Okvir, ki ga je pokazal dr. Hussarek za jugoslovansko državo, je preozek. Govornik omenja nato Tiszino potovanje po južnih deželah. Da je potoval grof Tisza po jugu kot iiomo regius, je razvidno iz nagovora generala Sarkotiča. Kako pa je ta hotno regius nastopal in kako je sprejel politike posebno v Sarajevu, je škandalozno. Samoodločbo narodov je imenoval ponarejen denar in dejal: Mogoče je, da propademo, toda predno propademo, bomo našli dovelj moči, da •vas zmeljemo. Grof Tisza je jezen udaril s pestjo po spomenici in jo imenoval »neumnost«. Naprarn jugoslovanskim politikom se je izrazil o avstrijskem parlamentu razžaljivo. Pri rešitvi jugoslovanskega vprašanja zaupamo na svojo lastno moč, na naše ideje in upamo pri tem na pomoč Cehov in Poljakov.
Poslanec Hauser (kršč. soc.) pravi: Treba je od-icrito povedati, da potrebuje naš narod sedaj miru. Krščanski socialci simpatično pozdravljajo način, po katerem hoče ministrski predsednik rešiti jugoslovansko vprašanje.
Poslanec dr. Tertil (Poljak) izjavi, da gre predvsem za to, da se podpira mirovna nota monarhije. Tudi Poljaki zagovarjjo mirovno misel.
Poslanec Tušar pravi: Avstrijski Nemci so zaupali svojo usodo vedno le dinastiji in se nad svetovnimi problemi niso dosti razbijali glave. Včeraj smo slišali iz ust ministrskega predsednika priznavanje k načelom predsednika VVilsona. Tako priznavanje smo slišali tudi od grofa Buriana. Ne poznamo izid kronskega sveta, verujemo pa, da igrajo Wilsonove zahteve tudi v kronskem svetu glavno vlogo. In ne le pri nas, temveč tudi v Berlinu. Veliki nemški narod bo ostal velik tudi po porazu Hindenburga in Ludcudorffa. Potem se bo na no-‘ranjc šele osvobodil. Kaj bi govorili z avstrijskimi Nemci. govorimo raje z Nemci v rajhu, in ker nismo prijatelji tajne diplomacije, naslovimo svoje besede na naslov rajhovsko-nemške demokracije: Z nemškim narodom ho-čbmo živeti v prijateljstvu, z njim nočemo bojevati večnega boja, naj izpade vojna tako ali tako.
Za poslancem Tušarjem izpregovori ministrski predsednik Hussarek: Danes dopoldne sem bil, kar zelo obžalujem, radi nujnega posveta zadržan in nisem utegnil priti v zbornico. Razvidint 'pa s stenografskega protokola, da je prvi govornik na uprav nezmeren način zastopal mnenje, ki, o tem smo uverjeni, ne more biti mišljenje češkega naroda. Boj za narodne ideale se ne more vršiti z veleizdajo in felonijo in s psovkami držav, kojih čete se bore na strani naših. (Ugovor in hrup pri Cehih. Sodrug Soukup: Kolikokrat ste kršiti postave!) Nemčija in Ogrska stojita previsoko, da bi jih mogle take žalitve boleti. (Zopet hrup pri Cehih. Sodrug Soukup: Vladali ste s S 14.).
Poslanec dr. Neumann izroči predlog glede neobveznih mirovnih konferenc delegatov ljudskih zastopnikov in poslan. Glombinski predlog glede mirovne akcije.
Nato je bila razprava zaključena. Prihodnja seja se nadaljuje jutri dopoldne.
Zadnje vesti.
Važno a\dijenco pri cesarju.
Dunaj, 2. oktobra. Cesar sc je včeraj pozno zvečer z avtomobilom pripeljal iz Reichenaua na Dunaj ter ie takoj poklical k sebi šefa generalnega štaba barona Arza, vnanjega ministra grofa Buriana in ministrskega predsednika barona Hussareka. Avdijence so trajale do polnoči. Ogrski ministrski predsednik je brzojavno poklican na Dunaj.
Koalicijski kabinet.
Dunaj, 2. oktobra. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da bo v posledici razvoja stvari v Nemčiji in na Ogrskem sledil tudi v Avstriji v najkrajšem času nov koalicijski kabinet, kateremu bo načeloval grof Sylva-Tarouca, ki bo imel nalogo, da izvede avtonomijo in federalizacijo države.
Bodočnost nemškega naroda v Avstriji.
Dunaj, 2. oktobra. Jutri se vrši v parlamentu skupno posvetovanje vseh nemških poslancev. Na dnevnem redu je kot glavna točka razgovor o bodočnosti nemškega naroda v Avstriji. Skušalo se bo doseči ožji stik med nemškimi nacionalci, krščanskimi socialci in nemškimi socialnimi demokrati. Pritegniti se namerava tudi člane gosposke zbornice. Ideja je potekla iz Sylve-strovc skupine.
Na potu k miru?
Berlin, 2. oktobra. \Voliiov urad poroča: V palači državnega kanclerja se je vršilo danes pod predsedstvom cesarja Viljema posvetovanje, katerega so se udeležili državni kancler, maršal Hindenburg, princ Maks Badenski, vicekancler Payer, minister dr. Fried-berg, šef civilnega kabineta in več državnih tajnikov.
Ženeva ,2. oktobra. Na shodu v Epinalu je ministrski predsednik Clemenceau izjavil, da se bouo mi-
rovna pogajanja pričela takoj, kakor hitro marša! Foch konča svoje vojne operacije.
Dunaj, 2. oktobra. Iz Haaga se poroča, da bo kraljica Viljemina v kratkem storila odločilne korake v dosego miru.
Novi nemški državni kancler.
Berlin, 2. oktobra. Kakor poroča časopisje, je vicekancler Payer odklonil kandidaturo za državnega kanclerja. V ospredju stoji sedaj kandidatura princa Maksa Badenskega. »Berlitier Tageblatt« poroča, da je veliki vojvoda Badenski že privolil v kandidaturo princa Maksa.
Nemški državni zbor.
Berlin, 2. oktobra. V zmislu sklepa načelnikov parlamentarnih strank se vrši plenarna seja državnega zbora prihodnji torek, najpozneje v sredo, dne 9. oktobra. Vlada poda v prvi seji izjavo o političnem in vojaškem položaju.
Položaj na zapadni fronti.
Dunaj, 2. oktobra. Na glavni bojni fronti med Cambraijem in St. Ouentinom se je včeraj odločila oso-da St. Ouentina. Ker se je Angležem in Amerikancem posrečilo ustaliti se na vzhodnem bregu kanala Somme ter prodreti do Joncourta, vsled česar je nemško vojno vodstvo bilo prisiljeno vzeti svojo brambno črto za nekoliko kilometrov nazaj tej St. Ouentin prepustiti sovražniku. Bitka se z veliko srditostjo nadaljuje.
Položaj v Bolgariji.
Dunaj, 2. oktobra. Iz bulgarskega glavnega mesta prihajajo poročila, da postaja položaj v Bulgariji od dne do dne nevarnejši. Kralj Ferdinand se nahaja v palači, ki je zastražena od nekaterih zvestih inu oddelkov. Druge vesti javljajo, da tudi Malinov ni varen življenja. Nemške čete v Sofiji se drže zaenkrat rezervirano. O prodiranju ententnih čet ni nobenega poročila. Zatrjuje se. da se vrši pregrupacija ententine aimade. V Bulgarijo prihajajo neprestano transporti nemških in avstrijskih čet. — »Az Est« poroča iz Sofije: V mestu je izbruhnila panika; številno prebivalstvo se oboroža. Skoraj vsi javni lokali so zaprti. Vladne čete so potisnile proti Sofiji prodirajoče dezerterje nazaj do Vitoša.
Kriza v buigarski vladi.
Berlin, 2. oktobra. Glasom iz Sofije do-šlili poročil so izstopili trije ministri iz Malinovega kabineta. Opozicionalni voditelj Radoslavov je prispel v Sofijo. Poljedelski minister Madžarov se je v nekem razgovoru izjavil za potrebo vojaške diktature v Bulgariji.
Buigarski parlament za Malinova.
Sofija, 2. oktobra. Prva seja sobranja in soglasni sprejem Malinovega predloga, naj se zasedanje začasno odgodi, se v časopisju in v političnih krogih smatra kot znamenje, da se ljudsko zastopstvo složno zbira okrog vlade, ki bo našla vso potrebno podporo, da sie-čno dokonča mirovno delo.
Francoske čete v Bulgariji.
Ženeva, 2 .oktobra. Francoske čete zasedejo vse bnlgarsko ozemlje do Odrina, da si zagotove vpliv tudi na Turčijo. — Buigarski finančni minister Ljapčev se je iz Soluna odpeljal v spremstvu enega francoskega in enega angleškega častnika v Soiijo.
Wi!son za žensko volilno pravico.
\V a s h i n g t o n , 30. septembra. Predsednik Wilson je predlagal v nekem nagovoru
v senatu, da se razširi volilna pravica tudi na ženske, češ, da je to razširjenje volilne pravice velikega pomena za srečno nadaljevanje vojne. Predsednik je opozarjal na dejstvo, da je prevzela Anglija sedaj vodstvo, ker je zago tovila ženskam enako volilno pravico.
Iz stranke.
Deželna organizacija v Gorici vabi vse strankine pristaše iz Gorice in njene okolice na zaupni sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 6. t. m. ob 10. zjutraj v Gledališki ulici štev. 20/1. Na sestanku se bo razpravljalo o za stranko jako važnih stvareh, zato je potrebno, da se vsi sodrugi brez izjeme sestanka zanesljivo udeležijo.
Umetoost in književnost.
»Divji lovec«. Včerajšnja predstava je bila zelo dobra. Gg. Nučič, Povhe in Danilo so mojstrsko igrali. Prav tako gdč. Marjanovičeva. Kdor je n. pr. videl Nučiča pred leti v »Divjem lovcu« in ga vidi zopet sedaj, čuti velik napredek. — Občnstvo je hvaležno ploskalo. En del seve se smeje tudi v najbolj tragičnih momentih.. Ko stari blazni rihtar, ki ga je včera.i res realistično podal g. Danilo, zahteva svojo zemljo — se je del slavne publike razposajeno režal, ker ni videl »rihtarja«, ampak — Danilota... — Danes bo zopet predstava.
Aprovizacija.
Krušne komisije bodo uradovale v petek, dne 4. t. m. Izdajale se bodo izkaznice za sladkor. Kdor ne pride h komisiji, dobi	k.trtc šele prihodnji	petek.	Pozneje	zamudniki sploh	ne dobe več kart na	magistratu.
Meso na zelene izkaznico B štev. I do 1000. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. t do 1000 prejmejo govejo meso v petek, dne 4. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 3. do pol 4. štev. 1 do 200, od pol 4. do 4. štev. 201 do 400, od 4. do pol 5. štev. 401 do 600. od pol 5. do 5. štev. 601 do 800, od 5. do pol
6.	štev. 801 do 1000. Kilogram stanc 2 K 80 vin.
Gostllčarji in zavodi prejmejo goveje meso v petek, dne 4. t. m. popoldne od 1. do 3. v cerkvi sv. Jožefa.
Oddaja inozemskega mesa. Mestna	aprovizacija
ljubljanska bo	oddajala inozemsko	meso v	soboto,	dne
5.	t. m. in v pondejjek, dne 7. t. m. v cerkvi sv. Jožefa.. in sicer od pol 7. do pol 9. ure za privatne stranke in od 9. ure dalje za gostilničarje.
Razno.
* Vojna populacija. Po poročilu »Reichenberger Zei-tung« se je narodilo letos na Severnem Češkem komaj šestina otrok napram predvojnim razmeram. Torej leta 1924. bo začela hoditi v šolo le šestina otrok letošnjega leta. In to, če bodo umirali po normalnih razmerah! Ne v takem številu, kot umirajo...
O iazpoložeiiiu v Nemčiji. »M. N. N.« priobčujejo del pisma poslanega od bavarskega letalnega častnika: Kakšno je rzpoloženje doma? Da ni naiboijšc, to si lahko mislimo, posebno ko sc mi s tako velikimi koraki bližamo domu. Sovražnik je zadobil v svojih neprestanih napadih velike izgube, ki se posebno sedaj tako večajo. Dolgo ne more več iti tako naprej. Ko bi to naši ljudje doma vedeli, potem bi bili pri našem strategičneni umiku mirni in ne rekli bi niti besede. — (»N. D.«).
iidajaicll in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Okrajna bolniška blagajna
■ ■ v Ljubljani.	--
Pisarna: Turjaški trg 4/1. — Uradne ure od 8. zjutraj do 2. popoldne. — Ob nedeljah in praznikih blagajna ne uraduje.
Zdravniki gg.:
Dr. Košenina Peter, splošno zdravljenje, ordinira v blagajni od pol 11. do pol 1.. opoldne.
Dr. Kraigher Alojzij, splošno zdravljenje, ordinira od 1. do 3. popoldne, I oljanska-cesta 18.
Dr. Zajec Ivan, splošno zdravljenje, ordinira od pol	pol	11.	dopoldne v bla-
gajni, od 2. do 3. popoldne v Frančiškanski ulici i.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, in njih svojci vkolikor so opravičeni do zdravniške pomoči, se morajo v vsakem primeru zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da dobe nakaznico za-zdravnika; brez nakaznice ordinirajo zdravnik, le v nujnih primerih. Bolniški list, ta ga i^ zdravnik, mora bolnik takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah m praznikih ordinirajo zdrav niki le v nujnih primerih. Zdravila se dobivajo v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolnem e iz-nlačuie ob sobotah od 8. do 1. ure popoldne, ce je ta dan praznik, dan prej. Bolnnce, ki se za radi bolezni ne morojo zglasiti sami, mora priglasiti kdo drugi. Potrebna specialna zdravljenja, dovoljuje blagajna po nasvetu zdravnikov.	Načelstvo.