URN_NBN_SI_DOC-VKTEOEXH

K N JIŽ N IC A »DAMIRA FEIGLA« V GORICI Marijan Brecelj Če smo lahko veseli kak ršn eg ak o li uspeh a in ra sti slovenskega k n jižn ič arstv a v o k v iru SRS, sm o lahko toliko bolj zadovoljni, če se knjižn ičarstv o raz v ija na našem naro d n o stn em ozem lju, ki je izven d ržav n ih m eja Jugoslavije, se p ra v i m ed našo narodno m anjšino. In p ra v to se dogaja m ed Slovenci v Ita liji. Bogato razvito publicistično, založniško in tu d i k u ltu rn o živ ljen je nasploh n a G oriškem je ob koncu lanskeg a leta pobudilo k živ ljen ju novo knjižn ičarsko ustanovo n a G oriškem , p ra v za p rav v sam em m estu Gorici. U stanovljen je bil k n jižn ičarsk i c en ter K njižnica D am ira Feigla, ki im a odslej svoje pro sto re v V ia Croce, v n ek d an ji slo­ v enski šolski stavbi, v tako im enovanem Šolskem dom u, v k a te ­ rem d om ujeta tu d i Zveza slovenskih k u ltu rn ih d ru šte v in G las­ b ena m atica. R esnici n a lju b o m oram o zapisati, da ne g re za čisto novo knjižnico; nova je le toliko, kolikor je bila p re stru k tu rira n a , dobila nov sedež, novo oprem o, na novo je bil katalo g iziran del celotnega fonda, ki je postavljen, in dobila je redno knjižničarsko moč. D ru ­ gače p a g re za zelo staro in častitljiv o ustanovo, ki je n asta la v o k v iru goriške N arodne pro sv ete v daljn em letu 1905. T edaj se je nam reč več m lad ih in sposobnih goriških Slovencev, zbranih okoli akadem ske »A drije«, odločilo, da krepko zastavi svoje moči v k o rist n aro d n i stv a ri in tako so o rgan izirali N arodno prosveto, k i je delovala pod p o k ro v iteljstv o m T rgovsko-o brtne zadruge, predvsem v finančnem pogledu. V svojem n a č rtu — p rav ilih so im eli tu d i nam en, »pospeševati po G oriškem naro dno izobrazbo, zlasti z u sta n a v lja n je m in vzdrževan jem ja v n ih knjižnic in či­ taln ic ...« . P otem ko je p rip ra v lja ln i odbor zbral določeno število članov in fin an čn ih sredstev, je n a je l pro sto re v T rgovskem do­ m u in poskrbel, da se je v k ra tk e m času zbralo večje število knjig in je k n jižn ica začela delovati. P rv em u knjižničnem u odseku je načeloval Josip F erfolja, odb o rn ik a pa sta bila dr. Ivo Š orli in