Poštnina plačana t gotovini. v6 V U HOJ* OBRTNI ftoSlo pnlo* Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva Dravske banovine .OBRTNI VESTNIK« Izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: •eloletno Din 40*— polletno Din 20-— posamezna številka . . Din 1’— Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani'4, „Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru44 in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se n» vračajo. Ponatisld dovoljeni le s navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XIII. letnik. V LJUBLJANI, dne 5. septembra 1930. - V' • ■ štev. 36. Gozdarsko-lovska razstava. Minister dr. Korošec je otvoril razstavo. — Obisk Nj. Vel. kralja in kraljice. — Izrednost te razstave. V nedeljo 31. avgusta je bila v prostorih ljubljanskega velesejma svečano otvorjena gozdarska in lovska razstava. Prisotni so bili razen ministra za šume in rude dr. Antona Korošca kot zastopnika vlade, divizijski general g. Sava Tripkovič kot zastopnik Nj. Vel. kralja, dalje finačni minister g. dr. S. Švrgljuga, podban g. dr. Otmar Pirkmayer, ljubljanski knezoško! g. dr. Rožman, načelnik oddelka za trgovino, obrt in Industrijo g. dr. Ru- , lf Marn, zastopnik prometnega ministra direktor g. dr. Borko, podpredsednik zagrebške Zbornice1 za TOI g. Vlad. Premrou in tajnik g. dr. Flei-scher, predsednik ljubljanske zbornice g. Ivan Jelačin, podpredsednik g. Ivan Ogrin, generalni tajnik g. dr. Fran WindiscKer in tajnik g. Ivan Mohorič ter razni drugi gospodarski odličnjaki in predstavniki uglednih korporacij. Po lepih uvodnih besedah predsednika velesejma g. Frana Bonača, ki je poudarjal namen razstave, da nudi tujina interesentom vpogled v naše šumsko gospodarstvo ter občinstvu pokaže pomen in potrebe gozdov za posameznike in državo, so sledili burni »Živijo :.-klici Nj. Vel. kralju kot najvišjemu pokrovitelju. Nato je predsednik odbora gozdar-sko-lovske razstave g. dvomi svetnik ing. Rustia v zanimivem govoru navajal med drugim o važnosti in pomenu gozdov za našo državo tole: Ko se je v časopisih prvič pojavila vest, da se priredi v Ljubljani gozdarska in lovska razstava, je marsikdo zmajal z glavo, češ, kaj pa bodo vsaj kolikor se tiče gozdarske stroke — vendar razstavili: drva, hlode, deske. Da, tudi te smo razstavili, vendar pa tudi še mnogo več in zanimivejšega,kakor boste, velesp. gospoda, imeli pri obhodu priliko videti; in — morda vsaj v nekaterih predmetih — s priznanjem ugotoviti. Ta' prireditev je, kar se tiče šumarstva, prva v naši zedinjeni državi — lovski razstavi sta bili v letih 1904 v Ljubljani in 1925 v Zagrebu. Zato šumarska tudi ne more biti tako popolna, kakor bi bilo želeti, temveč je, kar odkrito priznamo, v marsičem pomanjkljiva. V času, ko tekmujejo druge gospodarske panoge med sfeboj v prirejanju vsakovrstnih razstav, ko nam da-jejo strokovni kolegi sosednih držaV najlepše izglede s sličnimi, vsakoletnimi prireditvami, in ko vlada: pri nas v^ splošnem še vedno heko obžalovanja vredno nezadostno uvaževanje (rekel bi omal o važevap j e) gozdarstva in gozdarjev, se je morala roditi in siliti v ospredje misel in želja prizadetih Šumarjev, da pokažejo širšim slp-jem, kaj imajo y, gozdovih in. n jih prp-duktih in kako — uporabljajoč vedno nove pripomočke in dosežene uspehe — gospodarimo s temi neizmernimi zakladi. V ^ett gbtd^oi hvalfeVFedtierti namb-nu j‘č‘ podružnica Ljubljana JŠU iv sporazhmu 'S' Slovenskim lovskim društvom in upravo velesejma zasnovala šumarsko-lovsko razstavo, ki se danes svečano otvarja. Naša država spada glede gozd«v med bogatejše kraje. Skoraj tretjina vse državne površine (30-5 odstotkov — 7,586.000 ha) zavzemajo naše šume. Le Finska, Švedska, Avstrija, Češkoslovaška in Luksemburška izkazujejo v odstotkih glede gozdov ugodnejše razmerje. Letni prirastek naših gozdov znaša okroglo 15 milijonov kubičnih metrov v vrednosti okrog pol milijarde dinarjev. Šumska1 in lesna industrija v Jugoslaviji, ki zaposluje največje število delavcev z zaslužkom nad 2 milijardi dinarjev letno, je eden največjih davkoplačevalcev, zavzema skoraj eno tretjino železničarskega prometa in — vpoštevajoč leti 1928 in 1929 — 25-6 odstotkov vrednosti našega celokupnega izvoza, to je okroglo dve milijardi dinarjev. Dravska banovina ima okroglo 690.000 ha gozdov, torej dobrih 42 odstotkov celotne površine, le Savska in Vrbaška banovina sta po odstotkih bogatejši. Preko polovice prebivalstva v naši državi se peča z izkoriščanjem in podelavanjem lesa v domače, obrtne 'in industrijske svrhe. Vsako leto izvozimo 40 do 45 tisoč vagonov lesa in lesnih pridelkov. Neprecenljive, vrednosti je blagodejni vpliv gozdov glede klime, vodovja in vetrov, glede narodnega zdravja, turistike in gotovo tudi državne obrambe. Potrudili smo se, da pokažemo na raz^vi z objekti, modeli in slikami na nazoren, za lajika in v marsičem tudi za strokovnjaka poučen način že prej poudarjeno obsežnost, važnost in potrebo gozdov, vzgojo, nego in ra-cijonelno izkoriščanje istih, sredstva in pripomočke k temu, dalje varstvo in gospodarsko ureditev gozdov in vsakoletne proizvode naše razvite lesne industrije, ki posvedočujejo v inozemstvu bogastvo in napredek šum in šumarstva naše domovine,, ki pa žal na razstavi ni v onem obsegu zastopana, kakor bi zamogla biti in kakor bi bilo želeti. Nadejamo se, da bodo obiskovalci razstave^ odnesli z iste najboljše vtise in marsikateri zdrav nauk za bodočnost in pa uverjenje, da današnji šu-marji delujejo z vso vnemo v splošno korist gozda, naroda in države in da zaslužijo večjega vpoštevanja, kakor šo ga bili dosedaj deležni. Pl-inij st. Pravi, dav je gozd največji dar, ki ga je Človečanstvo zamoglo dobiti, in nemški — sicer pri nas nepriljubljeni pesnik Kerristbck, izjavlja: Gozd je božji tempelj in svečenik tisti; ki ga goji. Ako se' nam je posrečilo z našo prireditvijo doseči, da le utrinki teh zlatih ,f.^ekoy pronijchejo' v. širše sloje in’ najdejo upoštevanje, nam bo to v zadoščenje' in v plačilo za naš ne mali tnid.- : • ”* *„ Piri tej priliki1 'im je prijetna' dolžno^, izreči iskreno zahvalo .priredi, tvenčga odbora vsem onim fi iutel jem, ki so bodisi materij elno, bodisi moralno podprli delo pripravljalnega odbora in ki so tako pripomogli k temu, da Se je razstava zamogla kolikor toliko reprezentativno prirediti. 'Predvsem se imamo zahvaliti gospodu ministru za šume 'in rudnike dr. Antonu Korošcu, ki je — pravilno dojmujoč veliko važnost razsta-ye — nam blagohotno nakazal zaprošene kredite, nam prepustil mnogo zanimivega materijala iz muzeja na Topčideru ter uspešno podpiral našo težnjo glede dodelitve uradnikov in pridobitev razstavljalcev. Dalje gre hvala ministru za trgovino, industrijo in upravi Dravske banovine za znatne denarne podpore; gospodom profesorjem šumarske fakultet v Zagrebu, ki so radevolje stavili na razpolago mnogo zanimivega razstavnega materijala. Hvalo izrekam tudi upra- vi JŠU, ki je z zanimanjem zasledova-1* In podpirala našo akcijo 'in nam z nasveti in denarno podporo šla na roko. Od nekdaj sta bila lov in gozd v ozkih stikih. V znak teh nerazdružlji-vih vezi je zamišljena in Izvršena današnja prireditev. 0 važnosti lovske razstave sta govorila bivši prosvetni šef g. dr. Stanko Bevk in predsednik Slovenskega lovskega društva g. dr. Lovrenčič, nakar je minister g. dr. Korošec otvoril raz-stavo z besedami: »Ker so vsi drugi govorniki pred menoj skupno opisali razstavo, bom dodal samo nekaj: Razstava vas je veljala mnogo truda, dela in skrbi! Zato sem ria najvišjem mestu poročal o va- šem delu in Nj. Vel. kralj je blagovolil odlikovati g. Rustjo 'in njegove pomočnike z raznimj odlikovanji. Odlikovanja bodo jutri objavljena. V veselje mi je, da vam morem ob otvoritvi gozdarsko-lovske razstave naj-prisrčneje čestitati. Proglašam razstavo za otvorjenp!« Ogled razstave. — Obrtniški izdelki. . Ogled gozdarske razstave nas že ob rvem koraku v krasne urejene paviljone prepriča o veličastnosti' te razstave. Pred nami se odpira ves gozd od semena in bilke do debla in dreves najrazličnejše vrste, čemur slede še izdelki od predelave in obdelave lesa. Velike gozdne tehnične naprava v sliki, modelu in opisu se razgrinjajo pred nami. Tu vidimo življenje v gozdu od drvarja in gibanja do najmodernejših gozdarskih obratov. Zajezitev hudournikov, regulacija terena, drče za plavljenje in razne vodne naprave pokažejo ogromno delo Gozdarstva nazorno tudi lajiiku, so vele-poučne in za strokovnjake velezani-mive. Vidimo priprave, orodja, žage itd. Lovska razstava je nekaj divnega. Vse, kar srečaš v lovskem življenju, ti pokaže ta razstava (živalstvo, orožje, lov, slike, trofeje, življenje zverjadi, divjačine, ptiče itd,). Med obrtnimi izdelki vabi seveda naša žagarska in mi zareka stroka, ki bi delala čast tudi na uglednih inozemskih razstavah. Obisk Nj. Vel. kralja in kraljice. V pandejjek dopoldne sta si ogledala razstavo tudi Nj. Vel. Kralj in kraljica, ki sta bila ocividno zadivlje-na od originalnosti in lepote prireditve. Spomenica Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani proti Bat’i. V * Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je poslala ministru trgovine in industrije spofhehiico radi' namerav&rie otvoritve Bat’inih tovarn v Jugoslaviji. To spomenico, o kdferi siho že poročali, priobčimo V nasJlddnjem. Spomenica pravi: ' . »Znano nam je, dd niameravai podjetje Bata iz Zline (Cehoslovaška) graditi' tovarne Obuval ter pričeti obratovati tudi v naši državi.' Predno še odloči visoko ministrstvo za tp vprašanje, oziroma dovoljenje, se usoja podpisana zveza gospoda 'ital-’ nfstra praNdčasho opozoriti na slede-' ča dejstva. ' ! ' '- Izmed oblačilnih iti sploh izmed vseh obrtnih strok je čevljarska stroka najbolj siromašna. Največfb brezposelnost vlada nied čevljarju 4 čeV-; 1 farska obrt he napreduje, maiW)£ bliža robu propada. To je šutošno in vsakomur znano, kateri pozna'obrtniške ražmere. TV> bedo iji brezposelnost’ povzročile edino |feViln| tovarne obuval, M Weplaypp š^je ti delke po peh državi. DpČmi se tovar-^obuv^e^ ljai^ki obrtnik Vedio bolj ogrbžen p rin^-^ar ^ se največje inpzem.skd podjetje za" iz-delaVo čevljev' in i^Jvečji škodljivec čevljarske obrti »Bata« graditi take tovarne na našem ozemlju. Tu gre za živi jensko vprašanje kakih 20.000 upravičenih čevljarskih mojstrov in kakih 50.000 do 60.000 pomočnikov in vajencev, ki so zaposleni v čevljarskih delavnicah in če prištejemo k temu še družinske člane, ki jih morajo preživljati čevljarski mojstri in pomočniki, gre za živ-Ijensko vprašanje za več kakor 200 tisoč Jugoslovanov. 'Pri sedanjih gospodarskih razmerah mora biti naša dolžnost, da v največji meri branimo domačo obrt in ne smemo pripustiti, da se razpase še večja brezposelnost in ustvari od gotovih elementov, ki v znoju svojega obraza pošteno služijo svoj kruh — projetarijat, ki bi; ne. bil samo dni&b-ni balast, temveč celo velika nevarnost za naše gospodarstvo. Radi tega in.iz razlogov, ki jih bomo še navedli.-je. podpisana zveza, y iipenu čevljarskih obrbiikov„Drav^ce. bahpyine .pdlpčpo proti, temp, r .da. ae. otvori.tfsaha tpva^na^buval »Bata,« V, naši državi, da,vi§{>ko mihi»tr§tv» za. za to ne bo izdalo dovoljenja. . , Statistika Tlfih pri^.tdft, ip v zadpjein letu, Roženega obuvala, v našo državo a» preko 05 mili jonav' ^i- narjv. Ta denar je odvzet našim obrtnikom in darovan tujim tovarnarjem, ki nas poplavljajo s svojimi slabimi in dragimi izdelki. Naše cene nikakor niso visoke, vsaj ne višje kakor tuje, naša izdelava je prvovrstna, naš domači materijal najboljši in najtrpež-nejši. Naši domači čevljarski obrtniki cele države lahko izdelajo letno 18 do 20 milijonov parov čevljev, kar popolnoma zadostuje našim potrebam in ne bi bilo treba uvažati blaga iz tujine in dajati naš denar inozemstvu. Uvodoma smo že omenili, da se že pri sedanjih razmerah čevljarski obrtniki in njih družine težko preživljajo, kakšno bi bilo njih stališče šele tedaj, če bi se Bata lahko svobodno širil na naši zemlji, ne da bi plačal carino, ki pride sedaj pri cenah kolikor toliko v poštev. Z ustanovitvijo Batine tovarne v Jugoslaviji, bodisi v kateremkoli mestu ali kraju, bi ostalo pretežno število čevljarskih mojstrov in delavcev brez dela in kruha in ž njim vred tudi njihove družine. »Bata« bi jih z njegovimi številnimi stroji in tehnično tovarniško upeljavo ne mogel vse zaposliti. Bati bi zadostovalo za preskrbo oziroma izdelavo obuval za celo državo komaj 2000 delavcev, ker je preko 70 odstotkov tovarniškega strojnega dela, na tisoče in tisoče čevljarskih mojstrov in delavcev pa bi bilo brez dela. Pri tem pa bi trpela tudi naša publika ali odjemalci. Znano je, da je obuvalo rečne izdelave mnogo boljše in trpežnejše, kakor tovarniško. Cene čevljarjev niso večje kakor Bate, kljub temu, da izdeluje on v množini. Ročno izdelani čevlji se nosijo še enkrat dalje časa, kakor tovarniški in trpi pri tem materijelno tudi prebivalstvo, ki ima itak po večini zelo nizke plače. V slučaju, da bi se Bati dovolila tovarna obuval v naši državi, bi imeli v prvi vrsti veliko škodo naši čevljarski obrtniki in delavci, katerih jih je ogromno število, pa tudi država in naše narodne gospodarstvo in konečno naša neuvidevna publika. S temi izvajanji je dokazano, da je kaka tovarna obuval v Jugoslaviji popolnoma nepotrebna in odveč. Upamo, da visoko ministrstvo ne bo dalo dovoljenja za ustanovitev Batine tovarne v naši državi, kar bi povzročilo ca. 200.000 Jugoslovanom bedo in pogubo, koristi od tega pa bi imeli edinole tujci. Načelnik: Josip Rebek 1. r. Tajnik: Kramaršič 1. r.« Josip Steinman, strokovni učitelj in čevljarski mojster: Za čevljarje. Poenostavljena osnova za mešanje barv iz 8 glavnih barv. Uporabna tudi za barvanje čevljev in usnjarskih izdelkov. Tu v poštev prihajajoča sestava še-šterih glavnih barv ni sicer nič novega, temveč samo olajšava za one, ki si ne morejo nabaviti zaželjenih barv na licu mesta. Četudi ne spada mešanje barv v delokrog posameznika, je vendar mešanica tako sestavljena, da se mora posrečiti vsakomur, tudi nestrokovnjaku, ako posveti dovoljno pažnjo in potrpežljivost, da bo dobil zaželjeno barvo, ne da bi pri tem delu zamazal roke in steklenico. Najprej naj bode povedano, da se pri štedljivosti porabi za en par čevljev kvečjemu 20 do 30 gramov razredčene barve, torej 15 do 20 gramov nerazredčene. — Samo na ta način se delo izplača. («lavne osnovne barve. Osnovne barve so te-le: bela, rumena, cinobrovo - rudeča, rubinovo-rudeča, modra in črna. Pri mešanju se mora postopati skrajno štedljivo. V to svrho naj si vsak preskrbi stekleno ploščo v širini 15 cm. Ta mu služi za paleto. Za vsako barvo naj uporablja posebno leseno ali stekleno palčico, da ne nastane nepotrebna mešanica. Nato se vzame v roke recept in za-željena barva nakapa na ploščo. Poskuša naj se mešati s prstom ali ploščnatim čopičem. Če se nam poskus posreči, se zmeša večja množina z isto sestavo barv v mali stekleničici in sicer toliko, kolikor se rabi, da se namaže en par čevljev. Ker so naravne barve gostotekoče, se morajo za brizganje razredčiti skoraj za polovico. Za razredčenje pride v poštev edino mešanica od 10 dkg acetona, 10 dkg vinskega cveta in 10 dkg brezbarvnega laka za usnje (onitrocelulozni lak). Te tri tekočine se zmešajo skupaj in tvorijo splošno razredčevalno sredstvo. Pred barvanjem se čevlji dobro očistijo. Da preprečimo morebitne gube, denemo čevelj na kopito, da se gube kar najlepše zravnajo. Nato se čevlji s pomočjo krpe ali krtače dobro s »Te, Efka« očistijo ali osnažijo z mešanico pol Acetona in pol špirita, to pa temeljito, posebno v gubah. Končno jih tenko nabrizgamo ali namažemo s, čopičem. Barva naj se nabrizga v obliki prhe. Ko se. posuši, se čevelj namaže s kako brezbarvno kremo za usnje, najboljša je .Minotti -krema. Za napravo eventuelnega okrasja na čevlju uporabljajmo čopiče. Recepti za mešanje barv: 1. Bela, črna == siva; 2. bela, črna, modra — modrosiva; 3. bela, rumena — krem; 4. bela, rumena, cinober = beige; 5. cinober, rubin — volovsko-krvna; 6. bela, rumena, cinober, črna = oker rumena; 7. bela, modra, rubin — vijoletno-bela; 8. cinober, rumena, črna = svetlo-rujava; 9. cinober, rubin, črna = čokola-dastorujava; 10. bela, siva, rubin, črna — olivno-zelena; 11. cinober, črna = rjava; 12. rumena, modra, črna = travna-tozelena; 13. bela, rumena, cinober, rubin = lešnikova; 14. bela, modra = svetlomodra; 15. modra, črna = temnomodra; 16. cinober, rumena = oranžna; 17. bela, rumena = grahastoze-lena. Pri upoštevanju teh navodil in točnem ravnanju po njih je uspešno delo zagotovljeno. Napeljava strelovodov. (Na ali pod strešno plastjo?) V praksi se često čuje mnenje, da ima položitev strešnih vodov znotraj strehe še posebne prednosti za stre-lovodne varnostne naprave. Pri tem igrajo često vlogo tudi konkurenčni nameni, ko se hoče koga osumničiti, da ni dal pravih nasvetov. Splošno koristna gotovo ni naprava strelovodnega voda v strehi (pod opeko). Če se smatra kot koristno to, da je pritrditev v notranjosti strehe lažja in da se ne vidi, kar bi bilo morebiti dobro raz arhitektonskega vidika, pa se ne sme prezreti, da je slaba stran v tem, da je nevarnost za prekinitev in stik z gorljivimi predmeti precej večja. V izvršilnih predpisih nemškega izvršilnega odbora za gradbo strelovodov, ki se jih drže tudi vse oblasti, se dopušča notranja napeljava strelovoda le izjemoma, n. pr. iz posebnih ozirov do arhitektonske zgradbe in če je mogoče preskrbeti, da je strelovod vedno lahko pristopen in da ni v bližini sena, slame ali podobnih lahko gorljivih predmetov. Tudi ne bi bilo pomislekov proti neposredni položitvi na zid in pritrditvi s kavlji, ali proti položitvi pod omet, ako je vod zavarovan proti zidnim solem in podobnim. Proti položitvi strelovoda v strehi ali zidovju tako,da se ne opazi takoj, obstoje tehtni pomisleki osobito pri privatnih hišah, ki rade menjajo lastnike. Če se tak strelovod pokvari, ni samo nikake zaščite proti streli, temveč se celo nevarnost poveča in celo povzroči, ker strelo vodi v notranjost zgradbe. Če se torej hoče iz arhitektonskih razlogov napeljati strelovod tako, da se čim manj opazi, naj se pritrdi tesno na krov ali zia ali pa vsaj v jako majhni razdalji. Potem napeljava ne bo skoro nič vidna. V ta namen potrebni pritrjevalni materijal je že več let na trgu. Dipl. tehn. Tone Poljšak: Obrtnik in elektrika. (Nadaljevanje.) V prejšnjih dveh člankih smo govorili o električnem učinku, napetosti 'in toku. Te tri merske enote elektrike so v gotovem razmerju med seboj in sicer je enota električnega učinka (Watt) produkt enote električne napetosti (volt) in enote električnega toka (amp). p Če označimo učinek s črko »N«, in napetost ter tok kot zadnjič s črkama »E« in »J«, 'Izrazimo njih medsebojno razmerje z enačbami: N = EXJ J — N : E E=N : J Radi lažjega razumevanja naj navedemo po en primer za praktično uporabo gornjih enačb. 1. Imamo elektromotor za napetost 220 voltov, ki pri polni obtežbi rabi tok 50 amperov: vedeti hočemo kolikšno energijo rabi. Ker 'je neznanka »N«, se pcslužimo prve označbe N = E X J ali N = 220 X 50 = 1100 W. Dobili smo torej produkt 11000, ki pomeni Wate; če hočemo to izraziti v kilowatih, moramo ta znesek deliti z 1000 in dobimo 11 KW. 2. Električen likalnik za napetost 150 Volt rabi 450 Wait, izračunati hočemo, kolikšen tok teče skozenj. Ker iščemo jakost toka, to je »J«, se po-služimo druge označbe J = N : E = 450 : 150 = 3; dobili smo, da skozi likalnik teče tok 3 ampere. 3. Na isti način izračunamo napetost, če nam je poznan učinek in jakost toka. Na primer imamo električen aparat, na katerem je označen učinek in jakost toka, a napetost je razbrisana. Aparat naj rabi 600 Wat-tov pri toku 5-45 amp. E=N : J=600: 5-45 = 100 volt. To, kar smo danes navedli, velja samo pri istosmernem toku ter v gotovih slučajih pri enofaznem izmeničnem toku. Kakšna je razlika med istosmer-nim in izmeničnim tokom? Istosmer-nii tok teče od pozitivnega privoja proizvajalca električne energije (žarnice, motorji itd) vedno v isti smeri do negativnega pola. Pozitivni pol se zaznamuje z znakom +, negativni pa z znakom —. Izmenični tok stalno menja svojo smer ter imenujemo eno 'tako menjanje perijodo. Če bi si te perijode sledile počasi, bi opazili utripanje električnih žarnic radi česar se uporablja pri izmeničnem toku frekvenco (to je hitrost menjanja pe-rijod) vedno nad 40 perijod v sekundi. V začetku se je zelo uporabljala frekvenca 42 perijod v sekundi, a sedaj se skoraj povsod uporablja frekvenca 50 perijod v sekundi, izvzemši v Ameriki, kjer so normirali frekvenco 60. Frekvenco se mesto s perijodami v sekundi v novejšem času tudi večkrat •izraža s »herzi« po imenu nemškega učenjaka Herca, ki je odkril elektro-magnetične valove. Vprašali boste, zakaj imamo več vrst električnega toka. Iz več razlogov se je v početku razvoja elektrotehnike uporabljal . skoro izključno samo istosmerni tok, ki je bil vsestransko uporaben. Z rastočo uporabo električne energije so pa kmalu uvideli, da se istosmerni tok v večji energiji ne da prenašati na večje daljave. Prvotno! so uporabljali napetost Nadaljevanje na 3. strani. KAJ JE NOVEGA. Borzno poročilo: Tuje valule so tekom prošlega tedna veljale v dinarjih: Berlin (nemška marka) 1346, Budimpešta tpengo) 988, Curih (švic. frank) 1096, Dunaj (avstrijski šiling) 7'97, London (angleški funt) 274 36, Newyork (dolar) 5628, Pariz (francoski frank) 2-22, Praga češkoslovaška krona) 1673, Trst (italijanska lira) 2 95. Svetovna gospodarska depresija, ki povzroča v nekaterih državah ogromno redukcijo produkcije, brezposelnost in nazadovanej cen, je po zadnjih vesteh že dosegla svoj višek ter je opažati že izboljšanje. Mednarodni železniški kartel, ki je pred kratkim ukinil vrednost glede cen in produkcije, se nahaja sedaj pred popolnim razpadom.. Monslre-proces proti slovenskim na-cijonaiisiom, ki so obtoženi, da so ruvali proti italijanski državi, se je priče! zadnje dni pred izrednim tribunalom v Trstu in je pričakovati drakonskih obsodb. Načelnik ministrstva trgovine in indu-dustrije g. Milivoj Savič se je mudil ta teden v Ljubljani, kjer je sprejel tudi več zastopnikov obrtništva, ki so mu popisali težak položaj v katerem se nahaja naš obrtnik radi gospodarske krize, težkih davčnih in socijalnih razmer in šušmarstva. Posebne ugodnosti za jugoslovanski uvoz nekaterih predmetov, osobito sliv, grozdja itd. je dovolila Poljska Jugoslaviji v dodatni trgovski pogodbi, ki jo je sklenila naša delegacija pod predsedstvom trg. ministra g. dr. Demetro-viča ob priliki mednarodne poljedelske konference v Pragi. Delegacija naše države v Ženevo, kjer se vrši jesensko zasedanje Društva narodov, odpotuje le dni pod predsedstvom našega zunanjega ministra dr. Marinkoviča. Pletilci Dravske banovine so na svojem zborovanju, ki se je vršil, 3. t. m. v Ljubljani, ustanovili pod okriljem Društva veletrgovcev in industrijcev, svojo organizacijo, ter pri tej priliki zahtevali, da se ta obrt veže na dokaz usposcbljenosii. Zakonski načrt o tujskem prometu je izdelan v ministrstvu trgovine in industrije ter so ga dobile v izjavo gospodarske zbornice poedinih pokrajin. Akcijski sklad za železnico Kočevje- Sušak namerava poslati v septembru v Beograd posebno deputacijo, ki naj bi na merodajnih mestih posredovala, da dobimo čimprej zvezo Dravske banovine z morjem. Državni zavod za pospeševanje obr-ta v Beogradu je začel s prirejanjem obrtniških tečajev za pismenost, knjigovodstvo in korespondenco, ki bodo trajali po štiri mesece. Zračna proga Praga-Zagreb-Sušak se je ukinila, ker je potekla glavna letoviška sezona. Delokrog vrtnarskega obrta je določilo ministrstvo trgovine in industrije z odlokom 30. jul. št. 18.834., da spada vanj strokovna gojitev cvetlic in okrasnih rastlin, ureditev parkov, gojenje specijalnih cvellic in rastlin v toplih lehah in umetno angažiranje šopkov in vencev. Naš izvoz preko Soluna se je v zadnjem času precej dvignil osobito pri žitu, živini in grozdju tako da znaša povišek skoro 25 odstotkov. Na kongres zbornic za trgovino, obrt in industrijo, ki se vrši prihodnji teden v Beogradu, bodo povabljeni vsi ministri gospodarsih resorov ter predsednik vlade general Petar Zivkovič. Priviligirana agrarna banka praznuje prvo leto svojega obstoja ter izkazuje za to dobo 7959 posojil v znesku 296,445.500 Din, od česar je dobila Srbija 1519 posojil v znesku 51,401.500, Vojvodina in Srem 2380 posojil v znesku 160,360.0000, Slovenija pa samo 10 posojil v znesku 323.000 Din. . Železniška konferenca v Beogradu je ugotovila, da bo Judi letošnje leto preskrbljenih za našo izvozno kampanjo zadostno število vagonov. Polet francoskih letalcev preko oceana se je posrečil ter sta oba letalca ob.navdušenem sprejemu množic pristala v Newyorku. MEDIČ-ZANKL tvorni c e olja, Arneža, lakov in barv (boja) d. z O. z. Centrala v Ljubljani * laslnilt Franjo Medič Tovarne: Ljubljana-Med vode - Domžale Podružnice in skladišča: Maribor, Novisad Lastni dom. proizvodi: laneno olje, firnež, vse vrste lakov in emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nijanc, steklarski kit, čopiče znamke „Merakl“ in sploh vse v barvarsko stroko spadajoče blago za Obrtnike, trgovino, industrijo, za železnice, pomorstvo in zrakoplovstvo po solidnih cenah in točni postrežb UO Volt in so to napetost, da bi z tanjšimi stroški za električne vode dosegli večje daljave, napetost povijali na 220', 300 in 440 Volt. Ker je Pa napetost na 220 Volt za razsvetljavo le prevelika, so napetost 300 in 440 Volt delili z neutralnim vodom na dve polovici, tako da so instalacije za luč imele napetost 150 ali 220 Volt, a motorji so bili priključni na celo napetost 300 in 440 Volt. Primer take naprave imamo tudi v Ljubljani, kjer imamo napestot 300, oziroma 2X150 Volt. (Nadaljevanje sledi.) Ovire pri delu ljubljanskega nebotičnika. Kakor bo našim čitateljem že znano, 6e ima zgraditi v Ljubljani ob palači Ljubljanske- kreditne banke »nebotie nik« z osmimi nadstropji. Ljubljanski nebotičnik je bil predmet splošnega zanimanja. Kako tudi ne? ^aj je prvi v Jugoslaviji. Slišimo pa zadnje čase, da se skuša izvršitev tega . °l°nalnega dela, ki bi našemu stav-’arstvu delalo čast, od gotove strani zavreči. Mislimo, da bi bilo to nazadnjaško. Ponosni bi morali biti, da rav-110 Slovenci stopamo s to zgradbo v vrsto drugih narodov. Ali ne bo ob pogledu ' na ljubljanski nebotičnik ino-zemec zrl dokument slovenske podjetnosti in naprednosti? Da zoper nebotičnik ne morejo govoriti tehnični razlogi je jasno, saj se grade nebotični-. P« celem svetu in so pri gradnji ljubljanskega angažirani najboljši kon-strukter ji. Kaki drugi razlogi >pa ne morejo priti v poštev tam, kjer imajo srce za gospodarski in tehnični napredek. Javnost bode tako postopanje gotovo začudilo, četudi je navajena, da se pri Premnogih važnih in lepih podjetjih puščajo nekateri voditi le preveč od 2nane slovenske tesnogrudnosti. Upamo, da stvar vendar le še ni tako daleč in da se Ljubljana ali kaka ljubljanska palača ne bo podrla, ako bo zrasel na eni najlepših točk Ljubljane nebotičnik. Če pa se gotovi ljudje tako hoje potresa, potem bi bilo zanje dobro, da gredo v pritličja ali v podzemske prostore, da bodo »varni«. Pred takimi pa se stavbna podjetnost ne sme ustaviti. Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! IZ ORGANIZACIJ. Kraljeva zahvala obrtništvu. Obrtno društvo na Jesenicah je na udanostno brzojavko obrtniškega tabora na Jesenicah prejelo iz kabinetne pisarne brzojavno poročilo, da se Nj. Vel. kralj :zbhvaljuje za izraze udanosti našega obrtništva in mu zagotavlja svojo naklonjenost. Nadalje sta se z zahvalo in zagotovilom naklonjenosti na obrtniške pozdrave odzvali pismeno tudi predsednik vlade g. general Pero Živkovic in minister za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Juraj Deme-trovic. Zadruga konjačev za Dravsko banovino. Deputacija, sestoječa iz načelnika M. Jorasa, podnačelnika A. Go-rasa ter odbornika L. Žnidaršiča, je posetiia banskega veterinarskega inšpektorja g. A. Pavlina v Ljubljani. Razgovarjali so se glede letnih plač, katere bode banska uprava z novim letom 1931 ukinila. G. inšpektor je pojasnil deputaciji, da to ne bo več izplačevala banska uprava, temveč spada v breme občin in bode zato zadruga vse potrebno ukrenila. Deputacija je predlagala g. inšpektorju, naj ukaže vsem srezkim veterinarjem, da obračajo čim večjo pažnjo na samovoljno zakopavanje mrhovin od strani lastnikov ter strogo kaznovanje istih. Gospod inšpektor je deputaciji pojasnil, da je vsa zadeva že v teku in ji obljubil, da bo naše upravičene zahteve vsestransko podpiral. — Načelstvo. Za dobro vzgojo naraščaja! Obrtno društvo v Laškem je poslalo sreskemu načelstvu v Laškem spomenico radi obiska kinematografov. Ker gre za važno stvar, ki bo gotovo naletela na odobravanje in posnemanje še drugod, priobčujemo v celoti to predstavko, ki se glasi: »Odbor podpisanega Obrtnega društva v Laškem je na svoji seji dne 27. avgusta 1930 soglasno sklenil, prositi gospoda sreskega načelnika v Laškem, naj izda in razglasi naredbo tega poglavarstva, s katero je mladoletnemu obrtnemu' naraščaju do končanega 17. leta prepovedano obiskovati kinopredstave. Odbor je svoj sklep utemeljil s tem, da se naš obrtniški naraščaj pri obisku kinopredstav odvaja mojstrovi nadzornosti jn da se pri igranju razburljivih in kriminalnih filmov naši vajenci samo izpridijo in odtujijo poštenemu delu. Glasom učne pogodbe in tudi moralno je učni mojster obvezan, priučiti svojega vajenca gospodarsko, moralno in kulturno najboljših čednosti. Z razburljivimi filmi se pa vajenec pri eni predstavi več pokvari kakor pri učnemu gospodarju v več mesecih nauči. V filmih vidi razne trike, krad-je, zvijače, ljubimkanje, grozodejstva itd., kar mlado in še nežno otroško naravo popolnoma zmede in vodi k prevratom že itak nagibajočega se mladeniča k vsakovrstnim malopridnostim. Ob nedeljah, ko želimo, naj se naš naraščaj izprehodi in navžije zdravega zraka, da bo prihodnji dan svež, ali zvečer, ko bi imel iti k počitku, se nekateri paglavci pa pogosto potuhnejo in pobegnejo. Ob zimskih večerih, ko naj bi obiskovali obrtno-nadaljevalno šolo in še ob raznih drugih prilikah je kino zapeljiv in za mladino, samo pohujšljiv. Vsled tega naj bi bil naš predlog upravičen. Načelnik: Zupanc Blaž 1. r. Tajnik: Cilenšek Josip 1. r.« Pri Zadrugi krojačev in krojačic na Jesenicah se je vršila v nedeljo dne 24. avgusta 1930. vajenska preizkušnja v salonu restavracije Kunstelj. Bilo je izprašanih 22 vajencev in vajenk z večino prav dobrim uspehom, kar znači, da je zadružni pokret veliko pripomogel k izboljšanju našega vajenstva, ki se zaveda, da mora biti že v učni dobi kos svoji nalogi, da zamore tekmovati pri preizkušnji in odnesti čim boljši red. Zahvala za to gre osobito strogemu nastopu predsednika preizkuševalne komisije gospoda J. Pogačnika in njegovih prisednikov in prisednic. Z ozirom na veliko število izprašancev se ta dan ni mogla vršiti seja, zato pa se je sklenilo vsemu odboru poslati važen spored, katerega naj vsak prouči do prihodnje seje dne 7. septembra 1930. ob 3. uri popoldne v posebni sobi gostilne Pernuš v Lescah, kjer je središče sreza. — Načelstvo. RAZNO. Razstava damskega krojnega tečaja v Novem mestu. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za 'iv,, je priredil tritedenski tečaj za damsko krojenje v Novem mestu. Po zaključku tega tečaja priredi sedaj v Rokodelskem domu v Novem mestu razstavo krojnih risb, in sicer v nedeljo in ponedeljek dopoldne. Vabijo se damske krojačice in pomočnice, da si ogledajo to zanimivo razstavo. Vstop prost. Konferenca o reformi davka na poslovni promet. 12. t. m. bo v kabinetu prvega pomočnika finančnega ministra Letice konferenca zastopnikov industrijskih, trgovskih in obrtniških zbornic in drugih gospodarskih organizacij iz vse države v svrho priprave materijala za izdelavo uredb o uveljavljenju novega zakona o enotnem davku na poslovni promet. Davčni oddelek finančnega ministrstva je že poslal vabilo gospodarskim organizacijam, naj se udeleže te konference. Revizija poslovanja bank. V ministrstvu za trgovino in industrijo bo v najkrajšem času določena komisija, ki bo izvršila revizijo poslovanja vseh bank v državi, ker je bilo ugotovljeno, da mnogi denarni zavodi niso točno izvrševali zakona o delniških družbah. — Zavodi, pri katerih bo morda ugotovljeno netočno izvrš vanje tega zakona, bodo po zakonu kaznovani. Najhitrejše letalo sveta. Kapetan Page, ki pripada pomorskemu letalstvu, je dosegel s posebno zgrajenim monoplanom sistema »Curtiss« bajno brzino. Letalo ima motor, ki razvija silo 800 k. s. O konstrukciji tega letala varujejo strogo tajnost. Kapetan Page se bo s tem letalom udeležil velikih mednarodnih letalskih tekem v Chicagu za Thompsonovo trofejo. V Italiji je 1,211.865 fašistov. Uradni list fašistične stranke objavlja pregled članov fašističnih organizacij, iz katerega izhaja, da znaša število članov moških fašističnih organizacij 1,040.508, žensk, organizacij 106.756, fašistične univerzitetne skupine pa 41.680, organizacije mladih faštistov 21.055 in fašističnih univerzitetnih profesorjev 1816. Velik napredek v našem prometu. »Jugoslovenski Lloyd« je kupil' od ene največjih angleških parobrodnih družb »Royal Mail Steam Company« Milko Krapež, Ljubljana: Na Triglavu! Z debelo naslovljenim pozivom smo svoječasno opozarjali in vabili v našem »Obrtnem Vestniku« na udeležbo obrtniške ekspedicije na Triglav. Sedaj, ko o tej slavni ekspediciji govori samo še zgodovina in ko so nekateri udeleženci že preboleli razne bridkosti triglavskega naskoka, naj mi bo dovoljeno, da o tej dogodivščini zaupam tudi širši obrtniški jav-riosti nekaj malega. Če bi pri tem radi svoje pozabljivosti kaj izpustil ali morebiti celo kaj dodal, kar se ni ravno točno tako dogodilo, naj mi prizadeti udeleženci oproste, drugih pa to itak nič ne briga. Komur pa kljub temu ne bi bilo prav, ta naj gleda, da Vzame ekspedicija obrtniškega naskoka na Triglav prihodnje leto s seboj Posebnega poročevalca. To bo tudi ni eni dobrodošlo, ker bom potem lahko služil samo enemu gospodarju in lažje prenašal vse očitke, pritožbe in ogorčenja IsvoJIn’ Zasledovalcev«, ki »o mojo gorsko vodniško vnemo proglasili za najgrše »trpinčenje« nedolžnih žrtev planinstva in ki so vse svo‘ Je trebušne, pljučne in podplatne te- žave in brhkosti pripisovali samo moji krivdi in hudobiji. Seveda pa se nikdo ni spomnil zaslug »vodnika«, ko sem jih pripeljal n. pr. v topel pristan Aljaževega kota na Kredarici, kjer so se na stežaj odpirale dobrote nahrbtnikov, ko jim je veselja in zadovoljnosti žarel obraz ob čaši rujne-ga triglavskega cvička, ali ko so omamljeni od lepot planinskega raja stegovali svoje prijetno trudne *ude po mehki planinski travi in mahu na toplem solncu ter občudovali krasote te božje planinske narave, ki pomaga človeku pozabiti za trenutek vse težave te doline solz tam doli. Toda na svetu je, vedno bilo tako, da ne žanješ hvaležnosti in priznanja in ne bo tudi nikdar drugače. Jaz sem se s tem že sprijaznil. Zato odpuščam vsem onim, ki so me krivično sodili in dolžili in sem najtrdovratnejše odločen, da popeljem kot star, neugnan obrtnik - planinec tudi prihodnje leto našo obrtniško planinsko četo »na planine, kamor sili nam srček Monotono je drdral naš jutranji turi stovs ki vlak proti Gorenjski. Moj sosed, čili in dokaj obilni tovariš iz mesarske stroke, je še vedno sopihal, da je klop škripala pod nama. Malo- kdaj se mu pripeti, da teče; saj mu tudi ni treba, ker ima doma dobrega konjička, s katerim se lahko komod-no prepeljava, kadarkoli se mu kam mudi. Toda la dan je bila stvar drugačna. Ob nedeljah človek včasih rad zaspi in to se je zgodilo tudi njemu. LTra je bila že pozna, ko se je prignal po Kolodvorski ulici. Pelerina je mahala in se vlekla za njim, nahrbtnik pa je imel kar v roki in curkoma mu je lil pot po čelu, ko je že prav a? kritičnem trenutku pritekel na postajo, kjer smo nestrpno čakali zadnjih mehikancev'. Ko je bilo že Medvode mimo, se je šele pomiril. V dokaz temu je nekajkrat krepko potegnil iz čutarice ter pri tem tako sanjavo zaokrožil z očmi preko gozdnih vrhov Sv. Katarine in Osojnika, da bi bila slast zapeljala kmalu še mene, da nisem imel tako trdnih planinskih načel, po katerih je alkohol na potu v gore škodljiv in prav za prav, tako rekoč prepovedan. Naša družba v celem ni bila velika, vsega komaj pet tovarišev. Pozneje so se nam pridružili še nekateri v Kranju in na Jesenicah, tako da je naša četa narasla na osem. Seveda sem nekaterim novincem moral daja- ti med vožnjo še razne nasvete in smo pozdravili očaka Triglav, ki se nam je pokazal ponovno na obzorju, ko smo zapustili radov. predor. Kakor mogočni kralj Matjaž je počival na širokem prestolu bohinjskih (Julijskih) gora. Brada so mu bile meglice, ki so se vile okrog njegovega vratu in oprsja ter se izgubljale proti dolini Vrat — znamenje, da veter ni baš ugoden in da se na lepo vreme ne smemo preveč zanašati. Na dolgo in široko sem razkazoval tovarišem posamezne vršace na tej in oni strani železniške proge: Stol, Golico, Kepo, Pljavino, Škrlatico itd. Veselo pričakovanje in najboljše razpoloženje je bilo v naših srcih, ko smo v Mojstrani zjutraj izstopili ter jo mahali po poti proti Vratom, da je pesek in kamenje hreščalo pod našimi okovanimi čevlji. Vsa čast našemu tovarišu, ki je strokovnjak, kar se čevljev tiče in ki nam jih je bil naredil za to turo! Seveda, — kakor pravila ni brez izjeme, se je tudi njemu pripetila izjema, da se je moral prepričati, da tudi njegov čevelj včasih odpove in na široko zazija, kakor je usoda zadela ravno njegov lastni čevelj. Pa o tem pozneje. (Dalje prih.) veliki prekooceanski luksuzni potniški parnik »Araguay«' za vzdrževanje stalne potniške proge Sušak — Dubrovnik—Jonski otoki—Egipt. Parnik ima 17.500 ton prostora (Karadjordje na pr. le 1204 tone). Dolg je 160 m, širok 18 in je torej več kot dvakrat tako dolg in širok kakor naši dosedanji največji parniki. Stroji novega parnika morejo razviti brzino 17 milj na uro. Parnik more sprejeti v kabine I. razreda, razmeščene v pet na-stropij, 400 potnikov. Na parniku so luksuzni prostori za obednice, salone, igralnice, bare, nadalje ima odprto kopališče, krove za sprehode itd. V obednici je prostora za 200 oseb naenkrat. Parnik je vršil doslej potniški promet med Newyorkom in Bermudskimi otoki, letoviščem ameriških bogatašev. Kakšno ime bo dobil novi parnik v jugoslovanski oblasti še ni znano. Pripravljalna dela za tekstilno šolo v Kranju so v polnem ieku tako, da se ta važna šola s svojimi vsporednimi tečaji za izobrazbo lekstilnega delavstva dvori še to jesen. Podatki o delavski zaposlenosti v Sloveniji kažejo za prvo polovico leta okrog 17.000 takih, ki so iskali delo, dobilo pa je okoli 10.000, v evidenci borze je nekaj čez 3000 delavcev, oso-bito mnogo rudarskih, podpor brezposelnim pa se je razdelilo Din 333.000, od tega samo v Ljubljani 211.000 Din. Promet v jugoslovanskih pristaniščih. V prvi letošnji polovici je bil promet v večjih pristaniščih Jugoslavije sledeči: Split 4998 ladij, in 1,547.714 ton; Šibenik 2096 ladij in 461.371 ton; Sušak 2142 ladij , in 589.136 ton; Dubrovnik 2294 ladij in 864.288 ton. Kakor vidimo, je Split daleko spredaj; v veliki razdalji mu sledi Dubrovnik, a je tudi on precej pred Šibenikom in Sušakom. Promet v vseh pristaniščih je znašal 45.585 ladij in 7,567.000 ton. Naša trgovinska bilanca za prvo lelo kaže kljub izboljšanju napram prej-njim letom primanjkljaj 179 milijonov dinarjev. Znižanje nakladalnega roka na železnicah. Roki za nakladanje in razkladanje se znižajo od 24 normalnih ur na 6 polnih ur in sicer: a) za vse industrijske kroge ne glede na vrsto in serijo vagonov, v katere se blago naklada; b) za vse postaje, na katerih se naklada in razklada sladkorna pesa in to samo za pošiljke sladkorne pese; c) za postaje Beograd, Beograd-Sava, Beo^rad-klavnica, Beograd-tovarna sladkorja, Za-greb-glavni kolodvor, Zagreb-Sava, Zagreb r. k.. Zagreb-tovorni kolodvor ne glede na vrsto blaga in serijo vagonov, v katere se blago naklada; d) za vse pristaniške postaje na podlagi odredbe pristaniških tarif v zvezi z lokalnimi tarifami, odsek VI. Ta omejitev se izda na osnovi členov 2, .63 in 80 uredbe o železniškem prometu in velja od 10. septembra pa do konca 1.1. (Iz kabineta gospoda ministra prometa.) DOBAVE. Dobave. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci sprejema ponudbe za dobavo jamskega lesa, direkcija rud- nika v Brezi do 11. septembra t. 1. za dobavo gonilnega špirita, bakra, mi-kanita itd., direkcija državnega rudnika v Kreki do 19. septembra t. 1. za dobavo bombaža za čiščenje osovi-ne, vijakov, matic, železne pločevine, cementa, krovne lepenke in jermenov. Vršile se bodo naslednje ofertal-ne licitacije: dne 17. septembra t. 1. pri Komandi 45. peš. polka v Mariboru glede dobave raznih živil, dne 19. septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave lesa za mostove, pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave mate-rijala za gornji ustroj, pri upravi I. odelka Art. tehničnega zavoda v Sarajevu glede dobave platna (»kaki«-barve), pri direkciji pomorskega saobračaja' v Splitu in pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave pisarniškega materijala, pri ministrstvu za zgradbe v Beogradu glede dobave telegrafskih in telefonskih aparatov itd. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 18. septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave lesnega oglja, pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave azbestno-cementnega škriljevca, pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave raznega papirja; dne 19. septembra t. I. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave pisarniških potrebščin. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg kovaškega plinskega koksa. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 400 kg bele bombaževine za ležišča; do 13. septembra t. 1. pa glede dobave 1000 komadov vijakov in 300 kg žični-kov. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 10. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg firneža, 500 kg minija, 500 kg alabaster mavca, 150 kg suhe barve, 500 kg ilovice za soboslikarje, razne bronze in 24 komadov ščetk; do 17. septembra t. 1. glede dobave 15.000 kg katrana. — Prodaja raznih odpadkov se bo vršila potom licitacije dne 19. septembra t. 1. pri Auto Komandi IV. armijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji in blago pa pri omenjeni komandi.) Prodaja starih sodov. Dne 19. septembra t. 1. se bo vršila pri Sre-dišnjem stovarištu materijala državnih železnic v Zagrebu licitacija starih pločevinastih in lesenih sodov. Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaja smrekovega lubja. Direkcija šum v Ljubljani odda po pismenih ponudbah smrekovo lubje. Ponudbe je vložiti do 18. septembra t. 1.' Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpo-gled. Cf) Bil r V Železnina orodje, ofcovieitd. wJnTS. ttrtrth Porcelan IH Mto Steklenina k m BOGDAN LJUBLJANA, Dunajska *c. M '* "?“• (poleg Figovca) k '5 )j a iS v Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izberi zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. — Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika. i*. ^ ' ' Ceniki franko. _ Prodaja na obroke. t »TRIBUNA- F. B. Lf tovarna dvokoles in otroških vozičkov E]URL]ANA, Karlovška cesta 4 > t, - i- $ ,»!• »J AVGUST AGNOLA Zdl9ga,steklas porcelana, kamenine,^ zrcal In Sp Kompletne opreme za gostilne^ restavracije, ho-‘ tele, kavarne In bare Luksuzni predmeti Stavbno In umetno steklarstvo j Ljubljana, Dunajska cesta St. 10 I - ‘ ? -v i Telefon 2478 , /•: * f OBRTNA BANKA V UU » ;?r -,r: CENTRALA: KONGRESNI TRG 4 J ,Ra«uwpri pollnl hranilnici v Ljubljani It. 12.051 mSi | r. ; 3 Oliriiredtti v obrtne »vrhe, pospeiufe ustanavljanje obrtnih in industriisfcih podjetij, izvriuje vse bftbCne Irart*-aHcMa naJkMlantnaie. Vloge na kn^iice In na lekoii raiun se obrestujejo kar najugodnela* ve^an« 9,*1?,* n- ti,i. ,, govore primerne VIS# ; m pc< e« •V!» t »t ■ - - *4t & *■ - - - * - nr#dnft Inn Lombar. — IhtaiM >MDihur«, taf.-ted. d. d. (paMnlk O. MtoMaht. VM % &